Leto LXVII Poštnina plačana V gotovini. V Ljubljani, v ISetrtek", dne 18. maja 1939 štev. 113 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din t— nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 VENEC Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 —> Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Čekovni račun Ljubljana itevilka 10,630 in 10.349 za inserate. U pra vat Kopitarjeva ulica številka 6, Nova podoba Francije Medtem, ko je Francija še nedavno nudila celemu svetu žalostno sliko notranjega državljanskega razdora, ki ga je njen zunanji nasprotnik izrabil za to, da je njenemu ugledu in vplivu v Evropi prizadel najhujše udarce, doživljamo danes tak mogočen političen in nravstven podvig francoskega naroda, da po pravici vzbuja občudovanje vsega sveta. Kar je bila tako zvana ljudska fronta v petih letih svojega neomejenega gospodarstva porušila skoro do tal, se zdaj naglo obnavlja. Gospodarska delavnost in proizvodnja raste, propaganda sovraštva med političnimi tabori je zadušena v splošnem klicu k narodni slogi in sijajni uspeh večmiljardnega notranjega posojila je pokazal, da ima francoski državljan zopet polno zaupanja v vodstvo svoje države. Vzporedno s tem opazujemo, kako se vzpostavlja tudi tisto soglasje med državno oblastjo in francosko cerkvijo, ki je bilo dobrega pol stoletja moteno in se je včasih razširilo do nepremostljivega brezdna ter pogreznilo široko množico v globoko brezbrižnost za vero in njene nravstvene vzore, pa za krščansko izporočilo francoskega domoljubja sploh. Letos 8. maja, ko se je proslavljala Jeanne d'Arc v njenem rojstnem mestu Orleansu, se je prvič po 1. 1929 predsednik republike sam zopet poklonil spominu sv. device, ki je postala najvišji simbol francoskega narodnega duha, 14. maja pa je bil njen praznik v Parizu — en teden po proslavi velike revolucije — tako veličasten, kakor že sto in petdeset let ne. Na vseh teh proslavah se je od merodajnih oseb poudarjala misel, ki jo je bil nedavno izrekel papežev nuncij Valeri, da vse te prireditve, ki so včasih med seboj po svojih idejnih razlogih v velikem nasprotju, druži vzajemnost vseh, ki hočejo braniti dostojanstvo človeške osebe. Misel vzajemne pripravljenosti, da se preko vseh razlik nravstvene, politične in socialne opredelitve branijo temelji omike, ki se je začela s propovedjo evangelija, je tista, ki je rodila splošni javni nravstveni preporod — redressement moral — in se javlja sedaj z največjo učinkovitostjo. Ta misel je tudi tista poglavitna sila, ki je dovedla do čedalje tesnejših stikov med državo in Cerkvijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je preporod katoliške verske zavesti sam po sebi že dolgo časa doprinašal k nravstveni obnovi Francije po vztrajnem, nešumnem in globokosežnem delu duhovščine in laikov, ki so znali zajeti zlasti vsa področja kulturne delavnosti francoskega duha ter so dali sodobni Franciji vrhove tako znanstva, kakor lepih umetnosti; zadnja dva desetletja ,pa sta obeležena tudi po intenzivni delavnosti katoličanov na področju socialne organizacije kmetskega in delavskega stanu. Meseca maja letošnjega leta smo doživeli zborovanje katoliške kmečke mladine v Parizu, ki nam je pokazalo tolike uspehe idealnega in neumornega dela pre-porodilne verske misli in nravstvenega dviga na kmetih, da bi moglo biti za vzor vsem katoličanom sveta. Verska manifestacija v najodličnejšem pomenu pa je bila prav te dni v Alžiru, kjer je l)il evliaristični kongres, na katerem se je zbralo skoro pol milijona ljudi iz Francije in severne Afrike in na katerem se vzvišeni ideji krščanstva, ki jo oživlja vedno med nami pričujoči Kristus, niso poklonili samo katoličani z najvišjimi civilnimi in vojaškmi oblastmi, ampak tudi vrhovni poglavar muslimanov s celo vrsto muslimanskih domačinov. Tudi na tej veličastni prireditvi se ni Morebiti bo kdo rekel, da vsi ti pojavi ne pričajo za kakšen dejanski verski preporod onih širokih krogov, ki so dosedaj vodili javno mnenje, ali pa se mu vdajali, oziroma, da od te sirani vsa stvar ni mišljena niti globoko, niti popolnoma odkritosrčno, marveč da je samo izraz neke neobhodne nujnosti in oportunizma. Francija — tako je rekel te dni nek figleden svetovni list .— se zopet ozira k svojim bivšim svetiščem, vere pa nima, in njena vest je siejkoprej deljena; omahuje med svetnico, čije bogo-ljubje je sodobnemu francoskemu človeku popolnoma tuja, in med giljotino, na katero je pošiljala revolucija vse one, ki se niso hoteli ukloniti takozvani svobodni misli, ki svobode ne priznava nobenemu drugemu. Ta sodba je gotovo enostranska in prezira globoki notranji preobrat, ki se je že davno začel v francoskih srcih, potem ko so bila temeljito razočarana po laičnem nrav-stvu, političnem brezvladju in družabnem razkroju, ki ga je rodilo brezboštvo. Mednarodni po- Pač pa je res, da človek ne sme zidati na tiste stvari in pojave, ki ne izvirajo iz osrčja duhovne obnove ter se ne sme zanašati na ona čustva, ki so samo hipna ter na one pojave, ki jih je izsilila zgolj politična nujnost časa. In ifrancoski katoličani se v resnici tudi na to ne zanašajo ter se opirajo samo na svoje duhovne sile in na duhovno silo katoliške resnice. Oni dobro vedo, da duh brezboštva in verske brezbrižnosti še ni izginil, da njegove posledice še dalje trujejo narodno telo in dušo in da se ne smemo zadovoljiti samo z manifestacijami in njihovo sijajno zunanjo podobo. Ljudska fronta ima še vedno v vladi prosvetnega ministra, g. Jeana Zaya, ki je sicer na slavnosti orleanske device zelo lepo govoril, ki pa na svojem področju neutrudno nadaljuje delo za razkristjanjevanje francoske mladine, it i pcrtiaja državno šolo, in kolikor le more, prikrajšuje svobodne francoske verske šole, v katerih se vzgaja katoliška mladina. Čeprav francoski katoličani plačujejo visoke davke za šolo, oziroma za narodno vzgojo, se odreka njihovim šolam vsaka podpora, kakor da so katoličani državljani druge vrste. To je temna točka v sedanjem položaju, je rekel sam kardinal Ver-dier. Naravnost nerazumljivo je, da niti v časih najhujše gonje brezboštva pod Combesom sistematično delo na razkristjanjenju mladine ni bilo tako intenzivno, kakor je pod g. Zavetn, ki je izročil vodstvo šole ligi franiasonstva za prosveto in napol komunistični zvezi delavskih sindikatov. Prav v trenutku, ko se je obhajal evliaristični kongres v Alžiru. je predstavnik francoskega prosvetnega ministrstva v Besanconu. proglašal radikalno borbo zoper versko šolo v imenu tiste misli, ki jo zastopa ljudska fronta. Francoski katoličani dobro vedo, da njihovega dela še ni konec, ampak da se šele začenja. Polje je zrelo za žetev, toda mnoge ovire še niso padle in predvsem je treba nadaljevati obnovo narodnega duha s sredstvi, ki »niso od tega sveta«. Novi angleški predlogi Moskvi Francija-Anglija ponudita Rusiji pakt o medsebojni pomoči Pogoj: Rusija mora jamčiti za vse države od Baltika do Črnega morja Pariz, 17. maja. AA. Havas: »J o ure piše o stanju angleško-sovjetskih pogajanj in pravi: Dejstvo je, da tudi v Moskvi kakor v Londonu vlada prepričanje,' čeprav iz nnsprothih razlogov, da je Nemčija nevarna. Francoski predlog more služiti kot najboljša podlaga za kompromis in kot podlaga za nova pogajanja. »F i g a r o« pravi: Naša vloga mora obstojati v tem, da bomo posredovalci med obema stranema. Londonski dopisnik istega lista poroča, da je angleški ministrski odbor za zunanje zadeve snoči imel sejo, ter da je posvetil posebno pozornost francoskim kompromisnim predlogom. Francoski predlogi gredo za tem, da se enostavno sklene posebni vojaški dogovor poleg fran-cosko-angleško-ruske zveze, a da se ta dogovor.' ne bi nanašal na države, ki sta jim že zdaj dali jamstva Velika Britanija in Francija. »M a t i n« v svojem dopisu iz Londona poudarja, da so na snočnji seji angleški ministri, člani posebnega odbora za zunanje zadeve, sklenili, da se pošljejo v Moskvo novi predlogi. Dopisnik trdi, da bodo ti predlogi poslani v Moskvo še danes. Po tem novem nalrtu bi Francija in Velika Britanija ponudili Sovjetski Rusiji pakt o medsebojni pomoti pod pogojem, da Sovjetska Rusija da jamstva Poljski, Romuniji, Turčiji ter baltskim državam, Litvi, Estoniji in Lelonski. Kol prvo bo London zahteval, da Sovjetska Rusija podpiše fran-cosko-angleško-rusko izjavo, v kateri bi se obvezala, da bo nudila pomoč Franciji in Veliki Britaniji v primeru če bi bil* napadeni. »Journal« piše: Francoska diplomacija je prva predlagala, da se novi pakt treh velesil izdela po francosko-sovjetskem paktu iz leta 1935. »P e t i t P a r i s i e n« naglaša, da tudi London v vsakem primeru želi prav tako odločno kot Pariz, da pride čimprej do stvarnih uspehov po- Brzojavna zahvala III l—ll—III—III.....M II ■■HU I kneza namestnika in brzojavni odgovor italijanskega kralja Belgrad, 17. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je poslal Nj. Vel. kralju in cesarju Viktorju Emanuelu 111. tole brzojavko: V trenutku ko zapuščam državo Vašega Veličanstva, Vas prosim, da blagovolite sprejeti mojo najprisrčnejšp zahvalo za tako topel sprejem, ki liani jc bil prirejen. Naše bivanje v Rimu, Neaplju in Firenci in simpatije, ki so nam bile izkazane, so napolnile naša srca a, veseljem in globoko hvaležnostjo do Vašega Veličanstva in njegovega plemenitega in močnega naroda.Kneginja Olga in jaz bova ohranila na te dni nepozaben spomin. Pošiljam Nj. Vel kraljici in cesarici in Vašemu Veličanstvu izraze globokega spoštovanja. — Knea Pavle. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanu-el III. je posti a i Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu tole brzojavko: Zahvaljujemo se najprisrčneje Vašemu kr. VI-sočanstvu za ljubeznive besede, ki ste jih blagovolili nasloviti na kraljico in name. Ohranila bova najdražji spomin na obisk Vašega kr. Visočanstva in kr. Vis. kneginje Olge v upanju, da Vam jo bivanje v naši sredi potrdilo čustva iskrenega prijateljstva, ki družijo Italijo in plemeniti jugoslovanski narod. S takšnimi čustvi prosimo Vaše kr. Visočanstvo in Nj. kr. Vis. kneginjo Olgo, da blagovolita sprejeti naše najboljše želje za napredek. — Viktor Emanuel. gajanj z Moskvo. Zdi se, da ima tudi Moskva enako željo. Isti dan, ko bo sklenjen angleško-francosko-ruski pakt, bo tudi končan diplomatski boj, ki ga je 16. marca začel Chamberlain. London, 17. maja. AA. Havas: Ministrski svet se je danes dopoldne ob 10.30 sestal na svojo redno tedensko sejo. Glavna točka dnevnega reda je bila načrt angleškega odgovora na zadnje predloge Sovjetske Rusije. Pričakujejo, da bo ta odgovor poslan v najkrajšem času v Moskvo in sicer siru Williamu Seadsu, ki ga bo takoj izročil ruski vladi. London, 17. maja. b. »United Prcser pravi, da ima verodostojna poročila o novih anglesko-fran-coskih predlogih, ki so bila poslana v Moskvo. Angleška vlada baje predlaga sledeče: 1. Skupna izjava Anglije, Francije in Sovjetsko Rusije, da so pripravljene upreti so vsakemu napadu. 2. Jamstvo Sovjetske Rusije vsem njenim sosedam, zlasti baltskim državam. Poljski in Romuniji v primeru neizzvanega vojnega napada. 3. Angleško - francosko jamstvo Rusiji, da ji bosta takoj pomagali, če bi bila Rusija zapletena v vojno zaradi izpolnitve svojih obveznosti. 4. Generalštaima pogajanja med Francijo, Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Petletna siubža v ruski mornarici London. 17. maja. AA. Reuter poroča iz Moskve: O priliki zadnjih mornariških vaj v Baltiškem morju, so izvedli poskuse z novimi vojnimi ladjami, zgrajenimi v sovjetskih ladjedelnicah. Med njimi je tudi ena oklopna krftarka. Baltiško in tihomorsko brodovje se je vrnilo zdaj v svoja oporišča. Služba v sovjetski mornarici ie podaljšana od treh na pet let. Vojna zveza Rim-Berlin bo podpisana prihodno nedeljo Po obisku Hitlerja in Mussolinija obmejnih utrdb na francoski meji Budimpešta, 17. maja. TG. Berlinski dopisnik tukajšnjega vladnega glasila »Pester Lloyd« javlja, da je bilo končnoveljavno določeno, da pride dne 21. maja italijanski zunanji minister grof Ciano v Berlin, kjer ostane dva dni. Pri tej priložnosti bo podpisana vojaška zveza med Ita-iijo in Nemčijo. Glede dneva, kdaj bo obiskal Hitlerja italijanski cesar, še ni nič znano, Madžarski dopisnik opozarja v svojem dopisu, da bosta nemška in italijanska vlada podpisali vojaško zvezo po zaključku nadzo-rovainih potovanj, ki sta jih Hitler in M us solini napravila na francoski meji. Tako jc Hitler obšel ves trdnjavski pas od belgijske meje pa do Trierja, kjer je po pisanju nemških listov vsega skupaj 12.000 trdnjavskih zgradb. Tamkaj še vedno dela noč in dan 250.000 delavcev. 85.000 vojakov tehnične stroke tudi pomaga pri delu. Poleg tega je zaposlenih še nadaljnjih 100.000 delavcev prostovoljne delovne službe Arbeiter-dienst. Hitler je pri tej priložnosti javno ugotovil, da jc bila doslej že vsaka nemška divizija vsaj po 4 tedne nameščena v trdnjavskem pasu, da se je spoznala z njegovim ustrojem. Nemški listi mnogo pišejo o tem potovanju in poudarjajo, da je hotel nemški kancler znova opozoriti na to, da je ta trdnjavski pas tako silen, da naj nikdo ne skuša naskakovati ga, ker bi se ob njem, kakor trdi berlinski Angriff, gotovo »razbil zobovje«. Nemški narod je moral dobiti za- vest, da se za tem trdnjavskim obzidjem čuti varnega, Francija in Anglija pa naj bi si dali dopovedati, da bi bilo brezupno Nemčijo na tej strani napadati, češ da je tukaj neranljiva. Berlinski tisk — tako nadaljuje »Pester Lloyd« — tudi mnogo poroča o nadzorovalnem potovanju predsednika italijanske vlade Mussolinija vzdolž francoske meje. Mussolini je pri tej priložnosti v Turinu imel 6voj znameniti govor, v katerem jo podčrtal voljo in željo Italijo po miru, a je istočasno poudaril, da bi nobeni tuji armadi ne bilo prijetno, če bi poskusila priti čez alpske grebene z namenom, da bi se sprehajala po dolinah Italije. Mussolini je obiskal znano silno utrjeno dolino S u s e, kjer je pregledal vse utrdbe. Šel je še globlje v gorovje, kjer jc imel pregled vseh gorskih čet. Mussolini in Hitler sta 6 temi potovanji po utrjenih mejah brez dvoma hotela opozoriti svet na to, da 6ta Italija in Nemčija pripravljeni. Podpis vojaške zveze, ki naj v par dneh sledi, pa naj bi bil slovesen zaključek teh obrambnih prizadevanj proti obkoljevalni politiki Anglije in Francije. Berlin, 17. maja. AA. Havas: Pristojni krogi zagotavljajo, da na nemški zahodni meji ni nika-kih neobičajnih premikanj nemških čet in da so v utrdbah samo posebni oddelki nemške vojske. Iz tega ni mogoče še izvajati zaključkov, najmanj pa takšnih, kakršne omenja pariško časopisje. Angleška kraljevska dvojica je prispela v Kanado Prvi pozdrav je bil v francoskem jeziku Kralj Peter pozdravlja knezn-nomestnika Pavla ob njegovem povratku s Belgrad, Quebec, 17. maja. AA. Parnik »Empress of Auslralia« se je zasidral v torek nekaj pred polnočjo (po krajevnem času) 14 milj ozhodno od pristanišča Quebec ob otoku Orleans. Kakor je bilo določeno je parnik zjutraj ob osmih krenil dalje svojo pot v zaliv Wolf, kjer sta se angleški kralj in kraljica ob 10.30 dopoldne izkrcala. Računajo, da se je na obrežju zbralo okoli 50.000 ljudi, ki so prišli pozdravit angleškega kralja in kraljico, da jima izkažejo svojo ljubezen, udanost in zvestobo. Ko sta kralj in kraljica slopila z ladje, so odjeknile v pozdrav fanfare, s trdnjave pa je zagrmelo v pozdrav kraljevski dvojici 21 topovskih strelov. Ko so razni dostojanstveniki zaželeli kralju in kraljici dobrodošlico, se je podala kr. dvojica na slavnostno okrašen oder. kjer so jima predstavili člane vlade kanadskega dominiona in druge kanadske ugledne osebnosti. Ko sta kralj in kraljica stopila na obalo, jih množica ljudstva navdušeno pozdravila. Poleg topovskih strelov s trdnjave so zagrmeli streli s 4 bojnih ladij, ki so spremljale ladjo »Empress of Australia«. Ko so kralju in kraljici predstavili dostojanstvenike, je kraljica ostala na slavnostnem odru, kralj pa jo odšel jk) stopnicah in sprejel pozdrav častne gre-nadirske garde, vojaška godba pa je zaigrala angleško himno. Kralj Jurij je nato obšel častno četo grenadirjev, godlia pa je ves čas igrala gre-nadirsko koračnico. Četrt ure po izkrcanju se je kr. dvojica odpeljala z avtomobilom v mesto. Na avtomobilu je vihrala kr. zastava. Na obeh straneh ulic, po katerih sta so peljala skozi mesto, so bile zbrane ogromne množice ljudstva, ki so navdušeno vzklikale. To vzklikanje je postalo tem bolj navdušeno, čim bolj sta se kralj in kraljica bližala palači parlamenta, kjer je bil prirejen uraden sprejem. V velikem preddvorju so tvorile kordon redne kanadske čete s kadeti. Nj. Vel. kraljica je bila vsa nasmejana ter je neprestano mahala z robcem navdušenim množicam, ki so polnile ulico. Ko sta kralj in kraljica prispela do parlamenta, sta šla pod zlatim in škrlatnim baldabinom v poslopje, kjer sta 6e za nekaj tre- nutkov odpočila, nato pa vstopila v škrlatno dvorano, kjer ju je pozdravil predsednik kanadske pokrajine Dupleci. V palači pokrajinske skupščine v Quebecu je ministrski predsednik kanadske pokrajine Que-bec, Dupleci, pozdravil angleškega kralja Jurija in kraljico Elizabeto z govorom, v katerem je poleg drugega dejal: Srečen in ponosem sem, da sem to nepozabno jutro dobil čast izraziti Vašemu Veličanstvu čustva veselja, spoštovanja, ljubezni in vdanosti vse pokrajine Quebec in končno vseh Kanadčanov, ki jim je materinski jezik francoski. Čustva vseh dobivajo izraza v veselju, ko pozdravljamo Vaši Veličanstvi v nekdanji kanadski prestolnici. Naša pokrajina je bila v.edno enako zvesta angleški iec končal z besedami: Bog ohrani našega milostljivega kralja in našo kraljico! Ob 11 je kanadski ministrski predsednik pozdravil v pokrajinski skupščini angleškega kralja in kraljico, nakar sta se kralj in kraljica odpeljala v trdnjavo, kjer jima je kanadska vlada priredila svečano kosilo. Po kosilu je imel angleški kralj Jurij VI. govor po radiu. V četrtek dopoldne ob 9.15 bosta kralj Jurij m kraljica Elizabeta nadaljevala pot v Montreal. Qiiebec, 17. maja. A A. Reuter. Prvi Kanadčani, ki so pozdravili angleškega kralja in kraljico so bili francoski kmetje z otoka Orleans. Čim so zagledali ladjo »Empress of Australia« so navdušeno vzklikali Živel kralj! Živela kraljica! Mnogi med njimi so prebili vso noč na prostem ob obali, da bi imeli tedaj, ko se prikaže angleška ladja »Empress of Australia«, čim boljši prostor. Dunajska vremnska napoved: Menjaje oblačno, popoldne nevihte in vihnrnn. Zagrebška vremenska napoved: Jasno z lahnim pooblačenjem. Zaradi sporazuma bodimo optimisti! Hrvatski list na naslov slov. trgovcev V sredo je glasilo dr. Mačka »Hrvatski Dnevnik« prinesel na naslov slovenskih trgovcev tole opozorilo: »Mnogo slovenskih trgovcev ima trgovske zveze s hrvatskimi kraji ter priporočajo svoje blago in semlyij pošiljajo svoje cenike, kar je docela naravno ter temu nihče ne more ugovarjati. Niti tedaj ne bi ugovarjali, ko bi ti trgovci pošiljali svoje reklame in cenike v slovenskem jeziku, ker mi ta jezik v glavnem razumemo. Če pa interesenti kake besede ne bi razumeli, bi trpel škodo pač trgovec. Toda ne razumemo, zakaj nam nekateri slovenski trgovci pošiljajo reklame, ponudbe in cenike s stoodstotnimi srbijanskimi besedami... Zaradi tega bi jim priporočili, kadar pošiljajo svoje ponudbe v hrvatske kraje, naj jih napišejo ali slovensko ali hrvatsko.« 0 velikem hrvatskem katol. dnevniku »Hrvatski Dnevnik« je o tej zadevi prinesel tole poročilo: »Že na zadnjih škofovskih konferencah je bilo sklenjeno, organizirati katoliški dnevnik na širši podlagi, kakor pa je bila organizirana »Hrvatska Straža«. Škofje namreč žele zbrati okoli katoliškega dnevnika vse komponente Katoliške akcije, medtem ko je doslej okoli »Hrvatske Straže« v glavnem bila zbrana le seniorska skupina, ki je dala tudi potrebni kapital. Ker pa so v Zagrebu Iri katoliške tiskarne (Narodna 1'rosveta, nadškofijska, Narodna tiskarna), gre sedaj za to, da bi se te tri nekako združile, da bi se dobila večja tiskarna, ki bi mogla zmagovati delo za večji dnevnik... Ni še znano, ali se bo »Hrvatska Straža« reorganizirali in razširila, ali pa bo namesto nje ustanovljen drug list. Vsekakor pa bo razširjeno dosedanje uredništvo.« Zagrebški muslimani pri dr. Mačku Kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, je dr. Maček sprejel odposlance društva zagrebških muslimanov. Deputacijo je vodil društveni predsednik Suljaga Mulič. Ta je dr. Mačku izročil srebrnik bosanskega kralja Stjepana ToinaŠe^iČa. Pri tem je v svojem govoru naglasi! delovanje društva za zbližan je muslimanskih in katoliških Hrvatov. Dr. Maček se je za dar lepo zahvalil. Vprašanje Srema V hrvatskih listih zadnje čase vsak dan beremo o Bosni in Hercegovini ter oSremu. OSremu, ki z Zemunom sega prav do vrat Belgrada ter je Zemun že del belgrajskega mesta, je bilo priob-čenih že mnogo razprav. Pred vojsko je Srem spadal k Slavinji, ki je bila sestavni del kraljevine Hrvatske. Zato je vprašanje Srema sila važno. V Zagrebu izhaja list »Srijemske Novine«, kjer je tajnik Hrvatske Matice dr. F. Jelašič napisal članek, kjer med drugim pravi, da je Srem samo ena enota v sklopu drugih hrvatskih krajev. Nato naglaša, kako so hoteli zadnje čase nekateri zabrisati hrvatstvo Srema ter so zoper to postavljali nekako spremstvo. Članek končuje: »Čeprav to ni prvi poskus take vrste z natančno določenim ciljem, upamo, da bo zadnji ter da se bo končal tako, kakor so se vsi dosedanji. Kakor je namreč pretklost in sedanjost 'Srema Irrvatska, bo ostala ter nujno mora ostati taka tudi prihodnost!