Kupujte 10JNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAK AVN EQUALITY i NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 11, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 7 ZAVEZNIKI UNIČILI JAPONSKI KONVOJ NA NOVI GVINEJI Prizadevanje, da bi izkrcali ojačenja, so morali plačati Japonci s 138 letali in 6 do 8 ladjami. AKCIJA AMERIŠKIH LETALCEV NA BURMI Zavezniški glavni stan v A v-*- straliji, ponedeljek, 11. januar-"la' """7 Zavezniški bombniki na-. Jujejo s svojim bombardira-\ ^ japonskega konvoja, ki 4 Jezi od Lae na Novi Gvineji, je hotel izkrcati ojačenja. j .konvoju, ki je štel dvanajst . 'J' so bile tri ladje že pogrez-nadaljne tri ladje pa so zadeli direktni zadetki. ^^ rugi ameriški in zavezniški °inbniki pa so istočasno bom-so rali Pristanišče v Lae, kjer re !P.ihove b°mbe zanetile poža-j.' k! so vidni več milj na oko- ^0gronuie japonske izgube ;ray štiridnevnem bombardiranju j tucT konvoja so izgubili Japonci di 138 letal. ben Zavezn'ških izgubah ni no-r. eSa poročila, toda uradni vi-j da se ne morejo niti Ponce a primerjati izgubam Ja- ^ASHINGTON, 10. januarja da • ^ department naznanja, kam6 bil° v teku Mac ArturJeve čenThPaSt na N°vi Gvineji uni" boi \ 53 JaPonskih letal, 19 Jmh in 85 trgovskih ladij. Tkalska akcija v Kitajski ta- ameriško zračno silo v Ki-J 9. januarja. (Zakasnelo). ietal riŠki bombniki in b°jna <3išČ a S° naPadla japanska sklada B m -reČno Plovbo v Bhami Urmi> kjer so njihove bom- ftetii§reZnile eno ladJ° ter za-e mnogo požarov. arjaeW Delhi> Indija, 10. janu-w' Angleški bombniki so ŽitliR ;i'aponske naprave v bli-kjer thendaunga na Burmi, v so povzročile njihove bom-obcutno škodo. MURRAY PROTI NAVIJANJU CEN WASHINGTON, 10. januarja — Philip Murray, predsednik CIO organizacije, je izjavil, da se kontrola živilskih cen in ra-cioniranje živil izvaja tako, da je to "narodna sramota." "Cene se silno navijajo in vsi oni, ki se morajo preživljati s svojim zaslužkom, vedo, da ni skoro nobene kontrole nad njihovim navijanjem. Delavci marsikje ne morejo kupiti dovolj živil, ki so potrebna za zdravje njihovih družin," je rekel Mur- Nemške generale skrbi položaj armad na Kavkazu Maršal Bock je svetoval Hitlerju, naj potegne armade s Kavkaza, dokler je čas za to. se Pazite na smeti! Mestne oblasti naznanjajo, da ne bodo več pobirale smeti, med katerimi se nahajajo kositrne posode ali takozvane "kante." Oni, ki ne bodo kooperirali z vojnimi prizadevanji mesta ter spravljali na stran teh kant, naj si saitii pripišejo, če jim bodo o-stale nepobrane smeti. Na dopustu Na šestdnevni dopust je prišel poročnik Stanley Žagar, sin Mr. in Mrs. Jacob Žagar, 9306 Parmalee Ave. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo obilo zabave! Zaveden rojaki V soboto se je Frank Žiberna, 8115 St. Clair Ave. dobro postavil, ko je za skupno vsoto $500 kupil vojnih bondov, da tudi on stori svoj delež za demokracijo, in pravi, da jih bo ob priliki še več kupil. France je bil svoječasno godec na harmonike. ^goslovanska vlada je odredila slovesen pogreb Tesle na državne stroške ja)(I*6W Y°rk Times, 9. januar-cijskp Jllgoslovanski Informa-da i ter je naznanil včeraj, bfcn? Jugoslovanska vlada v Teslo odredila za Nikola tran ' ?četa radia in modernih ke, slmisiJskih sistemov elektri- ne' stroV§k°Sten P°greb na držav" la v°febna sIužba se bo vrši" W drali St- John Divine v ob štirih popoldne. C>Stvo Pri Pogrebu Tesla a?ija, kjer je bil dr. star§e r°^en kot sin srbskih po bo uradno zastopana Fot^y asadorju Konstantinu njih in v yelikem številu sedate dežei visokih uradnikov Med •• bašip VJlmi bodo dr. Ivan Su- stavije aški ban; ministri nistrskftl na razPolago: bivši mi-Jevtio t, Pre104 AMERIKANCI S TUJIMI IMENI Amerika je v vojni, zato se zdaj pričakuje eno stvar od vseh Amerikancev: da so pripravljeni, umreti za svojo domovino—Ameriko. V to svrho se tudi' ljudi nč klasificira kot "Amerikance" in "Amerikance tujega porekla." Vsi imajo namreč enak privilegij—umreti. Toda v kolikor gre za nazore, tikajoče se bodočnosti sveta po vojni, so pričele nekatere vladne agencije klasificirati Amerikance v dve skupini: (1) v inozemstvu rojene Amerikance, med katere so vključeni tudi vsi Amerikanci s "tujimi" imeni, neglede, da-li so rojene tukaj ali v starem kraju, in (2) v Amerikance anglosaškega porekla. Prva skupina je bila posvarjena, "naj odloži za časa trajanja te vojne svoje spore, ki so nastali med monar-histi in demokrati, katere izrabljajo inozemski politiki v prid svojih ambicij v obnovljeni Evropi," in "naj prenehajo s svojimi nacionalističnimi prerekanji glede bodočih državnih oblik." (Tozadeven članek je bil objavljen dne 26. novembra 1942 v New York Timesu; z vsebino tega članka smo tedaj tudi mi seznanili naše čitatelje. Uredništvo.) Mi Slovenci in večinoma vsi Jugoslovani smo iskreni in dobri Amerikanci, kar je tudi vladi znano. Od naše strani pa so tudi nam dobro znana svarila ameriške vlade odnosno osebnosti njenih departmentov, katera svarila so bila dana našim' slovenskim, hrvatskim in srbskim zastopnikom v Washingtonu, kamor jih je svoje-časno poklical Elmer Davis. Prav tako narn je dalje znano, da so precl merodajnimi department v Washingtonu prevodi vseh važnejših člankov našega časopisja. Toda kljub vsemu temu si usojamo kot dobri Amerikanci, živeči v svobodni in demokratični deželi, za katere zmago smo pripravljeni žrtvovati svoje življenje, vprašati: Kaj naj to svarilo pomeni? Ali naj to pomeni, da Amerika np želi, da bi, na primer