POŠTNINA PEACANA V GOTOVIM ;\ DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 38 e 13. SEPTEMBRA 1957 • LETO XVI. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ' • - - ' Reki za občne zbore sindikalnih organizacij nespremenjeni Na zadnji seji predsedstva Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo so priporočili vsem sindikalnim organizacijam, naj se že zdaj začno pripravljati na svoj občni zbor. Posebej opozarjamo, da roki za izvedbo občnih zborov niso letos prav nič spremenjeni, marveč so taki, kot so predpisani s Pravilnikom o občnih zborih sindikalnih organizacij. Nekateri so namreč mislili, da bodo občni zbori prestavljeni na čas po volitvah občinskih ljudskih odborov. Predsedstvo priporoča, naj prav občne zbore uporabimo kot priložnost za aktivizacijo članstva ob volitvah občinskih ljudskih odborov in za aktivno delo ob analitični oceni delovnih mest. To se pravi, da je treba te akcije sindikatov tesno povezati s pripravami na občne zbore in naj bodo te zadeve politična vsebina občnih zborov sindikalnih organizacij. GOVOK TOVARIŠA MIHE MARINKA NA PLENUMU GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Pravilno vrednotimo vsa dogajanja v občini in jih povezujmo z vsem našim družbenim sistemom V petek, dne 6. septembra je bila v Klubu poslancev v Ljubljani seja Glavnega odbora SZDL Slovenije. Vodil jo je predsednik tovariš Miha Marinko. Glavni odbor je razpravljal o volitvah v ljudske odbore. Temeljni referat je imel tovariš Miha Marinko. Referat in razprava (razpravo lahko preberete v nedeljskih številkah dnevnega časopisja) sta po sklepu Glavnega odbora SZDL osnovno gradivo v pripravah na volitve v občinska ljudske odbore za organizacije Socialistične zveze in seveda tudi sindikatov. Dovolite ml, da za uvod povem nekaj misli, ki naj bi služile kot vodilo za našo obširnejšo razpravo. Kot vam je znano, so volilne priprave že močno razgibane in v polnem teku. Predsedstvo SZDL je že pred razpisom volitev imelo svojo sejo, o tem' pa so razpravljali že tudi okrajni ljudski odbori, prav tako Pa je v polnem teku že tudi aktivnost na terenu. Spričo tega je naloga glavnega odbora SZDL na današnjem zasedanju predvsem v tem, da da politično vsebino in poživi volilno dejavnost naših organizacij. Zato bom dal samo splošen uvod m nekaj vtisov spričo ob- Tovariša. Gomulko in Cyrankiewicz pozdravljena v naši.sreili stoječega stanja v zvezi z volilno dejavnostjo, ki je na terenu. Predvsem mislim, da je treba jasno .imeti pred očmi, da predstavljajo bližnje volitve zaključen ciklus vse te dejavnosti, ki smo jo izvajali že skozi zadnji dve leti. v razvijanju našega ko-immailnegfl. sistema. Zaradi vsega tega dela zadnjih dveh let so te volitve neobhodne, zlasti še zaradi tega. ker so nekateri naši občinski odbori po vseh teh .spremembah v teritorialnem obsegu komun in okrajev ža dokaj ostareli ter zahtevajo, da jih v predstoječlh volitvah pomladimo in osvežimo. Spričo ogromnega dela. ki je bilo v preteklih letih narejeno in spričo ogromnih- nalog, ki stoje pred občinskimi in okrajnimi odbori se postavlja nujna potreba, da se tudi glede kvalitete občinskih ljudskih odborov doseže čim boljši rezultat. Volitve naj bodo globoka in temeljita politična šola čim širših slojev Ker so bodoče naloge občinskih ljudskih odborov, katerim se 'bodo odgovornosti in kompetence še povečale, izredno važna stvar, bi bilo zelo napačno,- če bi se celotna volilna kampanja zreducirala prvenstveno samo na tehnična in kadrovska vprašanja, bilo bi napačno, če bi razglabljali in pri- pravljali samo predloge za kandidature in podobno, ker bi s tem izredno poslabšali situacijo in pravzaprav otežkočali sam volilni akt. Razen tega pa ne bi iz teh volitev skovali tistega političnega kapitala, ki ga pri tem moramo doseči. Vsake volitve so važno politično dogajanje, Piredstoječe volitve Pa mislim, da so še zlasti pomembne posebno glede mesta in vloge Socialistične zveze, kakršno ima danes pri nas. Zato je izredno važna naloga Socialistične zveze, da se ob teh volitvah, ki nudijo same Po sebi izredno bogato osnovo, izvede globoka in temeljita politična šola ne le naših kadrov, temveč čim širših slojev delovnih množic. Te volitve in vse razprave okoli njih lahko predstavljajo zelo velik korak naprej, ker imamo priložnost, da gradimo na konkretnih dejstvih, na konkretnih izkušnjah, ki jih ima po občinah in okrajih že delavsko in družbeno samoupravljanje. Na tej osnovi lahko gradimo zrele politične koncepcije o naši politični ureditvi in lahko dejansko dosežemo dokaj šen kvalitetni skok v politični zrelosti naših množic. Skovali smo si že bogat politični kapital za nadaljnje utrjevanje socialistične zavesti Mislim, da se take volitve kakor so bližnje volitve v okrajne in občinske odbore lahko v mnogočem materialno in vsebinsko razlikujejo od katerihkoli drugih parlamentarnih volitev. Tu lahko nazorno pokažemo rezultate, dosežene v našem dosedanjem razvoju, rezultate poglobljene demokratičnosti v našem družbenem življenju. Poudariti moramo tudi to, koliko novih ljudi se je pri takem razvoju politično dvignilo in kako se je razširilo število sodelujočih v raznih upravnih organih in kako se je s tem prenašala odgovornost na veliko širši 'krog ljudi, pri čemer se je razvijala mnogo večja kritičnost in podobno. Na tej široki osnovi mi neprimerno laže ilustriramo s konkretnimi primeri obstoj socialistične družbe, kako se ta družba 'razvija in kako se v tej družbi utrjujejo socialistični odnosi. Zato je.izredno važno, da se vodstva naših političnih organizacj z vsemi silami potrudijo, da bi tem volitvam dala ustrezajočo politično vsebino. To pomeni, da je treba v vsaki občini, v vsakem okraju in kraju znati su-mirati rezultate dosežene v preteklih leitih in ki so nedvomno ogromni. Kot je že na mnogih drugih sestankih bilo rečeno, je brez dvoma res, da vsi skupaj čestokrat preveč jadikujemo, češ manjka nam še tega ali onega, rabili bi še ta ali ona sredstva, skratka, apetit nam vse bolj raste. Vedno pa pozabljamo vreči pogled nazaj. In če to storimo, smo lahko presenečeni nad tem, kar $mo dosegli, kajti dosegli smo velike, rezultate v primerjavi s prejšnjim časom, ko te lokalne aamoini-ciative nt bilo. Ce tega ne bi znali sumirati, bi puščali v ne- Tovariš Miha Marinko, predsednik Glavnega odbora SZDL, jo na plenumu govoril o pomenu volitev in o prepripravah volitve v občinske ljudske odbore. mar dragocene vrednote. H jih nujno moramo uporabiti kot dragocen politični kapital za afirmacijo naše politične graditve, kot dragocen kapital za nadaljnje utrjevanje socialistične zavesti. Rezultati, ki so bili v tem času doseženi, niso samo, v materialnem smislu, temveč tudi v razvijanju aktivizaeije širokih delovnih množic, v splošni gospodarski situaciji, ki se je v tem času močno razvila, in tudi v nedvomno mnogo večjem poletu proizvajalnih sil. v razvijanju same proizvodnje, predvsem Pa v pom.nožitv.i števila ljudi, ki sodelujejo v upravljanju. Jugoslavija postaja vsebolj činitelj, ki popularizira socializem v svetu Spričo vsega tega pa je izredno važno, da zna naš aktiv »Vsa dogajanja v okviru občine jkm vezati s celotnim našim druž-t benim sistemom. Treba je poudariti, da so občine sestavni del zgradbe celotne . Jugoslavije in v tej zvezi^ dati državljanom jasno predstavo o tem, kako je celoten kompleks jugoslovanske notranje politike in razvijanja vseh oblik socialističnih družbenih odnosov adekvaten in identičen z zunanjo politiko naše države. Treba je prikazati, da pri nas socializem ni fraza, temveč da začenjamo socializem, kot tak z zelo oprijemljivimi dokazi nazorno dokazovati v. praksi. Naša notranja ustvarjalnost je pogoj za ustvarjanje dejanskega socialističnega sistema oziroma sistema, v katerem se razvijajo socializem in demokratični odnosi med ljudmi. Tu- grg za graditev odnosov, ki So vezani s proizvodnjo in s tem posredno z vsem gospodarskimi (Nadaljevanje na 2. strani) Proglas Socialistične zveze ob volitvah V Beogradu je bil v ponedeljek, dne*, septembra, VI. plenum Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Referat je imel član Predsedstva Peter Stambolič. Po referatu in razpravi je plenum sprejel proglas državljanom socialistične Jugoslavije v pripravah na Volitve v ljudske odbore. Državljani socialistične Jugoslavije! Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore, ki bodo oktobra in novembra letos, bodo ne samo izraz volje ljudstva, ki voli svoje predstavnike v organe ljudske oblasti, temveč tudi pregled vseh naših uspehov v izgradnji socializma in socialističnih družbenih odnosov kakor tudi v dosedanji izgradnji socialističnih komun. Z uspešno izgradnjo socialističnih družbenih odnosov v državi in s svojo dosledno borbo za neodvisnost in socializem je naša država pridobila v svetu velik ugled. Jugoslavija je pomemben moralno-politiičnt čin it (Tj sodobnega napredka socialističnega razvoja v svetu in aktiven sodelavec v naporih za napredek socialistične misli in prakse. Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore kodo v Času, ko se ljudstva vsega isveta borijo za to. da odstranijo vojno nevarnost in okrepijo mir na svetu. Naša država je ena od najaktivnejših pobornikov politike aktivne miroljubne koeksistence med narodi, brezkompromisni borec za mir, za čim hitrejše uresničenje splošnih teženj človečanstva za razorožitev in odstranjevanje nevarnosti nuklearne vojne, za enakopravne odnose med narodi in državami, za striktno spoštovanje suverenosti vsake države. Taka zunanja politika naše države je dobila veliko priznanje v svetu in na delu. je pokazala, da razlike v družbenih sistemih, političnih koncepcijah in pogledih ne predstavljajo zapreke za dobre in prijateljske odnose med državami. Jugoslavija je danes ena od tistih držav, ki je razvila zelo plodno in raznovrstno sodelovanje na političnem, eko nomskem in kulturnem polju z velikim številom držav sveta. Dosegli smo velike uspehe v našem gospodarskem razvoju. Nacionalni proizvod naše države raste iz leta v leto. Od zadnjih volitev smo do danes povečali industrijsko proizvodnjo za 74 */o. V prvi polovici letošnjega leta je industrijska proizvodnja narasla za 19 •/• z ozirom na isto obdobje lanskega leta. Zahvaljujoč vlaganju precejšnjih sredstev za razvoj kmetijstva, naši politiki za razvoj socialističnih odnosov na vasi, so doseženi prvi resni uspehi tudi v kmetijski proizvodnji. Uspehi v gospodarskem razvoju naše države so neločljivo povezani z napori, da zgradimo nove socialistične odnose, in zlasti z eno od največjih pridobitev naše socialistične revolucije — z delavskimi sveti. Samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu kakor tudi samoupravljanje državljanov v družbenem življenju nasploh, je postalo osnova celotnega našega gospodarskega in družbenega sistema, kj osvobaja ustvarjalne sile delovnih ljudi, združuje njihov osebni interes s splošnim in istočasno omogoča skupnosti načrtno usmerjanje gospodarskega razvoja. Ti uspehi predstavljajo solidno osnovo za nadaljnje dviganje družbenega in osebnega stan-darda, ki že v letošnjem letu kaže znaten napredek. Državljani in državljanke! Velik korak v razvoju socialistične demokracije predstavlja preraščanje občin v socialistične komune in njihovo združevanje v okrajno skupščino komun. Občina je postala osnovna družben o-ekonomska skupnost in osnovna celica politične ureditve Jugoslavije. V dosedanjem razvoju komun je »grajen demokratični mehanizem, poosebljen v ljudskih odborih, njegovih svetih, zborih volivcev, delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja. Ob tem mehanizmu in njegovem nadaljnjem izpopolnjevanju imajo delovni ljudje velike možnosti in odgovornost, da uprav-1.1 a j o z razvojem gospodarstva na svojem področju in z graditvijo mreže gospodarskih, prosvetnih, kulturnih* zdravstvenih m drugih socialnih ustanov. Z ustvarjanjem investicijskih, stanovanjskih, kmetijskih,, raznih socialnih in ‘drugih skladov se krepi in širi ekonomska osnova komune, ki omogoča delovnim ljudem, da razvijajo svoje gospodarstvo in materialne pogoje življenja nasploh. S tem pa proces razvoja novih občin, okrajev še ni končan. V naslednjem obdobju dobivajo tudi Ljudski odbori in drugi organi samoupravljanja v komuni večje zakonske in materialne možnosti za razvoj iniciative v izgradnji gospodarstva, zboljšanju zdravstvenih, stanovanjskih in kulturnih pogojev življenja delovnih. ljudi. Z izgradnjo komun nastajajo pogoji, da državljani neposredno sodelujejo pri upravljanju najrazličnejših družbenih del, da vsklajajo svoje individualne interese s splošnimi. Komuna postaja tudi najbolj množična šola socialistične demokracije, saj se socialistični družbeni odnosi ostvarjajo neposredno z aktivnostjo samih delovnih ljudi. Državljani, te volitve bodo doprinesle h krepitvi jn nadaljnjemu izpopolnjevanju demokratičnega mehanizma v komur*!. Delo vseh organov komune — ljudskih odborov, njihovih svetov, upravnih organov itd. je javno in podvrženo kritiki državljanov ter njihovih organizacij. Odgovornost odbornikov pred volivci postaja vse večja in stvar-nejša. Pravilno posluževanje mehanizma komunalne samouprave, vedno večja aktivnost zborov volivcev, bodo dali novo vzpodbudo konstruktivnemu in aktivnemu sodelovanju sto tisočem državljanom pri upravljanju z našo skupnostjo. V bodočem obdobju bo nadaljnja izgradnja stanovanjskih skupnosti ena od osnovnih dolžnosti ljudskih odborov. Stanovanjske skupnosti postajajo pomembna ustanova v našem demokratičnem mehanizmu, katera služi ne samo za reševanje socialnih problemov, temveč povečuje tudi vpliv državljanov na delo oblastnih organov. Obdobje, za katerega bomo izvolili nove odbornike, je obdobje nadaljnjega boja za dviganje življenjskega standarda. Ta borba je- neločljiva od naših naporov, da se dvigne produktivnost dela, da z lastnim delom ustvarimo nova sredstva, potrebna za zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi. Od prizadevanja vsakega posameznika, od nje- gove aktivnosti je odvisno, kako bomo hitro in uspešno zgradili naš družbeni sistem., dvigali gospodarsko moč naše države, reševali komunalne in vse druge probleme. Uspešen gospodarski razvoj komune, reševanje stanovanjskih vprašanj, osnovanje prosvetnih, zdravstvenih in socialnih ustanov, razvoj prometa, izgradnja energetskih virov in drugih materialnih pogojev, napredek občine in okrajev je odvisen tudi od tega, koliko bodo ljudski odbori vsklajevali svojo dejavnost z interesi celotne družbene skupnosti. Napredek kmetijstva In razvoj socialističnih odnosov na vasi je ena od osnovnih nalog ljudskih odborov. To nalogo bomo uresničili z borbo za večjo produktivnost, s pomočjo hitrega uvajanja sodobnih znanstvenih in tehničnih dosežkov, za iztrganje Iz zaostalosti, konservatlvizma. neznanja, predsodkov in vseh škodljivih ostankov preteklosti. Državljani, ljudski odbori morajo posvetiti večjo pozornost komunalnim in urbanističnim problemom, kakor tudi nasploh videzu svojega kraja, saj od njihovega skupnega prizadevanja je odvisno, koliko bo življenje v mestu ali na vasi kulturno in prijetno. Delovni ljudje, s tems volitvami prvikrat volite v svojih občinah svoje predstavnike v svete proizvajalcev. Sveti proizvajalcev v občinskih odborih bodo organi, prek katerih bodo delavci v gospodarskih organizacijah m kmetijski proizvajalci neposredno vplivali na vodenje ekonomske politike komune. na izdelavo in uresničitev gospodarskih načrtov, na ostvarjanje pravic delovnih ljudi v gospodarskih in zadružnih organizacijah. Oni bodo organ, preko katerega bodo delavski sveti in skupščine zadrug lahko direktno vplivali na razvoj komune in na reševanje njenih problemov. Delovno ljudstvo, naj volitve v občinske tn okrajne ljudske odbore vzpodbudijo vse volivce za nadaljnje napore in nove uspehe v razvoju socialistične demokracije. Naj bodo te volitve novo mogočno potrdilo« nezlomljive volje jugoslovanskih narodov za krepitev neodvisnosti naše države, njene nezlomljive miroljubne politike in mednarodnega sodelovanja. S svojim množičnim sodelovanjem potrdite v teh volitvah še enkrat pravilnost politike, katera je delavski razred in narode Jugoslavije spremenila v neposrednega upravljalca z družbeno proizvodnjo, razdelitvijo tn ostalimi družbenimi deli, a delovnim kmetom odprla pot za uspešno preobrazbo kmetijstva in spreminjanje Jugoslavije v naprednejšo kmetijsko in industrijsko državo s pomočjo okrepitve zadrug in krepitve socialističnih družbenih odnosov na vasi. Državljani tn državljanke. podprite na zborih volivcev tiste kandidate, ki so s svojim dosedanjim delom *in nesebičnim prizadevanjem, s svojo sposobnostjo, politično zavestjo in zrelostjo dajali najboljše jamstvo, da se bodo občine razvijale, da bodo delovale na liniji interesa delovnih Uudi in splošnih interesov naše socialistične skupnosti. Volite tiste, ki jim na srcu leži enotnost tn enakopravnost jugoslovanskih narodov, njihovo blagostanje in družbeni napredek, nedotakljivost človeškega dostojanstva in Človeške osebnosti. To so prve volitve, pri katerih b'odo odbornike za okrajne ljudske odbore volili občinski ljudski odbori iz svoje sre'dine. Da bi bil okrajni ljudski odbor v pravem smislu skupni organ vseh občin na svojem področju, da bi okraj postal resnična skupnost komun — naj bodo vsi kandidati za odbornike taki ljudje, ki bodo skrbeli za napredek in interese okraja in jih vsklajevali z interesi razvoja naše socialistične skupnosti. Državljani socialistične Jugoslavije, aktivno sodelovanje deset tisočev mladih ljudi na najraznovrstnejših področjih družbenega upravljanja predstavlja jamstvo vedno bolj smelega prenosa na mladino večjih in odrejenih družbenih odgovornosti. Volitve mladih ljudi v občinske in okrajne ljudske odbore bodo doprinesle ne samo k hitrejšemu in popolnejšemu razvoju fantov in deklet v aktivne in odgovorne družbene delavce, temveč bodo tudi vnesle v ljudske odbore polet in ustvarjalnost mlade generacije. Mladi volkci. vi, ki p7\~io fazo zelo hitela in so večji del dela opravila šele junija tniuli la samo. da formalno zadoste Predpisom. Delo-vna mesta pa so opisovali in popisovali dokaj formalistično In administrativno. Sindikalne organizacije kolektivov niso prej seznanile s pomenom in smotrom analitične ocene. Precei sindikalnih odbornikov je. kr menijo, da je analitična ocena zeoli administrativno tehnično delo. ki ga mora opraviti za to Dostavljena komisija ob