« Ante Starčevič in brata Radič »Hrvatski Dnevnik« že v dveh številkah naglasa, kako sta si ideologiji Ante Starčeviča, ki se sedaj nanj sklicujejo zlasti frankovci, ler bratov Radičev, ki sta izdelala ideološko podlago HSS, podobni. Na koncu članka pravi: »Torej ima prav dr. Maček, ko je dejal, da Ante Starčevič pomeni staro zavezo, Stjepan Radič pa novo zavezo.« Sporazum brez omalovaževanja V »Jugoslovenskem Lloydu« je izšel članek, ki se znova trudi za sporazum, o katerem pravi, da bo mogoč le, če ga bodo delali brez medsebojnega omalovaževanja. Dr. Buč na čelu hrvatskega narodnega ?,adstva Kakor poroča frankovski list »Nezavisnost«, je preteklo nedeljo imelo svojo sejo vodstvo hrvatskih nacionalistov (frankovcev) v prostorih lista »Nezavisnost«. Te seje so se udeležili vsi člani predsedstva ter odposlanci iz raznih krajev, iz Zagorja, Like, Podravine, Plješivice. Slavonje itd. Dr. Buč je poročal o političnih razmerah, nakar se je razvila obširna obravnava. Vsi govorniki so bili, kakor veli list »Nezavisnost«, enih misli, da mora hrvatsko nacionalistično gibanje imeti jasno stališče v vseh vprašanjih današnjega časa ter da hrvatski nacionalisti nimajo nobenega zaupanja v delo tistih, ki so zaradi nezdravih razmer na čelu hrvatske današnje stvari. Soglasno so sklenili, da po možnosti v vsaki hrvatski vasi in mestu ustanove hrvatski nacionalistični odbor, nakar je bil soglasno dr. Buč postavljen na čelo hrvatskega narodnega vodstva. Hrvatska športna sloga Dne 14. t. m je bil v Zagrebu ustanovni občni zbor novega društva Hrvatska športna sloga, ki je zbrala v svojem okrilju vse hrvatske nogometne klube. Zborovanje se je začelo s petjem Lepe naše domovine, nakar ;e bila odposlana pozdravna brzojavka dr. Mačku.'Na zborovanju je bilo zastopanih 217 hrvatskih klubov. V resoluciji je bilo nagla-šeno, da je Hrvatska športna sloga edini polnopravni predstavnik hrvatskih nogometnih klubov. Zahteva se reorganizacija športa v vsej državi v smislu hrvatskih zahtev. Dokler se to ne zgodi, ne sme noben hrvatski klub sodelovati v nobeni državni nogometni reprezentanci ter ne bo nobenih tekmovanj s klubi, ki niso člani Hrvatske športne sloge. Izjema se bo po potrebi napravila le za slovenske klube. Nato je bil pred stanovanjem dr. Mačka mimohod. Slavonski Nemci in Hrvati Osiješko glasilo slavonskih Nemcev »Slavoni-scher Volksbote« v zadnji številki prinaša članek »Hrvatsko vprašanje in mi«, kjer med drugim pravi: »Slavonski Nemci živimo s Hrvati v mestu in po vaseh. Zato se posebno zanimamo za rešitev tega vprašanja Čeprav pri zadnjih volitvah nismo glasovali za listo dr. Mačka, vendar želimo, da se to vprašanje ugodno konča. Ne skrivamo, da pri reševanju tega vprašanja mislimo tudi na svojo usodo. Živimo na področju, kjer Hrvati po večjem delu žive y večini. Tega jim ne odrekamo. Hočemo na da Hrvati priznajo, da smo na tem prostoru činilec, ki je z njim treba računati, zlasti ker je zadnje čase nemško prebivalstvo bilo sikanirano, češ da smo zoper rešitev hrvatskega vprašanja. Za»c nnnUSnmo. da želimo Hrvatom vse dobro, v"kolikor tudi oni nam dobro žele... Zoper Srbe pa se ne damo hujskatil« Na nedeljskem mladinskem zborovanju v Celju je naš voditelj dr. Korošec govoril tudi o sporazumu ter naglasi!, da moramo te dogodke spremljati z dobrimi željami ter upati, da se bodo končno vendarle ugodno končali v korist vse naše države. Vsi listi v državi so prinesli te besede našega slovenskega voditelja. Obširno jih je navajal tudi »Hrvatski Dnevnik«, ki pa je dostavil v oklepaju, da so bili pogovori med dr. Mačkom in predsednikom vlade končani že 27. aprila. S tem je hotel menda povedati, da je sedaj odločitev na drugi strani. Prav gotovo pa v tako važnih zadevah zgolj formalnosti ne smejo biti ovira, da se ne bi prizadevanja za uspešno rešitev nadaljevala na obeh straneh. Dobro se še spominjamo besed, ki jih je zapisalo dr. Mačkovo glasilo tiste dni, ko 60 se v Zagrebu začela pogajanja. Takrat je »Hrvatski list« vso hrvatsko javnost čisto pravilno opozarjal, da reševanje sporazuma ne more iti hitro izpod rok, ker je treba marsikaj razčistiti. In, kar je glavno, Mačkovo glasilo je takrat naglasilo, da g. Dragiša Cvetkovič ni edini činilec in ni vse samo od njega odvisno, zato bo moral za končni sporazum dobiti pristanek drugih činilcev. To je bilo docela pravilno naziranje, ki je držalo takrat in drži še danes. Ko je pozneje predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič podal izjavo, da se v Zagrebu izdelani predlogi sedaj študirajo, je to pomenilo odkrito prizadevanje, doseči ustrezno in skladno soglasje na vseh straneh. Ze v začetku tega meseca smo rekli, da bo razvoj v domači politiki za nekaj časa malo počasnejši, ker so pač prišli nekateri zunanji dogodki, ki jim je časovno šla prednost. Nihče ne misli, da bi bilo pogajanj za sporazum že konec, čeprav vsakdo računa 6 težavami, ki pri tako važnem vprašanju morajo same ob sebi vstajati. Zato je po pravici rekel naš slovenski voditelj dr. Korošec v Celju, da so težave same ob sebi umevne, da pa moramo z velikim optimizmom spremljati vsa tozadevna prizadevanja že zaradi tega, ker se je po 20 letih sedaj prvikrat to vprašanje resno iiačelo, medtem ko dtslej za kaj takega ni bilo uiti poskusa. Zagrebški predlogi se torej študirajo, kakor je rekel predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Kakor je že v enem prejšnjih govorov naglasil naš slovenski voditelj dr Korošec, v bistvenih in najtežjih vprašanjih je soglasje že doseženo. Zato ne bo težko doseči soglasja tudi v manj važnih vpra- šanjih. V tem oziru se docela skladamo s pisanjem zagrebškega »Obzora«, ki govori v istem smislu, ko med drugim pravi: »Čeprav dr. Korošec neposredno ni sodeloval pri pogajanjih za sporazum, vendar je gotovo do podrobnosti poučen o pogajanjih ter je njegov izrecni optimizem izrečen na temelju informacij iz najbolj kompetentnega vira... S to dr. Koroščevo izjavo so preklicani vsi tisti pesimistični glasovi, ki se razširjajo v naši javnosti. Dr. Korošec sam je naglasil, da je treba obravnavati velikanski obseg vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti v 14 dneh. To pa pomeni, da je treba ves sklop predloženih predlogov pretresti ter preučiti njihov učinek na sedanjo državno ureditev, ki ee bo s tem, četudi začasno, na mnogih poljih javnega življenja morala spremeniti... Ni dvoma, da Srbi in Slovenci prav tako žele sporazuma in nove ureditve kakor Hrvati. Psihološko so tla pripravljena. Zlasti pa mora ta sporazum biti uvod v novo ureditev države, zato mora biti tak, da olajša nadaljnjo grajenje države. To pomeni, da se morajo najtežja načelna vprašanja rešiti. Tudi v tem pogledu je bilo bodisi od strani vlade bodisi od strani dr. Mačka že pred pogajanji mnogo storjenega. Zato verujemo, da nt več mogoče ostati na pol poti ter da bodo predlogi, ki jih je predložil dr. Maček, resno obravnavani v vladi in v vseh strankah. V kolikor pa bi ne bili sprejeti, naj se za to navedejo tudi stvarni razlogi ter postavijo tudi protipredlogi, ki bi mogli biti upoštevani. Kajpada bi se ti novi protipredlogi mogli gibati le v okviru tistih načel, katere 6ta obe strani že tudi priznali kot podlago za obravnavanje.« Iz teh »Obzorovih« misli je jasno, da ne more biti govora o tem, da bi zagrebški predlogi bili zavrnjeni ter s tem sporazum pokopan. Jasno Je, da je treba počakati proti predlogov, ki bodo, če bodo potrebni, usmerjeni v to, da se sporazum v celoti za vse prizadete strani olajša. Ko govorimo o sporazumu, nam pa mora biti jasno že zgoraj omenjeno načelo, da je sporazum le uvod v novo ureditev države. Kakor je že v Celju dejal naš voditelj dr. Korošec, je sedaj v ospredju sporazum. Od sporazuma pa je odvisno, kako se bodo druga naša notranja vprašanja reševala in rešila. To po naših mislih ne velja zgolj za nove politične postave, marveč tudi za vso kulturno, politično in gospodarsko ureditev, ki se bo tikala vse Jugoslavije in nas Slovencev še posebej! Kraljica Marija za varstvo otrok Belgrad, 17. maja. m. Jugoslovanska unija za: zaščito otrok ba tudi letos 21. do 29. maja proslavila otroike dneve. Zato proslavo je pisala Nj* Vel. kraljica Marija uniji naslednje pismo: »Z radostjo pozdravljam vse napore jugoslovanske unije za zaščita otrok, ki 6e zaveda, da se samo z gospodarskim, finančnim in zdravstvenim napredkom kmečke družine, posebno pa še mate-re-kmetice morejo zaščititi milijoni kmečkih otrok. Zato podpirajmo vsa stremljenja ter združeno delajma na tem, da bo kmečka mati uspešna vzgojila svoje otroke. Protiplinske maske Belgrad, 17. maja. AA. Inšpekcija državn«, obrambe je zvedela, da se v zadnjem času prodajajo protiplinske maske civilistom, in sicer takšne, ki jih domači strokovnjaki niso pregledali in odobrili. Zaradi tega se utegne zgoditi, da kdo kupi slabe maske, ki bi samo škodile. Da bi se to preprečilo, in da bi se omogočila prodaja dobrih in preskušenih mask, se ojiozarjajo vsi, naj ne kupujejo civilnih mask za zaščito pred plinskimi napadi, ki niso preizkušene in pregledane od strokovne komisije našega ministrstva za vojsko in mornarico in ki nimajo žiga »pregledala komisija ministrstva vojske in mornarice«. Samo za takšne maske obstoji uradno jamstvo, da so preizkušene in brezhibne in da imajo tudi primerno ceno. Opozarjajo se vsi oni, ki bi prodajali maske za zaščito civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi brez poprejšnje odobritve ministrstva vojske in mornarice (inšpekcija državne obrambe), da bodo nosili za to zakonske posledice,. Pri tej priliki pripominjamo, da bodo protiplinske maske domače zasebne izdelave, katerih pregled in žigosanje je zdaj v teku, dane v svobodno prodajo še ta mesec (Iz inšpekcije državnei obrambe št. 2599 od 17. maja 1939). četrtinska voznina na slovenski delavski tabor Belgrad, 17. maja. m. Prartietni minister dr, Spaho je odobril četrtinsko vožnjo vsem udeležencem prvega slovenskega delavskega tabora, ki ga priredi Zveza združenih delavcev dne 4. junija v Ljubljani. Posojila SUZOR-a Zagreb, 17. maja. b. Včeraj in danes je ravnateljstvo SUZOR-ja imelo v navzočnosti zastopnika ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dušana Jeremiča sejo, na kateri so bila razdeljena številna posojila raznim občinam in banovinam ter posameznim ustanovam. Tako so dobile med drugim posojila sledeče občine, banovine in ustanove: Občina Koroška Bela za dovršitev ljudske šole 400.000 din za 10 letno dobo, mestno županstvo v Ljubljani 4 milijone din za dobo 13 let za zgraditev meščanske šole na Viču. Občina na Hvaru je dobila 2 milijona din za razširitev kopališča. Društvo »Merkur« v Zagrebu je dobilo 1.5 milijona din za dobo 5 let za zgraditev sanatorija. Občina v Dugiresi 1.5 milijona din za gradnjo vodovoda in šole; občinska uprava v Vlasotincih pol milijona din za električno centralo; banska uprava savske banovine 10 milijonov din za elektrifikacijo savske banovine; dalje 6.5 milijona din za dovršitev gimnazijske zgradbe v Gospiču in Slavonski Požegi ter 1,600.000 za podkovsko šolo; drinska banovina v Sarajevu 12 milijonov za ureditev raznih banj; 15 milijonov din za zgraditev bolnišnic. Prav tako je odobrenih Zagrebu 30 milijonov din za gradnjo mestne hiše, šolskih zgradb, zdravstvenih postaj, doma starčkov, za g.-adnjo cest, kanalizacije, reguT lacije itd.; banska uprava moravske banovine v Nišu 20 milijonov din; banska uprava dravske banovine je že prej dobila posojilo v znesku 43 milijonov din za dobo 30 let za razširitev, preuref ditev in modernizacijo vseh banovinskih bolnišnič v dravski banovini. Na današnji seji pa so bila rešena še nekatera druga važna vprašanja. Bolgarski letalec se ie ponesrečil v Nemčiji Sofija, 7. maja. m. Ob letalski nesreči pri Drczdenu se je smrtno ponesrečil bolgarski letalski kapetan Sanev. Ponesrečenec je sin generala Saneva, bivšega vojnega ministra in prvega ad-jutanta kralja Borisa. Lepa slovesnost v Črnomlju Prva lopata za progo Črnomelj-Vrbovsko v nedeljo 21. majnika V nedeljo, dne 21. t. m. bo Črnomelj in z njim vsa Slovenija obhajala velik praznik. Gospod minister za promet dr. Mehmed Spaho pride osebno v Črnomelj, da sam zasadi prvo lopato in s tem prične gradbena dela za progo Črnomelj—Vrbovsko. Črnomelj se — razumljivo — že pridno pripravlja na to slovesnost, ki bo poleg odličnih osebnosti privabila tudi veliko ljudi ne samo iz Bele Krajine, ampak tudi iz vse Slovenije. Belokranjci bodo nastopili ob tej priliki v svojih narodnih nošah in sploh storili vse, da bodo visoki gostje in sploh vsi obiskovalci te slovesnosti zadovoljni. Pričetek svečanosti, t. j. zasaditev lopate se prične točno ob 11.30 pri postaji Črnomelj. Vlak št. 9213, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.05, bo vozil v nedeljo, dne 21. t. m. skozi do Črnomlja, kamor pride točno ob 11.20. Kar se tiče začetka gradbe, je omeniti sledeče: Z deli se prične na delnici Črnomelj, t. j. 8.8 km in istočasno pri Vrbovskem, t. J. 6.7 km. Potrebni material za pričetek del se že dovaža, postavljajo se barake in grade skladišča za material. Nova proga ee odcepi pri postaji Črnomelj in gre mimo Dragatuša, Vinice in Severina na Kolpi skozi 'predor pri Lukovem dolu proti Vrbovskem, kjer 6e priključi na obstoječo progo Zagreb— Sušnk, in sicer med Vrbovskim in Srbskimi Mo-ravicami. Vodstvo gradbe je zaupano posebnemu gradbenemu odboru, ki ga vodi naš priznani železniški strokovnjak inž. Makso Klodič, dir. v p. skupno z nadsvetnikom inž Štibiljem, ki je nače-loval za trasiranje proge Črnomelj—Vrbovsko. Pesem lopat bo brez dvoma veselo odjeknila po revni, a lepi Beli Krajini; leto 1941 pa naj prinese vsej Sloveniji že zgrajeno zvezo Slovenije z morjem. Bog daj, da bi bil začetek srečen in blagoslovljen! Festival narodnih plesov in pesmi | v Belgradu Belgrad, 17. maja. m. Na velesejmskem prostoru bo jutri prosvetni minister Stevan Čirič s 6vojim govorom otvoril drugi festival narodnih plesov in pesmi. Na jutrišnjem večeru boda nastopile po govoru g. ministra naslednje skupine: rusalke iz Mirovlja in Djevdjelije, slovenska skupina, ki bo pokazala slovenske narodne plese, za tem skupina kmetov iz Rašnaka v skopljanski Črni gori ter Bunjevci in Bunjevke. Politične naloge slovenske mladine Nedeljski zbor slovenske mladine JRZ v Celju je bil mogočna manifestacija tistega mladega slovenskega rodu, ki hoče na tradicijah svojih prednikov zvesto služiti svojemu narodu in svoji državi. Važnost tega političnega nastopa mlade Slovenije so naglasili skoraj vsi jugoslovanski listi. Zlasti je pa njen nastop podčrtat voditelj slov. naroda dr. Korošec, ki je tega dne v svojem govoru naglasil hvaležnost slovenskega naroda slovenski mladini za njeno dosedanje politično delo. Kakšno je to politično delo slovenske mladine, ki je zbrana v JRZ, je kratko in izrazito očrt al njen predsednik narodni poslanec g. Rud. Smersti, ki je v svojem govoru povedal te-le misli: Mi smo politična mladinska organizacija. Prav nič drugega nismo in na nobeno drugo področje nočemo posegati. Mladina vseh narodov Evrope je dokazala nujno potrebo, da se politično izobrazuje in da posega tudi na politično polje. Stranke, ki so to zanemarile, so padle v korist tistih strank, ki so mladino pravočasno pritegnile v politično šolo. Pod pojmom politike pa je treba razumeti ne tisti grdi strankarski boj, ki ga nekateri zamenjavajo s politiko, marveč javno delo za ljudstvo, za državo in za bližnjega. Ce beseda »politika« danes slabo zveni, je to zaradi sebičnih politikov, ki politično delo in moč zlorabljajo v sebične namene. Zato je, kakor je velel v Celju g. poslanec Smersu, naloga mladine, da političnemu delu dfi svoi posebni namen ter iz političnega življenja izloči vse, kar je slabega. Mladina namreč ol>soja vsakršno sebičnost, vsakršne spletke in zahrbtnost. obsoja laž in obrekovanje kot sred«lvo političnega boja, ki se je ponekod udomačilo. Prav tako pa mladina odklanja vsako hi-navsčino in klečeplastvo v politiki. Ta idealizem naše slovenske mladine naj bi v našem političnem življenju do korenin iztrebil vso grdo navlako, ki so jo k nam uvedle nekatere politične stranke. Sicer je res, da ima naša slovenska mladina že svoje verske, prosvetne, športne, stro- kovne in znanstvene organizacije, vendar je mladinska JRZ prva slovenska politična organizacija za mladino. Ta organizacija vzgaja mladino v temeljnih političnih vprašanjih ter ji odgovarja na vprašanja, kaj je država, kakšne eo oblike držav, kaj je demokracija, kaj je diktatura, kaj 6tranka, kaj samouprava, kaj avtonomija in kaj federacija, kakšne so pravice in dolžnosti državljanov. Ta organizacija seznanja svoje mlade člane s politično zgodovino slovenskega naroda in jugoslovanske države kakor tudi z življenjem in delovanjem mož, kateri so slovenski narod v preteklosti zbirati in braniti, kakor tudi z možmi, ki so to našo državo ustvarjali. Z dnevnimi političnimi vprašanji pa se ta mladinska organizacija ne peča, pač pa sodeluje pri raznih zborovanjih stranke, pri volitvah itd. Zadnje volitve 60 bile sicer veliko delo naše organizirane mladine, vendar je še mnogo več vredno tisto težko delo po dvoranah in predavalnicah, kjer se šolajo mladi politični delavci. Vse to veliko delo pa sloni na večno veljavnih načelih, na katerih je elonelo delo naših očetov in dedov. Tako je njen predsednik orisal politične naloge; naše politično organizirane mladine. Zdi ee nam pa primerno, če dodamo še sklepno njegovo misel: V teh časih, ko se rišejo novi zemljevidi, ko politični izdajalci begajo ljudstvo, naša mladina pozna svojo zgodovinsko nalogo. Veruje v moč svoje države ter narodne vojske, zaupa svojemu kralju Petru II. in svojim voditeljem ter je pripravljena braniti vsako ped svoje slovenske in svoje jugoslovanske domovine. Mladina hoče na tem zborovanju poudariti svojo ljubezen do svojega mladega kralja, do svoje Jugoslavije ter do svoje slovenske zemlje I Te misli vodijo našo slovensko mladino na javnem torišču. Nedeljsko zborovanje v Celju nam je porok, da se ogromna večina slovenske mladine zbira okoli teh idealov. Zato lahko pogumno zremo v prihodu jost. Smrt pod vlakom Ptuj, 17. maja. Davi ob pol 4 je zagledal kretnik Grdina Jožef, ki se je vračal s pregleda od železniškega prelaza na Ormoški cesti, približno 60 m pred postajo med tirom klobuk, nedaleč vstran pa razmesarjeno truplo. Po klobuku sodeč, je takoj zasu-mil, da mora biti last zvaničnika na železniški sekciji v Ptuju, okrog 40 let starega R e p i č a Ignaca. Takoj je priskočil k truplu, v katerem je v resnici spoznal omenjenega Repiča. O žalostni najdbi je takoj obvestil železniško upravo. Kaj je vzrok nesrečne smrti sicer uglednega Repiča, še ni znano. Čudno je le to, da je v ponedeljek vse popoldne hodil okoli skladišča in bil sploh zadnje dni precej otožen. Ko je zvečer pred pol devetim vlakom prišel na postajo, ga je vprašal vratar, koga čaka. Odgovoril mu je, da čaka vlak. Nato je še omenil kako težko službo imajo železničarji ter se še nekaj časa pomudil na postaji. Kmalu nato je izginil, kolo pa je pustil na ograji postajenačelnikovega vrta, kakih 20 korakov pred postajo. Ko je odšel ob pol 9 osebni vlak iz Ormoža, se je železniškemu osebju zdelo čudno, da Repiča še ni nazaj, zato je poslal neki uradnik železničarja, da ga poišče. V temi ga seveda ni bilo moči najti. Uganka pa je bila razjasnjena davi, ko je Grdina našel truplo, ki je bilo strašno zmaličeno. Vlak je šel pokojniku čez prsni koš in trebuh. Vsi sodijo, da je prišel pod vlak ob 10 ponoči, ko vozi tovorni vlak iz Ormoža, ne da bi se na ptujski postaji ustavil. Pokojnik, ki je imel v Kicarju pri Ptuju lepo posestvo in je bil v vseh ozirih miren človek, zapušča ženo in dva otroka. Žalujočim naše sožalje! Pogreb bo v četrtek 18. t. m. Avtomobilska nesre.ča na Resljevi cesti Ljubljana, dne 17. maja. Nocoj malo pred 9 se je na križišču Resljeve ceste in Slomškove ulice zgodila avtomobilska nesreča. Po Resljevi cesti je vozil reševalni avtomobil, medtem ko se je istočasno po Slomškovi ulici v svojem motornem kolesu s prikolico pripeljal letalski kapitan. Ker se ni mogel več izogniti niti eden niti drugi, sta se vozili zadeli. Motorno kolo je odletelo v stran in je prvi del precej poškodovan. Kapitan je obležal. Reševalci so ga hitro spravili v reševalni avto, nato pa odpeljali v vojaško bolnišnico. Osebne novice Belgrad, 17. maja. m. Napredovali so v 8. skupino naslednji davčni uradniki: Viktor Mlakar v Kozjem, Karmen Rebula iz Maribora, Vla-dimer Beriot, Šmarje pri Jelšah. Franc Kune v Novem mestu, Nikola Erpg in Ivan Likar. Brežice, Matija Banič iz Murske Sobote. 