Amerikanci poljskega porekla razpravljali o bodočnosti Poljske? Da Amerikanci jugoslovanskega porekla ne smejo, dokler traja vojna, povedati predsedniku, kongresu in državnemu department^ kakšne vrste politična in ekonomska organizacija Jugoslavije bi osrečila jugoslovansko ljudstvo in pripomogla deželi do blagostanja, da bi mogla slednja uspešno sodelovati z Zedinjenimi državami pri ustanovitvi drugega sveta—to je sveta, glede katerega zagotavljajo naš predsednik in naši najboljši državljani, da ga bo treba ustanoviti po vojni? Ako pomeni to, pomeni tudi to, da bo veliki proporciji našega naroda odVzeta svoboda govora in tiska samo zato, ker so ti Amerikanci jugoslovanskega, češkoslovaškega, poljskega, grškega in drugega porekla. Z drugimi besedami bi to pomenilo, da je popolnoma v redu, ako Amerikanec anglo-saškega porekla pravi, da da figo za jugoslovanskega kralja in da je po njegovem mnenju napočil čas, da se Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija in Grčija iznebe svojih kraljevskih "opernih bufonov," toda tega naziranja pa ne smejo izraziti Jugoslovani, Rumunci, Bolgari in Grki... Dalje Preminil je pionir društva "V boj" 53 SNPJ Cleveland, Ohio. — Leta 1906 ko se je sešla mala skupina mladih mož in fantov, kateri so postavili temelj društvu "V boj" katero društvo so priklopih k danes največji slovenski podporni organizaciji v ameriški Sloveniji. Med temi mladimi fanti je bil tudi pionir oziroma ustanovitelj „ pokojni Joseph Prusnik, kateri je prav tako popolnoma v redu, če pravijo Amerikanci je umrj zadnji četrtek, kot si je z imeni Smith, Armstrong, Hubbard ali Fish, da narodi želel, ko se je večkrat pošalil, vzhodne Evrope niso zreli za demokracijo, da oni ne razumejo pomena izraza "neodvisnost" ter da potrebujejo "močne roke," ki jih bo vodila in naučila, kaj se pravi biti demokratičen in svoboden, ni pa dovoljeno izražanje temu nasprotnega mnenja, ako to mnenje izraža kak Prpič, Kavčič, Todorov, Philactopoulous ali Mitranski, ker to škoduje našemu vojnemu prizadevanju... Tako zadržanje proti svobodni debati med Ameii- Imenik zastopnikov za redno letno delniško konferenco Slov. nar. doma, St. Clair Ave. dne 14. januarja 1943 Ime društva: Ime zastopnika 1. Brooklyn, št. 135 S.N.P.J. 2. Cankarjeva Ustanova .................... Joseph Jauch 3. Carniola Hive, 493 T. M............. Frances M. Tavčar 4. Carniola Tent, 1288 T. M............. Joseph Susnik 5. Cleveland, 23 Z.S.Z....................... Louis Rosman 6. Cleveland, 126 SNPJ .................... John J. Gabrenja 7. Clevelandski Slovenci, 14 S.D.Z. John Susnik 8. Concordians, 185 SNPJ ,.............. Agnes Jerich 9. Comrades, 566 S. N. P. J. 10. Danica, 11 S. D. Z......................... Josephine Centa 11. Dosluženci ...................................... Frank Wirant 12. Enakopravnost .............................. John Renko 13. France Prešeren, 17 SDZ ............ John Zalar 14. Glas Clev. Delavcev 9 SDZ............ Frank Cesnik 15. Godba Bled ........................ 16. Ilirska Vila, 173 A. B. Z............. Anton Vehar 17. Dram. dr. Ivan Cankar ................ Rudolf Widmar 18. Jugoslav Camp, 293 WOW............ Anton Zakrajšek / 19. Juaranja Zvezda, 137 ABZ............ Mary Bradač 20. Kristusa Kralja 226 KSKJ............ Frank Jansa 21. Lipa, 129 SNPJ ............................ Frank Smole 22. Ložka Dolina ................................ Michael Telich 23. Lunder - Adamič 28 SNPJ__________' Anton Wapotich 24. Napred. Slovenke 137 SNPJ Josephine Močnik 25. Napredni Slovenci 5 SDZ ............ Frank A. Turek 26. Naprej, 5 S. N. P. J..................... Joseph Skuk 27. Novi Dom, 7 SDZ ........................ Krist Stokel 28. Abraševič, pev. zbor ........ 29. Pečlarski Klub .............................. Matija Mesec 30. Progresivne Slovenke .................. Cecilia Subel 31. Ribnica, 12 S. D. Z......................... Andy Sadar 32. Slovenska N. Čitalnica .... 33. Slovan, 3 S. D. Z......................... John Pollock 34. Slovenec, 1 SDZ ............................ Frank Zorich 35. Slov. Sokolice, 442 SNPJ ............ Frances Legat 36. Social. Klub, št. 27 ........................ John Krebel 37. Pevski zbor "Zarja" ...................... Josephine Turk 38. Spartans, 576 SNPJ ...................... Matthew Debevec 39. Srca Jezusa ................................ Andrej Tekauc 40. Srca Marije (staro) !................... Mary Stanonik „ 41. Sv. Anna, 4 SDZ .......................... Anna Erbežnik 42. Sv. Cirila in Metoda, 18 S D Z Frank Modic 43. Sv. Janeza Krstnika 37 A B Z John Zalar 44. Sv. Vida, 25 KSKJ ...................... John Vidmar 45. St. Clair Grove, 98 WC ................ Terezija Zele 46. Svob. Slovenke, 2 SDZ ................ Nežka Kalan 47. Tabor, 139 S. N. P. J..... 48. Triglav ................................ 49. Martha Washington, 38 S. D. Z. 50. Geo. Washington, 189 ABZ 51. Washington, 32 Z. S. Z................. Frank Fende 52. Vodnikov Venec, 147 SNPJ............ Milka Pagon 53. Glasbena Matica ................ 54. Clairwoods, 40 S. D. Z................. Howard Cerne 55. Pevski zbor Sloga ............ Dopolnil je pot, katera svojo življensko nas še vseh čaka. Društvo V boj se Te bo spominjajo na Tvoje delo, pokojni Jos. ob vsaki naši važni obletnici, pri katerih v bodoče Te bomo pogrešali, ko ne bo več med nami Tvoje vesele-šegave narave. — Blag ti spomin! Za društvo "V boj" J. F. Durn, taj. O podporni akciji po trebna- Interesira se tudi za Ruski vojni relief. Vojni Chaplin je sedaj star 53 let in je britski podanik, toda je re-jj0r(j kel, da se počuti, da je on 'svetovni državljan' v Ameriki, pa da je tako doma, da se sploh smatra in počuti Amerikaflca Amerika, je rekel, ga smatra za Božični večer naših mornarjev v Kanadi da želi na hitro umreti, in tako se je tudi zgodilo. Pokojni Jo seph Prusnik je bil šaljive nara ve in vedno, kljub svojim viso re je vedno SNPJ zastopala. Pokojni Prusnik, kot tudi še ostali 3 pionirji, kateri so med nami še živi, se niso zavedali takega lepega sadu od njih pionirskega dela, niso se nadejali, da se bo iz tega majhnega "nepotrebnega brezverskega društva" razvilo v tako močno in lepo mlado drevo, kot danes stoji društvo "V boj" v naselbini. Pokojni, Joseph je gledal z ponosom na porastek društva, rad je čul besedo pionir, in bil je ponosen. Bil je vedno dobei' član, vdeleževal se je vedno, kljub svojim visokim letom naših prireditev. Bil je med nami še na zadnji letni seji društva, decem- kim letom 73 let, še vedno po- j bra meseca, kazal smisel za humor. j Zato naj mu bo blag spomin, Vedno je rad pripovedoval o [članstvo društva V boj se bo takratnih letih ob ustanovitvi I vedno spominjalo pionirjev, in društva, in pozneje o težkočah I tako tudi /pokojnega Prusnika, V svoji številki od 10. decembra prinaša londonski Times dolg članek o nemškem postopanju na Balkanu. Pisec članka pride do zaključka, da Nemci na Balkanu zasledujejo dvojen cilj in sicer; prvič, čimbolj pospešiti zidanje utrjenih postojank vzelo!ž morske obale in na važnejših prelazih v planinskih krajih, a drugič, zatiranje in stra-hovanje prebivalstva, na katero so zavezniški uspehi v Severni Amerikancev, temveč je tudi zelo kratkovidno. Mesto | ? T življenje. Danes ga ni j Afriki in na ruskih bojiščih na~ zatirania svobodno diskmhV hi i„ mnrstfo vi-,H« ž. Ko ' Je m mozJe 80 bl"1 več mcd nami' le sP°miu nam Pravili SIobok in ^ilen vtis. V 7 svobodne diskusije, bi Jo rnoiala vlada še bo-nj prezirani in zaničevani vsled bo ostal na njihova započeta de-!pogledu Srbije trdi Times da dnti ter gledati njene različne variacije v Juci svoje j tega. Takrat ni bilo lahko usta- jla. | Nemci z mrzlično nervoznostjo lastne politike ter V poznavanju motivov, značajev in navijati društev s kakimi na"! Pokojni Prusnil je bil rojen skušajo zadušiti Mihajlovičev preteklih rekordov voditeljev različnih "inozemskih sku-' Prednimi načeli. Svobodna in leta 1869 v D. M. Polju, Slove-' pokret še pred nastopom spo- pill" ] tk >r tudi evropskih politikov,'' ki izrabljajo te j naPredna misel takrat pri naše-j nija. Tukaj zapušča brata John mladi. diskuzije za pospeševanje svojih lastnih ambicij." mu rojaku ni Rredrla do višHPrusnik- kateri je bil, tudi sou-, - o., ]__m-1 - iT , • • • , ■, ne, in zato je bilo potrebno obi- stanovitelj društva V boi, ki pa1 Podprimo borbo Amerike za domo- hecfanja politika nase vlade, la si prizadeva dovesti l„ dela h; potrpljenja, kot tudi i je že veliko let član sosednega kracij0 in svob('d° - nakupom do odložitve vsake tozadevne diskuzije do časa, ko bo J bojev z nasprotniki načel, kate-! društva "Mir" št. 142. 'znamk' bondov --------------- kanci s "tujimi imeni" ni samo žaljivo ža milijone in trudu' ki so ga takrat »meli, I kateri je dopolnil svoje težko Amerikaai-fiv. temwfi ip tiw« wir,™«Vl„„ 30 hoteh Zdržati društvo.! delavsko življenje. Danes ga ni Montreal, 27. decembra (JIC) — Jugoslovanski pomorščaki, ki so se o božičnih praznikih nahajali v Kanadi so dobro zaslužili svoj kratki počitek na potu v New York, kjer se bodo pridružili jugoslov. Seamen's Pooluu. Božični predvečer in praznik so praznovali v krogu prijaznih izseljenikov, pri katerih so na šli ono prisrčno in toplo naklo njenost, ki je vsakomur potrebna v teh težkih dneh, posebno pa ljudem tako daleč od doma in od svojcev. Generalni konzul v Montre-alu, g. P. čabrič je priredil bo žični večer častnikom ladij "Du-nav" in "Dinara", v hiši g. G. Sigmunda, uradnika generalne ga konzulata, a moštvu v eni tukajšnjih gostiln. Drugi zopet so bili povabljeni na dom nekaterih jugoslovanskih izseljeni kov. G. Arnatov, tretji inženir, je očaral goste s svojim prijetnim glasom, ko se je pri petju narodnih pesem spremljal na kitaro. Vse moštvo je dobilo darove od Navy League of Canada, takozvane Ditty Bags, zavoje s cigaretami, volnenimi jopiči, nogavicami, zdravili, milom in sličnimi malenkostmi. Bolniki, ki leže v bolnicah so dobili darila po pošti. Akoravno žive v večnih skr beh za svojce in kljub težkim gospodarskim okoliščinam, katerih se nahajajo njihove rodbine v domovini, ki je pod tujčevo peto ali pa pod vlado izdajalcev, so naši pomorščaki vendar prepričani, da bo domovina kmalu osvobojena in da se bodo po zmagi zopet vrnili do mov, kjer bodo videli svoje drage in jim pomagali. Pripravljeni so, ako potrebno, prekiniti svoj dopust in zopet prevzeti službo na naših ladjah, ako bi mogli tako pripomoči k zmagi zaveznikov in osvobojenju svojega naroda. Prav posebno se zahvaljuje mo Navy League za bogate darove, ki jih je poklonila našim pomorščakom za božič. Londonski Times o Jugoslaviji in vojno-varčevalnih Viscont Cranbourne, hranitelj državnega pečata, je izjavil londonskemu Timesu, da bo vladala po tej vojni v Evropi taka beda, kot je svet še ni videl in da bo radi tega treba u-stvariti posebno organizacijo, ki bo morala začeti s svojim delovanjem čimpreje. Zavezniški komite, katerega naloga je, pripraviti pregled in oceniti potrebne množine, je dobro