pomoči tehničnega vodstva podjetja, sindikalna podružnica pa bo nasto-Pila šele takrat, ko bo na dnevnem redu stopnjevanje in točkovanje delovnih mest. Precei razširjeno jž tudi mnenje. da se bodo z analitično oceno povečale plače v sorazmei.lu s številom točk. zato tudi težnja, da bi nabrali eimveč točk. prav tako kot je bilo to prej min ar jev niso organizirala in so se zadovoljila le ž okrožnicami. Zefio plodna in koristna pa je bila pomoč združenj podjetij za predelavo lesa. mlinskih podjetij in podjetij za izdelavo železniških vozil, da ne omenimo nadvse koristne pomoči Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu. Kolikšno važnost pripisujejo v nekaterih podjetjih analitični oceni delovnih mest. kaže tudi to, da je le malo tistih, ki se b avli o z analitično oceno pa šo jih oprostili njihovega rednega dela v podjetju. Posledica tega je počasnost in površnost. To kaže. da smatrajo v takih podjetjih analitično oceno za nujno zlo. za nekaj. kjar pač morajo napraviti, ker je taka uredba. Prav tako analitične ocene ne smatrajo za dolgotrajen proces, ki se prilagaja "tehničnemu in organizacijskemu napredku proizvodnje in ki pomaga odkrivati pomanjkljivosti v organizaciji proizvodnje in v tarifni politiki. Končno je pomoč sindikatov večji del še vedno zreducirana le na predstavništvo v komisijah za analitično oceno, izvršni odbori ne razpravljajo o izsledkih in ne določajo svojih stališč do posameznih vprašani. Tudi delavski sveti doslej še niso čutili potrebe. da bi o analitični oceni kaj podrobneje razpravljali in da bi dali smernice komisijam, po kakšnih načelih naj opravijo analizo in kako naj stopnjujejo delovna mesta. Sindikalni odborniki se dostikrat vrte med dvema skrajnostl-ma: aill se omejujejo zgolj na propagandnem, govore nasploh o pomend in ciljih analitične ocen-g .ali pa mfeflijo, da mora 'sindikat sam speljati analitično oceno. Pri tem. pa gre za to, da bi morale biti sindikalne organizacije sposobne vrednotiti posamezne pojave im težnje ob analitični oceni. Zatp .pa mora poznati organizacijo proizvodnje litri,, torej družbeno ekonomske probleme me pa tehniko izračunov. Zlasti pa moramo vedeti, kaj hočemo z analitično oceno. SE ENKRAT: ZAKAJ ANALTlCNA ocena Hočemo dvoje: izboljšati organizacijo dela im uveljaviti socialistična načela nagrajevani a pn delil. V>e to pa so stvari, za katere’ s«. mdram0 v sindikatih' zavzemati. . Danes je tak položaj, da gospodarski mehanizem še dokaj malo pritiska na gospodarske organizacije, da b; proizvodnjo -racionalizirali in j-o orgamižira-11. Toda vedno ne bo tako! Čeprav imajo nekatera dobra podjetja slabe izkušnje iz prejSnjih časov ko so za s-voj trud, da bi drViignSlj Ip-rpilavišdnoslt in proizvodni o racionalizirali, »potegnila krajši konec«. Gospodarski instrumenti se razvijajo v tej smeri, da bodo gospodarske or-ganiteacije v edino bolj spodbujene k temu .in da. bo tisti, ki bo dobro delal in gospodaril, od tega imel tud j gmotno korist ter nas-protno, da bo slabši v težavah. Zato da-nes analitično ocenjiuje-mo delovna, mesta, da bomo imeli solidne temelje za organizacijo dela in za ves naš gospodarski sistem. Drugič pa gre za doslednejše uveljavljanje načela nagrajevanja, po delu. 2e spomladi smo eno-dušno vsi zahtevali, naj bo- sta delitev dohodka in plačni sistem tak, da bodo ljudje plačani, Po tem. kar zaslužijo. Vsi pa se zavedamo, da je to šele začetek, da je to šel,g eden iz-, med prvih korakov k temu, da bo delavec plačan po količini in kakovosti dela. Popolnoma pa je jasno, da, z analitično oceno me bomo rešili vseh problemov. V socialističnem gospodarstvu, kjer še vladajo zakon; kapitalistične ekonomike pa neposredni proizvajalci sami upravljajo podjetja, analitična ocena sama po sebi še zdaleč ne more rešiti vseh problemov. Analitične ocene pa. n,e smemo pojmovati tako kot da bo edina njena posledica ugotovitev, da je ljudi v tovarnj preveč. Moti se namreč tisti. ki misli, da bomo samo z zmanjšanjem števila zaposlenih rešili položaj. Nekateri zelo radi opozarjajo na to, da Je vrednost, delovne sile v strukturi cene sila majhna postavka,in navajajo število 6%. Delovna sila pa ne stane le toliko. saij niso všteti v tem še drugi stroški, k; jrn v podjetju sicer ne računajo. Sploh je treba 0b tem še marsikaj razmisliti. Tako na primer predstavlja teh šest odstotkov le ceno živega dela. To pa je tisto delo,, ki ustvari® nove vrednosti, to je, proizvaja novo uporabno vrednost, pri tem pa tro-š; surovine, uporablja stroje, zgradbe, delovno orodje, troši gorivo itd. Štedit: pri delovni sili Se torej pravi delo tako organizirati in delav- ca tako gmotno spodbuditi, da bo štedil s surovinami, da bo čim manj izmečka, da bo stroj čim racionalneje izkoristil, da bo porabil čiita manj goriva, elektrike na enoto proizvoda itd. Prj analitični oceni, torej ne zasledujemo le tega,.da bo vsak proizvajalec plačan po delovnem mestu po vlagi, vročini, odgovornosti m drugih činiteljih, ki jih predvideva analitična ocena, m sr več tako, da bo stimuliran za količin,o. kvaliteto in za najracionalnejšo proizvodnjo, pri čemer igr.a količina porabljenih surovin ;n mačeriata tudi odločilno vlogo. Gre to-rej za objektivna merila, ne pa da bo plača nekaj subjektivnega, nekaj kar .velja za yse večne. Čase, k alko,r je to — žal še premndgo-kra-t — v pravilnikih o premijah, kjer dobi nekdo premijo zgolj zato, ker je na tem in tem vodilnem delovnem mestu ne glede na to. kakšne so njegove ' zasluge za uspeh podjetja. To morg dat; analitična, ocena, tu bomo dosti prihranili, ta.ka analitična ocena nam bo koristila in ob taki analitični oceni oziroma ob takem poslovanju bo interes posameznega proizvajalca istoveten njegovemu lastnemu interesu kot potrošnika, Te stvari pa m-oraj-o sindikalni odborniki pojasniti delavcem in vsem č-lano-m kolektiva. Zato se je predsedstvo odločilo, d.a bp priredilo poseben seminar za sindikalne odbornike, na katerem b; se podrobneje seznanili z družbeno-ekonom-gikim pomenom analitične ocene 'in z osnovnimi pojmi iz ekonomike podjetja da b; laže tolmačil; Zadeve okrog analitične ocene delovnih mest in dar b! tako obogaten; laže določali svoja stališča do posameznih vprašanj , ter se zavzema-li za socialistična načela v gospodarjenju. vj Pravilno vrednotimo s kvalifikacijami. V točkah vidijo le di- narje. ne na merila za vzoostavi-tev pravilnih razmerij med delovnim; mesti. Iz takih naziranj se noraia tudi odpor proti analitični oceni, ker se boje. da bodo nabrali premalo točk. da težina njihovega dela ne bo pravilno ocenjena in da ne bodo dosegli današnjih plač. Dcvti je komisij, ki skrivajo rezultate opisa in popisa, manjka koordinacije med podjetji, komisije pa se boje. da bi svoj kolektiv prenizko- ocenile v primeri z drugi-n podjetjem itd. Posebno skrivajo, če ugotove. da imajo Preveč delovne sile. ker mislijo, tia jo je treba obdržati kot rezervo. ki bi jo sicer odpustili, če bi gospodarski instrumenti tako kazali. Vse to na je treba pripisati slabim izkušnjam, ki jih imajo Bodietja s sedanjimi plačnimi sistemi ter trdijo, da je bil tisti, ki je dobro in racionalno gospodaril. vedno prikrajšan. Tudi zbornice in združenja z nekaterimi izjemami niso opravile svoje naloge, ko bi morale pod-, letjem strokovno pomagati ort aha!itični oceni delovnih mest. Nlihova pomoč se je v glavnem Zreducirala na sestavo vzorčnih Opisov karakterističnih delovnih mest ter nomenklaturo delovnih hiest za določeno gospodarsko oa-bogo. Nekatera združenja niti se- (Nadaljevanje z 2. strani) ne more . ničesar ' napraviti in ki mora slednjič propasti. Tisti, ki pa odkrito -pove in ki je dosleden v izvajanju konstruktivne politike iti ki ima realen napredek pred očmi in se za tak napredek odkrito . bori, bo vedno hitreje in bolje dosegel rezultate. V- naši -republiki imamo dovolj takih primerov in zato so čestokrat med posameznimi -občinami velike razlike. Kjer so dobro prijeli, gre stvar naprej. Kjer pa so popuščali, la-m po navadi ni proračunskih sredstev, ni sredstev za investicije in niti sredstev z>a napredek kmetijske proizvodnje. Kd-or popušča kmečkemu jadikovanju, je zelo slep in;naiven. Res je, da so tu in tam primeri. kjer je treba nekaj napraviti iti pomagati. Vendar pa je treba imeti pred očrni, da predstavljajo , ogromno breme za nas. že sedaj ugodnosti, kj jih uživa kmečko prebivalstvo, česar čestokrat ne znamo politično dovolj tako izkoristiti, da b; povedali ljudem, da te ugodnosti nudi naša družba. Dohodnina. ki jo dobivamo v obliki davka, je še vedno tako rnajh-,na, da niti približno ne pokriva sredstev, ki jih moramo dati za tiste ugodnosti, ki jih že se- daj uživa kmečko prebivalstvo, da ne govorimo -posebej o kreditih, o regresih in -o vseh tistih ukrepih, ki se podvzemajo, da se doseže čim večji polet v razvijanju kmetijske proizvodnje. O vseh teh stvareh je treba v kmečkih občinah z vso realnostjo in odkri-tos-tj-o govoriti. Le na ta način bom-o tudi, tu dosegli potrebne rezultate. Če pa bi kljub tem-u kak demagog uspel, se bo to navsezadnje maščevalo -le volivcem samim, kajti realizacija take politike je lahko samo negativna. Če bomo delali na tak način, potem lahko' pričakujemo, da bomo imeli mnogo solidnejše osnove pri predlogih za kandidature, pri čemer ne mislim zanikati tega, da bi se odbor; in organizacije Socialistične -zveze ne sme-lj -pečati z vprašanji kandidature in s skrbjo, koga bi tu ali tam postavili z-a kandidata. Ne, tudi to je važno, vprašanje je le, na kakšen način je to izvedeno. Važno je predvsem ali je to narejeno na podlagi temeljitega občega obravnavanja, na podlagi doseženih uspehov in rezultatov, kakor tud; na podlagi ocenitve negativnih lastnosti in pojavov, kj jih je treba kritizirati. Na tej osnovi je treba izvesti neko selekcijo in postaviti jasno stališče, s tega stališča pa tudi braniti določeno kandidaturo. Na tako politično osnovo in program se lahko potem stvari postavijo široko. saj im a m,o veliko izbiro in ,je veliko število ljudi za katere mirne duše lahko rečemo, da je vseeno, ali bo v občinski ljudski odbor izvoljen ta ali oni, ker s-mo prepričani, da bo Pri tem ali onem izboru občinski ljudski odbor vseeno lahko dober. V tem oziru je treba dat; čimveč pobud, da bodo zbori volivcev aktivni, da bodo prišli do Izraza najrazličnejši predlogi, seveda Pa naj b-o kriterij pri tem ta, da bi množice izbrale tistega, ki so ga že pri dosedanji praksi videle in preizkusile. Pomladimo ljudske: odbore Naj opozorim še na eno stvar, da je nujno treba, da pr; občinskih odborih dosežemo pomladitev z novimi ljudmi, kajti razpolagamo z ogromnim številom ljudi, ki jih brez nadaljne-ga lah-k-o volimo in ki so se izkazali že s svojim dosedanjim delom v -raznih svetih in organih občinskega ljudskega odbora. Pri tem pa je. treba misliti tolpe, ki so jih podpirali zahodni Imperialisti, bilo ,ie nešteto strank od delavskih ,i0 najbolj reakcionarnih; nekateri dogodki med vojno (varšavski upor itd.) so kot mora ležali nad Poljsko. Poljska delavska partija je pod vodstvom Gomulke prevzela odgovornost za ksorto dežele. Zavzela se je za izgraditev sist»ma ljudske demokracije in za združitev s Poljsko socialistično stranko. tGomulka pa ni dolgo ostal na čelu Poljske partije ln vlade. Prišlo je leto !948 leto napada Informbiroja na Jugoslavijo. Gomulka je človek, ki svojega Prepričanja lii pripravljen zamenjati za oblast, človek, ki nadvse spoštuje resni-«o. Ni mogel, ni hotel lagati. Odločno je odklonil, da bi izdal načela, za katera je b'! tolikokrat pripravljen žrtvovati svoje 'ivijenje. Bil je eden redkih komun isti č-n'h voditeljev v Vzhodni Evropi, ki se ■ie uprl veliki Stalinovi lažj in njegovi diktaturi. Vedel je, kaj ga čaka in bil je Pripravljen. Sredi leta 1948 so ga odstra-ri*Ij s položaja generalnega sekretarja, j šeni 1949 so ga izključili iz Centralnega ‘'omlteja Kopičili so laž na laž, dokler leta 1951 niso zaprli. Procesa pa se ?’e° upal; organizirati, čeprav so jih iz ' britve venomer silili, ker so se bali nje-g0Ve8a ugleda in ker so spoznali, da z bobenim; sredstvi ne bodo mogli streti niegovega duha, njegove privrženosti re-Sn'ci ln socializmu. odstranitvi Gomulke so poljski vo-sprejeli mnogo sovjetskih politič-’b oblik, ki so bile za- poljske razmere ^^Uporabljive in škodljive. To je bila ena P®! večji h napak, ki so jih storili. Naglo 0 'ndustrializirali deželo (predvsem so k tj; težko h ul ostri,jo), kol ekt i viz-i rali |.m“tijstvo (deloma tudi prisilno) in uve-. Jvilj togo centralistično državno admi-^ racijo ter politično vodstvo, ki sta zali, 1 sv°ie birokratske okostenelosti kma-jC‘, P°stala ovira socialističnemu razvoju. o|v°*tra*s*s* aparat si je prilastil vso „1 '4sti Vrstili so se procesi, ljudi so za-j?rs'1- jih mučili in ubijali. Poljska zdru-Cemi. dp,avtka partija, kj je nastala de-ura 1948 po združitvi Poljske delavki P® "tile in Poljske socialistične stran-kr, Se ie vrtela v začaranem krogu biro-tiih,‘Zn,a 1” odvisnosti od Moskve ter izdala pristaše. Po Stalinovi smrt; in prvih spremembah v Sovjetski zvezi je tudi Poljska nekoliko svobodneje zadihala. Začeli so govoriti o demokratizaciji, toda le govoriti. Konservativne sile v partiji so še vedno d-ržale komandne pozicije. Proces pa se ni ustavil. Plenum CK januarja 1955 je pomenil nov korak v smeri demokratizacije. Pod pritiskom množici in progresivnega krila v partiji so se konservativci začelj umikati. Februarja 1955 so Gomulko spustili iz zapora. Julija 1955 je VII. plenum popravil krivico in priznal, da je bila obtožba proti Gomnlki izmišljena in lažna. Dvajseti kongres sovjetskih komunistov je odločilno vplival na razvoj v Poljski, Vzpodbudil je dejavnost progresivnih sil, ki so bolj odločno kot prej začele iskati nova pota in oblike socialističnega razvoja, ki bi ustrezale razmeram na Poljskem. V resoluciji VIL plenuma je prvič jasno povedano, da j* potrebno odpraviti ne samo posledice ampak tudi vzroke starih zablod, da politične oblike niso edini element socialistične demokracije in da jo je potrebno izpopolniti z »odgovarjajočimi oblikami delavske demokracije«. Na tem plenumu se je zaostril spopad med naprednimi in konservativnimi silami v partijskem vodstvu, spor se je prenesel na vso organizacijo, vendar so bile konservativne sile še toliko močne, da so zavirale proces demokratizacije. Zaradi tega se je politična kriza v deželi še povečala. Razgibanost delavskega razreda nikoli ni bila tolikšna. Poznanjskj dogodki so opozorili na vso težavnost razmer v deželi. Zahteva po vrnitvi Gomulke na čelo partije je postala zahteva vsega delavskega razreda in vsega ljudstva, v Tedanje vodstvo poljske partije je lansko jesen spoznalo vso resnost položaja in po številnih razgovorih z Gomulko sprejelo njegove koncepcije o poljski poti v socializem in o odnosih med socialističnimi deželami.' V takšnih razmerah je oktobra lani zasedal v Varšavi VIII. plenum, ki je pomenil zgodovinsko prelomnico v dejavnosti poljske Partije in v življenju poljskega ljudstva. Plenum je sprejel Gomul-kin referat kot program partije in izvolil Gomulko za generalnega sekretarja. Prebivalci Varšave so tistega deževne- ga oktobrskega večera privreli na ulice. Pričakovali so Gomulko in ko so ga vi-,dell in pozdravili, je bilo kot bi odprl zapornice, ki so leta in leta zadrževale njihova hotenja, kot bi se 28 milijonski poljski narod po mnogih letih prvič radostno in od vsega srca nasmejal, kot bi prvič občutil srečo in zaupanje v prihodnost. In Gomulka je govoril. O vsem — o zmagi, o napakah in zločinih, o starih in novih težavah. Govoril je preprosto, z grobo odkritostjo, ničesar ni zamolčal in olepšal. Takšen je bil Gomulka vedno. Zaupanje v ljudi mu daje tisto ogromno življenjsko moč, ki hrabri njegove prijatelje in preseneča sovražnike, daje mu samogotovost. s katero pristopa do problemov, odločnost In sposobnost, s katero odpravlja staro in odpira vrata novemu. Ko so ga nekoč mladr delavci vprašali, kakšna so zagotovila, da se na Poljskem ne bo ponovilo obdobje stalinizma, je odgovoril: »Najboljše zagotovilo ste vi, saj brez vas. mladih, ne bi Vzdržal niti minute ... « Osmi plenum pa je bil šele P_rv* korak na novi, poljski poti v socializem. Razmere so še zelo težke in ne bi mogli reči, da so prebrodili največje težave, vendar je položaj mnogo boljši kot lansko jesen. Perspektiva je jasna, zaupanje ljudstva v partijo se je okrepilo, o čemer (udi pričajo nedavne parlamentarne volitve. Delavski razred postaja aktiven či-nitelj v družbi in s svojim delovanjem v delavskih svetih in v ljudskih odborih odpravlja napake preteklosti ter uveljavlja socialistične družbene odnose. Poljska se je osamosvojila, okrepila je prijateljsko sodelovanje s socialističnimi in tudi drugimi državami ter zavzela v mednarodnem življenju tisto mesto, ki ji ori-pada. V gospodarstvu pa imajo Poljaki še precejšnje težave, politične razmere tudi še niso popolnoma urejene. V partiji še delujejo dogmatiki in konservativci pa 'tudi revizionisti, zagovornik« buržoazne demokracije niso umolknili. Toda Gomulka ni nikoli klonil pred težavami. Bil je in ostal borec, revolucionar, komunist. Zaupa proletariatu in ve, da se ne bo razočaral. Ko je na VIII. plenumu govoril o starih in novih težavah. je dejal: »Ključ za reševanje teh zapletenih vprašanj ima delavski razred!