1 Armade na Daljnem vzhodu Japonska utrujenost raste — Kitajski odpor se ne manjša — Na obeh straneh že poldrugi milijon mrtvih in 700.000 pohabljenih Burni evropski dogodki zadnjih mesecev so potisnili v ozadje bojišče na Daljnjem vzhodu, kjer traja vojna med Kitajsko in Japonsko še vedno dalje v nedogled. Kakšen je položaj na kitajskih bojiščih, se vprašuje »N e u o Z ii r c h e r Z e i tu n g« v dopisu, ki ga je prejela iz Šangaja in iz katerega bomo za svoje bravce povzeli poglavitne misli in ugotovitve. Japonci že utrujeni Japonske izgube: 400.000 mrtvih in 200.000 pohabljenih Japonska armada, ki stoji na Kitajskem, tako piše dopisnik švicarskega lista, kaže vedno bolj znake vojne utrujenosti. O uporih med japonskimi četami ter o vojaških beguncih, ki prehajajo na kitajsko stran ali čez notranjemongolsko mejo, se sicer le malo sliši, so to le redki pojavi, vendar pa dokazujejo, da vedno bolj in bolj prodira v zavest japonskega vojaka prepričanje, da vse ogromne žrtve dveletnega vojskovanja stvarno niso prinesle nobenih uspehov in da Kitajci danes prav tako niso poraženi, kakor niso bili po začetnih uspehih japonske vojske. Kitajske armade se sicer še vedno stalno umikajo pred japonskim pritiskom. Padel je celo vo- sestava japonske vojske se je temeljito spremenila. Prve aktivne čete, ki so prišle na Kitajsko, so uničene, tako, da stoji na kitajskih bojiščih danes izključno le še rezerva, od 30 do 54 let stari vojaki, ki so morali pustiti doma ženo, otroke in dom ter hrepenijo nazaj po svojem delu in po svoji družini. Tudi mod častniki je danes rezervni oficir številnejši, kakor aktivni. O japonskih četah tudi japonski vojni poročevalci sami vedno bolj redko poročajo, da bi se prostovoljci javljali za »smrtne službe«, da bi se pustili pognati v zrak za to, da l>i prebili nasprotne žične ovire in tovarišem odprli pot med sovražnikove vrste. Japonsko vojno vodstvo, ki je do nedavno s Človeškimi žrtvami naravnost razsipavalo, je začelo varčevali. Niti bajonetnih naskokov več ne dovoljuje. Pehota napreduje samo še pod okriljem močnega topniškega ognja. Japonsko letalstvo je postalo skrajno previdno in varčljivo. Na zasedenem ozemlju se morajo japonske straže vsako noč vrniti iz predmestij za obzidja zasedenih mest ali v nalašč za to zgrajene male utrdbe. Japonske izgube so daleč presegle vsa pričakovanja japonskih vojskovodij. Nepristranski vojaški opazovalci jih cenijo na 400.000 mrtvih i n 200.000 hudo ranjenih. V Tokiu so v vojni molilnici sicer nabili samo okrog 50.000 imen padlih vojakov, toda vsakdo ve, da to ni res in da so vojne žrtve mnogo hujše. Vsaka hiša v vsaki japonski vasi ima povprečno po enega moškega na ' '[rrrrrfl P^sgi amt-Ei'«* • JE3E31 JJM«^* • Sašam w""IIH'r*J.' «« .... . roei jrmmku ' jaško tako važen Nančang, ki predstavlja dragoceno križišče in je obenem središče pokrajihe' Kjansi. Še vedno prodirajo Japonci dalje proti za-padu, toda napredovanje je vedno bolj počasno, ( vedno bolj utrujeno. Od lanske jeseni dalje Japonci stvarno niso dosegli nobenih velikih vojaških uspehov več, razen da so zasedli otok Hajnan. Iz Kantona se Japonci sploh niso upali dalje v notranjost dežele. Vesela udarnost japonske vojske, kot jo poznamo iz 1. 1937, je izginila. Tudi Državnik 300 let pred Kristusom je živel in pisal kitajski trgovec in državnik Lu-Bu-Ve. Zapisal je nekaj krasnih misli o vrlinah, ki naj krasijo državnike. To zrcalo, staro sedaj že nad 2000 let, se glasi: »Državnik je človek, ki se ne boji nobenih itežav, kadar ga kliče njegov razum. On pozabi tudi na svoje lastno življenje, ako je treba storiti dolžnost. Pravi državnik ni enostranski. On je trd, pri tem pa usmiljenega srca, je skromen, pri tem pa temeljit. Njegova vnanjost je širokopotezna in se tudi ne kapricira na vsako malenkost, da bi prodrl s svojimi načeli. Malenkosti zani njso važne. Trdno pa se drži velikih ciljev in načel. Ne izgleda pogumen, toda nobena stvar mu ne sme vzbujati strahu. Kadar je treba prijeti, prime trdno in ne dovoli, da bi se osramotil. Pri svojih dolžnostih neomajno vztraja in v nobenem primeru ne odstopi od njih. Kadar stoji na visokih mestih in ga proslavljajo kot velikana svoje dobe, ne sme postati ošaben, še manj pa zapravljiv.« »V trenutku, ko je prevzel odgovornost, ga mora prevzeti samo ena težnja, da namreč služi svojim dolžnostim. V svojem delu je širokopotezen. Dobičkov ne išče. Njegove oči in njegova ušesa ne poznajo in ne prenašajo nizkotnosti. Če je na svojem mestu, lahko spravi v red eno celb časovno in zgodovinsko razdobje.« »Državnik, ki mu ni moči očitati ničesar protipostavnega, je zares velik. Ta njegova veličina, ki je veličina duha, je več vredna ko vse bogastvo in vse časti njegovega poklica. Takšnega državnika ne morejo premotiti vabe osebnega dobička, niti vabe časti-hlepnosti. Če pa se mu je pripetilo, da je izgubil čast, življenje zanj nima več vrednosti.« »Takšen državnik svoje moči, kadar pride do oblasti, ne bo izkoriščal v samoljubne namene. Svojega stanu ne bo zlorabljal za nečiste posle. Svojega vpliva nad ljudskimi množicami ne bo zlorabljal za revolucionarne hujskarije. Le tako bo koristen svojemu gospodarju in svoji domovini.« »Čc je katera država tako srečna, da ima takšne državnike, potem o njej lahko rečemo, da ima velike može, ki jo vodijo. Ni jih lahko najti, ker so redki. Še težje jih je kot takšne spoznati in jih postaviti na mesto, kjer bodo njihove vrline koristile domovini.« kitajski fronti in vsaki šesti izmed njih je izginil brez/Sledu. Število mrtvih je strahotno, kar razlagajo tako, da je japonska zdravstvena služba zelo pomanjkljiva in da hudo ranjenih ne morejo pravočasno spraviti v bolnišnice, da bi jim rešili življenje. Vedno bolj se med Japonci širi navada, da hudo ranjenim vbrizgajo opojne tvarine ali pa jih kar sami postrele, da bi jim skrajšali trpljenje, ker na rešitev ni mogoče misliti. Med nižjimi in srednjimi častniki so izgube mnogo hujše, kakor med visokimi čini, in sorazmerno večje, kakor med moštvom. Vsa Japonska pa strmi, da je med smrtnimi žrtvami tako malo najvišjih častnikov. Začudenje gre po vsem časopisju, kadar se sliši, da je padel kakšen general. Je nega ust In zobovja. Lahko ste prepričani, da uporabljajte zanesljivo učinkujoče antiseptično sredstvo, če Izpirate usta z Odolom. Zatorej uporabljajte za dnevno nego ust In zobovja ODOL čuvaja zdravja. Kitajski odpor - hujši 1,000.000 mrtvih in pol milijona pohabljenih Na kitajski strani so spremembe v armadi še mnogo večje, kakor na japonski. Izgubo same so nedogledno višje, kakor pri Japoncih. Nepristranski vojaški opazovalci so jih izračunali na več ko en milijon mrtvih in pol milijona h u d o ranjeni h. Japonci so pač boljše opremljeni. Posebne od Nemcev izvežbane kitajske divizije, ki so se borile pred Šangajem, so večidel pokončane. — Tudi med častništvom je smrt žela ogromne žrtve, toda na kitajski strani je opažati, da je padlo veliko število višjih in najvišjih častnikov, kar priča, da vlada med kitajsko vojsko čisto drugi borbeni in požrtvovalni duh tudi med najvišjim vodstvom. Ne smemo pozabiti, da Kitajska, ki ima za seboj neizčrpna bogastva stomiiijonskega ljudstva, svoje izgube pač mnogo lažje krije, kakor Japonska. Na Kitajskem je vpeljana obvezna vojaška služba, toda n i ti ena četrtina vojaških obvezancev do sedaj še ni bila poklicana pod orožje. Razume pa se, da kitajske rezerve, ki prihajajo izpopolnjevati vrzeli, daleč niso tako dobro izvežbane, kakor japonske, ki so vse temeljito izvežbane. Kitajski častniki večidel niso izšli iz kakšnih posebnih častniških šol, marveč no napredovali na bojišču iz navadnih, vojakov ali podčastnikov. Na desetine tisoč vojakov je bilo imenovanih za poročnike, na tisoče in tisoče za majorje, da celo za polkovnike in generale. Ti častniki, ki jim je vojskovanje postalo poklic, ki so tudi večidel brez družine, so drugače usposobljeni za vojskovanje, kakor rezervni častniki, ki prihajajo Japoncem iz domovine, ki so brez vsakih izkustev in ki jih vrhu tega vežejo na dom še družinske vezi. Ta novi častniški zbor, ki je zrasel iz navadnega bojevnika na fronti, predstavlja dandanes dušo kitajske. obrambo. Med temi ljudmi bomo zaman iskali znakov, vojne utrujenosti. Sicer pa so tudi Kitajci že začeli varčevati s svojim moštvom. Kitajsko vrhovno vodstvo noče dovoliti, da bi se ponavljale katastrofe, ko so bili po nepotrebnem žrtvovani celi bataljoni, ki se niso pravočasno hoteli umakniti pritisku in jih je sovražnik zmlel na mestu, kjer so stali. Glavna teža vojskovanja je pri Kitajcih ostala še vedno pri rednih vojakih. Redna vojska v glavnem vzdržuje silni odpor proti japonskemu napredovanju. Tako imenovana četniška vojna, ki razburja japonske čete za njihovimi hrbti, je le bolj postranskega pomena in so njeno vlogo mnogokrat o Balkanski zvezi .Obžalujem, da med nami ni Bolgarov" Bukarešta, 17. maja. AA. Rador: Danes dopoldne se je začelo zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze. Zasedanje je začel e svojim govorom romunski zunanji minister Gafencu, ki je poleg drugega poudaril težnjo, da se sodelovanju držav članic Balkanske zveze da čim jasnejši smisel. Pripomnil je, da so dogodki, ki so se odigrali v zadnjem času, še bolj okrepili to težnjo. Naloga teh sestankov je, da Balkanski zvezi dajo čim večjo organsko skupnost. Minister Gafencu je dalje poudarja! pomen Donave kot prometne žile. ki veže države Balkanske zveze. Ne želimo izključiti niti enega balkanskega naroda iz organizacije naših skupnih in istovetnih interesov. Obžalujemo, tla med nami ni zastopnika bolgarskega naroda, katerega na-s vzočnost smo si želeli. Nadejamo se, da se nam bo posrečilo prepričati Bolgarijo, da njeno sodelovanje pri delu Balkanske zveze v ničemer ne bi bilo v škodo nobenemu balkanskemu narodu, katerih vsak je tesno navezan na svoje sosede. Balkanska zveza ni naperjena proti nikomur niti v političnem niti v gospodarskem oziru. Balkanska zveza v nobenem primeru tudi ne želi biti ovira prizadevanjem vsake posamezne države, članice te zveze, da bi čim bolje uredila svoje odnošajc še z drugimi evropskimi državami. Prepričani smo, da bi zveze med državami Balkanskega sporazuma koga izključevale, niti da bi bile naperjene proti komurkoli. Edini namen Balkanske zveze je, delati v korist naših držav in v korist splošnega reda in miru. Kralj Peter in knez namestnik Pavle Pavlo pri obhodu častne čete zelo pretiravali. Četniki so navadno slabo oboroženi, slabo vodeni, so tudi slabo disciplinirani. — četniki imajo le rahle zveze z redno kitajsko armado. Izjemo pa je treba napraviti za pokrajino šansi, ki so jo Japonci zasedli in kjer četniška vojna dela Japoncem ogromne preglavice. Četniki so dejansko ostali gospodarji vse jjokrajine in vsi japonski napori proti njim niso imeli nobenih uspehov. Japonci sedijo samo po večjih mestih, med tem ko so vse večje planote, predvsem pa gorske pokrajine, popolnoma v rokah četnikov, ki jih zalaga z moštvom in municijo nekdanja osma komunistična armada, ki ima svoj sedež v sosedni pokrajini Šansi. Po vseh drugih pokrajinah, ki so jih Japonci kolikor toliko zasedli, pa so četniki več ali manj navezani nase in na prijateljstvo prebivalstva, ki jih podpira. Vprav zaradi četnikov morajo Japonci držati v pokrajini Šansi nad 100.000 svojih najboljših vojakov, ki bi jih sicer lahko uporabili za napad na pokrajino Šansi, ki ga že dve leti pripravljajo. Celo v zaledju Šangaja so četniki dokaj marljivi in imajo jajion-ske čete po šangajskih predmestjih 7. njimi mnogo sitnosti. Japonski listi sami priznavajo, da je četniška vojna marsikateri japonski polk hujše prizadela, kot bi ga bila kakšna bitka z redno vojsko. Četniška vojna zahteva manj žrtev na enkrat, to je res, toda na daljšo dobo nasprotnika le izčrpa. Izčrpava ga mnogo hitreje kot vojna na rednih frontah. Ako govorimo o vojni utrujenosti, ki so širi po japonskih armadah, moramo pristaviti, da je izvor te utrujenosti treba iskati v četniški vojni kitajskih nerednih oddelkov. Nov palestinski načrt Jeruzalem, 17. maja. b. »United Press« po roča: na vseh važnih točkah Jeruzalema so bile dane« postavljene čete s strojnicami, da preprečijo eventualne spore zaradi objave britanske bele knjige o Palestini. Po nekaterih znakih sodeč obstoja možnost, da se židovsko prebivalstvo z orožjem v roki upre ustvaritvi britanskega načrta v Palestini. Ta načrt obsega v glavnem tri točke: 1. Palestina postane za deset let neodvisna država. 2. Priseljevanje Zidov se za prihodnjih pet let omeji na 75 tisoč oseb. 3. Nakupovanje zemljišča po Židih se bo stro-go omejilo. Listi poročajo, da bo nova država povezana z Anglijo s posebno pogodbo. Židje in Arabci bodo šefi ra7,nih odsekov po razmerju števila prebivalstva. Šefu nove vlade bo dodeljen en britanski svetovalec. Po petih letih bo vzpostavljen poseben odbor zakonodajnega sveta. USA v orožju Spet 40 milijard za brodovje Washington, 17. maja. b. »United Press« poroča, da so bili senatnemu odboru izročeni značilni predlogi. Admiral Leahy je predlagal senatnemu o.dboru proračun za mornarico v znesku 772,500.000 milijonov dolarjev (40 milijard din), kar je naravnost rekord za miren čas. Zavrnjen je bil predlog za zgraditev velikega zrakoplova, ker je bil odbor prepričan, da veliki zrakoplovi nimajo nikake vojne vrednosti. Pro.gram za gradnjo pomorskih enot pa je zelo velik. Amerika bo zgradila 25 vojnih ladij, med njimi dve križarki po 45.000 ton, osem rušilccv, osem podmornic, dve ladji za letala, dve križarki za 51 milijonov dolarjev pa bo Amerika zgradila 500 novih letal. Za topništvo in pomo.r«ko letalstvo pa je določen znesek 7.5 milijonov dolarjev. Italijanska kopna armada šteje skupaj 77 divizij Rim, 17. maja. b. Pred fašistično zbornico je podal šef italijanske vojske general Pariani izčrpno poročilo pri razpravi o proračunu za vo;no ministrstvo. V svojem poročilu je naprej poudaril, da se je fašistični stranki posrečilo izvesti organizacijo borbenih oddelkov in raznih pripravljalnih tečajev za vojne obveznike in je na ta nači n 90% rekrutov dobilo pouk, še preden so stopili v vojsko. General Pariani je nato naštel moč italijanske vojske. Iz lega poročila se vidi, da ima Italija 5 planinskih divizij, 3 brze motorizirane divizije, 3 motorizirane divizije, 3 divizije z blindiranim motornim orožjem ter 51 pehotnih divizij. Skupaj torej 65 divizij. Razen tega so odlično organizirane posebne obmeine straže, bersaljeri, k iso sestavljeni iz konjeniških polkov. Te obmejne straže štejem 12 divizij. Končno ie k temu prišteti še fašistično milico, kot tudi bataljon 7a obrambo proti letalskim napadom. V zvezi s tem je bila izvršena nova organizacija za mobiliziranje, ki omogoča naglo formacijo vojnih enot. Šah v Stuttgartu Stuttgart, 17. maja. AA. DNB: Prekinjena partije evropskega šahovskega turnirja so se končale snoči takole: Kieninger : Eliskases remis, Engels je igro dobil prav tako pa tudi Hess proti Bogoljubovu. Partija 0'Kely : Foltis ie bila povno prekinjena. Stanje jc zdaj sledeče: Bogoljubov in 0'Kely 2 fl), Engels, dr. Vidmar 2, Eliskases in Kieninger 1 m pol, Foitie 1 (Ij iii drugi. CjjOAVodaK&tvo Zadružno gibanje v 1.1938 V »Narodnem gospodarju«, glasilu Zadružne zveze v Ljubljani objavlja tajnik Zveze g. Anton Kralj podatke o slovenskem zadružnem gibanju v preteklem letu. Iz teh podatkov posnemamo: Lani je bilo ustanovljenih in v zadružne registre vpisanih 48 novih gospodarskih zadrug 1937 60, 1936 52), od tega jih je odpadlo na okoliš ljubljanskega okrožnega sodišča 28 (23), od tega samo v mestu Ljubljani 13 (7), na okoliš novomeškega okrožnega sodišča 5 (5), celjskega 2 (12) in mariborskega 13 (20). Iz tega se vidi, da je ustanovitev novih zadrug bila znatna 6amo na področju ljubljanskega okrožnega sodišča, povsod drugod pa beleži zadružno gibanje nazadovanje. To povečanje v ljubljanskem okolišu je predvsem pripisovati dejstvu, da je bilo v tem okolišu osnovanih 6 novih kreditnih zadrug (leta 1937 3). Pq stvarnem področju dela se nove ustanovitve razdele takole (v oklepajih podatki za 1937): kreditne zadruge 6 (6), mlekarska 1 (2), strojne 3 (5), zadružni elektrarni 2 (2), vinarska 1 (3), vodovodnih 8 (5), nabavnih in prodajnih 12 (8), stavbinskih 9 (7), obrtni 2 (7) in 4 razne (5). V likvidacijo je stopilo lani 24 (23) zadrug, v konkurz pa je prišla 1. Likvidiralo )e 5 (1) ivre-ditnih zadrug, 3 (2) 6tavbinske, 3 nabavne itd. Nenavadno viso,ko je število zadrug, ki 6o bile lani izbrisane iz zadružnega registra. Tako ji bilo n. pr. pri novomeškem sodišču izbrisanih 81 pašniških in gozdnih zadrug, ki so bile osnovane v letu 1931. ob pričakovanju, da bodo deležne dodelitve zemljišč ab izvajanju agrarne reforme. Nobena skoraj ni začela s poslovanjem, zato jih je tudi novomeško sodišče pozvalo, naj prosijo za izbris. Skupno je bilo v novomeškem okolišu izbrisanih 97 zadrug (6), v ljubljanskem 15 (7), celjskem 3 (12) in mariborskem 8 (6) zadrug. Trgovina s klirinškimi markami Narodna banka je izdala okrožnico glede trgovanja z nemškimi klirinškimi markami: Vsi pooblaščeni denarni zavodi so obveščeni, da imajo pri nakupu in prodaji nemških mark v zasebnem kliringu za račun svojih komitentov (po blagovni in neblagovni osnovi) postopati kot pri kupoprodaji svobodnih deviz v smislu okrožnice z dne 28. februarja 1939 št. 29. Prijave domačim borzam skupnega povpraševanja in ponudbe po točkah 1 in 2 omenjenega pravilnika kakor tudi poročila Narodni banki se morajo izvršiti popolnoma zase za nemške marke poleg prijav in poročil za svobodne devize. V poročilih, ki se dostavljajo Narodni banki, se moreta ponudba in povpraševanje nemških maTk po neblagovni osnovi izvršiti v enem znesku brez označbe posameznih imen kupcev in prodajalcev, na isti način pa je tudi postopati z zneski do 1000 mark po blagovni osnovi. Transakcije se bodo izvrševale v smislu točke 3 omenjene okrožnice. Terminske transakcije se morejo opravljati do nadaljnje odredbe samit v višini dnevnih tečajev za promptno blago. Izvoz blaga tu|ega izvora V zvezi z okr. št. 64 z dne 23. septembra 1935 m okrožnico št. 74 z dne 23. oktobra 1935 se morajo denarni zavodi ob izdaji potrdil za izvoz blaga, ki je delno ali popolnoma tujega izvora kakor tudi pri cvent. izdaji potrdil za izvoz plemenitih kovin držati naslednjih navodil: 1. Potrdila za izvoz v inozemstvo blaga tujega izvora (delnega ali v celoti) se morejo izdajati domačim izvoznikom brez predhodnega pismenega odobrenja Narodne banke, v kolikor gre za izvoz v neklirinške države in plačilo v svobodnih devizah, pa ob izročitvi dokumentov za plačilo istemu denarnemu zavodu. 2. Potrdila za izvoz v klirinške države v primerih, ki so navedeni v prejšnji točki, se morejo izdajati samo na osnovi predhodno nabavljenih pismenih odobritev Narodne banke. V prošnjah za nabavo teh odobritev morajo pooblaščeni denarni zavodi označiti na podlagi nabavljenih sporočil izvoznika ali gre za blago, ki je delno ali v celoti tujega izvora, s točno označbo odstotka kakor tudi z označbo države, iz katere je uvoženo blago in na kakšen način plačano. 3. Potrdila za izvoz plemenitih kovin brez ozira ali gre za kovine, proizveden v državi ali uvožene iz inozemstva se morejo izdajati samo na osnovi predhodnega odobrenja Narodne banke brez ozira na to, kam je usmerjen izvoz. Odkup deviz za celulozo po posebnih tečajih Po sporočilu Narodne banke je finančni minister v soglasju s trgovinskim ministrom izdal odlok št. 28.254-VIII z dne 9. maja, s katerim je pooblastil Narodno banko, da more odkupovati devize od izvoza celuloze (tar. post 441-2) po posebnih tečajih. V zvezi s tem bo Narodna banka odkupovala devize po posebnem tečaju. Ob ponudbi na tej osnovi morajo poobl. denarni zavodi navesti ime izvoznika, številko in datum potrdila o zavarovanju valute, količino in vrsto izvoženega blaga s pozivljanjem na številko carinske tarife kakor tudi navesti državo, v katero je šel izvoz. Narodna banka opozarja zavode, da imajo polno odgovornost za točnost dobavljenih podatkov za izvoz tega predmeta. Spomladni velesejem od 3. do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstavnolehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna ccla Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Ra7-stava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot še nikdar doslej. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Ženskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska to bačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi za primer vojne. Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka že na velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, sai bo mocel ž ena velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovnih zadev, tako nakup blaga, oddajo naročil itd. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodm postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumono železniško izkaznico za 2 din in si preskrbi -»trdilo o obisku velesejma, kt ga bo dobil pri velesejemski hiagaini. Potovame v Ljubljano od 31. maja da 12 "junija, povratek od 3. do 17. junija. Kino KodeJjevo tel. 41-64 Danes ob 17.30 in 20.30 in jutri ob 20.30 Vest človeštva Paul Muni (Dreyfusova afera) Polarni sij Sonja Henye, Don Amech Binkošfne vozne olajšave Glede na to, da bodo letos katoliki in pravoslavni hkratu praznovali binkoštno praznike, sta se za te praznike odobrili dve posebni vozni olajšavi, in sicer: 1) za vožnje na razdalje od 11 do 120 km uporaba nedeljskih povratnih kart; 2) za vožnje na razdalje nad 250 km od ljubne do poljubne postaje (ali drž. meje) Jugosl. drž. žel. ujioraba vozne olajšave jx> polovični vozni ceni v 1., 2. in 3. razredu brzih in potniških vlakov (za otroke od 4. do 10. leta starosti jx> četr-tinski povratni vozni ceni). Odhodno jiotovanje se more — v obeh zgoraj navedenih primerih — pričeti v petek, 26. maja t. 1., ob 0 uri, mora se pa končati najjx>zneje v torek, 30. maja t. L, ob 24 uri. Povratno potovanje se more — prav tako v obeh primerih — pričeti v nedeljo, 28. maja t. 1., mora so pa končati najpiozneje v sredo, 3i. maja t. 1., ob 24. uri. Za vožnje na razdalje od 11 do 250 km se bodo potniki odpravljali s kartami za nedeljska poi vratna potovanja, za vožnje na razdalje nad 250 kilometrov pa z navadnimi enosmernimi voznimi kartami po normalni vozni ceni ujx>rabljenega razreda in uporabljene vrste vlaka, ki jim bodo veljale za brezplačno povratno vožnjo po istenuali po krajšem potu, v istem razredu in v vlaku istft iste vrste, medtem ko bo potnik za jx>vratno vož-£ njo po daljšem potu, v višjem razredu ali v vlaku višje vrste plačal polovično razliko med normalno vozno ceno za odhodno ter normalno vozno ceno za povratno vožnjo.' Potnike izrecno opozarjamo, da morajo pred nastopom povratnega potovanja predložiti nedeljsko povratno ali navadno enosmerno vozno karto potniški blagajni vstopne postaje, da'jo bo žigosala za povratno vožnjo. Vse druge formalnosti odpadejo. Natančnejše informacije morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah železniških postaj. * Pravilnik za uvoz in kontrolo porabe svilenega papirja. Finančni minister je izdal pravilnik za uvoz iz inozemstva in kontrolo porabe svilenega papirja. Za potrebe trgovine in industrije 6e more dovoliti uvoz belega svilenega papirja, ki po svoji tehnični obdelavi ni sposobna za izdelovanje cigaretnega papirja v knjižicah ali sploh neparabna za kajenje. Vsak uvoznik mora vložiti posebno prošnjo za uvoz takega papirja. Za svileni papir, ki prispe kot omot kakršnegakoli blaga, ugotovi uporabnost za cigaretni papir sama carinarnica, dočim za uvoznike papirja vrši ta kontrolo kemični laboratorij monopol-ske uprave. Za svileni papir se smatra vsak papir, ki tehta manj kot 30 gramov na 1 kv. meter. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pristov Franje, zasebnice v Ljubljani, Hrenova ulica 12, narok za sklepanje poravnave 15. junija, oglasiti se je do 13. junija. Iz trgovinskega registra. Pri Združenih papirnicah Vevče, Goričane in Medvode je bil vpisan za člana uprave namesto umrlega Alojzija Vodnika g. inž. Dušan Sernec. — Pri Ljubljanski kreditni banki je vpisan za člana uprave g. dr. Ivan Bole. — Pri Jugočeški je vpisan nov član uprave: Theimer Pavel. — Pri Arbor, lesni trgovski industrijski družbi z omejeno zavezo, je vpisan kot poslovodja dr. Rudolf Marn. Višina osnovne glavnice znaša 250.000 din. — Pri Jugoslovanskih tekstilnih tvornicah Mautner je bil izbrisan član uprave Kundegraber Herbert. — Pri Jugoslovanski tiskarni in knjigarni je bil vpisan prokurist Jože Košiček. — Pri Svečami Pax, Kopač & Štele, dr. z o. z., je bil vpisan prokurist Štele Janko. — Pri Mariborski livarni in tvornici kovin Joh. Pengg je postal prokurist Jarc Morijan, pri Francu Swatyju, tovarni umetnih brusnih itd. kamnov pa Rebolj Ljudevit. — Pri tehle družbah so vpisani novi poslovodje: Opeka, dr. z o. z., namesto Petelina Ivana in Polca Karla sta vpisana Osana Josip in dr. Ribarič Ivo, Parna žaga Gorjanci, Ljubljana, namesto Ivana Šiške sta vpisana dr. Josip Mal in Sever Franc, pri Reki, lesni industriji in trgovini, d. z o. z., Ljubljana, so vpisani poslovodje: Hybašek Vojteh, dr. Kržan Franc, dr, Ribarič Ivo in Sever Franc. Potrjeni poravnavi: Koniauer Hubert, trgovec v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 5, Štor Adolf, neprot. trgovec v Dobrničah pri Trebnjem. Nova delniška družba. V Zagrebu je osnovana delniška družba »Kodak«, jugoslovanska d. d., katere glavnica znaša 1 milj. din. Družba se bo ba-vila 6 prodajo fotografskih, kinematografskih in radijskih aparatov kakor tudi sestavnih delov. Ustanovitelji eo: dr. Zorislav Dukat, dr. Marijan Horvat, Artur Gvozdanovič in dr. Mladen Jurkič. Izpremembi rodbinskih imen. Banska uprava savske banovine je dovolila g. Kohn Juliju iz Turo-polja, pristojnem v Zagreb, izpremembo družinskega imena v Karan, nadalje Schvvarzu Ernesiniz;.,,Zagreba, pristojnem v Osijek, izpremembo v Seljan. j. Likvidacija: Avtotaxi, dr. z o. z., Kočevje, Albus, avtodružba z o. z. na Bledu. J**.-* CUištUc naša domala letcuiSf a, zdcauilišta in planinske poitolanke, našli boste zdravje, oddih in razvedrilo. Spoznavajte lepote svoje domovine; Maribor gostoljubna in vesela metropola severne Slovenije na vznožju zeleneča Pohorja, sredi prijaznih vinogradov in sadovnjakov, vahi na prijeten oddih. Milo podnebje. Lepa okolica. Edinstveno kopni išče na Mariborskem otoku. Nova avtomooilska cesta nn Pohorje. Prvovrstni hoteli in penzioni. Zmerne cene. Informacije: Mestni turistični odbor in »Potnik« v Mariboru. Ptuj znamenito zgodovinsko mesto, obdano od ljubkih Slovenskih noric in Haloz. — Lep pnrk. Kopališča oh Dravi. Lepo urejeni hoteli in gostilne. Prvovrstna domača vina. Zmerne cene. Prijazna totovišča v najbližji okolici. Informacije: Mestni turistični odbor in »Putnik'. Ptuj._ Restavracija „Pri pošti". I. A. Berlil, Ptuj Priznana kuhinja, najboljša domača vina, zmerne cene.__ Dobrna pri Celju je prirodno eno najlepših in najmodernejšo urejenih kopališč Jugoslavije. 400 m nnd morjem, v srec'i gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje din 1100— do 1(130.—. Zahtovajte prospektel Uprava zdravilišča. Rimske Toplice pri Celju Ogljikovo termalno kopališče 37" C. Indikacije: živčne in ženske bolezni, rovma. giht, išijas itd. Cenene pavšalno kuro za 10 dni od din 650.— naprej. — Termalno kopališče na prostem. — Informacije in prospekti: Uprava zdravilišča Kimske Toplice. Koča pod Kopo Na Pungartu 1377 m Idenlno .letovišče. Krasna leča. Vse leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba din 85,— do 47.—. Informa-__cije: Podružnica SPD Slovenjgrndec._ Kota na Kremtarjevem vrhu nei m Oskrbovnnn vse leto. Krnsnn razgledna toč-kn. 10 postelj. Polna oskrbn din ,15.— do din 47.—. Informacije: Podružnica SPD, Slo-_ven jgrndec._ Dolenjske Toplice 38° c Pri7.nn7.nn zdravilnost vrelcev. Dnevna pen- 7.ija din t.V- do 65.—. Prospekte daje uprava. Bled najmodernejše letovišče in alpsko kopališče. Park Hotel, Bled ob jezeru. 300 postelj. Dnevni penzion z vsemi taksami in postrežbo od 1. VII. do 1. IX. din 70.— do din 100.— Hotel „Union", Bled Garažo. — Vrt. — Prvorazredna kuhinja. — _Dnevni penzion din f»0.— do 90.—■_ Žirovnica pri Bledu 600 m nad morjem. Železniška postaja, pošta, penzioni, gostilno. Cela oskrba din 35.— do din 70.—. Informacijo: Tujskoprometno društvo, Žirovnica. Kranjska gora 810 m, 7, okolico. PODKOREN, 847 m, GOZD-MARTULJEK, 752 m, najlopša slovenska letovišča in kiimatične postojanke za zdravljenje. Hotel Slavec Kranjska gora 18 postolj. Sodohni komfort. Točna postrežba. Zmerne cene. _ Penzion Kresnica Kranjska gora 25 postelj. Sodobni komfort. Točna postrežba. Zninrilc ccnc. Tel, št. 6. Hotel A. Černe Kranjska gora 25 postelj Komfortni penzion. Zelo priljub _ijen. Zmerne cene. Radovlilca 521 m nad morjem. Slikovito ležeče ob robu gorenjske plnnote, zdravo, sončno letovišče. Lepi sprehodi r krasnim razgledom. Nov, udoben hotel z vsem komfortom. Moderno kopališče, tenis itd. Izhodišče za Karavanke in Jelovco — Informacije: Tujskoprometno društvo v Radovljici.__ Smarjeike Toplice rndiotormalnl vrelci 27" R. 10 dnevna penzlja v prednezoni din 400.—, v glavni sezoni din 450,— Uprnva kopališča. Novo mesto. Po L. Ganghoferjevl noveli krasno izdelan film, lepe vsebine, napete igre, očarljivih posnetkov in rajsko lepih krajev i Majska nevihta HANSIKNOTECK, VIKTOR STAAL Ob vznožju belih snežnikov, v preprosti kmečki vasi se odigrava drama — borba med dobrim in zlom in ta napeta borba konča z zmago dobre strani človeškega srca 'Predstava danes ab 10.30 dop. (po znižanih cenah) t er ab 15., 17., 19. in 21. uri KINO UNION. tel. 22-21 Borze Denar Angleški funf 258 Dne 17. maja 1939, 206.62— 209.82 116.65— 118.95 4395.50—4455.50 995.-1005,— 232.45— 235.55 2371.-2409,— 1775.12—1792.88 750.80— 762.80 Hemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu so nemški čeki ter angleški funti ostali neizpremenjeni. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.25 denar, v Belgradu 31.15—31.85. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,760.378, v Belgradu 4,967.000 din, V efektih je bilo proi meta v Belgradu 1,247.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji; London 1 funt . a ■ ■ i Pariz 100 frankov t a ■ Newyork 100 dolarjev ( Ženeva 100 švic. frankov i Milan—Trst 100 lir . » , Amsterdam 100 gold. ■ , Berlin 100 mark ■ n > ■ Bruselj 100 belg i i i , Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark * i ■ . , , 1370,--1390.— Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . , ■ , , > , 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov -. . , , a 144.80— 147.10 Newyork 100 dolarjev , s „ a 5458.63—5518.63 Ženeva 100 švic. frankov i > Amsterdam 100 gold. t , ■ Bruselj 100 belg . . t . t Curih. Belgrad 10, Pariz 11.78, London 20.82, Newyork 444 625. Bruselj 75.70, Milan 23.40, Amsterdam 238.62, Berlin 178.40, Stockholm 107.275, Oslo 104.625, Kopenhagen 92.95, Praga 15.20, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 300, Carigrad 360, Bukarešta 325, Helsingfors 9.1825, Buenos Airee 102.75, Sofija 540. Vrednostni papirji Volna škoda: 1234.04—1244.04 2942.30—2980.30 931.70— 943.70 v Ljubljani 456—459.50 v Zagrebu 459—460 v Belgradu 457—458 Ljubljana. Državni papirji: 1% investicijsko posojilo 99—99.75, agrarji 59.50—61.50, vojna škoda promptna 456—459.50, begluške obveznice 88—89, dalm. agrarji 86.5—87, 8% Blerovo posojilo 101—102, 7% Blerovo posojila 92.25 do 93.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, T/o stab. posojilo 99.50—100. — Delnice : Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 180—185. Zagreb: Drž. papirji: 7% invest. pos. 99—100, agrarji 59—61 (60), vojna škoda pr. 459—460 (459, 460), begi. obveznice 88.50 denar, dalmatinski agrarji 86—87, 4% sev. agr. 59.50—60 (59.50), 8% Bler. pos. 101 den., 7% Bler. pos. 93—94, 7% pos. Drž. hip. banke 100 den., 7% stab. pos. 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212 denar, Trboveljska 180— 190, Gutma.n 49—51, Osj. livarna 160 denar, Isis 25 denar, Jadr. plovba 300—310. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. tx*». 101—102, agrarji 60.75—61.50, vojna škoda pr. 457—458 (457, 456), za konec julija (456.50), begi. obve. 88.75— 89, dalm. agrarji 87.25—87.50 (87.25). 4% severni agrarji 60.50 (60.25). 6% šumske obv. 85.50 den., 8% Blerovo r*»- 103 den. (105, 102.50), 7% Bler. pos. 93—93.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 217—218 (217). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bač. 142—144, srem. 142—i 143, slav. 144—145, ban. 138—139. Ječmen: bač., 6rem. 162.50—165. Tend. mirna. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem pri Sv. Križu v okraju Litija, dne 6. maja t. 1. Cene: pitani voli 5 din, voli za delo 4 din, junci za rejo 3.50 din, telice za zakol 4 din, telice za rejo 3 din, krave za rejo 4 din, krave za zakol 2.50 din iii teleta za zakol 5 do 5.50 din za kg žive teže. Ccnc živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju, dne 15. maja t. 1. Dogon: 46 volov, 35 krav, 7 telet, 3 junice, 27 ovac, 140 svinj in 148 prašičev. Prodanih je bilo: 32 volov, 15 krav, 7 telet, 3 junice, 6 ovac, 59 svinj in 78 prašičev. Cene naslednje: Voli I. vrste 5.75 din, voli II. vrste 5 din, voli III. vrste 4.50 din, telice I. vrste 5.50 din, telice II. vrste 5 din, telice III. vrste 4.50 din, krave I. vrste 5 din, krave druge vrste 4.50 din, krave III. vrste 3.75 din, teleta I. vrste 7 din, teleta II. vrste 6 din, prašiči špeharji od 9 do 10 din, prašiči pršutarji od 8 do 9 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 160 do 280 din za glavo. Goveje meso I. vrste prednji del 10—12 din, zadnji del 12—14 din, goveje meso II. vrste prednji del 9—10 din, zadnji dei 11—12 din, goveje meso III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 14—16 din, suha slanina 22—24 din, svinjska mast 19 din, čisti med 22—24 din, neoprana volna 24—26 din, oprana volna 34—36 din, goveje surove kože 8—10 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 6—8 din za 1 kg. Kmetijski pridelki na debelo od 50 kg navzgor: Pšenica 190 din, ječmen 200 din, rž 185 din, oves 185, koruza 150 din, fižol 275—350 din, krompir 80—100 din, lucerna 1900 din, seno 100 din slama 75 din, suhe češplje od 1000 din do 1200 din, pšenična moka 260 do 300 din, koruzna moka 225 din, ržena moka 275 din, ajdova moka 350 do 500 din in koruzni zdrob 275 gin za iOO kg. Prešernov dom - spomenik slovenski kmečki hiši Komisija pri Sv. Marku, ki si jo ogledovala >Ribi- fevino« pri odkupu lanskega leta (sodni predstojnik dr. Bidovec, prof. dr. F. Kidrič, pesnik Oton Zupančič, arhitekt Kugljič, pisatelj F. S. Finžgar, gradb. Zupan; sedi župan Finžgarj V nedeljo bo slavnostno odprt prenovljeni Prešernov dom, ki bo po zamisli slovenskih kulturnih delavcev, predvsem g. pisatelja Finžgarja, in po vekoviti zaslugi slovenskih šolskih otrok in dijakov spremenjen v spomenik slovenski kmetki hiši. Katera hiša naj bi bolj zaslužila, da predstavlja lepo. in prisrčno domačnost, kakršna je vladala v naših domovih pred sto leti in iz katere je vzšla vsa naša slovenska kultura v času, ko je izobraženstvo še plavalo z nemškim tokom in meščanstvo še ni pomenilo plodne postavke v slovenskem javnem življenju? Brez dvoma je »Ribiče-vina« v Vrbi poklicana za to, kajti ona ni dala samo našega pevca Prešerna, simbol slovenstva in naše 6lave, temveč še več drugih Prešernov, ki so se v slovenskem javnem življenju zapisali s svojim kulturnim in duhovnim delom za večne čase v spomin. Rod Prešernov je v resnici »prešeren« in ta hiša, zidana v edinstvenem gorenjskem slogu, naj bo priča še poznim našim potomcem, iz kakšnih hiš so rastli v preteklosti naši največji kulturni delavci in da je slovenska kultura, kar je je, pognala iz kmečkih temeljev, iz kmečkih hiš. In rojstna hiša našega največjega pevca je izbrana, zlasti še, ker je celo stoletje ostala kar najbolj ohranjena v prvotnosti, za to, da postane ohranjena tudi za bodoče v obliki, kakršno je sprejela vase zibelko našega Prešerna, ki ji je zapel eno svojih najlepših pesmi: O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta! Že lani emo pisali o namenu zbiranja doneskov, ki jih je organiziral odbor za odkup Prešernove rojstne hiše. kateremu načeljuje nekter-univerze prof. dr. R. Kušej kot vodja našega najvišjega kulturnega zavoda, in ga predstavljajo predstavniki izrazitih kulturnih ustanov, tako pesnik Oton Župančič kot dedič Prešernove pesmi in predsednik PEN-kluba in Narodnega gledališča, dr. Lovro Sušnik kot načelnik prosvetnega oddelka, prof. dr. F. Lukman kot predsednik Leonove družbe, F. S. Finigar kot pisatelj, Prešernov rojak in sorodnik, univ. prof. dr. F. Kidrič kot zastopnik Akademije znanosti in umetnosti in monografist Perešernovega življenja in dela, dr. Dragotin Lončar kot predsednik Slovenske matice ter profesor Fr. Koblar kot predsednik Slov. pisateljskega društva. Ta odbor si je dal nalogo odkupiti Prešernovo rojstno hišo in zato sezidati dosedanji lastnici nov dom v najbližjem sosedstvu, kar se je izvršilo lani, ter restavrirati Prešernovo hišo v stanje, v kakršnem je bila pred sto leti, tako nekako okrog leta 1800, v spomin sedanjemu rodu in bodočemu. Prešernov dom v Prešernovem času. In to zadnje 6e bo slovesno izvršilo lo nedeljo s proslavo, ki jo ta ideja zasluži. Toda prej kot povabimo občinstvo na to proslavo slovenstva, naj se zahvalimo javno vsem tistim, ki so pomagali odboru izvršiti stavljeni nalogi. In to v prvi vrsti: Slovenski šolski mladini. Z dinarskimi zneski so prispevali slovenski šolarji iz vseh naših krajev, da, in celo najzvesteje prav od tam, kjer so najbolj siromašni kraji — v okraju Šmarje pri Jelšah so se odzvale prav vse šole: Čast jim! — da odkupijo staro hišo in jo prenovljeno v slogu Prešernovega časa darujejo bodočnosti! 151.905 dinarjev so zbrale te mlade roke v svojem kraju iu pri svojih starših, ali pa so si sami odtrgali od svojih potreb. Tako so ljudske šole dale 92.685 din, meščanske 15.614 din, srednje šole 32.727 din, učiteljske 2545 din, strokovne 5476 dinarjev ter univerza 2948 din. Zbrala je tako skoraj tri četrtine vseh stroškov ter si zagotovila priznanje, ki bo ostalo v slovenski kulturni zgodovini: Prešernovo rojstno hišo je odkupila naša mladina! V nas pa je zbudila prepričanje, da se ni bati za Slovenijo in ne za Slovence, dokler nam raste tak rod, ki se zaveda pomena slovenstva in časti slovensko kulturo in jo ljubi! In na tej mladini stoji naša bodočnost in ne bo padla, dokler se bo zatekala po duhovno silo k skromni Prešernovi hiši, ki jo je ona postavila v narodno svetišče! Mladini pa je prišlo na pomoč tudi ostalo slovensko občinstvo, ki se je rado odzvalo vsaki prošnji. Kajti poleg odkupa rojstne hiše je bilo treba to staro hišo tudi urediti, očistiti jo navlak poznejših let ter ji dati tako lice, kot jo je imela v času rojstva in življenja našega genija Prešerna. Čeprav je bila hiša aihitektonsko še v starem slogu, je bilo vendar treba prenarediti nekatere malenkosti od zunaj, ob znotraj pa jo urediti v pristni slovenski dom začetkom 19. stoletja. In zato je bilo potrebno še precej denarja. Ce gledamo obračun: »Seznam darovalcev za Prešernovo rojstno hišo*, ki ga je »ob sprejemu Prešernove rojstne hiše v Vrbi v last slovenske banovine in odprtju te hiše za javnost 21 maja 1939* izdala kr. banska uprava v Ljubljani, vidimo, da so tudi privatniki in ustanove lepo prispevali k uresničenju lepe narodne stvari. Tako je dala Trboveljska družba 10.000 din, senat kr. Jugoslavije 5000 din, toliko tudi mestna občina ljubljanska, po 3000 din so dali: mestni občini Maribor in Celje ter Odvetniška zbornica; 2500 din mestna občina Jesenice in g. Anton Vovk, župnik v Tržiču, pranečak pesnika Prešerna; 2000 din je dala skupščina v Belgradu, po 1000 din pa razni zasebniki, med katerimi na prvem mestu g predsednik senata dr. A. Korošec, dalje gospe dr. Natlačenova in Danica Cečova, dalje gg 1 Avsenek, Srečko Grom, Rado Hribar, Evgen Lovšin, J. Mozetič, Zbornica za TOI in Udruženje novinarjev. Ostali darovalci so darovali manjše zneske, med njimi je vredno poudarka darilo Zajednice Dom i Škoia iz Cačka, ki je dala 410 din ter so tako tudi Srbi prispevali svoj znesek k slovenski kulturni stvari. Mnogo oseb pa je prispevalo s svojim delom in blagovno pomočjo, kakor napr. Kranjska ind. družba, ki je darovala 30 plošč pocinkane pločevine, Schneider in Verov-šek črpalko za vodnjak, ljudska šola na Mladiki narodne vezenine. Nova založba dragoceno vpisno knjigo, Ivan Avsenek je odkupil Prešernovo uro, Božidar Jakac je napravil v korist hiše dve razglednici, ki 6e bosta prodajali med občinstvom, itd. Vsi ti imajo danes zavest, da so pomagali dobri stvari ter bi brez njihove pomoči Slovenci ne imeli danes svojega edinstvenega kulturnega spomenika, kakršnega predstavlja prenovljen Prešernov dom v Vrbi, ki stopa v nedeljo v last vsega naroda. Naš urednik se je oglasil pri gospodu pisatelju F. S. Finigarju. ki je duša tega gibanja, da naj mu pove, kakšna bo sedaj »Ribičevina«, ko je prenovljena. In gospod pisatelj je razlagal z njegovo izrazito in svojstveno besedo, ki je niti malo ne moremo posneti v tisti gorenjski nazornosti, ki je samo njegova, ter zato niti ne poskušamo podajati v direktnem govoru Rekel je najprej samo to, naj poudarimo, da Prešernov dom ni Prešernov muzej, kamor bi ljudje prinašali vence in podobe ter odlikovanja in drugo šaro, čeprav namenjeno počastitvi pesnika, temveč je zamišljen kot slovenski dom iz Prešernovega časa, ohranjen kolikor mogoče v prvotni obliki Posrečilo se je dobiti več stvari, ki so bile še v Prešernovem času v tej hiši. Tako bo tam stala zibelka, za katero je z gotovostjo dognano, da je v njej ležal še naš pesnik. Potem ura, ki je šla ob pesnikovem rojstvu, kakor tudi nihalka, ki jo je pesnik imel v Kranju. Prvotne so tudi vse klopi v hiši in ob pečeh, kakor tudi pečni drogi in skrinja. Morda se bo dal restavrirati tudi še pesnikov kovčeg, ki je na podstrešju. Ostala oprava, ki je v teh 6obah, je vsa iz tistega časa okrog leta 1800, dasi ni bila stalno v tej hiši, pač pa je nabrana po podstrešjih brezniške fare. Tako lep kolovrat z izredno pres-lico, menterga, miza, sklednik, vrči, leščerba, svečnik, burkle, ponev, žličnik itd., kar so darovali domačini. Kar pa je novega, kakor posteljnina, prti itd., pa je vse napravljeno v slogu tistega časa, tako da je celotni vtis doma kot da stopiš rifHMmirj ms Prešernov dom v Vrbi Parkete kupite najugodneje pri domači tovarni REMEC-Co. KAMNIK Zastopnik za Ljubljano in okolico FERDO VODE LJUBLJANA Kersnikova ulica 7 (Brez pravice na inkaso) v hišo pred sto leti. Tudi pobeljeno je tako. Ostala je tako črna kuhinja, široka veža, ki je lep zgled lepotnega čutu, v katero pa bomo po.stuvili veliko, 2.22 m visoko in 1.47 m široko marmorno ploščo, darilo tvrdke Vodnik, kamor smo vsekali imena pomembnih Prešernov, ki so izpričani od leta 1440 kot meščani v Radovljici, v Vrbi pri »Ribičevim« pa od leta 1579. Tu je zabeležen rod Franceta Prešerna in vsi gospodarji na »Ribičevini«. Na vrhu plošče so vklesani verzi pesnika Zupančiča. Iz veka v vek, iz roda v rod, krvi gre tek, duh išče pot. Za konec pa je z zlatimi črkami vklesano, da je »hišo odkupil s pomočjo šolske mladine slovenski narod«. Zunanjščino pa smo samo v toliko popravili, da smo vrgli belon.sko opeko s strehe in jo nadomestili z ročno delano domačo opeko, preuredili smo dve okni. ki sta bili pozneje zazidani, ter vmestili barvane gavtre vanje, ki so bile takrat v navadi. Dve shrambi, kjer so imeli svoj čas vrtno orodje, pa srno preuredili v sobe za oskrbnika. ki je sedaj Prešernov pranečak. V toliko se je »Ribičevimi«, spiemenila od polpretekle podobe ter se približala času Prešernovega rojstva tako v zunanjščini kakor tudi v notranjščini. In to je bil naš namen Sicer pa — če hočete videti, kakšen je sedaj »Ribičev dom« kot Prešernov dom in spomenik slovenski kmečki hiši iz začetka našega narodnega prebujenja, pridite v Vrbo v nedeljo, ko ga bomo slovesno odprli! In v Vrbo k odkritju Prešernovega dnina, kjer bo imel cerkveni govor pisatelj Finigar, slavnostne besede pa pesnik Oton Zupančič in kjer bo ban dr. Natlačen sprejel iz rok rektorja dr. Kušej a ključ »Ribičevinet v znak, da prehaja la prenovljeni rojstni dom ftiršvfcC največjega pesnika v last slovenskega naroda, katerega last je pesnik že stoletje, v to Vrbo vabinjo vse Slovence, ki se v današnjih časih zavedajo potrebe in pomembnosti slovenskega kulturnega dela, kajti ta hiša je in bo domačinu kakor tujcu dokaz, da smo, da živimo in da so sebe zavedamo! td VELIKA TOM v SLOVENJ GRADCU dne 4. (unija 1939 Glavni dobitki so: Nov avto „Opel Kadet", šivalni stroj, 10 dvoko es, moška in ženska obleka ter ostalih 485 lepih dobitkov Velikonočna sveča Kovinaste čelade so počivale na ramenih spečih rimskih vojakov V krogu okoli groba 60 sedeli in skrčene noge so skrivali pod telesi; bdele 60 le njihove dolge sulice, ki 60 jih nepremično stiskali v rokah. Nenadoma se je razlegel v tišini zamolkel udarec. Zemljo je stresel. Bela svetlikajoča se svetloba je privrela iz groba in zasenčila sij ba-kel. Sredi te svetlobe je švignila v zrak jasna visoka postava in se z nogo nalahno dotaknila zemlje. Za trenutek je tako obvisela. Šopi tenkih razmršjenih las so ji skrivali in odkrivali obraz. Dolga 6vetla roka se je dotaknila kamna groba, ki je bil prislonjen na skalovju. Bila je ogromna skala. Ta dotik je zadostoval, da je prelomil pečat, odvalil skalo in jo z ropotom odstranil. Na različnih krajih se je istočasno prikazoval začudenim in prestrašenim ljudem. Z lastnimi nogami je prehodil to zemljo, kjer bodo sledovi ran, tako na rokah kot ob straneh, postali žarišča luči. Nenadoma se je prikazal tu in tam kot sončen žarek, ki veselo pronica skozi kristal. Grešnica Magdalena ... Pred njo se je pojavil nekdo, ki ga v prejšnjem hipu še ni bilo. »Ali je to vrtni čuvaj?