napredoval. Vse zavezniške vlade so že oddale približne cenitve za potrebo hrane v teku prvih 18 mesecev po vojni. Skupni zavezniški komite zdaj urejuje sezname teh cenitev in je osnoval potrebno število tehničnih podkomitejev vseh zavezniških narodov. Problemi podpore zanimajo ves svet — radi tega bo potrebno izdelati splošen načrt, ki bo veljal za vse narode, ki pa bo moral biti tudi sprejet od vseh zavezniških sil. Neuradna posvetovanja glede izdelave takšnega načrta so v teku z Zedinjenimi državami. Britanska vlada je prisrčno pozdravila imenovanje governerja Lehmana, ker je iz tega posnela, da nameravajo Zedinjene države sodelovati pri rešitvi tega problema. Mi, je izjavil Viscount Cranbourne, smo v tesni zvezi z vlado Zedinjenih držav, kakor tudi z ostalimi zedinjenimi narodi, ker hočemo skupno z njimi postaviti temelje tej akciji, čim bodo okolnosti to dopustile. Do zdaj naša posvetovanja še niso zadosti napredovala, da bi mo gli končno veljavno sklepati, za to pa postopoma izdelavam sistem in nikakor ne izgubljamo časa po nepotrebnem. Razni kombinirani odbori, n pr. odbqr za hrano, materijalno pomoč, torodarstvo itd., ki že zdaj obstojajo, bodo morda v kratkem postali okostje medna' rodne organizacije. Sir F. Leith Ross bo ostal načelnik angleškega dela organizacije in bo stopil v ozke stike z governerjem Lehmanom. Organizacija podpore v izdatni meri, je zaključno izjavil Viscunt Cranbourne, je orjaško podjetje. Začetek je bil dozdaj dober, toda ves vet mora biti pripravljen za čas, ko bo treba nastopiti. gosta — plačanega gosta, od katerega je že dobila okroglih deset milijonov dolarjev — °n pa si šteje v poseben privilegij, da mu je Amerika tako naklo-| njena ) Vesti iz življenja ameriških Slovencev Chaplin bo zamenjal svoje famozne brke Charlie Chaplin, ki je znan po vsem svetu po svojih posebnih brčicah, širokih vrečastih hlačnicah in klampastih čevljih ter neizogibni palčici in cilindru, bo vse to odložil, ko bo pričel z delom v novem filmu, imenovanem "Lady Killer." — Največja sprememba bodo pač njegove nove brčice, ki bodo bolj francoskega modnega oku- Eveleth, Minn. — Dne 2. januarja je tukaj umri Joseph Fric, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Zapušča štiri hčere & mnogo drugih sorodnikov P° Minnesoti in v Chicagu. Pueblo, Colo. — V zadnjih desetih dneh so kar štirje Slovenci oziroma Slovenke umrli v tej naselbini: Ana Zabukovec, dekliško ime Strah in rojena tukaj, John Gorše, star naseljenec >iz Bele Krajine, Ana Pugel iz Suhe Krajine in Ana Pritekel bolničarka v armadi in rojena v Pueblu. New York City, N. Y. — Dne 27. decembra je na svoji farm1 v' Medina, N. Y. umrl siplošno znani in spoštovani Peter R°" de. Rojen je bil leta 1882 na R°" dici pri Domžalah. V Amerik" je prišel še pred prvo svetovno vojno. Več let je živel v Brook-lynu, zadnjih osem let pa je val na svoji farmi v Modeni, & Y., kjer je imel lepo urejeno košjerejo. Umrl je nagloma, je s svojo ženo na truku pelja' kokoši na trg. Zapušča ženo J® nnie, sina Emila, ki je učitelj-sedaj v armadi, ter več sorod' nikov. : Zavarujmo se proti prehladom s pravilno hrano To zimo, pravijo, nam ne b0' do dali na razpolago toliko ^ plote, kot smo je bili doslej navajeni. Temu se bo seved8 treba prilagoditi in nobeneg* dvoma ni, da si bomo pomaga'1 na vse mogoče načine, kot z za' piranjem oken, z- zadelavanje^ špranj, itd. Zapomniti pa si Jc treba, da ^je poleg tople oble^ in stanovanja, ki ni polno prep1' ha in vlage, važen tudi tele3' ni odpor. Telesen odpor preprečuje P1^ hlade in druge bolezni in bole' hanja. Sedaj se je bati tudi iir fluence in proti tej se je trek3 boriti s tem, da dobiva naše ie' lo dovolj vitaminov, posebD0 vitamina A. Mleko nam daje obilo potreb nega vitamina. Odkrit je ^ najprej v surovem maslu, ki Je seveda narejeno iz mleka. ^ v jajcih in v ribjem olju je ci0' volj vitamina A. Dobiti ga tudi v alfalfi, sladkem zelj sa. Chaplinov novi film bo najšpinači, mladi detelji in še podlagi storije o "Plavobradcu" drugih rastlinah in sočivjih. ki je na Francoskem pomoril' ^mimivu io Ho-tat-w^ M mnogj žensk. Seveda bc f\lm satirične, vrste. Chaplin bo ta film sam dirigiral, produciral in tudi sam igral glavno vlogo. Filmski igralec je dospel Zanimivo je dejgtvo, da dobili ta vitamin v velikih ko1 činah v raznih vodnih rastli kar znači, da ta vitamin preft j ja iz rastlin v manjše ribe, k v tere navadno love večje ribe 2i New York, da je tukaj nasto-! svojo hrano — na ta način pil kot govornik na shodu u- pride vitamin A v ribje olje. metnikov v Carnegie Hall. Shodu je predsedoval znani Orson Welles. Umetniki so s tem shodom podprli splošno zahtevo druge fronte in se izrekli za polno podporo v vojnem priza-jvolj mleka, sadja in sočivja, devanju Amerike. j se potem ni bati prehladov Chaplin se je precf časnikarji influence ter sličnih bolezni, izrazil, da se strinja z idejo od-1 nas napadajo največ zaradi prtja druge fronte ker je ta po 'pravilne hrane. Krave dobivajo vitamin A V* paši, v senu, itd., zato je tako bogato na tem važnem v1' taminu. Skrbite, da bodete uživali d0' j \ ( "THAT LITTLE QAME Inter-nat'I Cartoon Co., N.T.