« tudi na sestav bodočih občinskih ljudskih odborov. Izven vsakega dvoma je, da bomo vpliv delavcev zagotovili. Bilo bi pa napačno, če bi se orientirali samo na to, temveč je treba misliti tudi na žene, na mladino, na inteligenco in na to pestrost, da dobimo kvaliteten sestav bodočih ljudskih odborov in iz njih izhajajočih okrajnih ljudskih odborov. Žene v ljudskih odborih lahko veliko prispevajo za dvig življenjske ravni V zvezj s tem bo treba računati tudi na določene težave. Glede tega se bodo morale angažirati tudi politične organizacije. Za nas bo nedvomno velika korist, če bomo poskrbeli, da bodo v odbore prišle tudi žene. Pri tem mislim, da se je treba orientirati zlasti na tiste žene, kj so že delovale v raznih svetih in organih občinskih odborov in katerih število ni bilo tako neznatno. To moramo doseči zlasti v mestih in industrijskih centrih; nekoliko teže bo to v kmečkih občinah. Tam bodo večje težave, čeprav tudi tu ni rečeno, da ne bi imeli dovolj aktivnih žena, ki zaslužijo. da pridejo v organe oblasti. Če hočemo glede vprašanj standarda, socialnega skrbstva in podobno doseči kaj več, potem se je treba tudi tu v večji meri angažirati, zlasti pa je po mojem mnenju treba angažirati več žena, pri čemer ne gre za to, da bi izboljšali samo odstotek. Prepričan sem, da imamo dovolj žena, ki imajo precejšnje izkušnje. Organizacije socialistične zveze morajo zato predočiti, da so te žene sposobne, da nekaj znajo, pa tudi to, kakšne korist; bodo imeli občinski ljudski odbori, če bodo te žene sodelovale pri njihovem delu. Navsezadnje pa ni najhuje tudi to, če dobimo- v občinske odbore tudi take žene, ki bodo morda kaj bolj pritiskale na predsednika in mu povzročale tu in tam kake sitnosti, kajti to bo prisililo tega predsednika, da bo moral misliti tudi na take probleme, ki jih bodo iznašale žene in ne bo mogel mirno mimo njih. Tud« to je eden izmed pozitivnih momentov. čeprav lahko pričakujemo, da se bodo žene bolj enostransko angažirale/ čeprav ni to nujno. To je med drugim tudi skrb in stvar nase politične aktivnosti, da se te žene ne bodo orientirale samo na skrb za razne gospodinjske servise, ampak da se bodo brigale tudi za situacijo na trgu, za .preskrbo in za celo vrsto drugih problemov, kj so izredno važni za življenski standard. Ta pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, kako se stvari rešujejo v neposrednem gospodarjenju občine. Prav na te stvari -se čestokrat pozablja v prepričanju, da se mora vprašanje standarda reševati samo v najširšem obsegu. Pozablja se na možnosti, ki se dosežejo z neposrednim gospodarjenjem v najnižjih enotah. Vse te stvari moramo imeti pred očmi, predvsem 2a to. da te rezultate dosežemo na osnovi čim širšega in najbolj demokratičnega razpravljanja na zborih volivcev. TUDI V URADE »ANALITIČNO OCENO« Občinski ljudski odbor v Domžalah mi je pred dnevi poslal položnico za plačilo davka. Uprava za dohodke mi je poslala najprej položnico za 70 dinarjev, čez nekaj dni. pa spet novo položnico za 190 dinarjev. Ob tem se mi porajajo naslednja vprašanja: ■ 1. Ali se ne bi dalo za da- vek, ki pa. moram plačati vsako četrtletje napisati eno položnico, na hrbtni strani pa naj napišejo: toliko za zemlja-rino, toliko za zgradarino, toliko za dohodnino itd.? 2. Se vam ne zdi, da bi bilo tudi pri njih delovna mesta analitično oceniti, da ne bi tako po nepotrebnem tratili časa? V industriji cenijo vsak gib, trudijo se, da enega in istega dela ne bi dvakrat opravili, tu pa dve poštnini, dvakratno pisanje naslova, dvakraten vpis v knjigo za dostave... In še jaz moram plačati za vsako položnico po kovača poštnine. Če vse to premislimo, pridemo do zaključka, da je na upravi za dohodke preveč ljudi. 3. Vsaka položnica stane približno pet dinarjev. Koliko tisoč položnic se na ta način uniči, v tiskarnah pa ne zmorejo tiskanja n. pr. šolskih knjig, papir je šila drag itd ? ,Občina bi lahko ta denar, ki ga izdaja za take nepotrebne položnice, bolj s pridom uporabila. Naj bi dala denar šolskim kuhinjam, ali za kaj podobnega. Mi, ki si služimo kruh z lastnimi rokami, znamo ceniti vsak dinar in moramo preklicano varčevati, če hočemo prijadrati do prvega oz. do naslednje plače. In nimamo prav nič denarja, da bi ga takole po nepotrebnem razmetavali. Mislim, da ga tudi na občini nimajo, saj kar naprej tarnajo, koliko denarja bi potrebovali, če bi hoteli napraviti to ali ono. Vsaj tako slišimo na zborih volivcev. Se to mislim, da bi morala biti občina vzor varčevanja. Kaj mislite tovariš urednik, če ne ravna tako" samo naša občina, ampak vse, kar jih je v Jugoslaviji? Koliko denarja vržemo takole proč? Zato: 'se tem posvetimo z lučjo analitične ocene. KOGA NAJ POSLUŠAMO? Prejšnji mesec smo prejeli od Rudarsko-metalur-škega inšpektorata posebno okrožnico, s katero nas ta inšpektorat obuešča, da je naše podjetje prišlo sedaj pod njegovo nadzorstvo. Hkrati sta bili priloženi še dve obširni okrožnici. Iz vseh teh pisanj smo ugotovili, da je za higien-sko-tehnično zaščito postal pristojen Rudarsko-meta-lurški inšpektorat LRS. No, prav, če bi bilo res tako. Toda inšpekcija dela prav tako trdi, da je pristojna za higiensko-tehnično zaščito v kamnolomih. Sc več. Sklicuje se na zakon o inšpekciji dela in na pravilnik o higiensko-tehničnih varnostnih ukrepih v kamnolomih in dokazuje, da je za te zadeve pristojna edinole ona in da smejo le inšpektorati dela izdajati potrebne ukrepe in nalagati dolžnosti kamnolomom. Toda prav isto trdi Rudarsko-metalurški inšpektorat in tudi dejansko že odločbe izdaja. Res ni naša stvar, da bi presojali, kdo ima prav, kdo pa ne. Toda za podjetje ni prav nič prijetna situacija, ko o istem vprašanju odločata dva organa in seveda, kaj lahko na različen način. Treba je pa pri tem upoštevati tudi to, da je lahko podjetje za neizpolnitev odrejenih ukrepov, za prekoračitev postavljenega roka kaznovano in da osebno odgovarja tudi odgovorni uslužbenec v podjetju. Pa nam povejte tov. urednik, koga naj sedaj poslušamo, po čigavi odločbi naj se ravnamo? Tako dvojno poseganje v iste zadeve ni nič kaj prida za organizacijo varnosti pri delu. Ker pa menimo, da ni prav nobene potrebe za tako dvojnost v istih zadevah in da to tudi ni posebno v skladu z redom, ki mora vladati v državi, prosimo, da bi Vaše uredništvo pojasnilo, kako naj si sedaj vse to tolmačimo in kako naj ravnamo. Nočemo in ne moremo odrekati ugleda, ki pristoji posameznim državnim organom glede na njihove naloge, in prav zato želimo čimprejšnjega pojasnila, kar bo v prvi vrsti v prid higiensko-tehnični varnosti, ki je izredno pomembna za delavce, ki delajo na mnogih nevarnih delih v kamnolomih-do POTROŠNIKOVE ŽELJE Ob priliki vinske razstave, ki je te dni na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, smo v naših listih brali sijajne ocene slovenskih, oz. jugoslovanskih vin in o številnih medaljah, ki so jih producenti teh vin prejeli. Vse to je lepo. Toda še lepše bi bilo in prav ter v redu, da bi nam tudi naši gostinski lokali postregli res s takšnimi vini. Sicer nam potrošnikom vse medalje nič ne pomenijo. S samim izvozom kvalitetnih vin se menda potrošnik ne more zadovoljiti. Rad bi za svoj denar tudi sam dobil, v lokalih še po razstavi dva deci takega vina, katero je bilo odlikovano z zlato medaljo! In to seveda po zmogljivi, ne astronomski ceni! Pokušal sem vino v zunanjem paviljonu ob cesti, kjer prodajata svoje pridelke vipavska in goriška zadruga. Res je tudi tu po 200 din liter, toda je vsaj vino. In ako računamo stroške, ki jih zadruga ima s tem ter primerjamo cene v naših lokalih, kjer prodajajo slapša vina po 220 din, potem moramo želeti, da bi tudi ti dve zadrugi odprli tudi drugo1 svoje kleti, kjer bi državljanom lahko postregli s kvalitetnim pridelkom po nižji ceni. Kajti tudi pri vinu je prav tako, kot pri mesu na ljubljanskem trgu. Gotovega mesa na trgu nekaj dni ne dobite. Ko pa se spet pojavi, ima vsaj za deset ali dvajset dinarjev višjo ceno. Gostinski lokal malo prepleskajo, ko ga spet odprejo, pa ugotovite, da morate za dva deci plačati mesto prejšnjih 40 din, 44 din. Torej kar 20 .din pri litru več. Včasih je Magistrat urejeval tudi take zadeve. Ali sedanja Tržna inšpekcija nima na to nobene ingerence? Za prihodnje leto je obljubljeno, da bo izšel vinski zakon. Skrajni čas je ie, da bi bil v veljavi. Upajmo, da bo potem tudi v tem pogledu bolje. V zvezi z vinsko razstavo je vsekakor tudi vredno omeniti, da je bila v istem času tri dni odprta v Železničarskem domu pri kolodvoru tudi mlekarska razstava, oziroma razstava mlečnih izdelkov. Sicer v zelo skromnem obsegu, vendarle jo je bilo vredno pogledati. Ne samo producentom, marveč koristila je tudi konsumentom. Toda kot rečeno, bila je preskromna, v premajhnem prostoru, da bi lahko pokazala vse, kar na tako razstavo spada. Kot sem čul, so prireditelji razstave prva dva dni delili obiskovalcem brezplačno, ne samo pokušnje, marveč kar cele kozarce mleka in so tu zlasti nekateri otroci prišli na svoj račun, kar .je bilo dokaz, da ti otroci doma dobe premalo mleka. Zadnji dan razstave.ste dobili res le pokušnjo, ker je bil naval velik in bi bilo za velike kozarce potrebno hektolitre mleka. Po pokušnji raznih vrst sira ste si lahko po primerni ceni nabavili sir ali maslo. Kako bi bilo, ko bi tak kvaliteten sir bil dostopen po enakih cenah tudi izven razstave? -o-k-. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦Hit »DELAVSKA ENOTNOST* '~T_. SOCIALNA POLITIKA 13. septembra 1957 © St. 33 ] Hll W£ ..! Zgodaj zjutraj: V šolo bo treba. OTROŠKI DODATEK S N. V. Dolga Brda: V najemu imate nekaj arov zemlje, ki > Je splošno ljudsko premoženje. Čeprav imate potrdilo, da ste : oproščeni davka, Vam je zavod za socialno zavarovanje dvakrat S zmanjšal znesek otroških dodatkov. Sele od 1. februarja 1956 5 dalje spet prejemate dodatke v polnem znesku. Ali ste upravi- t teni do povračila razlike do polnega zneska, ki bi Vam pripadal S tudi v času, ko'so ga zmanjševali? — Odgovor: Po 46. členu! uredbe o otroških dodatkih se lahko uveljavi pravica do otroške- $ ga dodatka največ za tri mesece nazaj. Potemtakem bi zavod za J socialno zavarovanje utemeljeno zavrnil vašo zahtevo po povr- i nitvi in izplačilu zneska, ki ste ga prejemali premalo,. ker — j vsaj po vašem pismu sodeč — ni bilo .upoštevano, potrdilo, da 5 ste oproščeni davka za zemljo, ki jo imate v obdelavi. Ostane £ Vam kvečjemu odškodninski zahtevek napram uslužbencu, če i dokažete, da je kriv nezakonitega ravnanja in da je zaradi tega § povzročil škodo. Seveda pa bi morali dokazati, da ste izčrpali j vsa redna pravna sredstva (t. j. pritožbo na republiški zavod i za socialno zavarovanje in sprožili upravni spor s tožbo na > Vrhovno sodišče LRS). Tega se pa niste poslužili in zato bi bila 8 tudi taka pot verjetno brezuspešna. i C. I. Preserje: Hčerka, ki obiskuje srednjo tehnično šolo, se i namerava v letošnjem šolskem letu poročiti. Tudi njen bodoči £ mož je študent te šole. Radi bi vedeli, ali boste še dalje preje- $ mali zanjo otroški dodatek. — Odgovor: Če je njen bodoči mož e brez premoženja in tudi po poroki ne bosta vzpostavila skupnega F gospodinjstva tako, da se gmotne razmere ne bodo spremenile, s sklenitev zakonske zveze sama po sebi ni razlog za izgubo pra- c vice do otroškega dodatka. Torej boste lahko prejemali ta do- $ datek za svojo hčerko tudi po njeni poroki, če bo ostala še F dalje pri vas, jo boste vzdrževali in če bodo izpolnjeni tudi osta- i li pogoji. i PLAČEVANJE F H. J. Rudno: Avgusta je podjetje delilo plače iz dobička za i prvo polletje. Mnogi ste se zaposlili s 25. aprilom. Vsem tem ; podjetje odreka pravico do teh plač. Tudi lansko leto ste bili F pri tem podjetju zaposleni od 1. julija do 10. 'novembra. Podjetje £ zavrača Vašo zahtevo, da bi Vam izplačali plače iz dobička za £ lansko leto. — Odgovor: Če ste zaposleni pri podjetju nepre- i trgoma od 25. aprila in je podjetje v avgustu občasno delilo £ plače iz dobička, je ravnalo nezakonito, če Vas pri tem ni upo- £ števalo. Očitno so prezrli določbo 68. čl. uredbe o plačah delav- £ cev gospodarskih organizacij, ki določa, da imajo med letom £ pravico do plač iz dobička, ki se obračunavajo med letom za- i časno, vsi delavci, ki so ob izplačilu v delovnem razmerju z £ gospodarsko organizacijo in pri njej nepretrgoma na delu vsaj £ 3 mesece. Opozorite vodstvo podjetja na' to določbo in s tem i hkrati na pravico, ki Vam jo ne . smejo prikrajšati, in ki jo F lahko v skrajnem primeru uveljavljate tudi s tožbo pri okraj- £ nem sodišču. Nimate pa pravice do plače iz dobička za preteklo ; leto, ker ste bili pri tej gospodarski organizaciji zaposleni ne- £ pretrgoma manj kot 6 mesecev. [ Sind. podr. rud. Zagorje: Po novem obračunavanju so se zaslužki delavcev pri vašem rudniku znižali in kolektiv nima več zagotovljenih plač tako kot v lanskem letu in kot jih je imel do zadnje spremembe. Zato vprašujete, ali je zakonodajalec imel z novimi predpisi namen normalne zaslužke po tarifnem pravilniku znižati ali pa samo urediti sistem pravilnega ugotavljanja osebnega dohodka delavcev. V upravi podjetja utemeljujejo to znižanje s tem, da nastane zaradi zaslužkov v dnevih tedenskega počitka, državnih praznikov in proizvodnih premij. Vi pa trdite, da niste nikjer našli zapisano, da se zaslužki na take dneve in od proizvodnih premij obračunavajo prispevki drugače kot od ostalih dohodkov. Želite zvedeti za naše mnenje. — Odgovor: S tem, da so po novi uredbi o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij rudniki razvrščeni v drugo skupino gospodarskih organizacij, ki delijo dohodek na podlagi ugotovitve dohodka (»dohodkarji«), je uredbodajalec v skladu s smernicami zveznega družbenega plana zasledoval namen, omogočiti rudarjem toliko boljši zaslužek, kolikor večja je proizvodnja, boljša storilnost, večji dohodek. Torej namen novega sistema ni samo pravilno ugotavljati osebni dohodek, temveč zagotoviti, da bo ta osebni dohodek delavcev dejansko in neposredno odvisen tako od individualnih delovnih uspehov kot od uspehov gospodarske organizacije oz. delovnega kolektiva kot celote. Seveda pa novi sistem vnaša marsikaj bistveno novega v plačilni sistem, kar pa v nekaterih računovodstvih ne pojmujejo v celoti in kar tudi v sedanjem kontnem planu ni do kraja izvedeno, kar zavaja v razne nepravilnosti. S prehodom na novi sistem tarifne postavke niso več plače in zato ni nič več govora o nekih »normalnih zaslužkih po tarifnih pravilnikih« ali o »zagotovljenih« plačah. Tarifne postavke so zgolj ključ za razdelitev tistega dela doseženega dohodka, ki je po sklepu delavskega sveta namenjen za plače oz. osebne dohodke delavcev gospodarskih organizacij predpisanaobkhrdgovmuchl delavcev. Da bi se preprečili taki pojavi, kot jih opisujete, je z odredbo o računanju osnov in obračunavanju prispevkov iz osebnega dohodka delavcev gospodarskih organizacij predpisana tabela vseh prispevkov, ki se plačujejo iz doseženega dohodka; v navodilu o preračunavanju tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih gospodarskih organizacij, ki pri delitvi celotnega dohodka ugotavljajo dohodek, pa- je predpisan način, po katerem se morajo dosedanje »čiste« tarifne postavke preračunati v takozvane »kosmate tarifne postavke«. Temu navodilu so priložene tudi ustrezne tabele preračunanih tarifnih postavk v kosmate zneske. Kjer smatrajo te nove kosmate zneske za brutto plače, tam res prihaja do takih pojavov kot jih opisujete. Tam pa, kjer te kosmate tarifne postavke uporabljajo tudi za obračun zaslužka na dneve tedenskega počitka itd. je izračunani kosmati znesek tolik, da ta praviloma zagotavlja najmanj tolikšno plačo kot prej.po netto tarifnih postavkah. Vsekakor bi kazalo temeljito proučiti ne samo novi sistem obračunavanja osebnih dohodkov po citiranih predpisih, temveč tudi na kakšen način računovodstva v praksi uporabljajo ta novi sistem. So namreč številni primeri, ko iz že omenjenih razlogov novi sistem obračunavanja osebnih dohodkov. prilagajajo lanskoletnemu sistemu, izenačujejo še nadalje tarifne postavke s plačami In ohranjajo lanskoletni instrument .»plač iz dobička«, čeprav v gospodarskih organizacijah II. skupine teh plač ni več. GB. OSNUTKU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Značilnosti osnutka Vse ka&e, da bo letošnja zakonodajna delavnost dokaj obsežna in pomembna. Med načrti, ki*so pripravljeni za obravnavo v Zveznem izvršnem svetu in M bodo petem predloženi Zvezni ljudski skupščini, je tudi načrt Zakona o delovnih razmerjih. Le jnalo je zakonov, ki bi jih tako težko pričakovati, kot Je prav .te. Ureja pač za vsakega delovnega človeka vrsto življenjsko vdčnih pravic in dolžnosti. A tudi potreba po njem je vedno večja; ni važen samo za delavce, temveč prav tako za gospodarske organizacije, za vse vrste zavodov in organizacij, kajti dobro nrejena delovna razmerja so Izredno važna za odnos do dela, za delovno storilnost, za sistematično kadrovsko politiko itd. Zato je raz umi jlvo veliko zanimanje naše javnosti za ta načrt. Pa tudi dokaj dolgotrajne priprave/nanj so razumljive. Snov tega zakona ni le zelo pomembna, #e tudi obsežna ter posega na področja, kjer se družbeni razvoj /še posebno globoko odraža in čuti. Zaradi tega je prav, da vemo, kakšne so značilnosti novega načrta. Na prvo značilnost kaže že zgradba načrta in naslov zakona. Obsega namreč določbe, ki obravnavajo delovna razmerja sploh, potem pa delovna razmerja v gospodarstvu ter delovna razmerja pri družbenih organizacijah in zasebnih delodajalcih. Zato — zakon o delovnih razmerjih in ne kot dosedanji osnutki samo delovna razmerja v gospodarstvu. Potem takem bi lahko označili prvi del načrta, ki je po svoji vsebini najvažnejši, za zametek bodočega zakona o delu. Ta prvi del bo namreč veljal za vsa delovna razmerja kjer koti so, torej t.udi za delovna razmerja javnih uslužbencev. Taka zgradba je izraz izredno važnega načela, namreč, da so vse osebe v delovnem razmerju načeloma v enotnem položaju, z enakimi temeljnimi pravicami, ki so značilne za položaj delavca v socialistični družbeni ureditvi. Iz tega sledita nadaljnji dve značilnosti načrta. Odpravljena je vsakršna ekonomska in politična nadrejenost i,n podrejenost v delovnih razmerjih. Hierarhija v gospodarskih organizacijah, zavodih, uradih itd., je torej samo posledica neogibno potrebne organizacije dele. Zato načrt mezdnega (najemnega) delovnega razmerja ne pozna in ga lahko označimo za prvi naš poskus, pravno zajeti in • urediti delovna .razmerja, kakršna nastajajo v socialistični družbi, kj na podlagi družbene lastnine z razvijanjem delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja odpravlja izkoriščanje tuje delovne sile. Druž-beno-poliitični pomen in značaj novih delovnih razmerij prihaja do izraza v določb* načrta, da je delovno razmerje podlaga za pravice, ki jih poznamo" pod skupnim naslovom »samouprava proizvajalcev v gospodarstvu« ali delavska samouprava, oziroma podlaga za pravico, da sodelujejo pri družbenem upravljanju zavodov. Načrt zakona tudi odpravlja razliko med »delavcem« in »uslužbencem«, ker ni med njimi nobene pravne in družbene razlike več. Pozna samo pojem »delavec« in to je vsaka oseba v delovnem razmerju ne glede na njeno funkcijo, delo, vrsto zaposlitve. Ta odprava prav tako ni zgolj terminološka zanimivost, temveč neizbežna, logična posledica že omenjene načelne enotnosti oz. enakopravnosti vseh oseb v delovnih razmerjih. Na to ne bo nič vplivala okoliščina, da bo posebnost oseb v delovnem razmerju z državnimi organi ter drugimi