« — »Ni morda on* ukradel Jezusa?« Solze so drsele po Magdaleninem licu. »Gospod, če si ga ugrabil ti, povej mi, kam ei ga položil in jaz ga bom odnesla.« Glas, poln sladkobe ji je odgovoril: »Marija..« To je bilo V6e. »Raboni... moj učitelj...« Tisti dan sonce še ni zašlo; še je objemalo polja, ko je na poti v Emavs dva potnika dohitel še tretji. Tega tretjega nista poznala. Oblečen je bil v bel plašč iz tanke volne in ko je govoril, so se konci prstov prikazovali iz širokih rokavov. Zelo sladko je govoril. Okoli je vladala tišina, le žabe so kot po notah enakomerno regale, ko so hiteli mimo potoka. Otožnost ugasujočega dneva je napolnjevala zemljo in potnike. Tujec je začel z možema pogovor, kakor da bi bil njun brat. Tesno v sredi med njima je stopal in s pro-dirljivim glasom je vprašal: »Kakšni so ti pogovori, ki jih imata med seboj na poti?« (Sv. Luka 24, 17.) Zdelo se je, da mu ni nič znano, kaj se Je bilo zgodilo te dni v Jeruzalemu. Tujčev obraz 6e je komaj videl izpod kapuce, ki je pokrivala glavo in čelo do oči. Potnika sta razodela tujcu svoje upanje in dvome: »Tretji dan je že, odkar so se zgodile te stvari.« »O nespametna in po srcu kesna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki.« (Luk. 24, 25.) V Emavsu pred gostilno 6e je tujec delal, kakor da hoče pot nadaljevati; toda očarana potnika 6ta ga silila, naj deli z njima obed. Dal se je pre-prositi. Ali je hotel s tem poudariti še večji pomen svoje privolitve? Za mizo jima je tujec odkrival zakon Usmiljenosti v njenih najskrivnejših in najiskrenejših potih tako navdušeno, kakor da bi imel pred seboj množico poslušalcev, ne pa dve ubogi srci. Držeč v nekoliko dvignjenih rokah kruh, ga je blagoslovil, počasi razlomil in ga jima dal. Kapuca je zdrsnila na hrbet in razkrila glavo v medlem siju svetilke, obešene na tramove, ki jih je zakrivala senca; tedaj sta druga dva začudena kriknila in solze so jima privrele iz oči. Hiša, v kateri so se to noč sešli Gospodovi prijatelji, je bila ista, ki jim je nudila zadnje čase zavetje okrog Jezusa. Na zunaj se je zdela mrtva; ali na koncu nekega hodnika, odkoder so stopnice vodile v višje nadstropje, se je zadaj za vrati slišal šepet prijatenih glasov. Vrata bo se previdno napol odprla in prikazal se je droben žarek skrite svetilke. Novi prišleci so posedli; izmenjali so nekaj besed. Ko je razlomil kruh, se je bleščeča luč razlila raz njegovo glavo in roke; kruh, prozoren in lahek, se je zasvetlikal. »Ali ni bilo najino srce goreče v nama, ko je na poti govoril in razlagal pisma?« Sedeli so drug poleg drugega. Eno skupno srce jih je združevalo. Srce, zmožno združevati množice. Nenadoma, ko niso vedeli ne kako in ne odkod je prišel, se je tu pojavil Jezus Resnično, On je bil. Isti, s katerim so živeli toliko časa skupaj, ki so ga ljubili in mu bili pokorni, a 60 ga zapustili, ko je umrl na križu. Brez zamere se je vrnil med nje. »Mir vam bodi. Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem.« (Jan 20, 25.) Po tej mali skupini ljudi je hotel zapustiti svojo voljo vsemu človeštvu in vsaki duši, tudi najbolj ubogi, ki se bo rodila do konca vekov. Njegovo maloštevilno poslušalstvo je moralo zadostovati, da ustanovi ognjišče resnice, odkoder ho človeštvo črpalo brez konca. Da, ljubezen je meso postala in med ljudmi prebivala. Vrata resnice in dobrote 60 odprta; ljubezen biva med ljudmi! Cez osem dni se je Jezus prikazal na istem kraju, kjer so se bili njegovi otroci na skrivaj zbrali. »Prišel je pri zaprtih vratih.« Nikdar mu ne bo noben tat kosi Božji vlomilec pride potihoma in nenadoma, da se skloni na prsi človeka in da si pridobi njegovo srce. Izbral si je toliko src, kot jih je na zemlji, ali vsi ne dovolijo, da bi bili okradeni. Treba je privolitve srca, njegove želje, da hočejo pasti v roke temu edinstvenemu tatu, čigar tatvina stotero nagradi oropanega. Oni dan, ko se je prikazal Jezus, je bil zraven neverni Tomaž Jezus 6e je ustavil prav pred njim: »Deni svoj pist semkaj in poglej moje roke.« (Jan 20, 27) Pred njegovimi očmi je stegnil prebodeni roki. Tomaž jih je poznal. Dotaknil se jih je. Resnično, one so bile. Jezus je odstranil plašč in tuniko: »Podaj tudi svojo roko in jo položi v mojo stran.« Tomaž pade na kolena; s čelom se dotakne Jezusovih nog: »Moj Gospod in moj Bog!« »Blagor tistim, ki niso videli in so verovali.« _ * Dnevi so minevali in apostoli so se polagoma vračali na svoje domove k opravilom, vedno blizu drug drugemu Na Tiberijskem jezeru je nalahno pihal veter, ko so vrgli mrežo v pljuskajoče valove. Vso noč so se trudili, vso noč so čakali in ko so zlate zvezde postale srebrne, niso še nič ujeli. Iz vode so potegnili prazno mrežo. Velika žalost je napolnjevala ribiče. Nekdo je bil na obrežju Čoln se je bližal. »Otročiči,« je zakhcal z brega, »nimate nič jesti?« Odgovorili so: nič. »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« (Jan 21, 6.) Ali je ta prodrl globine vode? Je bolje poznal navade rib? Je poznal tudi srca ribičev? V njegovem glasu je obenem z nasvetom zvenel tudi ukaz. »Vrgli so mrežo.« (Jan 21, 6.) In niso je mogli več izvleči zaradi velike množice rib. Na dnu čolna so se lesketale ribe in trepetale. Janez, najobčutljivejši za dih Ljubezni, je zaklical: »Gospod je!« (Jan 21, 7) To je zadostovalo Simonu Petru. Čoln se ni pomikal dovolj naglo, Napo! gol zaradi ribarjenja »se je vrgel v mor je«. (Jan 21, 7.) Jezus jih je čakal polu uslužnosti Že ob ognju je delil ribe in" lomil kruli »Pridite. Jejte!« Približali so se in jedli, med njimi tudi Peter. »Simon, sin Janezov, ali me ljubiš bolj kot tile?« (Jan 21, 16.) »Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.« »Pasi moja jagnjeta « »Simon sin Janezov, ali me ljubiš?« »Da, Gospod, ti veš da te ljubim.« »Pasi moje ovce (Jan 21, 17 ) In še zadnjič; »Simon, sin Janezov, ali me ljubiš?« Sedaj je bil Peter pripravljen na vse: »Gospod, ti veš vse in veš, da te ljubim.« Da, Gospod je vedel v«e in je tudi dobro vedel, da ga je Peter, pastir njegovih ovac, ljubil. »Hodi za menoj,« mu je rekel Jezus, kakor vsem tistim, ki jih je sprejel v svoje varstvo. Enajsteri so se nato napotili v Galilejo. Tu na gori, ki jim jo je pokazal Jezus, so zaslišali to, o čemer niso več dvomili. »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Mat 28. 18.) Mogočniki te zemlje še niso spoznali, da je neka meja, nad katero je napisano z nespremenljivimi črkami: Tu se začenja Jezusova oblast? Oblast. »Pojdite po vsem 6vetu in oznanjujte Evangelij vsemu stvarstvu « (Mark 16, 15) »Učite vse narode, krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal« (Mal 28. 19—23.) In da bi napolnil z močjo apostole vseh stoletij, je dodal: »Glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta« — »Ostanite, dokler ne prejmete moči z višave.« (Lk 24, 49) Edinstvena novica, sladka novica. Jezus je odvedel svoje prijatelje proti Betaniji. Tu pod prostranim nebom v tišini zemlje in v navzočnosti ljudstva je Jezus dvignil roke in jih blagoslovil. Na njegovi glavi se je pojavila krona, stkana iz žarkov luči. Kar je sledilo, se je zgodilo v trenutku. Klečeči so vsi videli, kako se je Gospod dvigal, kako se je izgubljala Njegova glava. Njegova ramena. Njegov plašč in knnčno so se videla le še stopala Njegovih nog, nato so pa tudi ta izginila ... (Evgenija Markova.} 2)xoJ&*te novice Koledar Četrtek, 18. maja: Kristusov vnebohod. Erik, kralj. Petek, 19. maja: Peter Celestin, papež; Pu-dencijana, devica. Mlaj ob 5.25. Ilerschel napoveduje dež. Sobota, 20. maja: Bernardin Sienski, spo-znavalec; 1'lavtilja, devica. Novi grobovi ■j- V Ljubljani jo včeraj od kapi zadel umrl gospod Janko i)olonc, čevljarski mojster in hišni posestnik. Rajni jo bil dober katoliški mož in skrben družinski oče. Bil je agilen pristaš našega gibanja. 1'ogreb blagega pokojnika bo v petek ob 4. popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je gospa Amalija AVciss roj. Šturm, vdova kanclista. Pokopali' jo bodo v potek ob 5.30 popoldne na pokopališče'pri Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel f Jožef Ramšak Pri Sv. Treh kraljih na Vrhu je dne 15. t, m. umrl g. Jožef Ramšak, star 86 let. Nad 50 let je vestno opravljal službo cerkovnika pri braslov-ški podružnici v Letušu, središču lepe Savinjske d edine, zadnjih 10 let pa jc užival zaslužen pokoj na eni najlepših slovenskih razglednih točk, pri Sv. Treh kraljih, kjer župnikuje njegov sin. Do pozne starosti je ostal za čuda gibčen in svež. Se kot 84 letni starček je po potrebi nadomestoval domačega ccrkovnika pri vseh cerkvenih opravilih taka, da se je vse čudilo njegovemu mladostnemu kreta-nju. Zadnje mesece pa so hitro pojemale njegove moči. Ko je v začetku letošnjega marca dopolnil 86. leto starosti, že ni bilo več resnica, kar je dobrohotni dopisnik priobčil v »Slovencu« za njegov jubilej. Takrat tudi »Slovenca« in »Domoljuba«, ki sta mu bila prej najljubša tovariša, že ni mogel več čitati. Še molitev mu ni več šla, ko ga je bilo prej največkrat najti z rožnim vencem ali molitvc-nikom v roki. Kar je pri hitrem hiranju moglo na|-dalje še nekoliko vzdramiti pojemajoče moči in vzbuditi zanimanje, je bilo pismo iz Lctuša. Nič čuda, saj je tam preživel najdaljšo in najlepšo dobo življenja. Njegcivi zadnji tedni — skoro brez hrane, ki je želodce ni več prenesel — niso bili drugega, nego mučno, a čudovito potrpežljivo umiranje. Nič ni tarnal, nič tožil. Le enkrat proti koncu je v skrajni izčrpanosti in izmučenosti rahlo omenil: »Vse me boli. To bi rad vedel, kako so mogli svetniki šc več želeti, ko je že tako zadosti_ hudo«. V plačilo za njegovo vdano trpljenje pa mu jc dobri Bog olajšal zadnjo in največjo zemsko težavo: brez vsakega vidnega smrtnega boja jc v pravem pomenu besede mirno v Gospodu zaspal. Saj pa je tudi do konca mislil Nanj. Še malo pred smrt)o je skušal z desnico doseči čelo, da bi se prekrižal, pa mu je roka omahnila sredi poti. Na vnebohod Gospodov bo njegovo truplo položeno k zadnjemu počitku. Duši svojega služabnika, ki je skoro ce o življenje služil materi Cerkvi, pa naj dodeli nebeški Oče, da bo skoraj sprejet v rajsko blaženost. V ta namen bodi pokojni zlasti Letušanom priporočen v pobožen spomin. Osebne novice = V ministrstvu financ v Belgradu je napravil s prav dobrini uspehom državni strokovni izpit g. Šenk Milan, fin. konceptnt pripravnik pri finančni direkciji v Ljubljani. Čestitamo! — Poroči se danes v frančiškanski cerkvi v Ljubljani gospodična Vera Čoševa, zgledna uradnica ' ^ r t , j_____j__ uprave »Slovenskega doma«, z gospodom Manetom Kosom, uradnikom Vzajemne zavarovalnice. Obema želimo vso srečo in božji blagoslov v novem stanu. — Izreden vlak v Črnomelj. V nedeljo, dne 21. maja 1939 ob priliki svečanega začetka gradbenih del pri gradnji nove proge Crnomelj-Vrbov- Jč&j jpKavite? Če poslušale govorjenje ljudi, ne naletite neredko na besede: »Klerikalci so nas prodali!* Ako namreč naš tisk zagovarja dobre odnošaje s sosedi, potem se razume, da »te prodajamo Slovence«. Ce nasprotno napišemo bodrilni članek: »Glave pokonci.'« — slišimo takoj drugi dan, da smo krvoločni, da hujskamo na vojno, da se želimo napiti ljudske krvi... S takimi ogabnimi podtikanji, ki jih širijo bedni pokvarjenci, se med narodom dela politika in se ustvarja ono razpoloženje, ki ga hočejo komunisti kot začetek razpada družbe in javne morale. Ako delajo od moskovske internacionale plačani agentje, ki se pri nas neredko skrivajo pod nacionalno firmo, takšno propagando proti vodilni stranki, ki zajema vsaj tri četrtine našega naroda, je končno umljivo. saj je laž in intriga njih najmočnejše orožje. Pomilovanja so vredni le zarndi pomanjkanja sleherne izvirnosti, ker končno naša stranka in dr. Korošec že vsaj SO let kar naprej »prodaja Slovenijo in Slovence«, tako da se mora že najbolj zarukan topoglavec vprašati, kje so težki milijoni, ki jih je Korošec in stranka že vsaj tisočkrat dobila izplačane nn roke ... Toda mnogo bolj žalostno je to, da se še vedno dobe ljudje, ki take komunistične plačance poslušajo in jih pri priči ne izroče prvemu sodišču. Ta brezbrižnost f n lahkovernost med ljudstvom je žal dokaz, da nam še mnogo manjka do narodne dozorelosli, do samozavesti in do pravega narodnega ponosa. Kdor pusti, da se o narodu in njegovem vodstvu razširjajo take bedastoče, dokazuje, da nima narodnega čuta in da se v resnici smatra za blago, s katerim bi se lahko po mili volji kupčevalo. V nekem vlaku v Italiji se je dogodil sledeč slučaj: Nek italijanski potnik se je spustil v razgovor s tujcem, ki je govoril dobro italijanščino, kar je italijanskemu sobesedniku dalo priliko za opombo, da se žal Italijani ne morejo tako dobro naučiti tujih jezikov. Pri teh besedah pa je tako) vstal nek sopotnik in ga poklical na odgovor: Vi kot Italijan ne smete tako govorili, ker take besede ponižujejo italijanski narod! - Takšen na-cionalizem je gotovo pretiran, kaže pa vendar na silno razvit čut za narodno celoto in njegov ugled In pri nas? Vsak lahko čveka, kar hoče, blati narod in njegovo vodstvo, pa se bo le redko kdn našel ki bi znal tujemu plačancu zavezati usta. Kaj pravite, ali ni morda tudi naša narodna vzgoja še zelo, zelo pomanjkljiva? sko vozita na progi Novo mesto—Črnomelj izjemoma potniška vlaka štev. 9213 in 9218. Vlak štev. 9213 (iz Ljubljane ob 8.05 uri) odhaja iz Novega mesta ob 10.25 in prihaja v Črnomelj ob 11.17 url. Na povratku odhaja vlak štev. 92.18 iz Črnomlja ob 17.12 in prihaja v Novo mesto ob 18.07 (v Ljubljano ob 20.30). ZONDAPP otutEK KVALITETNI MOTO CIKLI LJUBLJANA TAVČARJEVA 111 — Razpisana zdravniška mesta. Banska uprava razpisuje mesto banovinskega zdravnika v Kostanjevici ob Krki, mesto zdravnika zdravstvene občine Št. Ilj v Slovenskih goricah in mesto zdravnika zdravstvene občine Št. Jernej na Dolenjskem — vsa tri mesta v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino. Prosilci morajo imeti i>ogoje za sprejem v državno službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj šest mesecev bol-nične prakso iz porodništva in ginekologije. Vse prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravsko banovine v Ljubljani do 25. maja 1939. — Samo ta teden je še čas prijave za izlete Tujskoprometne zveze, ki jih priredi v času bin-koštnih praznikov v tu- in inozemstvo. Za izlet v Benetke in Padovo ter Trst in Gorico sprejemajo prijave vse biljetarno »P u t n i k a« samo do sobote, dne 20. t. m. Zahtevajte tiskane prospekte v vseh biljetarnah »P u t n i k a«. Sardelna pasta »NEPTUN" je na višku kvalitete — proizvod največjih domačih tovarn sardin »Neptun«, d. d. Split. — Vsa Slovenija — pri Mariji na Trsatu. Z romanjem je združen tudi prijeten izlet z ladjo po morju v Malinsko na otoku Krku. Romarji gredo z doma binkoštno soboto zjutraj in pridejo domov v torek zgodaj zjutraj (okoli 4). Romarski vlak iz Ljubljane bo sprejemal romarje na vseh postajah proti Zidanem mostu—Zagrebu. Od Zagreba vozi kot posebni vlak po enotni ceni. Zato bodo morali romarji imeti vozne listke do Zagreba (polovična cena!) a za voznino od Zagreba do Sušaka—Trsata, za romarsko izkaznico in ladjo, pa mora vsakdo poslati romarskemu vodstvu »Po božjem svetu« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, znesek 110 din. Kdor se želi romarjem pridružiti, naj takoj pošlje denar v Ljubljano, nakar bo dobil vsa podrobna navodila. — Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki Preko 10.000 zdravniških priznanj I Zeleznato KIHA-VINO ZA OKREPITEV SLABOTNIH. SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV, Izvrsten okus — Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77'-, pollitrska Din 48'-, četrtlitrska Din 32".. Req. S. br.3290 od 24. II. lofls. — Dravska sekcija Združenja zvaničnikov finančne kontrole jo imela svoj občni zbor v Celju, ki se ga je udeležilo okrog 100 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Na občni zbor 6ta prišla tudi centralni predsednik Združenja zvaničnikov finančne kontrole g. Klobučar iz Belgrada in predsednik savske sekcije g. Vukalovič iz Zagreba. Predsednik dravske sekcije g. Leopold Zabuko-vec je pozdravil navzočne in se predvsem zahvalil predsedniku centralnega Združenja g. Klobučarju, ki se zaradi napredovanja poslavlja od vodstva društva, za njegovo naklonjenost in uspešno delo v organizaciji. Nato je predsednik centrale gosp. Klobučar v daljšem govoru opisal delo v Združenju in se zahvalil za poslovilne besede, poudarjajoč, da je imel v dravski sekciji vedno največjo oporo pri svojem težkem in napornem delu za zboljšanje gmotnega položaja in da je bila dravska sekcija v vsakem oziru vedno med prvimi. Ker je bilo letno poročilo o delovanju sekcije že prej razposlano vsem delegatom in edinicam finančno kontrole dravske banovine, je predsednik g. Zabukovec samo na kratko dopolnil to poročilo. Na predlog predsednika nadzornega odbora gosp. Kodriča je bila brez razprave sprejeta razrešnica odboru. Iz razprave pri sestavi resolucije, je bilo razvidno, kako težko in naporno delo opravljajo organi finančne kontrole in kako slabo je njihovo finančno stanje. Resolucija, ki je bila soglasno sprejela, ugotavlja, da je gmotno stanje organov finančne kontrole nevzdržno. Zalo naj se že enkrat izda že davno obljubljena uredba, s katero naj se popravi moralni in socialni položaj organov finančne kontrole in jih tako reži bede._ Triglav - J. Olup industrija perila in oblek Ljubljana na vogalu Stari trg 2 Prod Trančo 1 Priporoča za botre in birmance splošno priznano petilo in obleke po najnižjih cenah. — Obleke in perilo se izvršuje tudi po meri najceneje in po najnovejšem kroju. _Za tovarniške delavke bodo dvadnevne duhovne vaje v Domu Device Mogočne o binkoštnih praznikih. Začetek 27. maja ob 8 zvečer, sklep 30. maj tako zgodaj zjutraj, da bodo mogle priti pravočasno na delo. Oskrbnina 80 din. Prijave: Predstoj-ništvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. — V Službenem listu kraljev, banske uprave dravske banovine od 17. t. ni. je objavljena »Uredba z zakonsko močjo o prenosu imovine verskih zakladov katoliške Cerkve v last in upravo katoliške Cerkve«, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov in o maksimiranju cen v teh obratih«, »Odločba o spremembi imen posameznih krajev v dravski banovini« in »Prepoved vožnje s težkimi vozili po občinski cesti Rakitnica—Kubeljni«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne iFranz-JoscI« grcufico. Tudi za malo denarja se more'e lepo ob eči. Krasne vzorce najnovejših svil kakor tudi trpežne kamgarne modnih barv dobite po nizki ceni pri manufnkturni trgovini BSN/K JANKO L3UBL3ANA LINGAR3EVA — Zobozdravnike opozarjamo na sestanek v Celju 21. maja ob 10 v posvetovalnici celjskega magistrata. — Živinski sejmi za parklarje v Karlovcu prepovedani. Mestno poglavarstvo v Ljubljani javlja, da so v Karlovcu živinski sejmi za parklarje zaradi slinavke in parkljevke po odloku kraljevske banske uprave savske banovine prepovedani do preklica. — I)ve žrtvi pretepa. Iz vasi Virmaše v občini Stara Loka, je prišel v ljubljansko bolnišnico 39 letni delavec Leopold Potočnik, ki ga je nekdo med pretepom zabodel z nožem v nogo. — Na Brezovici pa sta napadla 37 letnega Antona Beliča dva neznanca in ga močno poškodovala po obrazu. — Zobje potrebuje|o temeljito čilčenje vsako jutro in zvečer z zobno pasto Chbrodont. Potem izgine zoprna zobna prevlaka. Kdor dopolnjuje zobno nego z uporabo ustne vodo Chlorodont, dela pravilno. ta svoje zobe pokaže in ni se mu treba bati neprijetnega duha iz ust. — Avtobus, ki vozi na progi Ljubljana— Lašče — Bloke — Prezid — Oerevn—Sušak. vozi od Mestucga doma. Odhod 5.40. Pečnikar, telef. 