-By B, Link vNvf^tJS "fc^EK UOS\KG \ "to Tmb ^nt) ^UD KE'S STAVANG HER. ? vcTYourj smFe ^KCTOV H^aseuF,-"ioo TitoHT OJAD." Trtis. vs.thb O M Of . WAY SVCč CAN GET AfW M.o^EV OUT OF Yoo -to SPENb. \ OH'. Hoo (V\EK i . f k^^^^M -ioo CAEK i V^^^THESE UAC.IBS | " vNHY- NO, ^ K\&HT5 AUe J Acrctton. A TEnm&uE' JL I'M EWJOSING IT \ BoriE: To — v WENSHCf- ITS RE^S-V HEAt) H out) FAScn^wvhG. SZZysK / / OM HIM, i {S.: / "foo. ***---Or!" I ' / ( Ho-Ho-Ho- / / 'SAr^lFEV,- MAVBE Yoo'fZE Ti(tE& \ OF PUAYlNO THIS \ OAtAE,- i Wouldn'T TOO / 7 RATHER STop KOUJ/ j AKt. "TAUVi OJITH sNE'uU CAANA&E TO "3PEAH ALL WE WANT To RlGV^T HERE. she's ^ RIGHT Mali oglasi Išče se ženske za čiščenje prostorov na zapad-ni strani mesta. Pokličite CH. 6991. Prospect Window Cleaning Co., 1107 Bolivar Rd. Naprodaj Wmfflm ižplMi . , MVVUPHRR Na sliki vidimo otroke v Los Angelesu na vojaškem^" jeepu/ katerega so kupili z vojno-varčevalnimi znamkami. i so nova drva za kurivo. Velika skladovnica za $4.00 iz tovarne, j Pokličite LI. 2067. 4-sobno stanovanje v okrožju med St. Clair in Superior Ave. in E. 60 Street in [Ansel road išče mlad par brez j otrok. Sporočite svoj naslov Enakopravnosti. stvu z Zedinjenimi državami, bo mnogo doprinesla k zgradbi novega sveta. Turška vojska je pripravljena na vse.. Za edinost upora v Jugoslaviji LONDON, 1. januarja (ONA) — Zaupnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu je izjavil danes, da si je izbrala nova vlada za svojo največjo nalogo v letu 1943, zedinjenje vseh borbenih sil tf Jugosla viji, da se doseže večja udarnost za odločilne vojaške operacije. Lokalna središča upora, skupno z vojaškimi operacijami generala Draže Mihajloviča, so že dozdaj uspela, da pretrgajo sko-ro vse prometne zveze osišča, kar zelo vznemirja naci-fašistič-no vodstvo. veselica podružnice st. 3 — S. M. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave. FEBRUARY 6. februarja, sobota. — Društvo "France Prešeren" štev. 17, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 6. februarja, sobota. — Utopians S. N. P. J. — ples v S. del. Domu, na Waterloo Rd. 7. februarja, nedelja. — Verov-šek — prireditev v Slovenskem delavskem domu Waterloo Rd. 7. februarja, nedelja. — Dramsko zbor "Abraševic" — predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13 februarja, sobota — Plesna veselica društva "Cleveland" štev. 126 S. N. P. J., v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 14. februarja, nedelja—čitalnica S. D. D. — . prireditev v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Road. 14. februarja, nedelja. — Društvo "Ribnica" štev. 12 S. D. Z. praznuje svojo 30. obletnico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 20. februarja, sobota. — Društvo "Ložka dolina" — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. februarja, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 28. februarja, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MARCH 6. marca, sobota. — Blejsko jezero št. 59 S. D. Z. — prireditev v Slovenskem delavskem domu. TO BOUSE FLOW OF LEVER BILE Get a bottle of Kruschen Salts tonight. Half an hour before breakfast, take as much as will lie on a dime in a glass uf water (hot or cold) or in your morning cup of tea or coffee and keep this up for 30 days. Kruschea taken this way helps relieve such symptoms as sick headaches, bowel sluggishness and so-called bilious .indigestion when due to insufficient flow of bile from the gall-biadder. You can get Kruschen, a famous English formula made in the U. S. A., at any drug store. You must be satisfied or money back* tUltetyoufcuyltiitk WAR BI1MSIS The "handle talkie" Is the newest product o! the Army Signal Corps ... a hand sending and receiving set, compiled Into a small, extremely portable unit. The antenna telescopes Into the back ol the set whan it is off the air. It is called a Transceiver. .« Our line of communications is one of the most important divisions of our fighting units. We need thousands of these small radio sets. Your purchase of War Bonds . . . AT LEAST TEN PERCENT of your income every payday . . . will enable us to equip our boys with these new units in radio communications. V. S. Treasury Department YOU GIRLS WHO SUFFEfh Distress From PERIODIC FEMALE WEA And Want To Build Up Red Biood! Take heed If you. like so many women and girls, have all or any one of these symptoms: Do you on such clays suffer cramps, headaches, backache, weak, nervous feelings, distress of "irregularities", period3 of the blues — due to functional monthly disturbances? Then start at oncc—trv I,ydir>. E. Pinkham's Compound TABLETS (with added i'■on)—made especially tor women. - ■ Pinkham's Tablets are famous not only to relieve monthly pain but also accompanying weak, nervous feelings of this nature, This is because of their soothing effeci on ONE OP WOMAN'S MOST IMPORTANT ORGANS. Taken regularly— Pinkham's Tablets help build up resistance against such symptoms. Thousands upon thousands have reported benefit. Also, their Iron helps build up red blood to r;ive more strength. Pinkham's Tablets are also a flne stomachic tonic! Follow label directions. Na sliki vidimo poljske dečke nekje na Srednjem vzhodu, ki pripadajo organizaciji "Junakov " ki je istovetna s jugoslovanskim ali češkim Sokolom. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. 11. januarja, 1943. » -i— Malta in druga angle-ska oporišča v Sredozemskem morju Malta je skupina otokov sredi Sredozemskega morja med Sici Jo in Libijo. Njeno otočje zapi-ra Prehod iz zapadnega v vzhodni del Sredozemskega morja, glavnega otoka, ki meri ® štirjaških km, so še trije Manjši otoki (Gozzo, Comino in Lominotto) in še nekaj malih! fkalnih škrbin. Otočje je pusto ln kraško. Prebivalstvo se peča! 2 ovčjerejo, ribištvom in malo ?brti°- Celotno otočje meri 316, stlrjaških km in šteje 260,000 Prebivalcev. . j vže v mirni dobi je na tem o- j 0cJu Anglija vzdrževala veliko! P°sadko 15,000 mož. Prebival-; 0 Je katoliške vere, uradni je- j vlk je angleški, ljudstvo pa go-j °ri malteščino, ki je še najbolj j 8tcna italijanščini. Glavno me-i Je Valetta, ki je močno utr- ( •>®jio s srednjeveškimi trdnjava-, Otočje je v zgodovini pogosto i se^Jal° svoje gospodarje. V ednjem veku je spadalo h kra-; Jes*vu Sicilija. Karel V. pa je! v|,aIto 1530 leta dal malteškim! tezom. 