zavodi in organizacijami, ‘ki opravljajo javno službo, urejal poseben zakon o javnih uslužbencih (načrt je prav tako že pripravljen!). Te posebnosti nastajajo zgolj kot posledica posebne delavnosti, ki se imenuje javna služba in zgolj za to, da se zagotovi njeno nemoteno delovanje. Tudi se bodo te osebe imenovale »javni uslužbenci«, zaradi dolžnosti, ki jih morajo v organih javne službe opravljati. Sicer pa bodo v delovnopravnem pogledu v enakem pravnem položaju kot ostali delavci. Vsekakor je utemeljeno pričakovati, da bo prvi del zakona zlasti pa njegovo prvo in drugo poglavje predmet zelo obširnega teoretičnega proučevanja pa tudi praktične izvedbe. V teh poglavjih so namreč temelji in okvirna načela za bodoče zakonodajno delo. Delavskim svetom in 'organom družbenega upravljanja bodo Izhodišče za njihovo konkretno urejanje delovnih razmerij v gospodarskih organizacijah in v samoupravnih zavodih. Sindikalne organizacije pa bodo morale zagotoviti spoštovanje in realizacijo teh načel tudi pri zasebnikih, ko bodo z njim* sklepale kolektivne pogodbe, ki so oblika in način za urejanje delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih. KAJ PA UREJA PRVI DEL NAČRTA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH? Najprej postavlja temeljna načela delovnih razmerij sploh. Med osnovami t'eh razmerij so najvažnejše pravica do dela, svoboda izbire poklica in zaposlitve ter prostovoljnost. Država je dolžna pravno urejati položaj, pravice in varnost ljudi v delovnem razmerju, ker ji to nalaga ustavno zajamčena pravica do dela, ker morajo biti ta razmerja urejena tako, da je državljanom omogočeno razvijati in uveljavljati svoje delovne. ustvarjalne sposobnosti, uveljavljati svoje delovne potrebe, in da si z delom pridobivajo sredstva za svoj razvoj ter razvoj svoje družine. Mnogokrat se iz praktičnih potreb postavlja vprašanje, kaj je delovno razmerje. Koliko je sporov v zvezi s tem vprašanjem, ko uveljajo pravice iz socialnega zavarovanja. Prvikrat se sedaj v načrtu zakona pojavlja zakonska opredelitev delovnega razmerja. Po načrtu je to pravno razmerje med delavcem ter organizacijo, zavodom, organom in posameznik cm. Njegovi značilni elementi so oprav- ljanje dela kot poklica, to delo se opravlja osebno, neposredno in stalno na določenem delovnem mestu ati v določenem delu in sicer s pravico do plače po delu. Iz tega opisa načrt povzema nadaljnje pravilo, da niso v -nedelovnem razmerju osebč, ki opravljajo v organizaciji kakšno začasno delo. S takim opisom elementov in vsebina delovnega razmerja bo možno mnogo bolj zanesljivo presojati posamezne primere in preprečevati tudi razne poskuse zlorab glede na številne pravice, fci izvirajo iz obstoja delovnega razmerja. Zanesljiva zakonita merila so tem važnejša v obdobju, ko se z razvojem gospodarstva zlasti pa industrije številen mlad delavski rod, ki mu postaja zaposlitev v delovnem razmerju življenjski poklic sikih organizacij, niti z akti organov javne službe, ne s kolektivnimi pogodbami. Brez veljave je celo dogovor, na katerega je’delavec sicer, pristal, a bi jemal kakšno pravico, ki mu jo priznava ustava alj zakon. Toda ta prisilni značaj pa vendarle ni tak. ki bi jemal gospodarskim organizacijam možnost samostojnega urejanja delovnih razmerij. U-poštevajs načela delavske samouprave opredeljuje zakon pravice kot so v njemu urejene samo kot okvir in minimum, ki ga zagotavlja družba vsaki osebi v delovnem razmerju. Delavski sveti pa so pooblaščeni, da samostojno urejajo delovna ‘razmerja v gospodarskih organizacijah, pri čemer pa so dolžni zagotoviti delavcem, da bodo deležni vFe-h pravic, ki jim pripadalo Še zadnji posnetek iz letošnjih kolonij: Bilo je lepo in tudi hrana nam je teknila... in osnova tudi za pomembne državljanske in politične pravice. Med ostalimi načeli, ki jih uzakonjuje načrt, j,e omeniti še načelo, da-pripadajo delavcem za enako delo pod enakimi pogoji enake pravice iz delovnega razmerja. Zakonitost v delovnih razmerjih zagotavlja načelo, da lahko delovno razmerje preneha sanjo na način in pod pogoji, ki so določeni z zakonom. Na prvi pogled morda nekoliko togo načelo, ki pa je razumljivo, če se upošteva, kakšnim pravicam je podlaga delovno .razmerje in kako pomembna je prime rn-a stalnost za razvoj delavskega samoupravljanja, za delovno storilnost. Toda s tem ni prav nič zaščitena morebitna nediscipliniranost, Ve.lja namreč prav tako načelo, da je delavec dolžan svoje delovne dolžnosti opravljat; vestno in skrbno. Za morebitne kršitve teh dolžnosti in za povzročeno škodo pa delavec odgovarja seveda po zakonitih predpisih. Pomembno je nadalje načelo, da imajo pravice, ki so delavcem priznane po ustavi ali po zakonu prisilen značaj. Nihče mu. jiih ne more vzeti, nihče omejevati, kajti načrt določa, da se te pravice ne morejo omejevati niti z akti gospoda-r- po ustavi In zakonu, prav tako pa tudi varstva, ki jim ga priznava naš pravni red. Med osnovn-i-mi pravicami, ki jih obravnava prvi del, so zlasti pravica do plače, ki se. ravna po količini in kakovosti vloženega dela in ki se sme ustaviti, vzet; ali zmanjšati izključno v primerih, določenih v zakonu. Delavec ima pravico do ome. j enega delovnega časa. ki traj a načeloma osem ur dnevno. Ima pravico do socialnega zavarovanja, ki je obvezno in enotno. Delavec ima pravico do odmora med delovnim časom, do tedenskega počitka in do rednega IZ JESENIŠKE Skrb za Jesenice so sedež močno razvite občine s 23.218 prebivalci", ki letno ustvarjajo preko 26 milijard 743,667.000 dinarjev družbenega dohodka. Jeseniška železarna je po osvoboditvi izgradila 360 udobnih stanovanj. Razen desetih 16-in 24-stanovanjskih blokov, ki $o že zgrajeni, jih gradi še pet. Tako je železarna Jesenice, najmočnejše jeseniško podjetje, tudi v gradnji stanovanj prva. Da bj stanovanjsko stisko še omilili, so pravkar začeli s sondir- letnega dopusta. Ta naj bi tra" ja! od 12 do 30 delovnih dni. Žene v delovnem razmerju, invalidi in mladina imajo pravico do posebne zaščite, ki ja v načrtu dokaj podrobna in sistematično obdelana. Osebe v delovnem razmerju pa imajo pravico do splošne varnost; pri delu, o čemer načrt podrobneje govori, ko predpisuje, kakšne so dolžnosti vseh vrst organizacij. da zagotove to varnost pri delu. Končno načrt v tem prvem delu ureja še pravice za čas nezaposlenosti, delovne knjižice in nadzorstvene pravice države. KAKO ZMANJŠATI PRIMANJKLJAJ SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Iz malega raste veliko Po zasedanju IV. redne skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje bi se dalo marsikaj razmišljati, kako bi zmanjšati tako velik primanjkljaj socialnega zavarovanja. Marsikje bi se dalo dosti napraviti, da bi bili izdatki zavodov za socialno zavarovanje manjši. Zato bom povedal nekaj besed , o škofeljski ambulanti, kjer bi se tudi dalo kaj prihraniti. Ambulanta je bila odprta 1953. leta. Čeprav nudijo v njej zgolj prvo pomoč, prevezujejo, opravljajo manjše operacije itd., je to le velik napredek, saj zaposlenim ni treba za vsako malenkost v Ljubljano. S tem prihranijo zavodu dosti izdatkov. Na isti način kot so rešili vprašanje splošne zdravstvene ambulante bi se dalo urediti tudi zobno ambulanto. Kupili so že stol, nekaj instrumentov in tudi prostor je že bil pripravljen, pa je stal prazen več kot tri mesece. Tako morajo danes vsi zavarovanci v Ljubljano k zobozdravniku, prav tako tudi njihovi svojci, zavod pa jim mora povrniti vse potne stroške. Nešteto je primerov, da se mora tisti, fci si zdravi zobovje, peljati za eno plombo v Ljubljano po tri do petkrat in d? stane vlak več kot plomba. Vožnja v Ljubljano in nazaj pa stane 128 dinarjev. Da je prevoz dražji kot plomba, si lahko sami izračunamo. Glejte, tu bi se že dalo nekaj napraviti. Zakaj ne bi prišel :ja Škofljico od časa do časa zobozdravnik ali zobotehnik, saj bi bilo to veliko ceneje, kot pa če se vsi vozijo v Ljubljano? - Prav pravi slovenski pregovor, ki pravi, da raste iz malega veliko. Tako-je tudi pri nas na- Škofljici. F. H. Železarne človeka ni mi deli in kopanjem temeljev za 3 desetnadstropne stolpne hiše, od katerih bo vsaka imela 40 stanovanj. Letos bodo v to dejavnost vložili preko 31 milijonov dinarjev, do leta 1958, ko bodo ti trije nebotičniki gotovi, pa še nadaljnjih 340 milijonov. Letos bo železarna porabila še 105 milijonov dinarjev za dokončanje dveh 16-sitanovanjskih blokov- Pričakujejo, da bo do leta 1960 železarna zgradila 644 stanovanj, za kar bo porabila 1.978,000.000 dinarjev. OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA' OKTOBRA (Iz zgodovine ameriškega delavskega gibanja) Bilo je 22. avgusta leta 1927. Ura je je bila polnoč. V kabini z elekričnim stolom v jetnišnici mesta Bostona so usmrtili dva de-lavca — Bartolomea Vanzettija in Nicola Saeca, Američana italijanskega rodu. Obsodili so ju kot razbojnika in usmrtili. Toda bila sta nedolžna. Obsodili so ju na smrt, da bi opravičili preganjanje delavcev, ki so se borili za svoje pravice. Po prvi svetovni vojni je tudi v Združenih ameriških državah prišlo do ostrih spopadov med kapitalisti, ki so v vojnih letih nagrabili ogromna bogastva, in delavci, ki so nosili najtežja bremena vojne in bili vedno bolj izkoriščani. Revolucionarne ideje so iz Evrope prodirale v Ameriko. Zmaga Oktobrske revolucije v Rusiji je vzpodbujala ameriški proletariat v boju proti monopolističnim trustom. Leta in 1920 so ameriški kapita- list; bilj plat zvona, češ da se Amerika »boljševlzira«. Vsako, pa tudi najbolj oportunistično sindikalno gibanje so proglasili za boljševiško, vsako, pa tudi najmanjšo mezdno zahtevo Pa za upor, za začetek revolucije. Policija, ki je zvesto Izvrševala želje in zahteve kapitalistov, je imela polne roke dela. To so bila leta strogega policijskega nadzora nad vsakim delavcem, leta policijskih racij in aretacij. Delavske voditelje so obsojali na večletne ječe. V velikih tovarnah so organizirali teroristične tolpe, k; so razbijale stavke in napadale delavske voditelje. Socialistična propaganda ,1e bila proglašena za zločin. Člane socialistične organizacije »Wor-kers of World« (Delavci sveta) so za- pirali in obsojal; samo zato, ker so bili člani te organizacije. Zlasti pa je policija nadzorovala in preganjala delavce iz tistih držav, v katerih so bila socialna gibanja najmočnejša. Javni tožilec ZDA Palmer je spomladi leta 1920 celo napovedal, da bo vse »rdeče« priseljence izgnal iz ZDA, V takšnem nemirnem in nasilnem časti se je 15. aprila 1920 zgodil v mestu South Braintreeju v državi Massachussets roparski umor. Dva neznanca sta na nlici napadla in ubila nekega blagajnika (ki je nosil s seboj 16.000 dolarjev) ter njegovega stražarja. Vzela sta denar in izginila... Policija je organizirala preiskavo. Minili so tedni in meseci, o napadalcih pa ni blo ne duha ne sluha. Po štrinajstih mesecih so zaprli dva delavca. revna priseljenca iz Italije: Nicola Sacca in Bartolomea Vanzettija. Začel se je proces, ki je trajal šest let. ■ Sacco in Vanzetti sta se znašla v težavnem položaju. Bila sta člana neke ilegalne delavske organizacije, ki je bila anarhistično usmerjena (med italijanskimi delavci v ZDA je bilo veliko anarhistov), in skušala sta to prikriti. Pri tem sta zašla v protislovja, ki jih je policija spretno izkoristila. Javni tožilec je zgradil obtožbo v glavnem na pričevanju neke ženske, ki je trdila, da je videla napadalca in da je bil Sacco eden Izmed njiju. Iz njenih izjav pa je bilo razvidno, da so jo Za pričevanje pripravili preiskovalni organi, kar je tedaj tudi ugotovi! ameriški tisk, O Vanzettiju pa omenjena priča ni mogla ničesar povedati. vendar je tožilec obtožil tudi njega, češ da je Saccov prijatelj in da mn je pri zločinu prav gotovo pomagal. Tožilec je poklical na proces 59 prič, branilec pa nad 80. Za obtožbo so pričali policijski agenti in moralno propadli ljudje, ki so zdrdrali naučene lekcije, za kar so bilj plačani. Proti obtožbi pa so pričali večinoma delavci, tovariši Saccj in Vanzettija. Govorili so prepričljivo, dokazali so alibi za oba obtoženca, vendar jih sodišče ni hotelo poslušati, Te priče so podjetja, v katerih so delali, odpuščala kot »boljševike« nekatere pa so kasneje tudi zaprli. Proces je popolnoma razkril metode tedanjega ameriškega sodstva. Bilo je jasno, da obtožnica sloni na lažnih pričevanjih, toda Sacco in Vanzetti sta morala biti obsojena, ker so to zahtevali interesi kapitala. Treba ju je bilo obsoditi in usmrtiti kot tolovaja, morilca in roparja, da bi lahko napadli delavske organizacije kot skupine kriminalcev. Kapital je na vsak način hotel, dobit; opravičilo za še močnejši pritisk na delavsko gibanje. In sodišče ju je res obsodilo na smrt. Obramba Pa Je uspela, da se Je proces ponovil, toda brez uspeha. Poslej se je proces še večkrat ponovil, sodišče pa ni hotelo odstopiti od prvotnega sklepa. Sredi leta 1926 se je neki Celestin Madeiros, ki so ga zaprli zaradi roparskega napada sam prijavil, da je storil zločin, za katerega sta bila obsojena Sacco in Vanzetti, Tudi na njegovo pričevanje se sodišče ni hotelo ozirati. Dne 9. aprila 1927 je sodišče dokončno zavrnilo prizive obrambe in sklenilo. da je treba oba Italijana usmrtiti. Ta sklep Je Izzval ogorčenje proletariata na vsem svetu. Najbolj množične demonstracije so bile v Londonu, Moskvi. Berlinu. Bruslju, Marseillu in v Kalkuti. Delavci so prišli na ulice, demonstrirali pred ameriškimi konzulatj in pošiljali predsedniku ZDA ter guvernerju države Massachussets protestna pisma, v katerih s0 zahtevali revizijo procesa in pomilostitev po krivem obsoje- nih. Protestom so se pridružili številni svetovno znani ljudje, književniki in učenjaki, med njimi tudi Einstein. Organizatorji procesa proti Saccu In Vanzettiju so tedaj uvideli, da bi bilo dobro, če bi pred svetom še enkrat skušali zakriti svoje prave namene, zato so uprizorili nek dozdevni proces ki jB potrdil prejšnjo razsodbo. In spet je prišlo do demonstracij in velikih stavk. V mnogih deželah so demonstranti zažigali ameriške zastave. Zlasti velike so bile demonstracije v Londonu in Parizu. V New Torku in Albanyju je eksplodiralo nekaj bomb. Demonstranti so razbili celo okna palače Društva narodov v Ženevi. In vendar — 22. avgusta 1927 so v Jetnišnicj v Bostonu usmrtili oba italijanska delavca. Vanzetti je pred smrtjo napisal pismo, v katerem je rečeno: »V tem poslednjem trenutku bi želel, da bi našo usodo pravilno razumeli in da bi služila bot lekcija silam svobode, želel bi, da naše trpljenje in naša smrt ne bi bila zaman.« Sacco pa je napisal pismo sino Danteju In v njem dejal: »Zapomni sl, Dante, da je tvoja dolžnost vedno in povsod pomagati slabotnim, tistim, kf iščejo pomoč, preganjanim In žrtvam, kajti to so tvoji najboljši prijatelji tovariši, ki se bore ln padajo, kakor sta se borila tvoj oče in Barto-lomco Vanzetti, ki sta padla za svo-, bodo vseh revnih delavcev. V takšnem boju boš vedno naše! veliko ljubezni in vedno boš priljubljen ...« Minilo je 30 let. Prizadevanja številnih uglednih Američanov, med njimi Einsteina. Eleonore Roosevelt, senatorja Lehmana in drugih, ds M rehabilitirali Sacca ln Vanzettija, doslej niso bila uspešna. Letos pa so v ZDA spet organizirali gibanje, ki zahteva revizijo procesa in rehabilitacijo nedolžnih žrtev histerične proti-deiavske gonje v letih po prvi svetovni vojni. To gibanje je vedno bolj široko in vedno več je Američanov, ki se mn pridružujejo. POLOŽAJ GRADBENIŠTVA OB NOVI DELITVI DOHODKA Dinar bodi merilo! Gradbeništvo je' bilo lani v stiski. Dela je bilo malo in marsikje so komaj »izplavali«. Letos je položaj drugačen. Dela je več, tržišče nekoliko mirnejše (čeprav je še čutiti .precejšnja nihanja cen) in kar je najvažnejše: gradbeništvo letos drugače oblikuje in razdeljuj® dohodek in plače. V gradbeništvu im industriji gradbenega materiala so plače odvisne od višine dohodka, ki ga ustvari podjetje, in od sklepa njegovim organov o tem, kolikšen del ustvarjenega dohodka bodo razdelil; na plače potem, ko so poravnali obveznosti do investicijskega sklada in lastnih Skladov, v kolikor takšne obveznosti obstoje. (Obveznosti do družbenega investicijskega sklada so odvisne iod odnosa diohiod. ka in dela sredstev na plače v minulem letu. Obveznosti do lastnih skladov pa lahko predpiše občinski ljudski odbor.) Vilmina sredstev za plače torej ni odvisna od števila delavcev in njihove kvalifikacijske strukture, ne od efektivno uporabljenega delovnega časa kot doslej. Podjetje ureja, svoje obveznosti do družbene skupnosti z določanjem dohodka in njegio- Nabiralci zdravilnih zelišč še lahko izkoristite priliko za nabiranje CVETJA: vratiča, jesenske rese. LISTJA: pekoče koprive, gozdne jagode, melise, grenke deteljice, volčje češnje ali beladone, navadne plahtice ali hribske rese in kraškega šetraja (omlačen). Liste nabiramo brez pecljev. RASTLINE: materine dušice, gosje trave, vodne kreše, melise, zlate rozge, gladišnika. preslice, črnohine, vinske rutice in navadne plahtice ali hribske rese. PLOD: jerebike, šipka celega, šipka razpolovljenega, krhlike, belega trna ali gloga, črnega trna in brinja. KORENINE: preobjede, volčje čenje ali belodane, šmarnice, krvavega mlečka in bodeče neže. GOMOL.E: podleska. VRSIC: smrdljivega brinja. MAH: planinski. SUHE GOBE - JURČKE PLAČUJE GOSAD PO NAJVISJIH DNEVNIH CENAH! CENE lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali na pri GC-SADU, Ljubljana, Prečna ul. 4. vo razdelitvijo, ter prek davka na osebne bruito dohodke, , Rezultat teh sprememb je, da &o podjetja osvobojena določenih administrativnih omejitev glede višine plač iin lahko svobodneje oblikujejo plače ter jih razdeljujejo znotraj kolektiva. Razlike so torej precejšnje. Toda prav te razlike terjajo tudi smotrnejši način dela. Vsak prihranek pri stroških vpliva sedaj na naraščanje dohodka. večje sklade podjetja. Takšen sistem delitve postaja torej zelo važen ekonomski činitelj, posebno za gradbeništvo, kjer je živo človeško delu udeleženo v ceni s prejšnjim odstotkom. Te okoliščine bodo nujno vplivale na ustvarjanje novih odnosov v proizvodnji im sodelovanju ljudi v njej, tako glede števila zaposlenih 'kakor tu-dii glede storilnosti dela. Ta odnos se ustvarja prvenstveno prek zainteresira- Povečenje dohodka pa ustvarja- nosti vsakega posameznega de-inožnosti za večje zaslužke in lsvca in uslužbenca za višino osebnega dohodka in tudi prek podjetja kot celote, da tako ustvari potrebna materialna sredstva za lastni napredek, za mehanizacijo, gradnjo poslovnih prostorov, gradnjo stanovanj za delavce itd. Spričo tako znatnih sprememb glede oblikovanja in raz. delitve dohodka ter plač je Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije posvetil zadnji plenum izključno le obravnavanju teh stvari. Plenum je svetoval, naj vodstva sindikalnih organizacij v podjetju vplivajo, da uresničijo tale priporočila: 1. Člani samoupravnih organov kakor tudi vsi člani kolektiva, naj se do potankosti seznanijo z osnovnimi načeli in prednostmi novega načina delitve dohodka. 