49-28. priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol 1 Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 52.801-37. — Za binkošti v Benetke za 450 din s hrano in stanovanjen: v Trst in Gorico. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50. po dbižavi * Zračni promet na progi Bclgrad-Skoplje se je pričel v torek 10. t. m. * Nov hotel na Plitvičkih jezerih namerava zgraditi banska uprava &avske banovine. Kakor znano, je njen veliki hotel pred nekaj tedni skoraj do tal pogorel. Novi hotel bo zgrajen na najmodernejših načelih, da bo v vseh ozirih ustrezal tudi najbolj razvajenim domačim in inozemskim turistom, ki obiskujejo Plitvička jezera. * Avto s pijanimi študenti se je zaletel v brivnico. V zagrebškem predmestju Nova ves si je te dni ponoči ob 2 manjša družba študentov zaželela vožnje z avtomobilom po mestu. Družbo so pravkar postavili na cesto iz nekega lokala, ki so ga zaprli. Študentje so bili vsi pijani. Srečali so prav tako pijanega šoferja avtotaksija Periča, ki je izvlekel svoj avto iz garaže, študentje pa so se zrinili vanj. Perič je še nekaj rogovilil okrog avtomobila, v tem pa je eden od študentov pritisnil na nek vzvod in avto je z veliko brzino zdrčal naprej, hjp nato pa se z vso silo zaletel v brivnico Josipa Bošnjaka. Avto je porušil vrata in razbil vse izložbe ter se ustavil v brivnici. Tudi avto sam je ves razbit. Eden od mladeničev v avtu je dobil hujše poškodbe. Sreča je bila, da ni bjlo v tistem času na pločniku nobenega pasanta. Ljubljana, 18. maja Gledališče Drama. Četrtek, 18. maja: »Živi mrtvec«. Red Četrtek. — Petek, 19. maja: Zaprto. — Sobota, 20. maja:- »Velika skušnjava«. Premiera. Prmeierski abonma. — Nedelja, 21. maja: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Radio Ljubljana Četrtek, 18. maja: 9 Napovedi, poročila —' 9.15 Majski pozdrav (pložče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske 6tolnice — 11 Havajske kitare (plošče) — 11.30 Praznični koncert Radijskega orkestra — 13 Napovedi — 13.20 Trobenta šolo, izvaja g. Fortič Viktor, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek; vmes harmonika solo, g. Stanko Avgust — 17 Kmet. ura: Donosnost male kmetije je v zadružništvu (g. dr. Jože Basaj) — 17.30 Koncert lahke glasbe. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet in tamburaški orkester (Karmelj) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Pr«davanje min. za l.rudsko telesno vzgojo — 19-50 Prenos šmarnic iz trnovske cerkve — 20.30 Trobenta in gosli in flavta in bas, za vsakega nekaj, da krajši bo čas. Pisana muzikalna revija, pri kateri sodelujejo: gg Bojan Adamič, Miloš Ziherl, Vlado Golob, člani Radijskega orkestra in člani radijske igr. družine. Sestavila Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo (plošče). Drugi programi Četrtek, 18. maja: Belgrad: 20 Humor. — 20.30 Pariz. — Zagreb: 20 Starožitnosti — 20.30 Zbor — 21 Florenca — Praga: 20.45 Hamsunova igra »Viktorija«. — Bratislava: 2010 Nar. pesmi. — Sofija: 19.30 Violina — 20 Ork. koncert — 22.55 Komorna glasba. — Varšava: 21 Igra — 21.50 Plesna glasba 23.05 Zbor in orkester. — Budimpešta: 20.20 Igra — 22 Lisztove skladbe — 23 Operni ork. — Trst-Milan: 17.15 Pihala — 21 Bachov »Pa.sijon sv. Ma« teja«. — Florenca: 20.45 Simf. koncert. — Konigs-berg: 20.15 Straussova opereta »Netopir«. — Koln: 20.30 Geneckova gl— Monakovo: 20.15 Millockcr-jeva opereta »Gasparone«, —- Strasbourg: 21.30 Komična opera. Sestanki »Sedejeva družina« v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na društveni sestanek v petek, dne 19. maja t. 1. ob 8 zvečer v društvenih prostorih na Aleksandrovi cesti 10 ((čez dvorišče). Na programu je zelo zanimivo in aktualno predavanje o polo« žaju naših manjšin. Salezijanska prosveta ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 22. maja po šmarnicah v mali dvorani Mladinskega doma. Društvo »Šola in dom« v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor v petek, 19. t. m. ob 17 na drž. učiteljišču (v prostorih drž. ženske realne gimnazije) v Ljubljani. Vabimo vse stare člane, da se občnega zbora udeleže, starše pa, da pristopijo k društvu. Predsedstvo. Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 film z dražestno Shirley Temple »Zlati kodrčki«. Za dodatek zvočni tednik. Mestna zdravniška dežurna služb* Mestno zdravniško dežurno službo opravlja cd srede od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Pleteršnikova 13-L, telefon 47-64. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V četrtek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Sv. Jakoba trg 31; v petek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Na glavni pošti je bila najdena 15. maja vsota denarja. Lastnik jo dobi pri upravniku te pošte. Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha! * Pod vlakom je ostal živ. Na železniški progi med Vukovarjem in Borovom v Slavoniji se je te dni pripetila prometna nesreča, ki pa po čudnem naključju ni zahtevala človeške žrtve. Delavec Josip Kreko iz Virovitice se je s kolesom peljal čez železniško progo prav v hipu, ko je prihajal po progi osebni vlak. Lokomotiva je delavca podrla med tračnicami na tla. Ljudje, ki so videli nesrečo, so v strahu čakali, da odpelje mimo vsa kompozicija vlaka, misleč, da bodo zagledali na tračnicah razmesarjeno truplo ponesrečenca. Toda. ko je vlak odpeljal mimo, so na veliko presenečenje morali ugotoviti, da je Kreko ostal živ. Padel je med tračnice tako srečno, da ga kolesa lokomotive ln vagonov niso mogla doseči. Sicer je pri padcu utrpel nekaj poškodb, vendar brez vsake nevarnosti za življenje. * Bedasta stava ga je stala glavo. V Srbo-branu pri Novem Sadu je v neki gostilni popival kmet Stevan Popov iz Dragutinova. Ko ga je gostilničar opomnil, naj ne pije toliko žganja, mu je Popov ponudil stavo, da bo popil tri litre žganja in da bo po vsem tem samo malo okajen. Popov je ros popil tri litre žganja, toda dejstvo, da je stavo dobil, mu ni moglo več koristiti, kajti pol ure zatem je umrl od zastrupljenja z alkoholom. * Prcfrigana tatvina motornega kolesa. — V Somboru je neki do sedaj še neznani pustolovec zagrešil silno drzno in prefrigano tatvino motornega kolesa. Mehanik Gojko Vukič iz Staparija v okolici Sombora se ie pripeljal v mesto s svojim motornim kolesom. Ko je v središču mesta stopil z motorja, je prišel k njemu mlad eleganten gospod, star okrog 2." let. Vprašal ga je. ali bi prodal svoj motorikel in mu ponudil 4000 din. Slednjič sta se pogodila za ceno 5000 din, nakar ja mladenič pozval Vukiča. naj gre z njim k očetu po denar. V razgovoru ee jo mladenič predstavi) kot sin šefa davčne uprave. Odšla sta do poslopja davčne uprave, kjer jo mladenič vstopil, toda se čez nekaj časa vrnil, rekoč, da očeta ni v uradu, da pa pride vsak čas. Prosil je Vukiča, naj mu ta čas nekoliko posodi motoclkel, da ga preizkusi. Vukič je to hroz nadaljnjega dovolil. Mladenič je sedel na motocikel, zdrdral po cesti, nn vogalu zavil in se ni več vrnil. Opeharjeni Vukič je nekaj časa čakal, potem pa je le uvldel, da je nasede! prefrignncmu lopovu. Odšel je na policijo, kjer je prijavil drzno tatvino. * Tatinskemu sosedu odsekal roko. Bogati kmet Dušan Mihajlovič v vasi Petka pri Požare vcu je opazil, da mu noč za nočjo zmanjkuje pšenice iz žitnice. Nekega večera je šel v žitnico na prežo. Sredi noči je opazil, da se je skozi odprtino žitnice prikazala roka. Mihajlovič je divje zamahnil s sekiro po njej, tako da jo je glndko odsekal. Na drugi strani se je začul strahoten vzklik. Mihajlovič pa se ni zmenil za ranjenega tatu, nego je pobral odsekano roko in jo sredi noči nesel na občinski urad. Izkazalo se je, da je bil nočni tat, ki ja obiskoval Mihajlovičevo žitnico, eden od sosedov Milica Gjorgjevič po imenu. GjorgjeviČa so prepeljali v požarevsko bolnišnico. Srečke loterije rejcev malih živali so naprodaj v vseh trafikah! V v V ♦Nezvesto ženo zabodel sredi ceste. Na cesti pri zemunekem mostu v Belgradu se je te dni pri belem dnevu odigral krvav družinski dogodek. Kavarnar Peter Tomič je srečal svojo ženo Janjo, ki ga je pred nekaj meseci zapustila in odšla k nekemu drugemu moškemu. Janja je bila v spremstvu svojega ljubimca. ToiniČa je popadla silna jeza, potegnil je nož in zabodel ženo. Potem se je dal mirno prijeti. Pri zaslišanju jo povedal, da je imel z Janjo otroka, ki pa ga je Janja vzela s seboj. Bolj kot ženina nezvestoba ga jo bolelo, da je Janja njuno dete povsem zanemarjala. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Anekdota Neki mladi komponist je zagrešil svojo prvo opero Koliko je vredna, sam ni mogel presoditi, Iz previdnosti je nadepolnl mladi mož zavil avoje delo v papir in šel k Rihardu Wagnerju. »Spoštovani gospod mojiter, kako dolgo bo pač moja opera vzdržala na sporedu? Vi mi morete to čisto natančno povedati.« Wagner, ki je hitrcu preletel prve strani opere, je dejal suho: »Lahko Vam "»>"» «»—■'» -več do četrt na devet.« J T E L 2'1-2*t, ! PREDSTAVE ob 101315171321H Prelepa, Ranljiva drama iz intimnega rodbinskega življenja in glasbe. — Režija MIHAEL KERTEZ Štiri hierke prof. Lempa I Film najslajših melodij, izdelan v duhu nesmrtne Schuhert-ove serenade ..Hrepenenje" I P LJUBLJANA ! Invalidi, bojevniki! Danes ob 10 dopoldne 1)0 odkritje spomenika našemu zdravstvenemu mecenu prof. dr. E. Šlajmerju, ki jo v pred in povojni dobi -vsem borcem za našo novorojeno domovino s človekoljubnim dejanjem stal vsakemu v pomoč. Pozivamo vse, ki so bili deležni vojnih viher, da 6e ob navedenem času zbero pred Leoniščem, da na ta pieteten način izkažemo hvaležnost mašemu dobrotniku. 1 Na Rožniku bo imelo v nedeljo 21. maja Kat. društvo rokodelskih pomočnikov sv. mašo s petjem društvenega pevskega zbora. Vljudno vabimo, da pridete v nedeljo na Rožnik. Pričetek božje službe bo zjutraj ob sedmih. OB 50-LETNICI USTANOVITVE ZA BIRMO URE IN ZLATNINE PO NAJNIŽJIH CENAH LUD. ČERNE Ljubljana, Wolfova ulica 3 1 Priporočamo obisk razstave, ki je prirejena za 20 letnico umetniškega delovanja uglednega slovenskega umetnika Franceta Kralja, s 100 novimi umetninami. Na razpolago je lepo ilustriran katalog z uvodom dr. Franceta Steleta. Umetnik je za to priliko poklonil tri dela iz razstave, ki bodo ob koncu žrebana, shranite vstopnice. Jakopičev paviljon je odprt dnevno od 9 do 6 zvečer. r 1 Sv. maša zadušnica za veletrgovcem, gospodom Francem Drofenigom, šefom tvrdke R. Mi-klauc, je preložena zaradi osmine vnebohoda na petek, dne 26. maja, ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. 1 Združenje čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana g. Dolenca Jankota, ki bo v petek, 19. t. m., ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. < , 1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. 1 Salczijanski Mladinski dom Kodeljevo. V proslavo materinskega dneva bo danes popoldne ob 3 v cerkvi sv. Terezike govor, pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Nato bo v stranski ladji blagoslovitev otrok. Ob pol 4 bo v kino-dvorani slavnostna akademija. Vstop brezplačen, vendar pa je treba imeti žigosan izkaz, ki si ga Eravočasno preskrbite v pisarni ravnateljstva. — mamice so kljub temu kakor druge dneve ob 8 zvečer. Birmanska darila ,po nizkih cenah pri „„ , J. VILHAR, urar LIUBLJANA, Sv. Petra c. 36. » - 1 Združenje zidarskih mojstrov in studenčar- Jev je imelo sestanek svojega članstva na katerem so razpravljali o uredbi o malih zidarjih, tesarjih in kamnosekih ter o šušmarstvu. Udeležba je bila izredno velika. Iz razprave je bilo razvidno, da je v stavbni stroki stalež tako prenapolnjen, da je še sedaj, ko je stavbna sezona v polnem teku, veliko število zidarskih mojstrov brez dela. Vsi člani brez izjeme so bili mnenja, da je za dravsko banovino čisto nepotrebna izdaja tako imenovane uredbe o malih zidarjih, tesarjih in kamnosekih. Po tej uredbi bi lahko dobil omenjeno obrt zidar, ki ni opravil pomočniškega izpita, tudi ni potrebno, da prestane triletno učno dobo, kakor se od zidarske obrti zahteva. Šušmarstvo v zidarski stroki se je silno razpaslo. So kraji, v katerih ima šušmar več zaposlitve kakor zakoniti obrtnik. 1 Škropljenje sadnega drevja z motorno škropilnico bo danes ob 2 popoldne na Viču, ker se ni moglo izvršiti radi slabega vremena v nedeljo. Vabljene so vse ljubljanske podružnice in člani SVD. Zbirališče pred novo šolo. I Pregled uniforme rez. častnikov in vojnih uradnikov bo v petek 2. junija t. 1. točno ob 17 za one iz pesadije, za vse druge pa v soboto 3. junija t. 1. ob 17 v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2-1. Vsi, ki imajo državno uniformo, morajo priti k pregledu. Posebnih pozivov ne bodo prejeli. 1 Gostilna Martine Zg. Šiška. — Prava štajerska in dolenjska vina! Priznana kuhinja! Danes štajerske piške! Koncerti 1 »Sedejeva družina« v Ljubljani priredi v nedeljo, 21. t. m., izlet v Stično in na Polževo. Odhod iz Ljubljane (glavni kolodvor) je ob 8 zjutraj. V Stični bo ob 10 sv. maša s poklonitvijo spominu velikega vladike F. B. Sedeja. Za izletnike bo pripravljeno gorko kosilo v Stiškem samostanu po zmerni ceni. Vljudno vabimo vse člane in prijatelje, da se udeležijo tega izleta, ki bo ob vsakem vremenu. — Odbor. 1 Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani bo priredila v nedeljo, 21. maja, društveni izlet na Zaplaz pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor ob 8.05 zjutraj do postaje Velika Loka, nato peš-izlet na Zaplaz, kjer bo okoli 11 skupna sv. maša z ljudskim jetjem. Skupno kosilo, popoldne piknik, prosta zabava, pred odhodom šmarnice z ljudskim petjem. .V Ljubljano se vrnemo ob 20.30 zvečer. Stroški za vlak 21 din, za prehrano 14 din. Obvezne prijave sprejema pisarna »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu do sobote 20. t. m. Zbirališče izletnikov v nedeljo ob pol 8 zjutraj pred glavnim kolodvorom. Ža vsestransko fotografiranje in zabavo je preskrbljeno. Vsi člani in naši prijatelji vljudno vabljeni! 1 Uredništvo in uprava lista »Vigred« sta so iz palače Vzajemno zavarovalnice preselila v Pražakovo ulico 8. 1 Za mestne reveže v cukrarni jo uredništvo zavarovalnico »Dunav« darovalo 700 din v počastitev spomina ravnatelja Gvidona Pregla, Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovanih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Nesreča na Gruberjevem nabrežju. Včeraj zjutraj se je na Gruberjevem nabrežju ponesrečil 23 letni kotlar Anton Martinčič, ki so jo peljal s kolesom. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 1 Predelava dolenjske proge. Pred dolenjskim kolodvorom že nekaj tednov predelavajo južni del proge. Odstranili so živo ograjo, prav tako tudi ograjo iz bodeče žice ter so do sedaj že zravnali južni del kolodvora. Pridobljen je lep kos sveta, ki bo uporabljen za razne železniške namene, najbrž za razbremenitev tovornega dela tega kolodvora, ki postaja zaradi naraščajočega prometa z živino, lesom in poljskimi pridelki čim dalje bolj ' važen. MARIBOR Mariborski telefonski kabel še v zraku Dolgo let prihajajo iz Maribora pritožbe zaradi telefonske mizerije. Večina telefonskih linij je tako obremenjena, da ne more prevzeti novih abonentov. Zaradi tega čakajo nekateri interesenti že nekaj let na telefon. Uprava telefona bi imela od njih lepe dohodke, saj so telefonske pristojbine pri nas zelo drage. Sedanja avtomatska centrala v Mariboru ima še prostora za 200 abonentov in to število bi bilo gotovo kmalu izpolnjeno, tako da bi bilo treba v doglednem času misliti tudi na povečanje avtomatske centrale. Po dolgotrajnem prizadevanju je končno uspelo iz-poslovati kredite za ojačenje telefonskih vodov s pomočjo podzemnih kablov v višini 230.000 din. Kanale za kable je deloma zgradila že mestna občina ob priliki regulacije Glavnega trga, dravskega mostu in Kralja Petra trga, deloma pa jih je gradila tudi poštna uprava sama v lastni rezili. V ta namen so bila izvršena večja terenska dela v Tattenbachovi, Sodni in Kopališki ulici ter na Slomškovem trgu. Obenem je poštna uprava zgradila v zadnjem času betonirane jaške in dohode k kanalom. Sedaj je vse pripravljeno za polaganje kablov, ki jih je nabavilo poštno ministrstvo ter .jih je že.poslalo v Maribor. Z deli bi se lahko nadaljevalo ter bi bila v kratkem času končana, če ne bi bila nastopila nepričakovana ovira — mestna kontrola pri finančni direkciji m Prošnja in opozorilo našim cenjenim inse-rentom. Ob priliki otvoritve Ljubljanskega velesejma dne 3. junija bo izšla posebna ljubljanska številka »Slovenca«, s katero hoče naš list vsej državi predstaviti gospodarsko življenje in gospodarske institucije Slovenije. Ljubljanska številka bo izšla v povečani izdaji in v nakladi 50.000. Ta številka ho za našo inserente posebnega pomena, ker bo prišla v roke vsem gospodarskim krogom v Jugoslaviji. Zato prosimo naše cenj. inserente, da za to številko naročijo primeren oglas, ki bo brez dvoma velike trgovske vrednosti. Inserenti naj nam blagovolijo svojo oglase izročiti čim prej, da jih bo mogoče kar najlepše razporediti. Cene oglasom bodo vkljub visoki nakladi običajne, to je take, kakor za navadno tedensko številko. Ogla-so sprejema podružnica ^Slovenca« — Maribor — Koroška cesta 1 in njeni zastopniki, ki se bodo oglasili pri tvrdkah. m 147 maturantov klasične in realne gimnazije. V nedeljo so se pojavili na mariborski pro- I Samo še danes ob 10.30., 15,17., 19. tn 21. uri ter Jutri, v potek ob 16., 19. in 21. uri Džim iz džungle Velika in napeta pustolovna drama iz eksotičnih predelov Afrike! II. del Kino Sloga tel. 27 30 I 1 Poštno tombolo je preteklo nedeljo, žal, preprečil dež in torej krivda ni na naši strani. Ostalo je še vedno lepo upanje, ki se vam bo prav gotovo uresničilo v nedeljo 4. junija t. 1. ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. Segajte zato pridno po zadnjih še razpoložljivih tablicah! Za 5 din avto, motor, kolo, bala itd. Kaj hočete še več? Ne odklonite zadnje prilike, ki vam jo nudijo naši pismonoše. Morda tiči ravno v teh zadnjih tablicah vaša bodoča sreča. Nam, društvu nižjih uslužbencev, pa bo vse v pomoč revnim in bolnim. — Se priporoča odbor. Botrlce - botri I Birmanska darila najceneje v veliki izbiri pri stari tvrdki Jos. EBERLE (švicarske ure, zlatnina, srebrnina itd.) Ljubljana, Tjrševa 2 (palača hotela »Slon«) 1 Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 1. do 6. junija t. 1. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2, I. nadstropje. K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1919 in vsi oni rojstnih letnikov 1912—1918, ki do 6edaj sploh še niso bili pri naboru, ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne. Pregledali se bodo tudi vsi začasno nesposobni obvezniki rojstnega letnika 1908 in vsi sjrosobni obvezniki (dosluženi vojaki), ki so postali nesposobni za nadaljnjo vojaško služIlo. Kdor izmed prizadetih ne bi dobil poziva za nabor, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, I. nadstropje. 