1798 je Qtok zasedel ^aparte, i802 pa so ga zase-j ail Angleži. Str* SredZa na Sredozemskem morju jj0. 0ZemU«: važno prizorišče med zavezniki in osiščem. T i ska k° SG končala špan-2ač , avlJanska vojska so se! ne 6e-Z mrzlično hitrostjo voj-morPripraVe na Sredozemskem' bor J-U Vse Se Je začel° naglo o- ki rati' idilični skalnati ot°-| ska P°stali mogočna municij-' prin š6a> silna brodovja so' 2airavlJena čakala na povelje! orjaško letalsko bro-: dovje je tudi bilo pripravljeno, da se začne vojskovati s plavajočimi oklopnimi trdnjavami, ali da čuva morje. En sam znak in že je šinila iskra od Severnega na Sredozemsko morje. Angleški pomorščaki so bili prisiljeni čuvati varnost ene najvažnejših zvez svojega svetovnega imperija zakaj Sredozemsko morje je ena od vrat Anglije, je ob-lastnopolitična postojanka največjega pomena. Skalnata trdnjava na južni konici Evrope Najkrajša pot iz Indije v evropsko Anglijo vodi skozi Sredozemsko morje, ki je ena od velikih prometnih prog angleškega imperija. Na tej poti so mogočne čuvajnice. Prva je ob 15 km široki ožini, ki loči Evropo od Afrike, Španijo od Maroka: to je Gibraltar, ki je bil že v davni zgodovini imenovan "Herkulov steber". Leta 1704 si ga je pridobila Anglija v španski nasledstveni vojni in je zdaj eden najbolj trdnih pomorskih oporišč sveta. Priroda sama je dala tej trdnjavi zido-vje, kakršnega človeške roke ne bi nikdar mogle sezidati. Celo najhujše letalske bombe ne bi mogle razrušiti tega skalovja, v čigar varstvu so mogočna municijsko skladišča. V skalovje vzidani topovi obvladajo s svojo strelsko zmožnostjo vso morsko ožino. Gibraltarski guverner je odredil, da se morajo ženske in o-troci izseliti in ustanovili so odločno brambo civilnega prebivalstva. Nabrali so prostovoljce, razdelili plinske maske in pripravili parne sirene za primer da bi bil električni tok prekinjen in zaklonišča so vsekali v skale. Gibralta»ska luka pa je za podmornice sploh nedostop- na Ihe frontldker l/ ^owen Lewis f/# Mss JANE G00PEIL THE DAUGHTER ON THE JAM, WAS WITH THE FIRST JP CROSS STAFF SENT OVERSEAS WITH U.S.TASK fP*CES. SHE IS A BORN iEADER WITH DRAMATIC f ^G/Afc^ lsAH ftTY. AS A RECREATION J WORKER SHE IS USING HER ^SS?0^ ^any talents to keep WSMtonm "0*-*' UP THE MORALE OF OUR 'KQOPS IN THE FAR NORTH-tRI* OUTPOST OF ICELANR Otok križarskih vitezov ; Tudi v središču Sredozemskega morja se je Anglija utrdila. Ondi je med Sicilijo in Tripoli-som, med Tunisom in Grčijo o-jtok Malta, ki je kakor zapah | porinjen med zahodno in vzhodno polovico Sredozemskega morja. Otok Malto je cesar Karel j V. leta 1530 podaril viteškemu redu Johanitov, ki je najstarej-; ši red iz dobe križarskih vojska. 1 Ko so Turki ta red pregnali z otoka Roda, so si tu privzeli i-me Malteški red. Leta 1789 je Napoleon na svojem pohodu v Egipt zasedel otok, a že čez nekaj let so ga dobili Angleži, ki ga imajo v oblasti od leta 1814 in ki so ga izgradili — poleg Gibraltarja — kot najvažnejše pomorsko oporišče! Glavno mesto La Valetta (na Malti) ima eno najlepših prirodnih luk sveta in velike bojne ladje morejo ondi pristajati. Čeprav je zaradi svoje lege med Italijo in njenimi letalskimi oporišči v Siciliji, Pantelleriji in Libiji izpostavljen otok Malta napadom iz zraka, kar se ravno te dni v obilni meri dogaja, je Malta izrednega pomena kot letalsko oporišče, tako da lahko uspešno odbija napadalne načrte osišča na Sredozemskem morju. Pristaniške naprave so v La Valetti zavarovane z debelimi oklopnimi ploščami. Pod zemljo so skladišča za orožje in bojno opremo in baterije protiletalskih topov in se uspešno upirajo sovražnim letalskim napadom. Čeprav ni Malta nič več največje zbirališče angleškega brodovja v Sredozemskem morju, pa je vendar ta trdnjava najodličnejše vrste, in se zadnje čase po skoro vsakodnevnih zračnih napadih od strani osiščnega letalstva,, prav izborno drži. Obrambni pas okrog Sueškega prekopa Angleška pomorska vojaška oblast že od nekdaj najbolj budno pazi na vzhodni del Sredozemskega morja, na ozemlje krog Sueškega prekopa. Po tem prekopu ne vodi samo najkrajša pomorska pot iz Anglije v Indijo in na Daljni Vzhod, marveč je to tudi najkrajša zveza med Sredozemljem in med o-zemljem ob Indijskem oceanu. Ni treba še posebej poudarjati, kaj to pomeni v primeru sedanje vojne, zlasti za tiste države, ki imajo kolonije ob Rdečem morju in v Vzhodni Afriki. Zatorej je Anglija vse storila, da ga je učvrstila zase in za svoje zaveznike. Sosednja država Egipt ima majhno vojaško zvezo z Anglijo. Na drugi strani je angleško mandatno ozemlje Palestina. Vse to je zavarovano po bro-dovnem oporišču v Aleksandri-ji in Hajfi, zraven pa je proti severu še^tok Ciper v zaščito. 