2. Vodstva podjetij naj analizirajo dosedanje stanje organizacije 4ela in jo spremene, če je potrebno. 3. Na vsakem delovnem mestu je treba čim dosledneje uveljaviti varčevanje. del oddajati v 4. čimveč akord... Kjer so ves kolektiv seznanili s prednostmi omenjenega načina delitve dohodka in plač, kjer so izboljšali organizacijo dela, temeljiteje spremljajo stroške, odstranjujejo slabosti itd., tam že v resnici čutijo prednosti drugačne delitve dohodka. Kako so vse te spremembe vplivala na oblikovanje sredstev vseh podjetij in na plače delavcev, zaposlenih v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, So moč presoditi, ko bodo zbrani in razčlenjeni podatki, ki jih pravkar zbirata Republiški od. bor sindikata gradbenih delavcev in združenje gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala. Tokrat samo nekaj podatkov, v kakšnem položaju so nekatera podjetja. Na gradbilišču V GRADBENEM PODJETJU »MEGRAD« PRAVIJO: Nič več gasilci! Storilnost in sredstva kolektiva večja. — Vsa dela oddajo v akord. — Letos je »fuš« v ozadju, kajti delavci rade volje delajo tudi po delovnem času, več zaslužijo in s tem ustvarijo več sredstev zase— za podjetje Gneča, kajne? O, in še kolikšna. Pred leti ni bila takšna gneča prav nič nenavadnega na naših gradbiščih. Zdaj pa je že bolj in bolj redkost in takšnele prav gotovo ne vidite skoraj na nobenem gradbišču. Res si še sem ali tja kdo »odpočije« za trenutek na ročaju lopate, toda drugi ga takoj opozorijo: prijatelj, drugačna delitev dohodka je, vsak trenutek je dragocen, vsak žebelj pomeni dinar ali več izgube, če ga zavržemo in nekaj dinarjev prihranka, če ga ohranimo. Delavski svet Megrada v Ljubljani je pred mesecem dni razpravljal o polletni bilanci podjetja in ugotovil tole: lani v prvem polletju je delavec ustvaril v eni uri čistih gradbenih del (samo zidanje) v vrednosti 238 dinarjev. Letos v prvem polletju pa ]e ustvari 1 čistih gradbenih del v vrednosti 255 dinarjev. Medtem ko je lami v prvem polletju ustvarilo podjetje pri gradbenih dletih 2>/e dobička in so polovico tega odvedli skupnosti, so ga letos do julija " GRADBENEM PODJETJU »GRADIS« SQ UGOTOVILI: Briaraciiiiki simmik niie Premijski pravilnik bodo spremenili. — Licitirajo le tista dela, kjer bodo nekaj zaslužili. — Solidne kalkulacije in dobra priprava dela na gradbiščih sta za njih že pol uspeha Groba bilanca »Gradisa« za letošnje prvo polletje: © Kolektiv bo razpolagal v ■Prvem polletju s 79 milijoni dinarjev. © Družbeni skupnosti bodo dalj 46 milijonov dinarjev. Lani v istem času: © Ob koncu leta je kolektivu ostalo 3 milijone dinarjev dobička (v prvem polletju ga niso Ustvarili prav nič.) © Družbeni skupnost; so odvedli milijon in pol dinarjev. Iz sredstev, ki bodo ostala kolektivu. 'bodo izločili del za pla-če, ostalo pa porazdelili v rezervni in obratni sklad. Zato, da bj še bol; zaostrili boj za dinar, za varčevanje, za rast Produktivnosti, skratka za ekonomičnost, mislijo temeljito spremeniti premijski pravilnik. Uspeh na gradbiščih mislijo razčlenjevati glede na to', koliko je na ustvarjanje dohodka vplivala prizadevnost delavcev in uslužbencev gradbišča, koliko so vplivali organizacij ski prijemi (podjetja,’ oziroma direkcije) in kakšen je bil vpliv trga na ustavrjanije dohodka. Dohodek bodo razdelili takole: del na vsako gradbišče, ostalo pa po uspehu gradbišč. Sedanje premije razdeljujejo samo po uspehu gradbišč (brez tega podrobnega razčlenjevanja) toda opažajo, da to ni dovolj spodbudno, čeprav si vodstva gradbišč in kolektiv gradbišča kot celota, prizadevajo doseči čim-večje uspehe. Doslej je bil za vsak bazen določen glavni inženir. Ta organizacijska shema podjetja P® ne ustreza več. Zato so na direkciji podjetja zadolžili enega od inženirjev z« organizacijo gradbišč. Drugi vodi planski oddelek. Ta dva med seboj tesno sodelujeta. Razen tega pa so v kalkulacijskem oddelku osnovali še pokalkulacije, kjer dobivajo osnovne podatke za bo- doče planiranje analize itd. Medtem ko so prej gradbišča sama sestavljala kalkulacije, sedaj posredujejo direkciji določene osnovne podatke, kalkulacije sestavljajo v kalkulacijskem oddelku, seveda ob sodelovanju gradbišč. Te spremem- be, ki so sicer navidezno centralistične. pa so nujno potrebne. Izogibajo se na hitro roko sestavljenim in majavim kalkulacijam in se ne spuščajo v licitiranje, kjer ne bi nič zaslužili. Skratka, solidne kalkulacije so osnova »a uspeh, prav tako kot je vnaprej postavljena organizacijska shema gradbišča, porazdelitev strojev, domenjen način del, osnova za smotrno delo, za večji finančni učinek. ustvarili 4,8'Vo in ves ta denar po sedanji delitvi ostiane podjetju (dobiček bi bil še večji, če bi znesku prišteli sredstva, ki jih nwra podjetje prejeti od investitorjev na račun davka na plače). Delavski svet je po razčlenite vi bilance ta denar porazdelil v sklade (sredstva za plače bodo porazdelili pozneje) in med drugim sklenil najeti 23 milijonov dinarjev posojila za razno predvsem drobno mehanizacijo kot: razne transportne naprave, opremo za gramoznico, naprave za prednapeti beton, železne mon„ tažne odre, stojke za strope ,itd. Organi upravljanja so ugotovili. d:a je sedanja delitev dohodka ugodnejša za podjetje in posameznika in da so se obrestovali določeni oirganizacijsko-tehnični ulkrepi. Ni rečeno, da so prejšnja leta v Megradu razmetavati z raznim materialom. Prav gotovo pa je, da bd lahko na tem ali onem delovnem mositu marsikaj prihranili. Sicer pa prej v podjetju tudi niso imeli tako podrobno organizirane evidenčne in finančne službe, da bi lahko ugo_ tovljali stroške za vsako zgradbe td. Letos so evidenčno službo preuredili. Od evidence terjajo več .podla,tikov. Zato so konte razčlenili in posredujejo analitiki podjetja vrsto številk, ki jih potrebujejo za razne analize. Lani in prej so sicer v podjetju občasno, včasih pa vsak mesec, sklicevali proizvodna posvetovanja, vendar so na njin razpravljali večinoma le o teh*. n'čnih vprašanjih, manj pozornosti so posvečali ekonomičnosti dela — dinarju — stroškom. Letos so ekonomičnosti dela, ekonomičnosti gradenj, stroškom, začeli posvečati prvenstveno, .pozornost na vsakem proizvodnem sestanku kajti vedo, da je dinar merilo za uspeh ali neuspeh stavbe, gradbišča, podjetja kot celote. Proizvodna posvetovanja niso omejena samo na vodilni kader (na proizvodna posvetovanja direkcije prihajajo šef; gradbišč itd.), temveč jih sklicujejo tudi šefi gradbišč na svojem območju. Tam se z delavci pomenkujejo o plačah, stroških, delovni disciplini, organizaciji dc-la itd. Tudi sindikat je aktivnejši. Sindikalne skupine na gradbiščih večkrat sklicujejo sestanke in na njih razpravljaj? o gospodarskem položaju 'gradbišča, podjetja, ukrepih delavstva itd. V Megradu pravijo: »Sedaj nismo več gasilci. Sproti odstranjujemo vse tiste slabosti, ki bi lshko kakorkoli vplivale na zvišanje stroškov, zmanjšanje storilnosti in zmanjšanje do-hoclha.« GOSPODARSKE VESTI Nova tovarna dušičnih gnojil V Sisku bodo zgradili tovarno dušičnih gnojil, ki bo začela obratovati leta 1861. Stala bo okoli 8 milijard dinarjev. Del opreme v vrednosti 4 in pol milijarde dinarjev bomo uvozili iz tujine. Osnovna surovina za novo tovarno bo plin, ki ga doslej niso izkoriščali, temveč z zgorevanjem uničili. Plin bodo dobivali iz rafinerije, zemeljski plin pa iz Janj a-Lipe. Poljski ekonomisti bodo prišli V drugi polovici septembra bodo obiskali Jugoslavijo poljski ekonomisti iti 'izkoristili švoj obisk za vzpostavljanje zvez z našimi akademiki in člani ekonomskih inštitutov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, daije z Zavodom za planiranje in statistiko in z Investicijsko banko. Poljski ekonomisti bodo pri nae proučevali probleme cen, njihovo strukturo in odnose, metodologijo planiranja in probleme bilance gospodarstva. Nova proga Beograd—V reoci Ta mesec se bo začel promet na novozgrajeni progi Beograd— Vreofii., Proga je gospodarsko ze-io pomembna, saj povezuje glavno progo Beograd—Niš s pomembnimi energetskimi viri Koiubar-skega bazena. Prevoz premoga iz Kolubarskega bazena proti Beogradu in Vreocem. kjer je velika sušilnica za oplemenjevanje premoga. bo sedaj znatno hitrejši. Tovarna termoizolacijskega materiala obratuje V Prilepu je začel obratovati prvi oddelek tovarne termoizolacijskega materiala »Partizan«. V prvem obratu »Partizana« . bodo lahko letno proizvajali 4.000 ton termoizolacijske opeke v vrednosti 300 milijonov dinarjev. »Tretji maj« v Šanghaju Konec . junija se je na Reki vključila v redni promet naša nova motorna trgovska ladja »Tretji maj« in začela ploviti na novo-odprti progi Jugoslavija—Kitajska. Ladja »Tretji maj« je že prispela v Šanghaj. Do Šanghaja in nazaj vozi okoli 100 dni. Na tej progi bodo vzdrževale zvezo štiri tovorne motorne ladje tipa »Tretji maj«. Graditev livarne v pirotskem okraju V Velikem Bonjicu, v pirotskem okraju, so začeli graditi livarno »Balkan«, in sicer v sestavu podjetja za proizvodnjo strojev in naprav, potrebnih industriji gradbenega materiala. Električno sušenje sena Na gospodarskem posestvu But-mir pri Sarajevu so začeli z za-nijnivlmi poizkusi. Sarajevsko podjetje »Elektroprojekt« poizkuša namreč sušiti seno s pomočjo električne energije. To je prvi poizkus te vrste pri nas z namenom pospešiti napredek kmetijske proizvodnje. Pri podjetju »Elekt.ropro.1ekt« so letos osnovali poseben oddelek za elektrifikacijo kmetijstva, kjer proučujejo izkušnje. ki so jih na tem področju dosegli v tujini. Oddelek je v tesni zvezi z mnogimi domačimi in tujimi inštituti za napredek proizvodnje. Ta mesec so začeli s tako imenovano električno ventilacijo konzervirati silosno krmo. sušiti zdravilne rastline, prav tako pa pripravljajo postopek za električno sušenje sadja. Na posestvu Butmir bodo v letošnji zimi poizkušali gojiti paradižnike, paprike in drugo vrtno kulturo s pomočjo umetnega ogrevanja zemlje. 166 milijonov za napredek gradbeništva Letos Je namenjeno za razvoj laboratorijev in zavodov za raziskovanje materiala in konstrukcij, skratka za napredek gradbeništva, 165 milijonov dinarjev. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani je dobil ll milijonov dinarjev. KAKO JE V »TEHNIKI, IN »SLOVENIJA CESTE« Trikrat več Delo v akordu narašča. Računajo na gradnjo stanovanj. Kupili bodo razne stroje in naprave Tudi za kolektiv gradbenega Itodjetja »Tehnika« je sedanji hači,n delitve dohodka ugodnejši- Ob letošnjem'načinu delitve ostalo kolektivu za plače trikrat več sredstev, tako računali0. kot pa bi jih sicer imel, če bi veljali za gradbeništvo pred-Pisi, ki so š« v veljavi za ostaja industrijska podjetja-Čeprav predpriprave niso tako kot bi želeli (zakas-nitev investicijskih sredstev, nePopolni načrti itd.), je vendar vrednost del v prvem polito letos enkrat večjjr kot lato v istem času. Prevzeli bi lah-K* več del, toda manjka jim etrokovnih delavcev. Medtem ko so opravili lani Itovpročno okoli 40% del v »kordu. računajo, da bodo pravili letos 60% del v akordu- Delavski svet je uveljavil tale ukrepiterepski dodatek ne dobi tisti, ki v primeru potrebe noče opravljat; nadur — dela pa na »črno«. Ob pomanjkanju' delavcev je takšen sicer oster ukrep delavskega sveta razumljiv. V »Tehniki« računajo, da bodo ustvariti toliko dohodka, da bodo del denarja razdelili za plače nad tarifnimi postavkami in ustanovili sklad za čas »mrtve« sezone, del sredstev pa Izločili za 'gradnjo stanovanj. V bližnji bodočnosti mislijo zgraditi okoli 20 stanovanj in 5 garsonjer. Lani o čem podobnem še sanjati ne bi smeli. V podjetju »Slovenija ceste« so bil; kratki: »Po sedanjih računih je letošnji način delitve dohodka za kolektiv spodbudnejši kot prejšnji. P R O 1 Z V O/ V • N J A v SVETU Zavod za ekonomiko in organizacijo industrije na Poljskem Ta zavod je bil ustanovljen v prvi polovic; 1948. leta s sledečimi nalogami : a) da za tod-ustrijsk3 podjetja priprav; socialistične metode organizacije v proizvodnji, upravljanju, planiranju lan računovodstvu; b) da proučuje in razvija novost; v delu (ki so zasnovane na tekmovanju; c) da sestavlja elaborate o metodah In tehničnih sredstvih pisarniškega dela; d) da po zahtev) višje oblasti daje mišljenje o delovnih planih drugih ustanov za znanstvena raziskovanja, fakultet in visokih šol na področju dejavnosti tega zavoda; e) da opravlja ocene na zahteve državnih ustanov; f) da organizira center znanstvene' in tehnične dokumentacije; g) da sodeluje pri organizaciji konferenc, znanstvenih kongresov, razstav itd.; h) da poučuje in usposablja specialiste na področju ekonomike in organizacije industrijskih podjetij; i) da vzdržuje zveze s sorodnimi ustanovami v tujini in izkorišča njihove Izkušnje; posebno s Sovjetsko zveoo in državami ljudskih demokracij; j) da . sodeluje pri predpisovanju standardov; k) da opravlja tudi druge posle na zahtevo Državne komisije za gospodarsko planiranje. Šestletni načrt V začetku se je Zavod precej ukvarjal s teoretičnim in ideološkim značajem znanstvene organizacije dela. Skr- bel je Za vzgojo novih znanstvenih kadrov, ki bodo sposobni uporabljati znanstvene in tehnične izkušnje, pridobljene na področju ekonomike in organizacije socialističnih podjetij ter da bodo tako pomagali pri uresničevanju načrta. Razen tega pa se je »Zavod za ekonomiko« prizadeval, poiskati še druge ■ rešitve, - Na prehodu iz leta 1950 na 1951 je na osnovi dotedanjih izkušenj točno določil svoj cilj in se odločil predvsem za proučevanje socialistične ekonomike in organizacije industrijskih Pod.ietij kakor tud; za razvijanje socialističnih metod dela v industrijskih podjetjih. De,l<, zavoda je od tedaj usmerjeno predvsem za rešitev najvažnejših vprašanj na področju: a) planiranja notranjega, računovodstva organizacije proizvodnje, tehničnega normiranja, lastnih cen in plač, organizacije pomožnih služb, iskanja |.n propagiranja novi-h delovnih metod; (zboljšanja Industrijske administracije. Ta program zavoda ustreza potrebam šestletnega plana na Poljskem. S proučevanjem posameznih problemov Pa 56 ukvarjajo znanstveni centri za posamezne panoge, ki imajo sedeže v raznih mestih. Zavod za mehanično Industrijo v Varšavi je bil leta 1954 priključen Zavodu za organizacijo strojegradnje. Imajo še Zavod za metalurgijo, za ke-mično, tekstilno, konfekcijsko prehrambeno to keramično industrijo ter zavod za konetijsvo, ki je v Poznanju. Dalje imajo še zavode 7a lastno ceno. za iznajdbe to propagando sodobnih metod dela. za birotehniko, za organizacijo im mehani- zacijo računovodstva. Razen tega pa pripravljajo še štiri raziskovalne centre in to: zavode za planiranje, za računovodstvo, za materialne službe, za vzdrževanje in orodja. Štiri leta — 540 poslov •V štirih letih so zavodi opravili 540 raznih poslov. Od tega odpade 60 odstotkov na planiranje, računovodstvo, organizacijo proizvodnje, delovnih norm, tarifnih pravilnikov im plač; 20 odstotkov na organizacijo pomožnih silužb, 13 odstotkov na iznajdbe ln propagando novih delovnih metod in 7 odstotkov na izboljšanje industrijske administracije in organizacije in tehnike industrijskega računovodstva. Naivečje posle so opravili v različnih velikih socialističnih podjetjih. V neki tovarni sladkorja so upeljali nove metode vodenja in evidentiranja materiala. V tekstilni Industriji so Izpopolnili transportni sistem, vpeljali ekonomičnejši sistem računovodstva itd. V konfekcijski industrij; so v nekaterih tovarnah vpeljali tekoči trak, k; je ponekod kombiniran z agregati za zaključne posle.. Zavod je lahko uresničil vse te naloge ob tesnem sodelovanju industrijskih podjetij. Predstavniki zavoda so bil) v tesnem stiku z voditelji, uslužbenci in deltavcj posameznih podjetij. To je nujno, če se hočejo doseči uspehi tako na področju organizacije poslov industrijskih podjetij, kajti tega ni mogoče proučevat) v laboratorijih in kabinetih zavodov Skupine znanstvenikov' so tudi po več mesecev in let v posameznih podjetjih zato da skupno z delovnimi ljudmi iz proizvodnje najdejo najsmoternejše rešitve za posamezna konkretna vprašanja-Prav zato je lahko zavod dosegel znaten napredek v planiranju in kompleksnih raziskovanjih, uporabljanju izkušenj v praksi, populariziranju raziskovalnih uspehov in znanstveni propagandi e pomočjo slik. Planiranje in raziskovanje Znanstvena raziskovanja na področju ekonomike in organizacije podjetij uresničujejo v neposrednem sodelovanju z osebjem tovarn. Znanstveni delavci stalno obveščajo delavce, poslovodje in tehnike o vsebini, pomenu in značaju opravljenih poslov. Obveščajo jih s pomočjo raznih propagandnih to informativnih sredstev. Povezava med znanstvenimi in industrijskimi delavci se zraža na skupnih konferencah, kjer znanstveni delavci, tnženivjii, sindikalni odborniki, predavatelji in najboljši delavci govore o svojih izkušnjah. Na konferencah tudi takoj sprejemajo napotke za bodoči razvoj podjetja. Potlej ko so raziskovalna dela fto-tova ko je sestavljeno poročilo o delu uresničujejo ugotovitve v praksi. V podjetju sestavijo za uresničitev napotkov posebno komisijo, iz predstavnikov uprave podjetja, partijske in sindikalne organizacije. Zavod si prizadeva razširiti izkušnje, pridobljene v posameznih tovarnah v tovarne določene industrijske panoge in celo v sorodnih panogah. V ta namen )e Za«-vod razvil veliko publicistično dejavnost. Do sedaj je izdal 30 brošur pod naslovom »Dela instituta za ekonomika in organizacijo industrije«. Razen tega izdaja še druge mesečne publikacije. V. dejavnosti Zavoda pa zavzema važno mesto propaganda tehničnega in gospodarskega napredka s pomočjo slik. V ta namen so osnovali poseben center za racionalno uporabo mehanizacije v pisarniških delih (birotehnika) Organizirana je prva delavnica za tehnično normiranje in izdelali so tudi dva dokumentarna filma. Zavod zelo tesno sodeluje s sindikatoma! organizacijami, zato da bi Jetiko v podjetjih populariziral svoje Pti^obitve, KAJ JE KR A AM ŽE VESTE Bodimo spretni _ er- * Čudovit je podzemeljski svet — jama Logarček pri Planini Zopet smo se zbrali na kolodvoru, da se odpeljemo na izlet, to pot na našo notranjsko stron, do Rakeka, postaje pred znano Postojno. Od tod se s kolesom napotimo po lepi cesti proti Cerknici. Ko kolesa shranimo na varno mest«, uberemo bližnjico proti vrhu markantne Slivnice. Z vsakim korakom se nam odpira nov pogled na Cerkniško dolino, nazaj na značilno in skrivnostno planinsko polje in (Homanov kot proti Rakeku, na Javornik, Snežnik in proti Hrušici, Na drugo stran nam je pogled preko karaške Bloške planote in Logaškega Ravnika tja do Krima na robu Ljubljanskega barja. Vse to, kar nam zajema pogled je naš kraški svet, značilen kras. Kaj je kras? Kako nastane? Kje nastopa? Ime Kras označuje pokrajino med Tržaškim zalivom, Vipavsko dolino in Notranjsko, Reko, včasih pa tudi svet do Čičarije, Kvarnera in gozdnati kras preko Postojne iti Loža skoraj do Barja. V 19. stoletju so pisali o kra-škem gorovju, kar je označevalo pokrajine, ki jih mi danes nazivamo z umetnim imenom Dinarsko gorovje. Glavnim vrhovom Savinjskih Alp od Ojstrice do Savinjskega sedla je narava podarila tri doline v visokogorju, ki pomenijo za človeka vrata in dohod do onih'vrhov: Matkov kot, Logarsko dolino in Robanov kot. Ledeniki so izdolbli te prekrasne koritaste doline, hi so obenem naj lepši spomenik njihovega delovanja. Od ledenika, ki je izglodal Robanov kot, je še dobro ohranjen in dobro viden precejšen del njegove prednje čeije groblje, ki je prvotno pritiskala na južno vznožje Ra_ duh.ie. Kar je manjka, to je odnesla Savinja. Ob vsej dolinski poti, ki pelje od Savinje in znanega penztionskega gostišča R(l-govilec, srečamo velike skale in peči, kii jih je odložil nekdanji ledenik. Po Pečovju vrh čelne groblje južno dd Savinje in ceste ima Pečovnik, prvi kmet ob poti v Robanov kot, svoje ime, po Beli, to odgovarja ledeniškemu potoku, pa krnet Belšek in vsa okolica, »na Beli«. Še dve kmetiji sledita v prednjem delu jarkaste doline, ki vodi, nad 7 km dolga, v Robanov kot, lune. tiji Goleč in, Roban, po katerem ima Kot svoje ime, a ga domačini imenujejo Robanovo plani-/ no. Dolinsko dno je poraslo z mešanim gozdom, vzdolž njega Pa se ob vsej vzhodni strani vleče širok nežno-bel prod. Sredi vse poti se razprostira nad 1 km dolg zelen Travnik. Na njem so nekoč Robanovi in Kamničani tekmovali, kdo bo s kroglo prvi ustrelil preko vsega travnika skozi sekirino uho. Zmagal je Robanov ded, ki je Umrl je iznajditelj seruma proti tifusu Poljska novinarska agencija je objavila vest, da je umrl dr. Rudolf Weigel, znanstvenik, ki je prvi odkril serum proti tifusu.