1 Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo v ponedeljek 12. junija t. 1. točno ob 11 v dvorani Mestnega doma. Kdor izmed v Ljubljani bivajočih obveznikov do sedaj še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II.. naj ee najkasneje do 9. junija t. 1. zglasi v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-L, soba št. 2, menadi osmošolci in osmošolke obeh mariborskih gimnazij z nageljni v gumbnicah. Pokazali so s tem, da se je za nje končal čas sedenja na šolskih klopeh in da se je pričela resna priprava za maturo. Na obeh realnih gimnazijah bo letos 147 maturantov. Na realni gimnaziji bosta 102 — seveda, če bodo nekateri napravili popravne izpite. Od navedenega števila je 42 učenk. Realna gimnazija ima tri razrede maturantov. Na klasični gimnaziji bo letos v dveh razredih 45 maturantov, med njimi 8 deklet. Izdelali so letos vsi ter nima nobeden popravnega izpita. Matura se bo začela v prvi polovici junija. m V soboto bo v unionski dvorani koncert društva »Jadran« v proslavo 20-letnice obstoja društva. Na sporedu so razne umetne in narodne pesmi. — Vstopnice so v predprodaji pri Zlati Brišnik, Gosposka ulica. m Birmanska darila po nizkih cenah dobite pri uraraju Bizjaku. Gosposka ulica 16. m Klub SKAS vabi na izlet k Sv. Križu nad Mariborom v nedeljo, 81. t. m. Odhod ob pol 8 od stika Koroščeve ul. in Gosposvetske ceste. Sv. maša bo pri Sv. Križu. m Vodstvo mestnega avtobusnega prometa sporoča, da bo od 18. t. m. naprej vsako nedeljo in praznik vozil avtobus na Pohorje, in sicer ob vsakem vremenu. m Redni letni občni zbor Ljudsko univerzo bo v soboto, 20. t, m. ob pol 18 z običajnim dnevnim redom v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima danes na praznik dr. Novak Ludvik, Maribor, Stolna ulica 1 -II. m Slovensko obrtno društvo vabi vse svoje člane in prijatelje na družabni večer, ki ga priredi d rovi ob 20 v mali dvorani Narodnega doma v proslavo GO-letnice svojega zaslužnega predsednika Ivana Sojča. m Mladinski koncert Pomladka Rdečega križa bo v mestnem parku v primeru lepega vremena danes dopoldne od 11—12. Nastopijo mladi harmonikarji iu mladinska zbora II. dekliške in v Ljubljani je zaprla kredit. Izvršilo se je to zaradi neke formalne napake, zaradi katere se nahajajo akti sedaj pri glavni kontroli v Belgradu. Dokler pa glavna kontrola vprašanja ne bo rešila, ne bo finančna direkcija dovolila izplačilo kredita. Gre za razmeroma malenkosten znesek 42.000 din, kar pa je vendarle dovolj, da je vse skupaj .zastalo in da delo sedaj počiva. Zadeva pa je tem lieprijetnejša, ker se vršijo vsa ta dela na račun kreditov iz pretečenega proračunskega leta. Ti krediti pa morajo biti izčrpani do 30. junija in vsa dela, ki se vršijo na njihov račun, do tega termina končana. Drugače pa krediti zapadejo in bilo bi jih zopet treba iskati iz sredstev novega proračuna. To pa bi dovršitev del zavleklo zopet za dobro leto dni — vse zaradi gole formalnosti. Kanali bodo čakali še leto dni prazni, telefonska mizerija bo v Mariboru ostala takšna, kakor dosedaj. — Šo na nekaj bi opozorili v zvezi s to zadevo: Pri gradnji betoniranih jaškov je ostal asfalt okrog železnih plošč razkopan, luknje pa so zamašili s peskom. Pa pesek sedaj ob suhem vremenu raznaša vetor ter še pomno-žuje prah po na.jprometnejših ulicah, v dežju pa nastajajo prave blatne luknje, katerih so je težko izogibati, ker zavzemajo skoraj vso širino hodnika. Bil bi sedaj že čas, da bi se te luknje zopet asfaltirale. I. deške meščanske šole. Vstopnina so bo porabila za revne učence in učenke. m Oblačila za birmance ugodno pri Jakobu Lahu, m Zveza legionarjov za osvoboditev severnih Krajev opozarja javnost na odkritje spominske plošče v koroških bojih padlemu Jovi Zapundžiču, ki se bo izvršila v nedeljo, 21. t. m. v Guštanju. Ob tej priliki bo tudi proslava padlih junakov na pokopališču in pri Majgajevem spomeniku. Skupen odhod k proslavi iz Maribora bo v nedeljo z jutranjim koroškim vlakom ob pol G z glavnega kolodvora. m Današnja športna senzacija bo nogometna tekma med ISSK Mariborom in prvim moštvom zagrebškega Gradjanskega, ki se vrši na igrišču SK Rapida ob pol 17. V predtekmi se srečata SK Slavija in SK Rapid. m Novo vodstvo Nabavljalne zadrugo državnih nameščencev. Kakor smo že poročali, je dobila Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Mariboru na nedeljskem občnem zboru novo vodstvo, ki se je sedaj na seji odbora sledeče konstituiralo: predsednik Reher, podpredsednik dr. Juhart, tajnik dr. Hacin. m Sklepni nastop gojencev gl. šolo »Drave« bo ob^ zaključku šolskega leta jutri, v petek ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopijo gojenci pripravljalne šole, deški zbor, ženski zbor, godalni orkester, mladinski zbor z godalnim orkestrom ter razni solisti. m Konj mu jo razbil čeljust. V Marenbergu se je ponesrečil 33-Ietni hlapec Oskar Herič. V hlevu ga je brcni! konj s tako silo v glavo, da mu je razbil zgornjo čeljust. Gledališče Četrtek,_ 18. maja ob 20: »Dijak prosjak«. Zadnjič. Znižane cene. Pelek, 19. maja: Zaprlo. Ptuj Splošne okrožne tekme ptujskega fantovskega okrožja. V nedeljo, 14. t. m. predpo.ldne so bile v telovadnici mestne deške šole v Ptuju tekme ptujskega fantovskega okrožja. Tekmovalna snov je 6e-stojala iz prosvetne in in tehnične. Prosvetna: 1, Katoličani in različne vere; 2. Vzori slovenskih fantov. Tehnična: 1. Redovne vaje; 2. Proste vaje za leto 1938-39. Kot delegat Podzveze iz Maribora se je tekem udeležil predsednik g. dr. Josip Jeraj. Odseki so uspeli takole: 1. Fantovski odsek Ptuj, ki je dosegel povprečno 9.4 vsakega odsekovega člana od 10 možnih; 2. je bil Sv. Lovrenc v Slov, goricah 7 8.7 točkami, sledi Sv. Lovrenc na Dravskem polju, ki je dosegel 8.55 točk, nato Domova s 7.9 točkami, Sv. Marjeta niže Ptuja itd. K uspehom našim fantom najlepše čestitamol Davica je zopet začela razsajati v ptujskem okraju V izolimico ptujske bolnišnice jc bil zadnje dni velik naval. V neki družini jc zbolelo 5 oseb, mati in štirje otroci. Mekinje V društvenem domu se nam danes ob 4 popoldne obeta zanimiva igra! Šiškarji bodo namreč gostovali s komedijo »Gospod senaior«. Igra bo v toliko bolj zanimiva, ker nam podaja odlomek življenja politika-senatorja v njegovi družini. — Vabimo! • Celje c Kongregacijski sestanek celjskih gospa. Danes ob G zvečer bo v kapelici šolskih sester običajni kongregaCijski sestanek celjskih gospa, h kateremu ste vabljene vse. Družbena sv. maša bo jutri, v petek, ob 8 zjutraj istotam. — Voditelj. c Za člane OUZD v Celju ima danes dežurna zdravniško službo g. dr. Cerin, Glavni trg 12. c Danes ob pol 5 popoldne bo v domači dvorani pri Šolskih sestrah interna glasbena (klavirska) produkcija privatnih učencev s. Ljubomiro Žulj. Spored, katerega dobile v dvorani, Vam služi obenem za vstopnico. c Lep uspeh celjskih gimnazijcev. V torek zvečer so uprizorili dijaki-višješolci realne gimnazijo v mestnem gledališču Connersovo veseloigro v treh dejanjih »Roksi«. Prireditev je ros lepo uspela. Gdč. Mravljakova Jelka se je v svojo vlogo Grace Ilarringtonova popolnoma uživela in jo je res dovršeno in v zadovoljstvo vseh gledalcev odigrala. Enako dobro je izoblikovala svojo vlogo gdč. Pet-kovškova Darinka, prav tako pa tudi gdč. Dolni-čarjeva Silva. Tudi gdč. Jagrova Marija je vlogo gospe Uarringtonovo zelo učinkovito odigrala. Linzner Rado je bil v začetku igre nekoliko preveč neokreten, vendar se je v 2. dejanju uživel in zlasti v 3. dejanju kot Villiam Ilarrington pravilno poudaril samovest-moža. Ugajali so tudi Sadar Mari, Skitek Stojan in Šorina Zdenko. Igralkam, igralcem in režiserju čestitamol c Velik kmečki tabor bo na binkoštni ponedeljek, dne 29. maja, v Šenčurju pri Celju. Ob tej priliki bo blagoslovljen prapor MKZ, kateremu botrujeta banica ga. dr. Natlačenova in podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčič. Popoldne ob 2 bo pevski nastop združenih pevskih zborov in uprizoritev »Mlinarjevega Janeza«, pri katerem bo nastorilo 80 igralcev in konjenica. Celjane in okoličane vabimo, da so tega tabora polnoštevilno udeleže! c Pritožbe radionaročnikov. Od številnih radionaročnikov smo čuli pritožbe, da se večkrat ponavljajo motnje pri sprejemanju radioporočil. Prosimo merodajne kroge v imenu radionaročnikov, da bi se ugotovilo, odkod te motnje prihajajo, in da bi se temu napravilo konec. To je res škandal, da ne zaleže nobena prošnja in noben poizv. Polzela Katoliško prosvetno društvo ?e svojo tombolo preložilo na binkošti, dne 28. maja 1939. Po.scgajte po tablicah. Vransko Nikar ne pozabite, da bo prihodnjo nedeljo, dne 21. maja ob 3 popoldne na Vranskem velika t o m b o 1 a , ki jo bo priredila Katoliško prosvetno društvo. Nič naj Vas ne straši dolga pot: prišli boste morda peš, domov 6e boste pa lahko peljali s kolesom, ki ga bo,ste zadeli. Vse bridkosti vam bodo prešle in le sladkosti boste deležni, če pridete na tombolo in zadene zaboj sladkorja. In če vam sreča nakloni še vrečo moke, si boste lahko spekli še potico! Da boste pa mogli zakuriti peč, vam bosta k temu pripomogla dva sežnja drv. Tudi to boste lahko ugotovili, kdaj boste prišli domov, če boste zadeli žepno ali pa zapestno uro. In za nameček še dobite žensko svileno obleko. To so samo glavni dobitki. In koliko bo še manjših lepih dobitkov! Samo to vam rečemo: nikoli vam ne bo žal, če si boste nakupili veliko tombolskih srečk, ki so «a-mo po dva dinarja. Ne zamudite prilike, ko vas išče sreča! — Tombola ser bo vršila ob vsakem vremenu. V slučaju neugodnega vremena bo prireditev v društvenem domu, kjer bo za vse dovolj prostora. —■ Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Joseiove« grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min, soo. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Ptujska gora v V mesecu majniku je Ptujska gora kar nanovo zazivela. Vedno prihajajo romarji in izletniki, zlasti veliko jih pride ob nedeljah, da se priporoča gorski Materi božji ter da se naužijejo lepoto božjo narave, ki prav tu kaže vso krasoto. Dne 20. in 21. maja imamo romarski dan. V soboto, 20. maja, bo ob 10 začetna sv. maša, popoldne prihajajo za-obljubljene procesije in drugi romarji, ob pol osmih zvečer bo pozdravni govor in slovesne večer-nice, nakar ostane Najsvetejše izpostavljeno eno uro v češčenje. Ob devetih bo rimska procesija z Na jsvetejšim. V nedeljo se začno sv. maše ob štirih zjutraj in se vrsto vse dopoldne. Pri šesti maši bo skupno sv. obhajilo romarjev. Ob 9 bo sv. maša za udeležence iz Celja, ob desetih bo imel govor p. Ladislav Hazemali, nakar bo sledila sv. maša. Ob dveh popoldne bo šmarnična pobožnost in sklepne večernice. Murska Sobota Pevski koncert naših gimnazijcev, ki je bil v nedeljo dopoldne v telovadnici, je uspel nad vse pričakovanje. Po nagovoru g. ravnatelja inž. Zobca je zapel mladinski zbor pod vodstvom g. prof. Ubal-da Justina več pesmi, ki so zelo ugajale. Moški zbor višješolcev je zapel Bajukovi: »Vsi so prihajali« in »Zagorsko«; maturant Nachtigall pa dve narodni. Kvartet maturantov je žel obilo odobravanja s štirimi narodnimi pesmimi. H koncu je dijaški orkester zaigral Bachovo »Pomladno prebujenje«, mešani zbor pa je s spremljevanjem orkestra zapel Parmovo »Skoz vas«, ki jo je moral ponoviti. Občinstvo, ki 1e do zadnjega kotička napolnilo telovadnico, )e bilo z nastopom dijakov izredno zado-vo mo in splošna sodba je, da je bilo dozdaj naj-bol|ši pevski koncert v gimnaziji. Matena pri Igu Tombolo priredi naša gasilska četa v nedeljo 21. maja. Segajte pridno po tablicah, ki so po 2 din. V slučaju slabega vremena bo tombola preložena na nedeljo, 28. maja. Jesenice 1 . J,,scnico Poziva vse mladeniče, rojene leta 1919, v svrho vpisa v rekrutni spisek. Zglase naj se v ponedeljek, 22. maja, ob 9 v občinski pisarni. S seboj naj prinesejo rodbinsko polo, ki jo v to svrho dobe takse prosto pri župnem uradu. I riloziti morajo tudi voj. knjižico svojih bratov in ocela. Majniško kipo dobilo v trgovini Krekovega doma. Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja danes ob 3 popoldno in drevi ob pol 9 film »Ona jo moja«. V petek, 19., in v soboto, 20. maja, ob pol 9 zvečer velefilm »Pustolovščine Marka Pola«. V so bo i o popoldne ob 4 se predvaja kot matineja po znižanih cenah film »Infamua laži.. Pri vseh predstavah odličen dodatek. Mariborski mladinski tabor Javni telovadni nastop Glavnega dne Mladinskega tabora v Mariboru 2. julija popoldne ob 3 bo na športnem igrišču SK Železničarja velik javni nastop, pri katerem bodo sodelovali člani in mladci, članico in mladenke. Če upoštevamo, da bo moglo na tem prostoru nastopiti 1500 telovadcev naenkrat, si moremo misliti, da bo la nastop največji, kar jih je kdaj v Mariboru bilo in da bo naše članstvo moralo disciplinirano priti v Maribor, da bo telova-dišče polno telovadcev. Vsi oddelki našega članstva bodo na tem nastopu izvajali proste vaje, ki jih je sestavilo vodstvo češkoslovaškega Orla. Te vaje so po svoji sestavi težke, pa zalo tudi silno efektne, /lasti bodo ugajale vajo mladcev, saj jih bodo izvajali z velikimi zastavami, akr bo brez dvoma nudilo pri nas doslej še neznan vtis. Nič manj pa seveda ne bodo ugajale druge vaje zaradi svojih efektnih gibov in prestrih prehodov v razne formacije. Poleg prositih vaj bodo na sporedu tudi razne labkoatletske točke, med njimi nekatera finalna tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo Zveze fantovskih odsekov. Na sporedu je tudi nastop orod- nih vrst na vseh orodjih, med katerimi bo pač jiosebno f>ozornost vzbujala vzorna vrsta Zveze fantovskih odsekov, ki bo nasitopila ločeno od ostalih vrst, da bo mogoče vsem gledalcem videti naše vrhunske telovadce, ki slovijo po svojih težkih in vratolomnih vajah. Mnoge prireditve naše organizacije so pokazale, da ima organizacija sposobno tehnično vodstvo, ki zna telovadne nastope tako prij>raviti, da se morejo meriti tudi s stičnimi prireditvami v inozemstvu, ki je o naših sposobnostih žo imelo večkrat priliko laskavo se izraziti. Zato bo pa tudi predvsem mariborsko in okoliško občinstvo v nedeljo 2. julija popoldne ob 3 rado prihitelo na igrišče SK Železničarja in si pogledalo nastopajoče naše fanto in naša dekleta. Akcija za taborni fond. Rok za nabiranje prispevkov za Mladinski tabor v Mariboru je potekel. Pripravljalni odbor poziva vse odseke in krožke, da takoj nakažejo nabrani denar, izpolnjene nabiralne izkaznice in izkaz prispevkov pa pošljejo Pripravljalnemu odboru v Maribor. Učiteljski pevski zbor v Dubrovniku Učiteljski zbor se je po lepem sprejemu na-kolodvoru v Dubrovniku odpeljal s cestno železnico pro.ti mestu. Med potjo smo občudovali krasne nasade tropskih rastlin in veličastno, nikdar miru-ioče naše morje. Stopili smo na zgodovinska tla nekdanje dubrovniške republike. Vsi 6mo občutili ta svečani trenutek, saj jih je med nami le malo, ki so že bili v Dubrovniku. — Ker smo bili vsled vožnje ponoči vsi zelo utrujeni, 6mo se odpravili na prenočišče na kratek odmor do kosila. Po kop silu so sc pevci zbrali v dubrovniškem pristanišču in se v štirih motornih čolnih prepeljali na Lokrum, otoku pri Dubrovniku. Domačini imajo prost pristop na oto.k, tujci morajo plačati vstopnino. Na otoku jc tudi prepovedano kajenje, da se ne bi vsled neprevidnosti o,b poletni vročini in suši razširil ogenj in s tem uničila vsa prekrasna flora, ki jc menda v vsej Dalmaciji najzanimivejša. Po poti smo šli polagoma navzgor proti nekdanjemu benediktinskemu samostanu, ki ga je v zahvalo za srečno rešitev dal sezidati Rihard Lcvosrčni, ko 6C je vračal iz križarske vo.jne. Pozneje je ta samostan preuredil Maksimilijan Mehikanec in dal urediti krasen park, ki sc vidi še danes, benediktinci pa so sc selili na kopno. Ob poti rastejo bujna drevesa, ki pri nas uspevajo samo kot neznatni grmiči v cvetličnih loncih. Zvečer je bil družabni večer v hotelu »della Ville«. V lepem pozdravnem govoru je počastil pevce predsednik okrajne učiteljske organizacije in poudaril, da smo bili uprav Slovenci tisti, od katerih 60 se učili Hrvati in presadili marsikaj na svoja tla, zlasti kar se tiče šolstva. Dalje je pozdravil pevce tudi advokat g. dr. Martin Malnerič, doma iz Črnomlja, ki že več let stanuje v Dubrovniku. Pozneje se razvila neprisiljena zabava, ki pa se je zopet morala končati prej, kot so pevci želeli, saj jih drugi dan čaka koncert pred najbolj razvajeno publiko, kar smo jo imeli na naši turneji. Nedelja je. Tudi v Dubrovniku 6e to opazi. Trgovine so vse zaprte, samo tralike prodajajo kot običajno in so prenapolnjene z tujci, ki kupujejo razglednice in znamke. Ob' 10 So šli pevci na zborovanje dtibrovniškega učiteljskega društva. Po uvodnem pozdravu predsednika jc govoril proje-sor g. Pavel Šivic o »Pesmi kot vezi med narodi«, nato pa dubrovniški tovariš o »Dubrovniški zgodovini tekom stoletij«. Po končanem zborovanju je šel ves zbor v spremstvu drugega občinstva v cerkev »Male bra-če«, da se poklonijo velikemu dubrovniškemu pesniku Ivanu Gunduliču. Po kratkem cerkvenem obredu sc je poklonil v imenu pevcev učitelj Gobec, nato pa je zbor zapel Galusovo pesem »Večni Bog«. Popoldne je bila kratka vaja, ki je bila nujno potrebna, saj bo zbor nastopil zunaj na dvorišču neke zgodovinske hiše. Pozneje pa so pevci prosti, da se odpočijejo za zvečer. Koncert je minil. Uspel je kot običajno zelo dobro na veliko zadovoljstvo pevcev in poslušalcev. Prvotno smo mislili, da bo koncert na prostem v Sponzi, nekdanji kovnici denarja, pa je deževno vreme preprečilo, da smo morali nastopiti v ozki, srednje veliki dvorani iste hiše. Obisk jc bil zelo dober. Po mnenju pevcev je bila to najbolj hvaležna publika. Posebno ženski zbor je bil deležen velikega odobravanja. Alti v zboru so res nekaj posebnega in jih že ves čas občudujejo. Iz Julijske Krajine Vesela vest. G. Ivan Kretič, župnik v Kojskem v Brdih, ki je bil pred približno dvema mesecema obsojen na dve leti konfina in odpeljan na jug, 6e je te dni vrnil in zopet prevzel svojo župnijo. Kljub temu, da se je bil župniji odpovedal in je bila sedaj razpisana, je nadškof takoj poslal njega na 6taro službeno mesto Ko smo svoj čas pisali o Kretičevi obsodbi, smo pripomnili, da je »to postopanje slovensko manjšino v Italiji globoko vznemirilo in užalostilo«. Kot pošteni kronisti moramo zato danes zapisati, da je oprostitev g. Kretiča razveselila vso deželo, ki priznava tudi oblastvom njihovo uvidevnost in upa, da ne bomo več zgubili te pravilne smeri. Kneža v Baški dolini. Ponesrečil se je 19 letni Viktor Rejec. Po neprevidnosti je padel pod cesto in se občutno ranil na glavi. Končal je. Pred dnevi 6e je vrnil z juga v Gorico g. Ivan Leban, trgovski pomočnik pri tvrdki Koren, Pred petimi leti je bil obsojen na pet let konfinacije in je preživel vseh pet let na jugu. Nobena amnestija za njega ni veljala in mu ni nič skrajšala njegove kazni. Šele sedaj, ko je dokončal vso dobo, se je vrnil, sicer pa čil in vedrega duha. Vinska kupčija. Lanska vinska letina ni bila ravno bogata, toda kapljica je bila dobra, prvovrstna. Hitro po trgatvi je bila tudi kupčija kar živahna. Ponekod je bilo povpraševanje naravnost izredno. Proti božiču se je pa kupčija ustavila. Tudi vinogradniki 6ami niso z vinom nič silili na trg, ker so bili prepričani, da se bo okrog Velike noči kupčija zopet razgibala in se bodo cene, ker je blago izborno, še dvignile. Toda zmotili so se, račun je bil v resnici napravljen brez krčmarja. Kupčija z vinom je skoro docela zaspala. Ne teran, ne bric in tudi ne vipavec ne najdejo! kupcev. Kraševci se delajo norca in pravijo, da teran zato ne gre, ker ni pršuta. Človek mora biti dobro založen, potem tekne teran, pravijo. Gotovo pa je, da so sedanje politične zmede in nestalnosti v prvi vreti zakrivile sedanji zastoj vinske kupčije. L. 1883 opustošenj otok Krakatau spet živi Dvoboj uničujočih in oživljajočih sil narave - Življenje je močnejše - Velika potovanja živali po morjih V avgustu 1. 1883 je osamljeni otok Krakatau doletela najstrašnejša nesreča, kar jih človeštvo pomni. Ognjenik na otoku je izbruhnil in v nekaj minutah uničil sled življenja na otoku. Pol otoka se je kakor prelomilo in se potopilo v morje, ostali del, ki je še ostal nad morsko površino, pa jc bil več metrov visoko zasut s plastjo žareče lave. Vsi gozdovi, vse rastlinstvo, vse živalstvo — sploh vse živo na otoku je bilo uničeno. Pa ne samo na otoku Krakatau, ampak tudi na okoliških otokih 35 km naokrog, kamorkoli je segel ognjeni dež, ki ga je bruhnila i»d nebo skrivnostna sila ognjenika. Po človeški sodbi je ta nesreča na vsem tem območju uničila vse življenje da ni ostalo nobeno seme, nobena žival, ne ptič, ne žuželka, noben zajedalec v lubju kakega drevesa, ker je vse bilo pod plastjo žareče lave, v kateri se je vse spremenilo v oglje. Toda življenje, ki je bilo tako kruto zatrto, ;e bilo močnejše kot vseuničevalna sila narave. Ko je po dobrem pol stoletju prišel na ta otok švicarski znanstvenik prof. E r n s t, je na svoje presenečenje opazil, da spet vse povsod klije naj-bujnejše življenje, kot da se pred 55 leti ni nič zgodilo. Vse je bilo v zelenju, povsod polno ptičjega petja, spet je pognal pravi pragozd; opazil je ceio žuželke, pajke, po sončnih jasab so se sončile velike kače, vsa narava se je veselila tolstih tal in — miru. Od kod je prišlo novo življenje na ta opu6to- Dragocena cerkev Stolnica v angleškem mestu York ima 109 oken v barvanem steklu. Skupna površina teh :>ken znaša 2800 nr. Najlepše, starinsko okno, je visoko 26 metrov in 11 in pol metrov široko, torej večje kot prostor za tenis. Obzirna naprava zoper tatove V japonskem templju Šioin v mestu Kioto, kjer je zbranih veliko dragocenosti, imajo tudi zvonec, ki je tako napeljan na vse vhode in okna, da bi ga vsak tat ali vlomilec moral sprožiti. Zvonec pa je čudovita naprava, ki na najpopolnejši način oponaša petje slavčka. Ako bi tat ta zvonec tudi slišal, bi najbrž niti ne slutil, kakšno napravo je sprožil in bi ne zbežal in mnogo več upanja je, da bi ga pazniki ujeli kot pa če bi nastal bogve kakšen ropot. Ognjenik Krakatau, ki samo za strah še bruha dim iz svojega kotla, nevarno pa ni izbruhnil že 55 let. Vsi v Rogaško Slatino! Dolgoletni najemnik restavracije na kolodvori! Zlatar-Bistrica, Franjo V r a t a r i č, naznanja, da se je preselil v Rogaško Slatino, kjer je prevzel s 1. maje m 1939 hotel in restavracijo »Pošta«. Kot dolgoletni strokovnjak bo vodil imenovano podjetje v Rogaški Slatini v splošno zadovoljstvo vseh gostov ter se kot tak najtopleje priporočam cenjenim gostom. Rudolf Fasan - 80 Jetnik Kdor ga srečava vsako jutro, ko stopa ta markamtni stari fant krepkih korakov po Miklošičevi cesti v frančiškansko cerkev, ta ne bo verjel, da jih ima že osemdeset. In vendar, krstni list pravi, da se je rodil 19. maja 1859 med zelenimi gozdovi v Gr-Čaricah pri Ribnici. Majska vedrost v njegovem obrazu, grčavo zdravje, ribniški humor — vse mu je še ostalo kljub osmim križem! — Oče mu je bil po rodu Moravan, revirni gozdar pri knezu Auer-spergu, mati Slovpnka. Devetero je bilo vseh otrok, 7 fantov in 2 dekleti, žive pa samo še trije, naš jubilant, brat Vladislav. upokojeni višji gozdarski svetnik v Ljubljani, in ena sestra. V svojem rojstnem kraju ie preživel otroška leta, vriskal in pel in hodil v šolo. Potem ga je oče poslal na ljubljansko realko. Po maturi pa je dovršil visoko gozdarsko šolo na Dunaju. Služil je kratek čas v Galiciji, 3 leta v Bosni, potem pa prestopil v zemljemersko p! roko. Glavno torišče njegovega delovanja je bi! lepi Tolmin. Kot geometer oziroma višji geometer je celih 25 let živel ob modri Soči. Kot upokojenec je bil po vojni prisiljen za- pustiti goriško deželo in je potem živel več let v Rogaški Slatini in v Celju, odkoder se je preselil leta 1937 v Ljubljano. Tolminski kraji in ljudje so se mu bili tako prikupili, da se je čutil med njimi kakor doma. Poznal je skoraj vse vidnejše ljudi po širnem okraju, najraje je občeval s preprostim ljudstvom, z našim kmetom, pri katerem je našel še največ odkritosti, poštenosti in možatosti. Še vedno zna povedati marsikako zanimivo in šaljivo o tolminskih originalih, o Pencinu in Slejku, o Janzelju in Jošku, o Andrejcu Zalogom in poljubinekem Ivailčku. Mož prave srčne kulture, visokointeli-genten, globoko veren, zaveden Slovenec, dober, radodaren in prijazen nasproti vsem. je bil poznan od Kolovrata do Petrovega Brda. od Volč do Predela. Vsako leto je peš obhodil vse občine širnega okraja, povsod je bil z veseljem sprejet. Kjer je bil nadgeometer Fasan, tam je bilo petje, šala. smeh. Posebno prijateljstvo ga je vezalo z raznimi župniki: Lazarjem v Nemškem Rutu, Kragljem v Podbrdu, Karpetom na Idriji. Jankom Sedejem v Borjani in drugimi. Dober prijatelj je bil z Gregorčičevim rojakom profesorjeni-zgodovi-narjem Rutarjem, z dr. Opeko, ki je neke počitnice bival več Časa pri njem v Tolminu: dobro jo bil poznan s poznejšim zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem, s katerim se je seznanil o počitnicah v Kamniku. Posebno intimen je bil s pesnikom Antonom Medvedom, ki je bil prav taka mehka duša kakor on. Pa koliko je prefital! Imel je krasno knjižnico, ki jo je žal. zaradi vojne izgubil. Ljubljenec mu je bii Simon Gregorčič, ki ga je znal skoraj vsega na pamet. Kako je včasih navdušeno citiral tisto: »Z uzori se nikar ne bori — kot 6ončni žarki so uzori .. .