2e veliki angleški državnik Disraeli je imenoval Ciper r'ključ zahodne Azije." Za 240 milj daleč severno od Aleksandrije, za 50 milj zahodno od Sirij^ in 240 milj vzhodno od Roda, je lega Cipra vprav kot nalašč za to, da straži Haj- fo in Sueški prekop. Ciper je kot nekakšen drugi Gibraltar in je utrjen za obrambo. Ob vsej obali Sredozemskega morja, med Aleksandrijo in Haj-fo in na obeh straneh Sueškega prekopa, so nove, mogočne, obširne, deloma podzemske naprave za lovska letala, ki otežkoča-jo napadalnim sovražnim bombnikom njihovo pogubonosno delovanje. Postavljeni protiletalski topovi neumorno vršijo svojo branilsko službo in še prav posebno radi Sueškega prekopa je nameščena posebna protiletalska baterija. Za utrjevanje angleških postojank v Sredozemskem morju so vse angleške vlade vlagale vse svoje sile, kar se najbolj vidi tudi po tem, da prilično mali otok Malta že od začetka vstopa Italije v vojno na strani Nemčije vzdržuje vse napade osišča in tudi vsakodnevni hudi letalski napadi zadnjega časa mu ne morejo priti do živega. Naraščanje sabotaže na Balkanu Ameriški urad za vojno informativno službo OWI je objavil pred kratkim poročilo g. Robert Parker-a, ki je prepotoval Turčijo in poleg drugega dejal: "Resnica iz Amerike prodira naprej v svet. Tako mogočna je, da Goebbelsove laži ne morejo preprečiti njenega napredovanja. Na Balkanu je sabotaža narasla tisočerno. Turčija, zvesta svojemu zavezništvu z Veliko Britanijo in svojemu prijatelj- Getting Up Nights MakesMany FeelOkl Do you foel older than you are or 'suffer from Getting Up Nights, Backache, Nervousness, Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles, Rheumatic Pains, Burning, scanty or frequent passages? If so, remember that your Kidneys are vital to your health and that these symptoms may be due to non-organic and non-systemic Kidney and Bladder troubles—in such cases OYoTEX (a physician's prescription) usually gives prompt and Joy-, ous relief by helplnc the Kidneys flush cut poisonous excess acids and wastes. You have everything to gain and nothing to lose in trying Cystex. An iron-clad guarantee wrapped around each package assures a refund of your money on return ot empty package unless fully satisfied. Don't take chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don't delay. Qet Cystex M ^ (Stss-tex) from your S WCTav druggist today. Only ^ SSc. The Ruarantos I rini iiimi protects you. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI JANUARY 16. januarja, sobota. — Glasbena Matica. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 17. januarja, nedelja. — Proslava 30-letnice društva Glas Clevelandskih Delavcev štev. 9. S. D, Z. v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. . 20. februarja, sobota. — Kart-na zabava društva "Cvetoči Noble" štev. 450 S. N. P. J. v pomoč slovenski pomožni akciji, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 23. januarja, sobota — Društvo Kristusa Kralja. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Ivan Cankar", predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 29. januarja, petek. — Roose-veltov Dance v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. januarja, sobota. — Plesna STR AN 4. ENAKOPRAVNOST Ji. januarja, 1943. P ALOJZ KRAIGHER MLADA LJUBEZEN On se je vedno iznova vračal k nji, čeprav ga je že neštetokrat odbila; prihajal je zmerom z novimi načrti in z novimi pregovarjanji; prvikrat se je skliceval na njenq prijateljstvo in ljubeznivost, drugikrat na njeno velikodušnost, naposled celo na dolgotrajnost njunih stikov. In ko je končno dosegel, da ga je trpela na izprehodih poleg sebe in da je družbi obveljal kot njen čestilec in ka-valir, je zdajci sam raztrosil vest, — da je ^aročena z njim. Vera se je izprva jezila in ga je nagnala; potem se je smejala; nazadnje mu je zopet dovolila, da je njen spremljevalec; obenem pa mu je odločno izjavila, da ne čuti zanj ničesar in da si naj najmanjšo misel na zaročitev izbi je iz glave. Bilo je tako: — pravega ljubimca ni imela, ki bi jo mogel mučiti z ljubosumnostjo; niti.ni poznala človeka, ki bi se mogla zaljubiti vanj; tak lažizaročenec pa ji je bil vseeno nekakšen ščit, ki jo je branil vsaj pred novimi vsiljivci in zapeljivci. \— A potem, ko je nastopil Tomo, ki ji je bil od prvega začetka ljub prijatelj in zaželjen družabnik; — potem, ko je Tomo zdajci skoprnel za njo in jo je začel naskakovati z ognjevitostjo, ki je do takrat ni poznala; — potem, ko je naenkrat začutila, da vstaja tudi v njenem srcu nekaj novega, razkošnega, brezmejno sladkega, najvišjo srečo obetajočega; — potem, ko je spoznala v svoji prera-zumni glavici, da ji grozi, nevarnost od te sreče, — njemu ali nji, mogoče tudi obema; — potem si je celo želela, da bi imela svojega "zaročenca" poleg sebe; ker si je domišljevala, da se bo z njegovo pomočjo uspešneje in lažje borila zoper Toma in zoper svoja lastna čustva ... Ko pa je bil "ženin" tu, — mu je ubežala ... V kljub "zaročencu," vkljub ne-zaupnosti in vkljub razumu — je vzplapolala v nji ljubezen, da ji je duša vriskala od vzhi-čenja in sreče, da se ji je od blaženosti srce topilo in da je koprnela od samega poželenja in naslade . . . Zmerom več je imela takih srečnih hipov . . . In vendar se je vedno iznova zopet vdajala svojemu brezupnemu črnovidstvu. Po naj-razkošnejših trenotkih čiste radosti se je potapljala nenadoma v razpoloženje resignacije in melanholije. Lepih dni je bilo naglo konec. Jazbinšek je prebolel le-gar in se je počasi toliko okrepčal, da je mogel sredi meseca zopet nastopiti svojo službo pri notarju. Tomo pa ni smel več odlašati, moral se je odpraviti na vseučilišče in se resno poprijeti študij. — Ko je bila Vera sama, je šele prav spoznala, kako visoko in mogočno je vsplamenela v nji ljubezen. Zdaj je čutila vso sladkost in vso grenkost neute-šnega