* Weigel je bil član belgijske medicinske akademije in belgijskega biološkega društva ter newyorške akademije znanosti. tudi prvi z dvema Solčavanoma naskočil uspešno do tedaj nedostopno steno Ojstrice v coklah. Robanov kot je živa zelena planina, prave Tamar, okoli katerega stoje neme, visoke, skalnate gore v polkrogu. V poletnih mesecih pase tu Robanov Joža svojo čredo in zlaga pesmi o lepoti Savinjskih Alp. zraven pa pošilja najboljše mleko, surovo maslo in zdravilni med v penzion Rogovilec. Robanov kot je še pristen, nedotaknjen biser slovenskega alpskega sveta in po za-konu zaščiten od 1. 1950, zaradi svoje izredne prirodne lepote in turistične pomembnosti. Poleg planšarske koče imajo Robano. vi nad stajo urejeni dve čedni sobi z osmimi dobrimi posteljami za izletnike, kj; so namenjeni na Ojstrico. Čimbolj se bližaš Kotu, tem silneje in drzneje kipe kvišku slemenaste gore, ki mu tvorijo obstem j e na treh straneh, na vzhodu Križevnik, Poljske device, Veliki vrh in Mol-ioka peč, na zahodu Rožni vrh, Strelovec, Ute in Krofička, na južni strani pa kot zatrep vsega kota široka in nad 1000 m visoka stena piramidaste Ojstrice (2349 m). Vzhodni podaljšek Ojstrice, Mala Ojstrica, prehaja na Veliki vrh in Moličko peč preko Črnega vrba in Žvižgov ca, med vrhom Ojstrice in med Krofičko pa zija globoka zareza Škrbine (1791 m). Ni krajšega, nd lepšega in zanimivejšega izleta na Ojstrico od onega iz Robanovega kota. Takoj po 10 minutah hoje stopiš v stene. Najprej se dvigaš čez porasle Jeruzale, petem skiozi peči, naposled se vzpneš skozi Zvižgavec na Mo. Učko planimo, od tam pa čez Scdlce na Korošico in na Ojstrico. Posebnost vzpona do Meličke peči je, da vodi v do-pcldanskih urah v popolni siem-ct, ker stoje stene tako, da jih sončni žarki obsevajo šele po poldnevu. Ob svojevrstni razvrstitvi gora. ki oklepajo Kot, je zanimiva tudi igra temnih senc in sončne svetlobe v Kotu in Ime kras nam pa služi danes kot pojem za označevanje pri-rodnih geomorfoloških pojavov, pojavov na zemljini površini, ki nastajajo na apnencu in dolomitu in ki so bili ravno na Krasu najprej proučeni in opisani. Naš Kras je postal znan že po opisih iz 13. stoletja, zanimanje zanj je poraslo v 16. stoletju, vendar smo se Slovenci končno odločili za raziskovanje šele v začetku našega stoletja. Intenzivneje in bolj vsestransko so pričeli naše kraške pojave raziskavah šele po drugi vojni, z ustanavljanjem raznih jamarskih društev in reorganizacijo Speleološkega inštituta SAZU 'v Postojni. Najrazličnejši kraški pojavi so vrtače, lijakaste vdolbine v planotastem svetu, vdolbine raznih velikosti in vdolbin. Na Logaškem Ravniku so najpogosteje posejane. Značilen pojav so ravniki, planota, po kateri najčešče srečujemo škraplje in in vmesne žlebiče prav tako zelo različnih globin in velikosti. Omeniti moramo še jame in brezna, uvale in nekaj večja kraška polja, večje ali manjše zaprte doline z ravnim dnom, kjer na enem kraju izvira potok ali reka in ponikne na" drugi strani. Torej tudi kraški izviri, ki so značilni po tem, da imajo takoj v začetku veliko količino vode, ponikalnice in ponori ali požiralniki, rupe, mesta kjer voda izginja v skrivnostno podzemlje. Poleg teh je še mnogo drugih oblik površine, ki jih moremo prištevati h kraškim pojavom, a zanje tu ni mesta. Ne bomo se spuščali v razmotrl-vanje nastanka vsakega teh pojavov in vsake teh površinskih oblik. Prelestna je jesen v planinah. — Babe v Savinjskih alpah. njegovih gorah, zlasti ob sončnem vzhodu in zahodu. Ob zatonu je Kot saim že ves zasenčen, skoro v mraku. A grebeni In slemena Križevnika, Poljskih devic, Velikega vnh-a in Molidke peči žare kot v zrcalu. Tedaj začne Sipati zahajajoče sonce svoje svetle žarke tudi Skozi globoko zarezo Škrbine. Široka severna siten a Ojstrice, prej že zasenčena, zažari znova. Niato pa jo kmalu zajame večerna tema. Nekaj časa še žari ho čisto zlato vrh Ojstrice, naposled ugasne ogenj tudi na njem. Prizor, vredlen umetniške obdelave. Dr. Fr.Ma— Univerzalno vozilo V kratkem bodo motorizirane enote ameriške armade dobile novo motorno vozilo. To je pravzaprav jeep, ki je lahko hkrati avtomobil in avion. V zrak se dvigne podobno kot helikopter. Botanični vrt za slepce V Nizozemski so odprli botanični vrt za slepce. V vrtu ima vsaka rastlina tablico z Brailo-vo pisavo. Vse cvetlice rastete 1 in pol metra od zemlje, tako da jih obiskovalci lahko otip-ljejo- n ■ ■ ■ : ■ $ Današnji številki smo priložili položnice za nakazilo naročnine. Prosimo vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da to na-kažeja še tekom tega meseca, da se izognejo nepotrebnim stroškom, ki nastanejo v zvezi s terjatvami. Obenem pa prosimo vse naročnike, da nakažejo naročnino vsaj do konca tega leta. UPRAVA Sedaj pa prično z delom voda — atmosferska voda, deloma vodotoki, in to čim so se plasti dvignile dovolj nad vodno — morsko gladino. Voda deluje tu drugače kot na normalnem zemljišču. Odplakuje in raz-talja na površini do tiste točke, kjer izgine v notranjost. Tu se uveljavlja bolj raztapljanje — korozija — kemično delovanje, kot pa mehanično delo — erozija — vode, vendar pa ne moremo reči, kje postane z delovanjem korozija in kje prične delovati erozija. Zato to skupno delovanje vode imenujemo kraška erozija vode. Voda je imela le malo časa za preoblikovanje površine. Več je delovala v podzemlju v notranjosti plasti in zato se je ohranil še pred-kraški relief površine — ravniki. Bolj torej razdira v notranjosti apnenca in ustvarja velike jame in brezna. Problematika krasa je zelo obširna, nekatera vprašanja hi-drogeologije krasa še doslej niso pojasnjena, -ker se tehnične znanosti in eksaktne prirodoslovne panoge za to področje niso dovolj zanimale. Do sedaj je bilo vse preveč le opisanega dela. Za sodobne ekonomske namene podatki o vodnih in geoloških razmerah ne zadostujejo. Potrebne so še dodatne preiskave, vrtanja in različne meritve. Dvomljiva so naziranja o nastanku kraških polj, pojavu presihanja itd. in prav zaradi tega so se izjalovila razna go-spodarsko-tehniona dela •rta krasu. Res so gospodarski ukrepi na krasu negospodarski, neuspešni in negotovi če jih izvajamo razbito in z nepoznavanjem kraške problematike. Na znanstveni osnovi in skupno gospodarsko reševan pa se mora tudi »tajinstveni« kras ukloniti človeški volji. Po skupnem načrtu pa so nato posamezni ukrepi in načrti lahko izvajajo, osušu-jejo se kraška polja, grade se vodovodi, ■ hidrocentrale itd. V Sloveniji srečujemo najrazličnejše kraške pojave v Primorju in na Notranjskem. Ne manjka pa jih seveda niti na Dolenjskem, v Beli Krajini niti visokogorskega krasa v Julijskih in Kamniških Alpah. Na malih krpah apnenca se je razvil kras na gričevju ob robu Celjske kotline, v Halozah, na Maclju, Boču itd. Sonce se je že močno nagnilo k obzorju. Ogledali smo si torej na kratko tudi naš kraški svet in pohiteti moramo, da še ujamemo zadnji vlak proti Ljubljani. N. Bil sem uradnik stanovanjskega urada Biti uradnik stanovanjskega urada, §H verjemite mi, ni lahko stvar. To je g| ena najbolj obleganih uradnih oseb Hi sploh. Oblegali so me povsod: v uradu, gg doma in n a cesti. Brrr... 1 §§§ »Preskrbite mi stanovanje, lepo vas §§! prosim!« »Ce mi preskrbite stanovanje, vam jgj bom svojo hvaležnost izrazil v tiso-§§| čakih!« »Če mi ne preskrbite stanovanja, IH ste zakrknjen tip in birokrat!« §§| - Neki razburjeni iskalec se- me je lotil fizično. Pomislite, napadel me je na cesti, boksnil me je v nos ito mi dejal: »To imat6 zato. ker mi nočete preskrbeti stanovanja!« Kakor da bi nosil stanovanja v aktovki. »Izvolite, dragi tovariši, izberite si po mili volji. Imamo enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja z vsem komfortom1 Stanovanj kot toč e!« * Moj poklic je postajal iz dneva v dan neiznosnejši. Najbolj sitni so bi!)i moji prijatelji: 1 »če nam prifjate&j ne bo preskrbel stanovanja, kdo nam ga pa bo?« Izgubil sem mnogo »prijateljev«, ker jim nisem »hotel« ^ustreči. Od doma do urada me je čakalo vsako jutro najmanj ducat iskalcev stanovanj. »Oprostite, ker vas nismo dtibtii v uradu...« Ko sem se vračal iz urada domov, je prežalo name spet najmanj ducat stanovanjskih prosilcev. Ko sem obesil klobuk na obešalnik v svoji predsobi, me je pozdravil* gospodinja: . . »V sobi vas čaka tovariš ta m ta, zaradi stanovanj*, ki o1*1 obljubili...« ' Bil sem razdražen kot čriček, ki ga stalno drezajta z bilko v njegovi luknji. , »Da, stanovanje! Prostorih stanovanje! Stanovanje in vedtao in povsod, nenehno jn vsepričujoče - stanovanje.« Postal eem črnogled človek, ki mu vsak dan prečkajo cesto črne mačke v podobi stanovanjskih prosilcev. V to mučno življenje je posija-1 nenadoma svetel žarek: zaljubil sem se. Bila 3e lepa i11 vftka svetlolaska. Srečal sem jo vsako jutro na Poti v službo. Sprva je sprejemala moje strastne poglede sramežljivo (tako se mi je vsaj dozdevalo), nato Pa vse bumeje in nekega dne- sem jo ogovoril. Kmalu nato sem jo že spremljal. In pozneje sva se sestajala ob večerih. Razvila se je ljubezen po vseh pravilih. Nekega večera, ko je bila moja sreča na višku in se mi je zdel trenutek ugoden, eem jo vprašal z drhtečim glasiom: »Ali mi hočete postat; žena?« Odgovorila mi je za čuda hitro in g treznim glasom« »Da. če mi preskrbite stanovanje!« Bil sem uradnik stanovanjskega urada. To sp žalostni spomini. Zdaj eem privatnik in pišem razpravo »Vpliv; stanovanja na ljubezen in značaj.« S5S gg Spretnost v uporabljanju raznovrstnega orodja •nam marsikdaj pomaga pri drobnih vsakdanjih hišnih opravilih. Vzemimo kot primer najbolj enostavno orodje odvijač. Večkrat smo že odvili irf zavili kakšen vijak, toda zgodilo se nam je, da nam je izvijač spodletel in poškodovali smo rob zareze na glavi vijaka. Včasih je to sila nerodno, posebno pa še takrat, če nimamo, nobenega drugega vijaka več pri sebi. Kako torej pravilno zavijemo in odvijemo vijak. Na palec leve roke prislonimo izvijač in šele potem začnemo s privijanjem oziroma odvijanjem vijakov. Na ta način smo onemogočili, da bi po. nesreči napravili večjo, zarezo na glavi vijaka kot jo sicer potrebujemo. Vosek namesto sukanca in šivanke Utrujeni smo prišli do prostora, ki smo si ga izbrali za letovanje. Hitro smo na tla zložili šotorska krile. Morda smo to opravili preveč energično, pa so nastale na šotorskem krilu majhne razpoke. Če smo jih opazili, potem je vse v redu, kajti hitro bomo lahko krilo zakrpali. Včasih pa so nastale malenkostne poškodbe, ki jih nismo opazili. Ponoči sredi sladkega spanja pa nas je prebudil dež. Kaj zdaj? Nikar se ne bojte, vzemite le kos voska in odprtine z njim počasi zapolnite. Gumijeva cev na verigi Verige, s katerimi so pritrjene stranice vozila, predstavljajo veliko nevarnost. tako za tiste, ki imajo opravka z njimi kakor tudi za mimoidoče. Raznim majhnim poškodbam, ki nastanejo takrat, ko odpiramo stranice kamiona, se lahko izognemo, če na verige nataknemo kos gumijeve cevi. Če letujemo pod šotorom Prijetno je letovanje pod platneno streho. Toda tudi pod šotorom se lahko počutimo neprijetno, če naša oprema nt v najlepšem redu. V deževnih dneh nam bo sila neprijetno, če bomo pod seboj občutili mrzlo vodo. Voda nam bo pritekala v šotor, če nismo že prej izkopali jarkov- Zato bomo pohiteli In izkopali kanale ali jih razširili- Včasih tudi šotorsko krilo ni vedno dovolj napeto, na njem se nabira voda in kaplja v šotor. Tudi če se spalna vreča dotika platnene stene, nam bo ob deževnem dnevu začela voda curljat; ob vratu. Takle petdeset metrov visok vijačni stolp bo stal na svetovni razstavi v Bruslju. Ponoči bo bogato razsvetljen. Zadnji topli senčni žarki ob vodi. KULTURNI RAZGLEDI 1 /S <■ '.■ h NEKAJ MISLI O FILMSKI KOMEDIJI OB PREMIERI KOMEDIJE »NE ČAKAJ NA MAJ« „AL’ JE GA MUCU PORAZ...*1 Malo pfed svojo smrtjo je ameriški dra-thatik Eugene O’Nedll zapisal: »V sedanjosti čutim več snovi za komedijo, kakor kdajkoli Poprej; toda snovi za zelo robustno komedijo, ki ne ostane posebno dolgo prijetna,« Kajti pozabiti ne smemo — če se spomnimo Lichtenbergovih besed — »da je težko nositi plamenico resnice skozi množico, pa pri tem nikomur osmoditi brade«. V prelomnih časih — ti so pravzaprav rodili tisto komedijo, ki je ohranila svojo vrednost v času — je pripadla komediji posebno pomembna naloga: kakor satira je tudi komedija bila izrazita kritika negativnega v družbi, času in ljudeh. Kadar je komedija postala sposobna kritizirati in nakazati pot k novemu skozi smeh in šalo, tedaj je našla svojo družbeno funkcijo, tedaj se je iztrgala iz zgolj površnega poigravanja in larpurlartističnega igračkanja in se dvignila na višjo raven, ki ji je dajala aktualnost. Tudi naš čas je takšen, da stara epoha zahaja in da že raste nad njo konkretna podoba nove. To je prehod, ki ga občutimo povsod v življenju, in ki odmeva po svoje tudi v umetniškem oblikovanju. Zaradi tega, ker je »komedija poslednja faza, ki jo zgodovina v svoji temeljitosti uporabi, ko v različnih fazah pokopuje preživele pojave« (kakor je. zatrjeval Mara), postavlja ne samo pred literaturo, gledališče in druge zvrsti umetniškega oblikovanja, temveč posebno pred umetnost našega časa, pred film, nalogo, da izoblikuje profil moderne, druž-beno-kriiriič.ne komedije, ki naj s smehom, katerega nam bo priklicala, pomaga omiliti Porodne krče in težave, ki spremljajo prihod novega časa. Vse te misli o komediji je Prav za naš čas in še bolj za družbeni sistem, v katerem oblikujemo svojo filmsko umetnost, zelo lepo strnil na lanskoletnem posvetovanju o filmski komediji poljski prof. Jerzy Toeptitz z besedami: »Mar je socializem družbeni red, kjer bi se bilo prepovedano smejati, kjer hi bile prepovedane duhovite šale? Nasprotno — vem, da si prepričani socialisti in komunisti zelo radi pripovedujemo šale in jih tudi kujemo — no, potem ni nič v nasprotju s socializmom, če dovolimo in poskrbimo, da se tudi gledalca, ki bodo gledali naše komedije, nasmejejo iz srca duhovitim komedijam.« Te misli je bilo treba podčrtati, ko pišemo oceno nove filmske komedije podjetja ‘Triglav film«, ki jo je po ideji Mateja Bora in svojem scenariju z ekipo filrfia »Vesna« Pdsnel v letu 1957 češki režiser František Cap. Podčrtati zaradi tega, da bi zopet ne °čitaii naši filmski kritiki, da je v principu nasprotna filmski komediji in da se s svojimi stališči postavlja proti »tistemu, kar ®eli publika«. Postavlja se seveda vprašanje ali naj bo Paša filmska komedija ilustracija tistega, kar Si v SVoj-ih sanjah želimo, ali pa naj bo Podoba resničnih, življenjskih, sedanjih Procesov. Odgovor ne bo težak, če se sporazumemo ob misli, da je vsaka komedija fPletena iiz nenehnega gibanja ter se poraja ’z konfliktov in nasprotij (lahko so realni ah Pa imaginarni), ki jih prinaša življenje v najbolj realni obliki, a v tisočih variantah ''sak dan s seboj. Se bolj jasen bo odgovor, si ga zastavimo — zaradi boljše ilustra-eije — na drugi ravnini. Ali pričakujemo od Paše komedije konstrukcijo, ki nima nobenega kontakta z realnim življenjem in pro-Ces-i, ki se v njem pojavljajo, ali pa naj favno komedija s svojim bogastvom duhovitosti govori o njih in v svojem jeziku kaže pot, ki jo bodo ljudje ravno zaradi intimnosti načina njenega pripovedovanja Pa.liažje doumeli in sprejeli? Film »Ne čakaj na maj« prihaja pred nas z ambicijo, da bi ga sprejeli za našo komedijo. Toda celotna zgradba in razplet te ta-koirnenovane komedije je negacija vsega tistega, kar smo poprej zapisali o sodobni filmski komediji, posebno pa vsega tistega, Posnetek iz kulturnega filma mladega Boštjana Hladnika »Življenje ni greh« (Proizvodnja Triglav-fiim), v katerem ie zaživela znamenita freska iz Crngroba pri Škofji Loki. kar velja za filmsko komedijo v socialistični deželi in družbenem redu. Ta negacija leži v popolni konstrukciji in izumetničenosti fabule same. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je neki zahodnonemški filmski kritik zapisal, da je pečat celotnega nemškega povojnega filmskega ustvarjanja beg pred življenjem v idealizirano konstrukcijo, ki ima en sam namen: ljudi za poldrugo urico prestaviti iz irealnega življenja v imaginarni svet. Edini slovenski celovečerni film na letošnjem festivalu v Pulju je za-. znamovan z istim Zakonom, ki so ga zahod-nonemškim filmskim ustvarjalcem diktirali filmski trgovci neposredno po drugi svetovni vojni. Torej zapozneli in iz tujine k nam vtihotapljeni odmev teorije o »industriji sanjskega sveta«. Tako po konstrukciji zgodbe, problematičnem zapletu, a posebno še po njegovih banalnih rešitvah, filma »Ne čakaj na maj« ne moremo imenovati naš film, temveč samo v slovenskih filmskih ateljejih in z našimi sredstvi posnet film z nam tujo mentaliteto. Takšno sodbo potrjuje koncepcija, s katero je postavljena mladina, ki je v filmu nosilec dejanja. Mar zna ta mladina misliti na kaj drugega, kakor na ljubezen, ljubimkanje, ljubosumno spletkarjenje in zabavo? Ne verjamemo, da bi dopustila tista naša mladima, ki danes študira na gimnazijah in univerzi, da bi jo istovetili z mladino iz filma »Ne čakaj na maj«, kaj šele. da bi jo v takšni podobi predstavljali pred svetom. Osnovni koncept komedije »Ne čakaj na maj« je zgrešen, bistvo te napake pa leži v begu pred tistim življenjem, ki bi s svojo stvarnostjo nudilo filmskemu ustvarjalcu, ki ima zanj dovolj snovi za duhovito, iskreno in veselo komedijo. Tako pa iz celotne zgradbe' filma lahko samo povzamemo, da jo je ustvarjal človek, ki nima z našim življenjem, našo stvarnostjo, predvsem pa našo miselnostjo nobenega kontakta. Pred leti je 'v celotni jugoslovanski filmski ustvarjalnosti Cap užival sorazmerno veliko prednost zaradi svojega suverenega obvladovanja filmske obrti. Letos nas ni iznenada! niti po tej plati, kajti prerasla ga je vrsta naših domačih filmskih umetnikov. Posebej pa se še kaže ustaviti s kratko ugotovitvijo ob dialogu filma, ki ga je napisal Frane Milčinski. Mislimo, da smo redkokdaj brali v literaturi toliko banalnosti, kakor smo jih imeli priliko slišati v filmu »Ne čakaj na maj«. Samo kratka ilustracija: »Al’ je ga muču poraz, k’ je repetlrou en klas, k’ je le tancou po te-ras mambo cubano. Nej A-nči kita magar maha kot z bičem konjar! Pojdi, o slika, damzar mambo cubano... Vedi de te rada mam, k’ je res, da morje je slan? Tunkati gre se triadam, ampak u bano.« To je besedilo ene izmed pesmic, ki jo. prepevajo v filmu. V tem stilu in tako »življenjsko globoke resnice« napolnjujejo celoten dialog, posebno pa govore mladih. Predaleč bi vodilo, če bi naštevali »filozofijo« posameznih študentov, »čudovito« profesorjevo predavanje na univerzi, neznosno dolgočasno »matematično merilo življenja« ene izmed junakinj itd. , »Ne čakaj ■ na maj« je edini celovečerni film ene izmed slovenskih produkcij v enem letu (od lanskega do letošnjega festivala v Pulju). Nihče se ne bi upiral filmski komediji, če bi bila duhovita in naša, če bi — kakor v nekaterih' drugih jugoslovanskih proizvodnjah — tudi v Sloveniji posneli v enem letu vsaj dva kvalitetna slovenska filma. Tako pa vstajajo resni pomisleki tudi po tej plati. Morebiti je res — kar so napovedovali nekateri iz filmske proizvodnje — da se bodo gledalci trgali za vstopnice za predstave filma »Ne čakaj na maj«. Toda, mar je to merilo za kvaliteto filma? Vkljub temu bo ostala resnica, da je »Ne čakaj na maj« banalna, umetno skonstruirana, našemu življenju in stvarnosti tuja. po tujih vzorcih zaudarjajoča, filmski okus lepega dela naše publike podcenjujoča »komedija«. -mkv. Hilli PREDLOG, KAKO PRIPOMOČI K RASTI GLASBENIH KADROV m 9 m 9 © m 9 S 9 © © 9 9 S © 9 9 9 9 9 © 9 9 LJUDSK V Sloveniji je po nepopolnih podatkih 668 pevskih zborov, 72 orkestrov, 99 godb na pihala, 151 tamburaških zborov, 25 hairtmom ikarskih zborov in 39 zabavnih orkestrov. Suhe številke nam torej povedo, da imamo v Slovenijli nad tisoč glasbenih skupin, ki pa ne premorejo tisoč strokovnih vodij. Tako marsikateri pevovodja in dirigent vadita po več glasbenih skupin. In ekoro povsem razumljivo je, da v takih primerih marsikdo ne zmore poleg svojega poklicnega dela najbolje opravljati te svoje dolžnosti. Toda če že to stanje ni zadovoljivo, je perspektiva še slabša. Večina glasbenih skupin vodijo prosvetni delavci, kd so dobili skromno glasbeno vzgojo na učiteljiščih absolventi orglarske šole, prizadevni samouki in nekaj pevovodij, ki so dobili potrebno . strokovno znanje v glasbenih šolah. Zaradi takšnega stanja, ki grozi, da bo zavrlo amatersko glasbeno dejavnost na Slovenskem, iščejo prosvetna društva, okrajni sveti in Zveza Svobod najprimernejše oblike, ki bi jim zagotovile dotok prepotrebnih strokovnih vodij. Večina dosedanjih prizadevanj tu mislim predvsem na občasne, nekaj tedenske tečaje, s katerimi smo mašili najnuj-neše vrzeli, večina teh prizadevanj, ki so imele zelo dober namen, niso dale pričakovanih rezultatov. Sosvet za glasbo pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije je izdelal osnutek za ljudski konservatorij, .ki naj bi ga prevzela v svoje okrilje Srednja glasbena šola v Ljub-ljali. Ce pa bi sčasoma pokazal dovolj sposobnosti za samostojno življenje, bi lahko postal ena izmed pomembnih poklicnih glasbenih ustanov, od katerih bi imele naše glasbene skupine največjo korist. Kot predvideva program bi šolanje trajalo tri leta. V tem času bi si lahko bodoči pevovodje in dirigenti pridobili solidno znanje za vodstvo zborov, orkestrov in godb na pihala. Seveda pa pri uresničitvi te zamisli nastajajo težave. Ena izmed naj večjih je v tem, da potrebuje konservatorij za začetek precejšnja sredstva ker bi bilo namreč potrebno nadzidati vsaj dve stavbi da bi. tako pridobili prostor za učilnice. Naslednja težava je v tem, da še ne vemo kakšno kvalifikacijo bo imel absolvent take šole. Sosvet za glasbo je mnenja, da bodo prihajali na Konservatorij dobri učenci in v tem primem, bodo dobili po končanem šolanju ustrezno kvalifikacijo in z njo vred pogoje za namestitev. Možnih je več vBirijant. Takoi bi lahko absolventi konservatorija dobili zaposlitev na Občinskem ljudskem odboru, kjer bi lahkq vodili več pevskih zborov. Možno bi jih bilo nastaviti tudi v šoiah. Tudi nekatera večja podjetja hi lahko namestila kvalitetnega pevovodja in dirigenta, da bi vodil glasbene skupine v njihovem okolišu. Ta rešitev se mi zdi najboljša, ker nudi najbolj stvarno osnovo za kvalitetno šolanje gojencev. Šola ima odličen pevski zbor, orkester, pripravljena pa je ustanoviti tudi godbo na pihala. Tako so na tej šoli že potrebni ansambli, odnosno jih je mogoče ustanoviti, s katerimi bi se lahko kandidati usposabljali za bodočo prakso. In kar je še posebno važno, Srednja glasbena šola ima na razpolago strokovnjake, ki bi lahko zelo kvalitetno vzgajali bodoče vodje glasbenih skupin. Tudi okrajni sosveti za glas- bo v Ljubljani, Celju, Kranju, Kopru in Trbovljah žele, d-a bi v svojih središčih vzgajali pevovodje in dirigente za potrebe glasbenih skupin v Svojem okraju. Tudi ti sosveti imajo pri uresničitvi precej težav. Na razpolago nimajo toliko potrebnih strokovnjakov, nimajo prostorov, dovolj sredstev. Zato je možnost kvalitetnega študija s tem močno zmanjšana. Kot vidimo poskušajo prosvetni delavci na različne načine reševati težave, ki jih tarejo pri njihovem d6-lu. Morda bodo izkušnje prinesle nove poglede in metode pri vzgoji pevovodij in dirigentov. Toda kakorkoli bo potekal razvoj, še dolgo, časa bomo občutili živo potrebo po pevovodjih in dirigentih in zdi se mi, da je žg skrajni čas, Hiszpanska — Neumann Maria zua H v«, JC zg, , (Poljska): POKOP PTICA da z njihovo vzgojo začnemo, (z mednarodne razstave gratr.a __________________________vin__ . v Ljubljani). PEVCI TOVARNE POHIŠTVA V NOVI GORICI Med najboljšimi Prosvetno udejstvovanje delavcev tovarne pohištva »Evard Kardelj« v Novi Gorici ima že svoje tradicije. Ob prizadevanju organizatorja tamkajšnje prosvetne dejavnosti tovariša Viljema Manfreda je bil pred štirimi leti ustanovljen pevski zbor. Kmalu se mu je pridružila tudi godba na pihala, ki pa je zaradi pomanjkanja instrumentov kmalu prenehala delovati. Sprva je bilo v zboru le 26 moških in 22 žensk. Toda pripravljali so se vedno novi člani in kmalu sta se iz mešanega zbora razvila tudi mošk; in ženski. Po dobrih treh mesecih učenja so ®e pevci prvič predstavili javnosti ob delavskem prazniku in doživeli lepo priznanje. Od tedaj dalje se je zvrstila vrsta nastopov in pred kratkim so zabeležili že svoj 62. nastop. Peli so v najrazličnejših krajih Slovenije: na Mostu na Soči, Kanalu, Ajdovščini, Radomljah pri Kamniku, Ljubljani, Kopru. Logatcu, Sežani, Duplici in drugod. Radio - Ljubljana in Radio - Koper pa sta njihove pesmi že večkrat posnela na magnetofonski trak. Na svojih koncertih so izvajali dela slovenskih skladateljev in narodne pesmi. Največ uspeha so dosegli letos s koncertom pesmi pokojnega primorskega skladatelja Vinka Vodopivca. Ob tej priložnosti so tudi izdali brošuro, v kateri je prikazano prosvetno udejstvovanje v tovarni. Sedaj pripravljajo koncert pesmi sodobnih slovenskih skladateljev. Pevci so so udeležili že številnih pevskih tekmovanj. Leta 1953 so dobili častno diplomo Radia - Koper, 1955 leta so zasadil drugo mesto v tekmovanju pevskih zborov Primorske in istega leta so dosegli tudi drugo, tretje in četrto mesto v tek- movanju vseh zborov lesne industrije Slovenije. Kot vidimo je bilanca njihovega udejstvovanja pozitivna. Sedaj so pevski zbori tovarne pohištva med najboljšimi v Slovenskem Primorju. Zasluge za to imata poleg pevcev, ki se vestno in disciplinirano udeležujejo pevskih vaj, tudi tovariša Zdravko Munih in Čiri. Silič, ki žrtvujeta ves svoj prosti čas zboru. L. K. 2B0B0V0DSKI ŠOLA pri Svetu »Svobod« in prosvetnih društev okraja Ljubljana VPISOVANJE v vse letnike Zborovodske šole v šolskem letu 1957-58 bo dne 17. septembra in sicer orl 10. do 12. in od 17. do 18. ure na nižji Glasbeni šoli — Ljubljana - Center. Vegova 5, soba 11. Zborovodska šola vzgaja amaterske zborovodje za vodstvo šolskih ali Ljudskoprosvetnih zborov in je namenjena predvsem onim, ki se želijo poleg svojega osnovnega poklica usposobiti še v zbo-rovodstvu. Sola je primerna za dijake glasbenih šol, srednjih gol. univerze in strokovnih šol, ki bi radi po končanem šolanju vodili pevske zbore in za kandidate, ki jih štipendirajo razna podjetja, občinski ljudski odbori in okraji, da bi vodili pozneje njihove pevske zbore. Sola traja tri leta. V prvi letnik se sprejmejo učenci po končanem 16. letu starosti. Za sprejem v šolo mora vsak kandidat vložiti prošnjo do 14.-septembra 1957 v pisarno nižje Glasbene šole Ljubljana - Center. Vegova ul. 5, soba 11. SPREJEMNI IZPITI v L letnik Zborovodske šole bodo dne 16. septembra 1957 ob 8. ali 15. url v sobi št. 3. Ljubljana, Cankarjeva 5-in Svet »Svobod« in prosvetnih društev okraja Ljubljana Štiri zlate, pet srebrnih in tri bronaste medalje Mladinske kulturno umetniške skupine, ki so se udeležile VI. svetovnega festivala v Mosvi so se te dni vrnile v domovino. V močni konkurenci štiriinpetdesetih držav z vseh kontinentov so dosegli izredno velik uspeh. Saj so na kulturnih tekmovanjih prejeli 4 zlate, 5 srebrnih in 3 bronaste medalje. Umrl je Ivan Zorman Te dni je v središču ameriških Slovencev, v Clevelandu, umrl v svojem 68. letu starosti pesnik, prevajalec, glasbenik, skladatelj, vzgojitelj in dolgoletni prosvetni delavec Ivan Zorman. Vse svoje življenje je posvetil slovenskim izseljencem, njegove pesmi, ki so zbrane v mnogih zbirkah, so polne nežne in tople ljubezni do domovine in iskrenega čustvovanja do človeka. Z Ivanom Zormanom smo izgubili pomembnega kulturnega delavca, in to izgubo bodo še posebno občutili slovenski izseljenci v Ameriki. NEKAJ MISLI O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU V ŠOLAH V slepi ulici O družbenem upravljanju na šolah se kaj malo piše. S tem pa ni rečeno, da o njem ne razpravljamo.. Nasprotno, precej govora je 0 tem zlasti v zvezi s toliko ©bljublja.no reformo šolstva. Le žal, da se te razprave odvijajo v zelo ozkem krogu, v širšo javnost pa ne najdejo poti- Z zakonom o družbenem upravljanju na šolah, šolskih odborih in šolskih skupnostih so bili položeni temelji načelu, da dijak ni objekt ampak le subjekt vzgoje. Dijakom je bila dana možnost, da razpravljajo enakopravno z ostalimi o vseh problemih, za katere so pač najbolj zainteresirani. Vendar je dokaj razširjeno mnenje, da je družbeno upravljanje na šolah zašlo v slepo ulico, da je obtičalo na stopnji, s katere ni poti naprej. To morda nekje drži, toda ne popolnoma. Če je kje res tako, je krivda v tem, da ponekod niso znali vključiti v delo širši krog mladine same in pedagogov. Poglejmo dosedanje delo v zvezi z družbenim upravljanjem na šolah. Šolski odbori so se sprva znašli v dokaj težkem položaju. Bili so brez izkušenj in nekateri niso bili na jasnem, kaj je pravzaprav njihova naloga. Zato ni nič čudnega, če se je večina omejevala na reševanje gmotnih problemov šole: obnavljanje šolskih prostorov, nabavo učil :in v zvez; s tem z izdelavo elaboratov o nujnosti nabave sredstev v te namene. Navadno pa je ostalo vse pri elaboratih, ker potrebnih sredstev ni vedno bilo. Seveda »o tudi to bila važna vprašanja, ki so prizadejala precej skrbi zlasti na nekaterih strokovnih šoialah, kjer odločno primanjkuje prostorov, sodobnih učnih pripomočkov, laboratorijev in ustrezne opreme. Kmalu so prišli do spoznanja, da bi bilo doto t»h odborov rn-manjlcljivo,. če bi pozabili dijake in njihove vzgojne probleme. Le kadar bi bilo treba sklepati o kaznovanju so se spuščali v probleme dijakov in njihove vzgoje. Spoznal; so, da niso samo gmotni problemi bistvo dela teh odborov ampak predvsem vzgojni problemi posameznikov iti celotne šole. Nekateri odbori, so pričeli delati o tem analize, ki so pomenile nadaljnje osnovo za delo odborov- Ko so prišli d0 te stopnje, je bila tudi predstavniku dijakov v šolskem odboru dana možnost, da bolj aktivno poseže v delo odbora, ker je probleme poznal in s tem je bila pravilna rešitev problema dosti lažja. Vendar se nekateri odbori tem vprašanjem niso mogli g'oWe posvetiti, ker so se sestajali le enkrat ali dvakrat na leto. Ima~ mo pa tud-i primere, ko Se _v celem šolskem letu niso niti enkrat sestali. Posebno poglavje zase so bile šolske skupnosti. Na njih so se obravnavala že kar standardna vprašanja kot učni uspehi, disciplina, potreba po reviziji učnih načrtov, sodobnejše metode predavanja in pa vprašanje odnosov profesor — dijak in obratno. To zadnje vprašanje bj bilo še posebej delikatno. Za vse predavatelje ne bi mogli trditi, da imajo pravilen odnos d0 dijakov in predavanj, i Dijaki so te probleme na šolskih skupnostih iznašali. Nekateri predavatelji pa so to vzeli kot osebni napad in ogenj v strehi je bil tu. Srečali smo celo nekaj primerov izvajanja represalij, kar je privedlo do določene pasivizacije. dijakov. Seveda tudi dijaki niso bil; povsod in vedno objektivni in so nekatere probleme preveč posploševali. Seveda so to samo nekateri problemi, v glavnem pa so šolske skupnosti dosegle svoj namen: dijaki sami so se začeli zanimati za probleme šole. To pa veliko pomeni. Družbeno upravljanje na šolah je že pognalo močne korenine in moramo na njega računati. Poiskati moramo le nove oblike, preko katerih hi se vključil v aktivno delo širši krog ljudi. Prvi tak poskus so razredni-ške ure, ki so jih uvedli že na nekaj šolah. Njih namen je, da se razredniki bolje seznanijo s problem; razreda in posameznikov, da spoznajo kakšni problemi tarejo dijake in v kakšnih pogojih živijo. Ponekod so te ure bolj uspele drugod manj-Odločujoče je bilo, kako je razrednik v razredu nastopil. Ce je znal odstraniti tisto pregrado. ki ponavadi loči dijaka in profesorja ter si je pridobil njihovo zaupanje in so mu za_ upali tudi svoje osebne težave, potem je takšna ura uspela, če . Pa tega ni dosegel, je bila ura zgolj formalnost in zapravljanje časa. ker so dijaki malo ali na prav nič sodelovali. Nekje se je zgodilo, da je razrednik, ko je vstopil v razred na razred- :.:I :I ■J,..J .j:.I ■ I. J niško uro dejal: »Sicer pa ne bom dovolil, da bi dijaki blatili profesorje.« Skoraj ne bi bilo potrebno poudarjati, kako je ta ura potekala. Razrednik je nekaj časa govoril, dijaki pa so m-olčali. Slučajno pa so v tistem razredu imeli precej pripomb na račun predavanj in izpraševanje nekaterih predavateljev. Po vsem tem pa so vsi molčali. Takšni primeri so sicer redki, kažejo pa. kakšne ra^rodniške ure ne smejo biti. Nasprotne pa so povsod, kjer so razredniki pravilno pristopili k dijakom, pozitivno rešili marsikakšen problem. Zelo zanimive pa so oblike dela, ki so se jih lotili na Tehniški srednji šoli v Ljubljani-Na predlog Mladinske organizacije nameravajo uvesti delo po odborih. Tega se niso lotili zgolj kot eksperimenta, ampak je to rezultat dela nekaterih odborov, ki so že uspešno delovali na lesnem odseku. Sedaj pa nameravajo podobne odbore uvesti tudi po drugih odsekih. Poglejmo si dejavnost nekaterih odborov. Odbor za izdelavo skic bo zbral okoli sebe nekaj dijakov, k; bodo pod strokovnim vodstvom predavateljev izdelovali stenske slike raznih tehnoloških postopkov, skice strojev in aparatov. S tem bo predavatelj pridobil na času. ker mu ne bo treba risati na tabl.p in mu bo ostalo več časa za podrobnejšo . razlago. Obenem pa bi izdelovali manjše skice, ki bi jih potem dijaki lahko vlagali v zvezke in tudi njim ne bo potrebno zapravljati časa z risanjem. Narekovanje vzame predavatelju in dijakom ogromno časa. Da bi se temu izognili, bo poskrbel poseben odbor za izdajanje skript. Dijaki bi sami opravil; vsa dela okoli tiskanj.a na tiskalni stroj. Stroški bi bili le za honorarje avtorjem ln papir. Če bodo uspel; s skrip-tami, bi odpadlo mučno narekovanje in bi ra razlago ostalo več časa. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Na šoli je po vseh odsekih precej zbirk raznega materiala. Vendar doslej nekatere zbirke niso popolnoma urejene, v kolikor pa so, jih predavatelji pri pouku le redko uporabljajo. Za ureditev ter izpopolnitev in za to, da se bodo predmeti pri pouku res uporabljali, bo skrbel odbor za zbirke. In še vrsto drugih odborov, k; bodo skrbeli v^ak za svoje področje, predvidevajo, kot na primer odbor za opremo učilnic s slikami in policami, kjer bi lahko shranjevali predmete, ki se tisti dan obravnavajo in bi si jih dijaki v odmoru lahko ogledali, odbor za štipendije, izvenšolska strokovna predavanja itd. Kaj dosežemo s takim delom? Prvič bi dosegli to, da bi bil pouk bolj zanimiv in nazoren in bi ostalo več časa za razlago In ponavljanje. Druga stvar pa' je, da bi v posameznih odborih in pri delu okoli njih vključili na nekaterih odsekih tudi do dve tretjini dijakov. Tako bi tudi tisti mladinci, ki se ne zaposle toliko pri političnem delu v Mladinski organizaciji, pač pa skrbijo za svoje strokovno znanje, bili zaposleni z nečim, kjer imajo svoj interes. Seveda ne bodo uspehi vidni morda že v nekaj mesecih, ampak bo potrebno precej dela in pc-moči predavateljev, da bo vse tudi na dostojni strokovni višini. Praksa bo pokazala ali so te nove oblike uspešne in ali se bodo dale najti kakšne nove oblike. Važno pa je to da družbeno upravljanje ne bo stvar samo ozkega kroga dijakov jn predavateljev, ampak bodo v njem vključeni vsi- To je še zlasti važno za strokovne šole, ki pripravljajo kader za proizvodnjo kjer se bodo vključili v družbeno upravljanje v podjetjih. Ali je družbeno upravljanje šole res zašlo v slepo ulico? Ne, le potrebno bo poiskati nove ustreznejše oblike dela in uspehi ne bodo izostali V. S. 5=55= S IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO e 13. septembra 1957 št. 38 ; : l tRS#i 1 wutTf >£MS?il . ■ lil® Begunce izkoriščajo za stavkokaze Zahodnnnemški delavci podpisujejo protestno spomenico proti oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem in proti kopičenju atomskega orožja v Zahodni Nemčiji. naj novejše vladne reforme za zmanjšanje kupne moči milijonov potrošnikov.« študenti pr^ti Francu Špansko, prosvetno ministrstvo je kaznoval© 50 študentov univerze v Barceloni, ki so .sodelovali v protifašističnih demonstracijah februarja letos. Nekaj študentov so izključili z vseh španskih fakultet za tri leta. eoiluoiji, ki jo je kongres sprejel, je med drugim rečeno: »Prišel je čas, ko je ‘treba storiti nekaij konkretnega.« S tem sklepom pa se ne Strinja vodstvo Zveze nemških sindikatov, k; odklanja sodelovanje z vzhodnonemškimi sindikati. Zveza sindikatov je že opozorila sindikat lesnih delavcev, da se mora ravnati- po sklepih kongresa nemških sindikatov, Kanadski sindikalni voditelji so poslali ministrstvu za vseljevanje protest proti izkoriščanju beguncev (večinoma madžarskih) za razbijanje stavk. Predstavnik sindikata kemičnih delavcev v Torontu je izjavil, da so Rasistični neredi na Jugu ZDA. Študenti, ki jih je zaslepila rasna mržnja, demonstrirajo proti sklepu Vrhovnera sodišča o odpravi rasnega razlikovanja v ameriškem šolstvu. lei prepovedujejo sleherne stike med sindikati Zahodne in Vzhodne Nemčije. Žrtve zločinskega napada na Egipt Egiptovski obrambni minister in kcmandat egiptovske armade Abdel Kakim Amer je v parlamentu izjavil, da je v bojih s francoskimi, britanskimi in izraelskimi agresorji padlo 2.1M egiptovskih vojakov in oficirjev. Malajski socialisti se združujejo Dve malajski opozicijski stranki — Ljudska stranka in Delavska stranka Malaje — sta se združili in ustanovili Nacionalno socialistično fronto, ki bo še nadalje v opoziciji. Predstavnik Nacionalne socialistične fronte je dejal, da so cilji nove stranke naslednji: 1. združitev Malaje z britansko kolonijo Singapurom. 2. sodelovanje z vsemi socialističnimi skupinami izven Malaje, 3. popolna svoboda malajskega ljudstva na političnem, socialnem in drugih področjih, 4. spremenit ev Malaje v močno in pravično socialistično drža- vo. Protest tujih delavcev v Franciji Nad 15.000 italijanskih delavcev, fci delajo v francoski obmejni pokrajini Mozeie, j© zagrozilo s stavko. Dnavitjo, da bodo zapustili francoska podjetja, če jim vlada v Parim ne bo priznata odškodnine za izgubljene mezde po devalvaciji franka. Devalvacija (razvrednotenoe) francoskega franka je povzročila hudo nezadovoljstvo tudi med tujimi delavci, ki delajo v obmejnih francoskih po-•krajioah. Teh delavcev je nad 100.000. Zločinsko delovanje ' Ku Kiux Klana Jblasti v Alabami, državi na Jugu ZDA, raziskuj e jo mračno dejavnost organizacije Ku Klux Klan na področju Birmingham a, kjer sio k:iainovq pred dnevi napadli 33-letne‘ga črnca Aarona in ga .na smrit pretepli. Aretirali so štiri klamotvce, kar je oblastem omogočilo, da so osvetlile nekatere podrobnosti tega zločinskega dajanja. .Ugotovil; so, da je šest članov Ku Klux Klana napadlo Aarona v trenutku, ko se je z neko žensko sprehajal po ulici. Odpeljali so ga na sedež te organizacije, kjer so g>a nečloveško mučili. Teroristi so nosili krinke, Aaron je na policiji izjavil, da s.o mu med mučenjem povedali, da bodo podobno ravnali z vsakim črncem, ki bo skušal vpisati svoje otroke v šole, v katere so doslej hodili le beli otroci. Francoski komunisti za izredno sklicanje parlamenta Kmranistioni poslanci v francoskem parlamentu so se zavzeli za izredno zasedanje parlamenta, na katerem bi razpravljal^ o »težavnem gospodarskem položaju dežele, ki je neposredno povezan z dolgoletno samomorilno vojno v Alžiru.« V pismu, 'ki ga je vodja komunistične parlamentarne skupine Jacques Dudlos poslal predsedniku parlamenta Andireu Troque-ru, j,e rečeno, da »delavski sindikati dn združenja kmetovalcev upravičeno obscijatjo poslati begunce na delo v tovarno mila »Lever Bros«, kjer delavci stavkajo že dva meseca. Prvič so begunce uporabili kot stavkokaze V livarni v mestu IMurdoicbvi-llu. Koristna pobuda zahednonemškeaa sindikata lesnih delavcev Sindikat lesnih delavcev Zahodne Nemčije je na svojem nedavnem kongresu v Nurnbergu sklenil, da bo navezal uradne stike z vzhodnonemškimi sindikati lesnih in gradbenih delavcev. V re- REORGANIZACIJA GOSPO- 1 DARSTVA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Sodelovanje delavcev v upravljanju Španija... Dva delavca, dva policaja. Pripadniki tako imenovane »policijske armade« patruljirajo po ulicah, zlasti po tistih, kjer so tovarne in gradbišča, in nadzorujejo deiavce, ker se Francova fašistična vlada boji upravičenega upora do skrajnosti izkoriščanega proletariata. Kakšni bodo volilni izl vZaltodnilleMiji Prihodnjo nedeljo bodo v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve. Ves svet jih nestrpno pričakuje, kajtj od njih izidov bo v marsičem odvisno reševanje evropskih in tudi mednarodnih problemov. Cez dva dni bodo Nemci odgovorili na vprašanje: Adenauer ali Olienhauer. Ker je Adenauer doslej (kot močnejši) vladal, je razumljivo, da smo najbolj radovedni, kakšne so možnosti za zmago Olienhauer ja. Nedeljske vo},itwe bodo tretje parlamentarne volitve v Zahodni Nemčiji. Prve so' bile leta 1949. Tedaj je Adenauerjeva kir-ščanskodemofcratska unija dobi_. Erich Olienhauer, vodja zahod-nonemških socialnih demokratov. la 139 poslancv, sociialnodemo-kirejtsikia stranka, ki jo je vodil dinamični in priljubljeni Kurt. Schumacher pa 131. V parlamentu je bilo 400 sedežev. Druga volitve so bile leta 1953. Volili so parlament, ki je imel 487 sedežev. Krščanski demokrati so dobili 243 poslancev, socialni demokrati 151. Tedaj je bil predsednik socialnih demokratov že Erich Olienhauer. Kurt Schumacher je namreč leta 1952. umrl. Krščansko demokratska unija je na volitvah leta 1949 dolbila 30,2% glasov, leta 1953 pa 46u/o, srcialni demokrati s« leta 1949 dobili 28,5 % glasov, leta 1953 pa 30"Al. Leta 1953 je torej. bilo razmerje med krščanskimi demokrati in socialnimi demokrati 46 : 30. In kakšno bo letos? Socialni demokrati »o šli v boj z namenom osvojiti vlado. Ko so se zahodnonemške stranke lansko jesen začele priprav, Usti na volitve, so ihtite pozicij e "socialnih demokratov dokaj ugodne. Njihov® moč je iz dneva v dan rasla. Ne morebiti toliko zaradi; njihove ekonomske in socialne politike, bolj zaradi njihovega zunanj epoilitičnega programa, ki se je tedaj (spričo mednarodnega pomirjevanja, na katerem temelji in za katerega se zavzema) uveljavil kot edini realni program zia združitev Nemčije. Institut za proučevanje javnega mnenja v Zahodni Nemčiji je tedaj ugotovil, da je število volivcev, ki nameravajo voliti Olleniaiueirjeve socialne demokrate, že doseglo število pristašev kanclerja Adenauerja in jih celo preseglo. Po napadu na Egipt čn po madžarskih dogodkih pa so se mednarodne razmere ponovno zaostrile in Adenauer, ki je zgradil zunanjepolitični program svoje stranke na blokovski politiki ter zaostrovanju mednarod. n.ih odnosov, je spet začel pridobivati izgubljene pozicije. Po podatkih, ki jih je objavil za-bodnonemški Institut za proučevanje javnega mnenja, je bilo ob koncu preteklega meseca razmerje naslednje: 46 odst. za Adenauerja, 36 odst. za Ollen-hauerja. Poznavale^ političnega življenja v Zahodni Nemčiji .napovedujejo, da bo takšno razmerje verjetno ostalo tudi po volitvah, Verjetno je za padec Ollen-hauerjiavega ugleda v zadnjih mesečih kriv tudi njegov volilni prcig.naim. Ne mislim na zunanjepolitični, ampak na ekonomski in socialni program socialnih demokratov, v katerem zaman iščemo jasnosti in odločnosti. Ta program je zelo meglen, poln neodločnosti. Nastopa proti nacionalizaciji, ker je »nevarna spričo okrepitve državnokaipi- talističpih teženj«, kot je pred nedavnim dejal socialdemokrat, ski ekonomski voditelj dr. Hein-rich Deiist, morebitni bodoči gospodarski minister. Povedati pu moramo, da je zahodnonem-Ska javnost pazljivo prisluhnila novicam o zahtevah po krepitvi delavskega soodločanja v upravljanju gospodarstva, ki jih je bilo slišati v okviru sindikalnih organizacij. Šele sedaj, ko smo dobili v roke gradivo z njihovih razprav, smo spoznali, da gre za povsem določene predloge in zahteve, ki bi mogli biti izhodiščna točka določene socialnodemokratske politike. Gre novih tehničnih ukrepov, Piv4 sekretar Centralnega Komiteja Komunistične partije Češkoslovaške Novdtsny je pred dnevi napovedal, da bodo letošnjo je.sen objavljeni predlogi za reorganizacijo uprav* ljanja češkoslovaškega gospo* darstva. Ko je govoril pred* tavnškom ostrovskih rudarjevi je dejaL da je namen te r3» organizacije okrepiti socialisti* čno metodo vodenja podjetij« Predlogi Centralnega komiteja, ki jih zdaj .pripravljajo in ki jih Ibod-o jeseni predložili v splošno ljudsko razpravo, bodo določali" zmanjšanje administrativnega aparata in omejitev ministrstev na manjše organe, ki se bodo ukvarjali z vprašanji perspektivnega razvoja posameznih gospodarskih panog in z njihovim gospodarskim vodstvom ter nadzorovanjem. »Odpraviti hočemo dosedanje nasprotje med ravnijo, doseženo v razvoju narodnega gospodarstva, in kakovostjo njegovega vodstva«, je dejal prvi sekretar Noivotny. »Nova organizacija naj ustvari pogoje za popolnejše uresničevanje aktivnega sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju.« Nofwtmy je poudaril, da ima večja udeležba delavcev v upravljanju odločilno vlogo v izpolnjevanju nalog v proizvodnji premoga. »Menimo, da izvira večina pomanjkljivosti iz premajhnega upoštevanja bogatih izkušenj in pobude delovnih ljudi.« Novotny je nadalje govoril o uspehih, ki jih je doseglo češkoslovaško gospodarstvo in poudaril, da'j6 bilo tudi veliko pomanjkljivosti. Omenil je počasni tempo zniževanja proizvodnih stroškov in uvajanja za to, da bi razširili pravico soodločanja na predstavniške zbore velikih koncernov. Osnovna značilnost tega predloga je, da b, prešle najpomembnejše kompetence z nadzornih odborov teh koncernov, ki so s-; v dosedanjem razvoju prilastili vso oblast, v talko imenovano predstavniško skupščino, kj bi jo sestavljalo 19 delničarjev, 19 delavskih zastopnikov im. 11 predstavnikov javnih koristi.' Te zadnje bi imenovalo ministrstvo za gospodarstvo iz vrst znanih ekonomistov, tehničnih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, advokatov in podobno. Toda o tem bodo verjetno povedali kaj določnejšega šele po volitvah. gost v vodstvu in nedisciplino na delovnih mestih. »Te pomanjkljivosti«, je zaključil Novotny, »so onemogočile da bi lani dosegli določeno višino narodnega dohodka, zaradi česar je bilo treb spremeniti prvotno sprejeti petletni plan.« Akcija proti Iriji Predstavnik sirske vojske je izjavil, da so se začele proti Sinji agresivne akcije. V svoji izjavi je opozorili, da se je pet ameriških ladij približalo sirskim obalam, kiar je kršitev mednarodnega prava. Predstavnik sirske armade je še dejal, da so neznana letala preletavala sirsko ozemlje. V zadnji številki našega lista smo pisali, da so delavci diamantnih rudnikov v pokrajini Sierra Leone (Britanska Zah. Afrika) zavzeli rudnike, ker delodajalci niso ugodili njihovim zahtevam za zvišanje mezd in zboljšanje delovnih pogojev. V teh rudnikih so delovni pogoji res Izredno težki in nečloveški. Poglejmo zgornjo sliko. Vsi črni delavci morajo po delu goli skakati pred rudniškim policajem. To je ukrep, ki so si ga izmislili beli gospodarji, da bi preprečili krajo diamantov. Velja pa samo za črnce! ■Tja oocoooooooooooeocooooocooooooocKieoococoooooo ' :c K N O ;..v S Vv E T Sirija, mlada arabska država, ki meri 187.000 kvadratnih kilometrov, je že več tednov cilj ostrih napadov imperialističnih krogov na Zahodu, tako ostrih, kot jih je doslej doživela malo-katera država. Kaj je storila ta arabska dežela, da jo imperialisti tako ogorčeno napadajo? Sirija že nekaj let iskreno uveljavlja politiko popolne solidamo-sti z Egiptom in nasprotuje vsem kolonialističnim ter imperialističnim spletkam in vojaškim paktom, torej tudi Bagdadskemu paktu in Eisenhowerjevi doktrini. Zavzema se za politiko »pozitivne nevtralnosti« (ki zahteva aktivno in prijateljsko enakopravno sodelovanje z vsemi državami, ki si tega žele), za politiko aktivne koeksistence. Da bi ohranila in utrdila svoje nevtralne pozicije, je pripravljena sodelovati z vsako državo, ki spoštuje njeno neodvisnost, in sprejemati pomoč od sleherne države, ki svoje nomoči ne povezuje s političnimi pogoji. Tako je pred mesecem dni sklenila zelo ugodno pogodbo s Sovjetsko zvezo, ki bo nudila Siriji gospodarsko in tehnično pomočč Medtem ko je bila sirijska delegacija v Moskvi, pa so v Damasku, glavnem mestu Sirije, odkrili vojaško zaroto, v kateri so sodelovali tudi ameriški diplomati. Tedaj so na Zahodu dvignili vik in krik, ki se doslej še ni' polegel. Obtožili so Sirijo, da se »vključuje v sovjetski tabor«, da »razbija politično in stra- teško. ravnotežje« na Srednjem vzhodu in da s svojo politiko »odpira vrata komunizmu«. Pozvali so vse države okrog Sirije, zlasti Turčijo in Irak, pa tudi Jordan, Libanon in Izrael, naj bodo pripravljene. Napovedali so blokado Sirije, prihod ameriške Šeste flote v sirijske teritorialne vode itd. S to gonjo bi radi prestrašili sirsko ljudstvo in mobilizirali Zahodu naklonjene politične sile, da bi prevzele oblast in privedle Sirijo v zahodni blok. Kdor pozna politične razmere v Siriji in razpoloženje sirijskega ljudstva, je lahko prepričan, da se Sirija ni (in da se nikoli ne bo) odpovedala svoji neodvisnosti, da ni (in da nikoli ne bo) postala satelit kogarkoli. Obtožbe Zahoda so iz trte zvite in zato tudi v Siriji niso imele zaželenega učinka. Od leta 1949 do 1954 so v Siriji vladale skrajne konservativne, Zahodu naklonjene stranke, med katerimi je bila najmočnejša Ljudska stranka. Pri volitvah leta 1954 pa so zmagale nacionalistična, patriotične politične sile. Narodna stranka pod vodstvom Kuatlija (sedanjega predsednika republike) in Sabrija Asalija (predsednika vlade) je dobila 23 mandatov. Socialistična stranka arabskega preporoda, ki jo vodi Šalah Bitar (sedanji zunanji minister), je dobila 17 mandatov. Socialiste je podprlo tudi 8 poslancev drugih strank. Okrepila se je tudi takoime-novana skupina neodvisnih poslancev, ki niso člani nobene stranke, vendar sodelujejo z Narodno stranko. Skupino neodvisnih vodi Kaled el Azern, sedanji obrambni minister. Te tri politične skupine so sestavile novo sirsko vlado. Večino v njej ima Narodna stranka (nacionalistična meščanska politična sila, ki se ji je pridružilo tudi nekaj fevdalcev), precej sedežev imajo neodvisni (drobna in srednja buržoazija), dve ministrstvi pa socialisti. Vlada torej že po svojem sestavu, po razrednih interesih večine v njej, ne more biti »eksponent komunizma«, kot trde na Zahodu. ' Govorenje o tem je lahko le smešno. Socialisti so v novi Vladi prevzeli ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za gospodarstvo. Čeprav sta to dya najpomembnejša resorja, vendar je njihov vpliv v vladi majhen v primerjavi z rastjo njihovega vpliva v sirski javnosti. Socialistično stranko arabskega preporoda (Baath ai Arabi ai Ihtiraki) navadno imenujejo le »Baath« (Preporod). Svoj sedež ima v Siriji, podružnice pa v Jordanu, Libanonu, Iraku in v drugih arabskih državah. Najmočnejša je v Siriji. Pred nedavnim je libanonski socialistični prvak Gebran Majdala,ny objavil v reviji »Cahiers Internatio.n»ux« članek o socializmu na Sred,jem vzhodu, v katerem je o Socialistični stranki arabskega pre- . poroda napisal tole: »Socialistično gibanje arabskega sveta predstavlja »Baath«, ki je usmerjen izrazito protikolonialistično. Boj proti kolonializmu združuje s socialnim bojem. V tem so tudi vzroki pomanjkanja stikov med arabskimi socialisti in socialisti Zahodne Evrope, ki jih »Baath« obtožuje zaradi njihovega oportunističnega stališča do kapitalističnih interesov v kolonijah. In v tem so tudi vzroki napake, ki jo je storila evropska javnost, ko v »Baathu« vidi bolj nacionalistično kot socialistično stranko. »Baath« je sicer v svoji osnovi protikomunističen, vendar ima zelo elastičen odnos do komunistov. Pri nedavnih volitvah v Siriji in Jordanu je nasprotoval enotni fronti s komunisti, toda to je bilo le zaradi volilne špekulacije. Če pa enotna fronta koristi levici, je »Baath« pripravljen sporazumeti se s komunisti«, Socialistična stranka arabskega preporoda pa ni le protikolonialtstična, ampak tudi protiblokovska. Zavzema se za tako-imenovano »pozitivno nevtralnost«. Trudi 'se, da bi odpravila v arabskem svetu britanski in ameriški vpliv, to pa ne pomeni, da je pripravljena povezati arabske države z vzhodnim blokom. Razen tega se »Baath« odločno zavzema za arabsko enotnost. Njegovo geslo je: »En sam arabski narod — enotnost, svoboda, socializem!« Sicer se tudi arabski meščanski nacionalisti zavzemajo za enotnost Arab