« Naročen je bil na vse slovenske leposlovne revije, kupil je vsako lepo knjigo. Med nemškimi pisatelji je posebno cenil duhovitega prelata Scheicherja in župnika originalnega Hansa Jakoba. Kot velik ljubitelj narave 'je bil tudi navdušen turist. Pod Mrzlim Vrhom, 'kjer so kasneje divjali najhujši boji, si je bil zgradil udobno kočo in vedno se je veselil, kako bo kot upokojenec preživljal poletne mesece v svojem planinskem raju, med pastirji, v nepokvarjeni prirodi, daleč od sveta, v katerem »vlada sama lumpa-rija«. Tolminske hribe je vse oblezel. poznal je dobro vse Julijske Alpe Leta 1907 se je v družbi župnika Alojzija Cilenška iz Poljčan povzpel celo na 3798 m visoki Veliki Klek. To turo je Cilenšek opisal leta 1908 v »Planinskem Vestniku«. Še kot eden in sedemdesetletnik je leta 1930 zlezel na Ojstrico. Sovražnik licemerstva in hinavstva, se ni bal povedati resnice v obraz tudi največjim gospodom. Na lastni koži je poskusil, kako so nekateri ljudije zahrbtni in neznačajni. Vedno rad prost, nevezan, je tudi na stara leta ostal zvest svojim principom, ostal je samec, fant. In še sedaj prihaja kot star fant še vedno rad v družbo veselih ljudi, še vedno ee rad iz srca nasmeje in kako zapoje ter rad pove marsikatero veselo in originalno iz bogate zaloge svojih duhovitih dovtipov in zanimivih doživetij. Naj ga Bog ohrani vedno tako čilega in bistrega vsaj še do duseiega križai Tolminski. šer.! svet? Nikdar ni nihče po oni nesreči prinesel sem ne semena ne mladih živaii — in vendar: vse je sedaj tu! Stara grška pripovedka pripoveduje o Odiseju, da je prišel v deželo Fejakov, ko se mu je rnzbila ladja, na ta način, da se je oprijel jambora in ga je morje tako zaneslo na tujo obalo. Kakor Odiseja v prijx>vedki, tako narava v »esnici prenaša življenje preko morij, tako je prišlo no-o življenje tudi na otok Krakatau. To domnevo potrjujejo tudi opazovanja ob tropični obali Južne Amerike. Tam so namreč opazili, da velike reke iz pragozdov v notranjosti vedno prinašajo cele sklade hlodov, dreves in vej in vse to zanašajo na odprto morje. Večkrat potem vetrovi in tokovi vse to nagrmadijo skupaj v cele otoke, ki potujejo naprej po morju. Skoro vedno pa je na takih otokih tudi kaj živega: ali opice, veverice, nekoč so pazili celo velikega jaguarja, ki je šel na ta način neprostovoljno na dolgo pot. Koliko pa je v takem kupu nevidnega življenja, majhnih hroščev, semenja, raznih ličink, tega pa ni mogoča ugotoviti. In vse to potuj? do prve obale. Tako je gotovo tudi na otok Krakatau večkrat morje pripeljalo kaj živega. Pa tudi uničujoči viharji in vetrovi, ki nastopajo s tako silo, razširjajo ž va bitja preko nepreglednih voda. Mornarji večkrat daleč n« oceanu, na stotine kilometrov od vsake suho zemlje, zagledajo cele trope metuljev — samo viharji so jih mogli zanesti tako daleč. Na otoku Helgoland je znamenit biolški zavod, Vri ima veliko zbirko metuljev. Vsi so bil ujet! na otoku, najbrž pa nobeden ni na otoku »domačin«. Znan je tudi »dež žuželk«, ki ga nad južnoameriška mesta kot Bu-enos Aires, Montevideo prinaša zahodni veter ali »pampero«. Včasih v velikih množinah padajo na tla gosenice, celo ribe. Ta bilja je mogel v ozračje dvigniti 6amo veter, ki jih je potem nekaj časa nosil nad pokrajinami, ko pa je pošla njegova moč, so popadala na tla in se skušala oprijeti v novem svetu. Če je bil ta novi svet otok Krakatau, so se naravnost razveselila rodovitnega 6veta. Veter pa zanese tudi ptiče. Daleč notri na suhem se včasih dobe popolnoma morski ptiči. Na otoku Helgoland so ujeli že 15 vrst raznih ptičev, ki so sicer doma v Ameriki, v Angliji pa celo okrog 50! Samo veter jih je prinesel prei;o stvari se moramo natančneje pomeniti.« Župnika Nikandra so odpeljali v sosednjo sobo. Sedaj se je predsednik spomnil, da je hotel govoriti glede Nikandrove zadeve s preiskovalnim sodnikom in čekinim komisarjem. Zaradi drugih zadev je prej na to čisto pozabil. Porabil je zato prekinitev razprave, da se je porazgovoril z obema rabljema. Razgovor je trajal preko dve uri. Župnika Nikandra so privedli zopet v razpravno dvorano, toda preiskovalnega sodnika in čekinega komisarja ni bilo več tam. Sodniki so sedeli na svojih prostorih. Državni pravdnik se je takrat dvignil in začel z obtožnim govorom, ki je bil popolnoma drug od prejšnjega. Govoril je o težkem državnem položaju, ki je nastal zaradi vojne, epidemije, tifusa in lakote. Iz torbe je izvlekel statistično tabelo in je navzočim bral, koliko ljudi je do tedaj od gladu umrlo. Govoril je zelo dolgo, čeprav ni bilo vedno logično. Kar pa je povedal, je imelo dosti vsebine in župnik Nikander si je mislil: Ce bi boljševiki izpolnili le polovico tega, kar je povedal državni pravdnik, bi bili največji dobrotniki človeštva in ne bi imeli nobenih sovražnikov. Državni pravdnik je končal svoje izvajanje z besedami, da zavisi zboljšanje slabega položaja največ od duhovnikov. »Duhovščina,« je zaklical, »more in mora podpirati ukrepe državne vlade, da se pomaga gladujočim. Ti se pa temu upirajo in veleizdajniško sabotirajo. Vse vladne odloke sprejemajo sovražno. Tu vidite tovariši sodniki, na tem župniku Nikandru živ vzgled. Cerkveni predmeti, ki jih je skril, bi mogli rešiti smrti mnogo gladujočih.« Župnik Nikander je tudi ta govor državnega pravdnika mirno poslušal. Bil pa mu je v svoji zbeganosti klasičen primer licemerskega farizejstva. Župniku pa je bila vest čista. Svest si je bil, da ni ubogim ničesar krivičnega storil. Ce je pa skril cerkvene zaklade, jih ni skril pred ljudstvom, temveč pred komunisti, ki so jih hoteli vzeti ljudstvu. Predsednik se je obrnil k obtožencu: »Ali priznate, da ste krivi? Ali ste skrili stvari?« »Priznam, da sem skril cerkvene predmete. Vendar ne vidim v tem nobene krivde. Po zakonih sovjetske vlade, je bila cerkev ločena od države. Torej na podlagi zakona je privatna ustanova in v svojih verskih zadevah od vlade neodvisna. Kar se tiče cerkvenih zadev, se cerkev sama upravlja. Na podlagi vaših lastnih zakonov nima sovjetska vlada pravice, da bi cerkvi odvzela njeno premoženje. Ce pa to vseeno dela, tedaj je to rop. Za vlado seveda obstoja možnost, da dobi kakšno pravno rešitev. Toda prej bi se morala sporazumeti z višjimi cerkvenimi oblastmi. Te bi potem izdale ukaz in naročile cerkvam, naj izroče vladi svoje zaklade za omiljenje ljudskega gladu. Verjemite mi, v tem primeru ne bi noben ukrajinski duhovnik skril cerkvenih zakladov. Zaradi te resne župnikove razlage so bili sodniki kar presenečeni. Zdelo se je, da ne morejo slediti tej popolnoma prepričevalni in pravilni razlagi. Državni pravdnik je z očmi pre-dirljivo mežikal in temno predse gledal. Toda Nikander je mirno nadaljeval: »Pripravljen bi bil ustreči tudi nepravilnim vladnim zahtevam po cerkvenih zakladih, ko ne bi vedel, da cerkveni zakladi ne bodo nikdar porabljeni v določene namene. Prišli bi prav tako kot tisoči pudov žita v roke špekulantov. Vem na primer, da je prišlo le na eni sami postaji 80.000 pudov žita v roke privatnikov, namesto da bi jih dali gladujočim delavcem v Moskvi. Odkrito rečem: če nas ne bi to zbiranje žita oropalo, ne bi bilo lakote in tudi vladi bi ne bilo treba ropati svetih cerkvenih posod, do katerih sploh pravice nima!« Mati oglasi v malih oglasih velja Tanka beseda I din: ienltovanjakl Otrlasl 2 din Uelielo tiskane naslovne besede ie računajo dvojno. Najmanjši ineaek za ma'l ojilns 15 din. • Mali oclnsl se plačujejo takoj orl naročilu. - Pri OElaslli reki mirnega značaja so računa enokolonska, 3 mm vlNoka petltna vrstica po S dlp. • Za plamene odeovore tlcdo malih oglasov treba priložiti znamko. c i »» *v» • ilmbe ncejo i! Kurja? Izučen kovač Iščo službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7900. (b) Kovaški pomočnik fužlnar ln kurjač - iščo zaposlitev. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7923. (a) Trgovski pomočnik vojaščino prost, mešane stroke, z petletno prakso, želi premenlti mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7895. (a) Pošten fant trezen, želi službo za hišna in vrtna dela. - Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Vešč in delaven« št. 7918. (a) Boljše dekle pridna in poštena, Išče stalno službo kot prodajalka v mlekarno, pekarno ali slaščičarno. Mlekarno zmožna voditi tudi sama. Nastop takoj ali pozneje. — Zmožna tudi kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7916. (a) Denar Hranilno knjižico Kmetskoga posojilnega doma, podružnica Maribor, do 20.000 din, kupim po ugodnih pogojih. — Lah, umetni mlin, Zgornja Polskava. (d) Hranilne knjižice 3°/o obveznice in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Službodobe Hlapec so sprejme. Plača 400 din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7851. Mizarskega pomočnika mlajšega, sprejmem za fino pohištvo v okolici Ljubljane. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7898. (b) Vezilja popolnoma izvežbana za delo na stroj, se sprejme za stalno pri Gorlčar, Sv. Petra cesta. (b) Pekovskega pomočnika in učenca sprejmem takoj. Naslov v vseh podružnicah »Slovenca« pod št. 7928. (b) Boljša hiša v Kranju sprejme takoj služkinjo z znanjem meščansko kuho ln pospravljanja. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »P. P.« št. 7924. (b) Kuharico pridno ln pošteno, takoj sprejmem v stalno službo ali samo čez dan za kuho. Gostilna Mllller, Janševa 15, Ljubljana. (b) Služkinja poštena, vešča dobre meščanske kuhe, dobi stalno službo pri majhni boljši družini na deželi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dolenjsko« 7911. (b Služkinja \mm\ Original francoski salon in dve oljnati sliki mojstra Jakopiča — prodam zaradi preselitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7936. (š) z dežele, 18—22 let, zdrava, močna in poštena, dobi stalno službo pri trgovski družini v lndustr. kraju. One, ki so vajene kuhinje, perila in otrok. Imajo prednost. Ponudbe v upravo »Slov.« z zahtevkom plače pod »Poštena« št. 7901. (b) Strojne ključavničarje dobro izvožbano — ln železostrugarje takoj sprejme strojno podjetje. Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja in zahtevo plače poslati upravi »Slovenca« pod zn. »Precizno delo« št. 7848. (b) Kuharico pridno in pošteno, popolnoma samostojno, dobro gospodinjo, sprejmem. — Nastop takoj. — Koželj, Tržič. (b) Prodajalko pošteno, mlado, fttajerko, ln pekovskega pomočnika, ki bi raznašal kruh — sprejmem. Potočnik, Grosuplje. (b) Dva soboslikarska in pleskarska pomočnika sprejmem takoj. Delo do jeseni zaslgurano. Ilraija ln stanovanje v hiši. — Urbar Viktor, Jesenice, Gosposvetska c. 32. (b) Krojaškega pomočnika samo za velike koso takoj sprejmem. Lo resno znanje in kdor želi imeti stalno službo — naj se oglasi pri: Ivan Likozar, splošno krojaštvo, Pre-dosljo 39, Kranj. (b) IIUlfMffM Nekaj kosov valjčnikov iz trde litine, kupim. — Ponudbe na Ivan Pre-šern, tov., Kranj. (k) »Singer« stroj dobro ohranjen, za šivanje gumbov, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Gumbi« št. 782-7929. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št 8 Kupujemo staro medenino, odpadke metala, v vsaki količini in po najvišjih dnevnih cenah. Unitas, LJubljana VII., Celovška 90 a. (k) Zračni kompresor kupim. Ponudbo na Ivan Prešern, tov., Kranj. Mizarji ii! Velika pošiljka najmodernejših strojev je na poti in bo od 3. do 12. junija razstavljena deloma na velesejmu, deloma pa v Frančiškanski ulici 4. Pridite In oglejte si veliko izbiro. Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4. Sigurna eksistenca se nudi s prevzemom že 30 let obstoječe in zelo dobro vpeljane eksporine trgovine z deželnimi pridelki v sreskem mestu Slovenije. Hiša ima vse potrebne prostore kot skladišča stanovanja itd. in bi bila primerna tudi za kak drug obrat (špecerijsko trgovino, gostilno i. t. d.). Ponudbe na upravo lisla pod »Redka prilika t 74M4. Visokovredni beli cement 'LILJAN* proizvod tovarne »DALMACIJA« Kaštel Sučurac pri Splitu, za fasade, stopnice, teraco, umetni kamen, cementne izdelke i.t.d. z.,,.p,.,. GREGOVIČ & Co. Ljubljana, Celovška cesta št. 37 - Telefon št. 39-48 trm '.T. -i- V neizmerni žalosti javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat, stric in svak, gospod Janko Dolenc čevljarski mojster in hišni posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika ho v petek, dne 19. maja ob 4 popoldne izpred mrliško veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Palovče, Tržič, dne 17. maja 15)39. Globoko žalujoči: Berta, soproga; Ivan. sin; Majda in P e p c a , hčerki — ter ostalo sorodstvo. mm\ Vajenca za slikarsko In pleskarsko obrt sprejmo takoj Zeredlnl Franc, slikar in pleskar, češnjlca, Zolez-niki. (b) Učenka meščanske šole, pridna, poštena, kmečkih staršev so želi Izučiti v trgovini z mešanim blagom. Marija Sile, Gora pri So-dražlci. (v) Poizvedbe Izgubil sem v soboto, 13. t. m. dop. od Biaznlkove tiskarno na Bregu do Brezovice pri Ljubljani listnico z raznimi dokumenti (orožni list, gostilniška legitimacija in dr.) na ime Rupert Alojzij, Dragomer št. 1, p. Brezovica pri Ljubljani. - Najditelj se naproša, da dokumente vrne oškodovancu proti nagradi. (e) Dvostanovanjsko hišo prodam. Glince V-16. (p) Hiša eno ali dvodružinska naprodaj. Vodmatska ulica št. 5, Moste. (p) Prodam travnik na Viču, na Blatih, iz proste roke, mori 19.526 m'. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7883. (p) Enodružinska hiša se zaradi selitve proda. Poleg še razno pohištvo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7860. (p) Gostilna in mesarija z ledenico, klavnico, tujskimi sobami, v bližini toplic pri Celju, ugodno naprodaj. Pqjasnila daje Rustija, Celje. Stavbna parcela pet minut od tramvaja, z vodovodom in elektriko, po ugodni ceni naprodaj. Poizve se: Vegova 2-1., desno. (p) Polovico vile poseben vhod, ločen, lepo urejen vrt, skoraj v centru Ljubljane, prodam ali iščem posojilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7592. (p) Enonadstropno hišo s pekarijo, in dva trgovska lokala, v velikem Industrijskem kraju na Gorenjskem, zaradi družinskih razmer ugodno prodam. Ponudbe v upr. »SI.« pod šifro »Prodam takoj« št. 7927. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, go. zdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš in vil. - Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. Hiša za 1,600.000 din zelo povoljna hipoteka. Nova impozantna palača, parter in 4 nadstropja, v neposredni bližini Uprave fondov. Grajena v mo, dernem stilu z najbolj luksusnimi notranjimi ln zunanjimi lokali. Osebni in tovorni lift. Proda se kot izredna prilika, ker znaša čisti dobiček 10"/i; za 650.000 din in 300.000 din hipoteke, s 6»/., prihod 114.000 din. Nova hiša, solidno gra jena iz suterena, parterja in treh nadstropij z modernimi, konfortnimi stanovanji, katera s svojo udobnostjo nudijo naj boljšo garancijo za sigurno ln dobro vloženje denarja; za 670.000 din prihod točno 84.000 din. Z lokalom in več stanovanji po tri sobo ln osta limi pritikllnami. Dolg po želji. Centralni zavod palača »Ta-Ta«, vhod Iz Obillčevega Venca 38 čez pot »Ruskega carja«. Telefon 25-7-66, Beograd nBTTPfff^ MnHSfMHM, Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Potra o. 14, Ljubljana, (1) Mlekarno dobro idočo, prodam zaradi bolezni. Tyrševa 71 Fižolovke, drva in travo v košnji proda Sellškar Jože, Lukovlca št. 6, p. Brezovica. (1) Mizarji! Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Za birmance in birmanke priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, nogometne žoge. nahrbtnike itd. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova o. 13. Štorja za strope betonsko in drugo železo, razna pločevina, cement in vsa druga že-leznina stalno .po nizkih cenah na zalogi I — Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. (1) Brennabor kolesa svetovno znana, odlična kakovost, tudi na obroke prl Kleindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova 44 Foto-aparat prodam Optika Ritschel-Prolinear 1:1,9; kamera: Mentor-Spiegelreflex 6'/s X 9 z dvojnim iztegom za film-pak ali plošče. Naslov v upravi »Slov.« pod 7937. Brzojav! Najnovejše, prave »Dee-ring kosilnice ln žetvene priprave so zopet v zalogi. Fr. Stupica, žclez-nina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Poceni naprodaj več prvovrstnih koles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in raznih drugih predmetov — pri »Promet«, nasproti kri-žanske cerkve. (1) Za hišni vodovod jo naprodaj kompletna elektro - avtomatska se-salka, tovarniško nova, po zelo nizki ceni. Vprašati pri Ludovik Ileršlč, Ljubljana, Rimska c. 13. Ugodna prilika! Proda se krasna kanadska srebrna lisica po izredno nizki ceni. Berčič Rudolf, firma »Hermelin« kožuhovina, Kranj. (1) »Triglav« kolesa prvovrsten . material, tovarniška garancija, in druge znamke, tudi na obroke. Velika izbira. — Cene brezkonkurenčne. -»Triglav«, Resljeva 16. Lepa orehova jedrca In cvetlični med dobite najeonoje v »Medarnl«. Ljubljana, 21dovska ul. 6 Prave bergamaške osle doblto najceneje v železnim Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Vnajem Kovačnico dam v najem. Naslov v podružnici »Slov.« v Novem mestu. (n) Lokal za trgovino s stanovanjem in vrtom, dam v najem po primerni ceni v Ljutomeru, Ptujska cesta št. 215. (n) Špecerijski lokal s stanovanjem — oddam starejši ženski, ki ima obrt. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Najugodnejše« št. 7880. (n) Tovarniške prostore v Ljubljani, primerne za vsako Industrijo, oddamo s 1. julijem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št.' 7870. (n) Prostore veliko, suhe, v pritličju in I. nadstropju, primerne za skladišče, večjo obrt ali industrijo, oddamo s 1. junijem ali pozneje. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7868. Sfanoianja Trisobno stanovanje v III. nadstropju, se takoj odda. Več pri hišniku v Tavčarjevi ul. 4, Ljubljana. (č) Popolno oskrbo z dobro hrano in to v bližini žel. postaje, cerkve in gozda, iščem za dve osebi za daljšo dobo v mirnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe s ceno je poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Prijetne počitnice«. Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspeSno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din in 27.— | Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo božo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina l T-404-K r w r !% • KAPPEL pisalni stroji v kovčkih razne vrste, tudi na ugodne obroke pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Rabljen inventar kakor omare, stelaže za manufakturo, izložbene omare, pisalne mize, parni stroj, črpalke, steklene balone, štoke, vrata, tehtnico, uteži, tricikelj Itd. proda Gospodarska zveza v Ljubljani, Tyr-še.va cesta 29. (1) CONTINENTAL tnesecno po l>in 20U'—t za državne uslužbence po Din 100 — Ivan Legat Ljubljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 KAMENINASTE CEVI BETONSKE CEVI DROBLJENI MARMOR in BRUSILNE KAMNE za terazo tlak ima veliko zalogo JOS. CIHLAR, Ljubljana I«yerve69c Izdeluje steklobetonske nadsvetloge „Luksfer", beton-Telei. 27-35 ska okna, stopnice iz umetnega kamna in vsa v to stroko spadajoča dela ,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 No v o o tv orjeni moderen H ^^ TEL »UNION PALAS« Telef. 28-8-49 BEOGRAD Kosovska 11 Apartmani, sobe s kopalnico in telefonom Zmerne cene IGNJAT PETROVIČ, hotelir dolgoletni bivši portir hotela „Srpski Kralj" Za spoštovanje izkazano materi Za sočutje izraženo meni in mojim iskrena hvala Velike Lašče, dne 16. maja 1939 Ivan Pucelj Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: inž. Jože Sudja urednik: Viktor Cenčič