396
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Včeraj pričelo se je zopet zborovanje državnega zbora v novi zbornici, katero bolj nadrobno popisuje naš današnji dunajski dopis.
Zborovanje pričelo se je mnogo kasneje, kakor bil je napovedan začetek. Poslancem razdelilo se je razun druzih manj pomenljivih reči: a) Poročilo justičnega odseka o prošnji niže-avstrijske zbornice advokatov za več prememb v redu za advokate in pa sodnijskega postopanja ; b) poročilo budgetnega odseka o resolucijah, njemu oddanih; c) postava o premembi §. 3. postave od 20. maja 1869. 1., zadevajoče delokrog vojnih sodnij; d) postava zadevajoča premembo člana XIII. postave od 23. julija 1871., s katero je bila vpeljana nova mera in vaga; e) dopis ministerskega predsednika grofa TaafFeja, zadevajoč dovoljenje, da se smejo dolžna pisma gališkega deželnega posojila rabiti za nalaganje usta-novskih, pupilarnih in druzih tacih kapitalov; f) postava o zavarovanji nezgod pri delavcih ; g) postava o zatiranji bolezni ^Skrljevo" v Dalmaciji.
Zborovanje pričel je predsednik kmalu po 12. uri in omenjal v prvi vrsti onih umetnikov, kateri so izvršili krasno zgradbo nove državno-zborniške palače, ome-nivši najprej na kratko zgodovino te zgradbe, potem pa izrekel priznanje zbornice umetnikom in vsem onim, ki so pri izvrševanji krasnega dela pripomogli. Temu je dodal željo, da bi bilo tudi delovanje državnega zbora v novem poslopji pod geslom „z združenimi močmi" enako dobrodelno in koristno za vse državljane in vso državo kakor častno in slavno za ljubljeno našo cesarsko hišo in presvitlega cesarja, kateremu je potem zaklicala vsa zbornica trikrat „hoch" in „slava^M
Koj za predsednikom pričel je svoj govor denarni minister Dunajevski, kateri je zbornici predložil proračun za leto 1884., po katerem znašajo vse potrebščine nad 511 milijonov, vsa zaklada nad 472 milijonov, ves primanjkljaj pa 38 milijonov in 454.813 gold. Ako se pa od tega odštejejo vsi plodoviti izdatki za zgradbo železnic, vrejenje vodotočev, za monumentalne zgradbe, izredna podpora za Tirolsko itd., skupaj svota 32 milijonov in 972.272 gold., tedaj se zniža primanjkljaj za vse redne potrebščine na svoto 5 milijonov in 793 gld., v primeri s takim primanjkljejem tekočega leta s 7 milijoni in 631.863 gold., ako se tem prišteje 2 milijona in 880.000 gold. v izrednih dohodkih, tedaj se pokaže, da je redni primanjkljej za prihodnje leto 1884. memo onega za tekoče leto manji za 4 milijone in 778.228 gold.
Svoja naznanila pričel je potem predsednik Smolka s tem, da se je spominjal poslancev med tem umrlih in oziroma odstopivših, za tem storili so obljubo novo izvoljeni poslanci. — Proti koncu seje interpeliral je dr. Kopp dr. Smolko zarad moravskih volitev. — Konec seje ob 2. uri popoldne, prihodnja seja v petek.
Hrvatska. — Iraenovan je nov ban, toda ne,-kakor je večina hrvatskega naroda želela, baron Fili-pović, ampak v deželi neznan in hrvatske razmere ne-poznajoč grof Karol Khuen-Hedervary, čigar ime se je sicer prejšnji čas večkrat imenovalo, toda nihča ni mislil, da z resnim namenom. S tem storila je vlada ogerska korak, kateri pomeni, na kratko rečeno, nov boj z narodno stranko hrvatsko. Povod tako hitremu imenovanju bana dalo je baje žuganje državnih poslan* cev s Hrvatske, da ne vstopijo v ogerski državni zbor, dokler ni na Hrvatskem odpravljen izredni stan, ker pa potrebuje baje tamošnja vlada pri obravnavi novih davkarskih postav tudi hrvatskih glasov, odpravila je nagloma izredni stan na Hrvatskem, pa s tem si menda vendar ni pridobila glasov hrvatskih poslancev.
Narodna stranka sklenila je pretekli ponedeljek, kakor čujemo, držati se svojih pred nekaj meseci storjenih sklepov in od novega bana zahtevati v prvi vrsti^ da se odpravijo takoj vsa dosedanja žaljenja skupne dr-žavno-pravne poravnave, in pa, da hočejo novo vlado samo tedaj podpirati, ako se vstopi na tla tega njihovega programa. — Deželni zbor hrvatski ima se baje sklicati kmalu in privoliti se mu namerava obrok osmih dni, da odobri gospodarstvo medčasnega vladanja. Mogoče pa je tudi, da se deželni zbor razpusti celo poprej, ker bi sicer prišlo do hudih razporov v zbornici.
Francoska. — Iz Pariza se naznanja, da francoski vladi še ni došlo naznanilo od admirala Courbet-a. Sicer pa se čuje iz Tonkina, da hoče francoska posadka zopet pričeti boj, da se postavi s tem v oni stan, na podlagi katerega bi bilo mogoče pogajati se z vlado kitajsko. Govori se, da hoče angleška vlada posredovati med kitajsko in francosko, ker bi bila vojska med Francosko in Kitajsko trgovini angleški v veliko škodo.
Egipet. — Po telegramih, došlih iz Londona, prosila je egipčanska vlada sodelovanja vlade angleške, da bi se pri Turški doseglo privoljenje, da se smejo turški rekruti uvrstiti v sudansko vojsko, angleška vlada pa da na to še ni odgovorila, temveč prej poprašala, bodo li poveljniki onih rekrutov častniki evropejski.
Sicer se v Egiptu ni spremenilo nič pomenljivega; v Hartumu je vse v strahu in beži pred krivim prerokom ; o tem pa, ali je njegova vojska res velika, ka-koršno je proglasila govorica, se ne ve nič natančnega.
Švica. — Iz Ziiricha se telegrafira, da je ljudsko glasovanje s 33.000 proti 14.000 glasovi zavrglo prisilno popisovanje zapuščine umrlih.
Laška. — Vladina stranka laškega parlamenta se je jeia krušiti, vendar pa do zdaj opozicija nima več kot 95 glasov, vlado pa podpira baje 59 desničarjev in 58 levičarjev, 17 poslancev iz središča, 7 pa je „divjih^^ to je brez zveze klubove.