hrepenenja za ljubim- cem, za njegovimi zaverovanimi pogledi, za njegovim objemi, za njegovimi omamljajočimi poljubi ... če se ji je v prejšnjih časih zdelo tuintam, da je zaljubljena, je bilo treba nekaj dni ločitve, pa je takoj spoznala, da je bilo vse ljubimkanje samo igračkanje, ki ni pognalo koreninic v njenem srcu in ni vzbudilo odmeva v njeni duši." Zdaj je vzdihovala in ginevala in obupovala, ker ni hotelo biti Tomovega pisma. Sama se je spravila, da bi mu pisala; začela je in raztrgala ... in spet začela in raztrgala . . . vsak dan iznova ... V naslednjem hipu pa se je butala po čelu in se je zmerjala in si dopovedovala, kako nezmiselna, naravnost blazna je ta ljubezen, kako bi si jo morala nemudoma izbiti iz glave in izruvati iz srca, da ne ugonobi in ne onemogoči vse Tomove prihodnosti, da ne upropasti — sama sebe! . . . A ko je vendar prišlo pismo — četrti dan — in zakasnela karta z njim — je sedla k mizi ter se mu izvriskala in iz-hropla, da ge je skoraj telesno začutila v sebi .. . Nazadnje pa se mu je zagrozila: — Ko bi je več ne ljubil? — . . Potem bi bilo treba umreti! Pa kakšne smrti? Kako umreti? — Ich werde alien Liebe sch\voren, um im Genusse zu vergehen... Ne, ne! Tu imaš poljub! Ti, samo Ti! če imaš še kaj sape — še enega od svoje ljubice Vere. Piši zopet! Piši!" In Tomo je bil ves srečen. Saj se je bal, da dobi odpoved in trezen svet: "Bodi pameten! Jaz sem premagal^ norost!" A namestu tega je prejel izbruh strasti in prekipevajočega poželenja. "Ti vragec!" — ji je pisal. "Kako si me mučila do sedaj! Kakor da bi ti ležala ljubezen v srcu popolnoma osamela, v železo okovana, in bi je ne raznašala kri po telesu! Trezni hudiček ti, jaz sem se bal, da znaš bolj misliti nego ljubiti ..." — Sanjal je, kako bi bilo, ko bi jo imel pri sebi ... in je bil nazadnje vesel, da ima vsaj listek v roki, ki je ona dihala vanj in so njeni prstiči hiteli po njem . . . Njeno pismo mu je bilo svetlo kot relikvija, saj je bil košček njene duše v njem; postavi si jo na oltar in moli . . . Prosil jo je za mnogo takih relikvij. — A že prihodnje Verino pismo je bilo — obupano. "Zakaj ti toliko časa ne pišem? — Pa morda se tebi niti dolgo ne zdi! . . . Bila sem sitna in otožna ... in še nekaj: saj te ne smem motiti v učenju! Ali pridno študiral, kaj? . . . časih vriskam od veselja ... a zopet pridejo tre-notki, da bi si nekaj položila v glavo, kar bi jo razneslo ... to bi dobro delo! . . . Pišeš mi razglednico s prijatelji in vsi se krohota j o ... s kolegi pe norčuješ iz mene . . . Res te lju- bim? Kaj pa to tebe briga, če te ljubim? . . . Sam si mi pokazal v zadnjem pismu, kaj bi morala storiti:— pisati, da bodiva trezna! . . . Tcoja gospa mama ima zopet bolj prijazen obraz, čudno ,da se ravno zdaj toli-krat srečava na cesti! Danes sem govorila z njo; pa mi je mimogrede povedala, da ti je poslala nekaj krače ... In ti se boš krače bolj zveselil nego tega pisma! . . ." Tomo jo je tolažil in prepričeval, izpodbijal ji črne misli. Rotil jo je, naj ga ljubi; ko bi ga pustila stradati ljubezni, bi tudi delati ne mogel . . . Ona pa mu je v prihodnjem pismom zopet pridigo-vala pridnost in marljivost. "Ko bi bila jaz kriva, da ne delaš, je bolje, če me danes izbrišeš iz srca. Stori to ,če je v tvojo srečo! Ne skrbi zame! Moje življenje nima prav nobene vrednosti. Kmalu odide zadnja, ki ji je nekoliko na tem, da živim in kako živim. Potem bo konec ... Jaz sem bolna . . . časih se smejem ,a obenem sem žalostna in nezadovoljna . . . Kam hrepenim? — Po smrti?" — Tomo tega ni razumel. Pripovedoval ji je o svoji ljubezni in o svojih sanjah. Vzklikal je: "Tako lep je svet! Tako dober in svetel! Sama luč! In ogenj mu daješ ti in mu ga daje najina ljubezen ..." — Polagoma se je zopet pomirila; začela se je veseliti Velike noči, ko se vrne Tomo po izpitu in počitnice v Ljubljano. Predpust-ne veselice so jo razvedrile in zmotile; njena pisma so postala bolj opisovanje in pripovedovanje, vzbujanje spominov. Tudi v Tomovih dopisih se je strast polegla; poročal ji je o doživljajih, veselih in nerodnih, o knjigah ter o literarnem gibanju med mladimi . . Potem ji j6 naznanil, da mora zopet odložiti izpit in da za Veliko noč ne pride doli. žalost in obupovanje ... in zopet mir . . . Nenadoma: — "Duša! Jutri mi pokopljejo mater — vse! Vsaj ti še ostani svoji Veri!" — Napisal ji je tolažilno pismo. .. Tako malo je listov na drevesu tvojega upanja in tudi ti odpadajo drug za drugim. A bodi prepričana: — eden ti ostane, večno zelen, visoko gori v vrhu . . . Kakor svetniški sij se mi zdi nesreča . .'. Ljubica, zjokaj se mi v pismu — in jaz bom molil tvoje solze..." — Bila je zopet srečna; — a istočasno tudi itesignirana: "Ti zaslužiš boljšo, lepšo in mlajšo srečo. Bog ti jo dodeli! Tudi to prenesem! Dragi, — pride čas, ko se odtrga od drevesa mojega upanja še oni list visoko gori v vrhu, počasi se zavrtinči v zraku ... in tudi meni se zavrtinči v glavi, da ne bom vedela, kako in kaj ..." — Kmalu nato je Tomo zbolel. Ležal je nekaj tednov v bolnišnici za di- J/ICTORY BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Poveljnik križarke USS Boise Na sliki je kapitan E. J. M oran, poveljnik ameriške križarke Boise, ki je pogreznila v bitki pri Solomonih šest japonskih bojnih ladij. Ko je prišel kapitan nedavno na dopust na svoj dom v San Franciscu, sta ga sprejela tam njegova hčerka in njegov sin, ki ju vidimo poleg očeta na sliki. in nasilnejši, da se ga je mogla časi komaj ubraniti. A ravno to, da je postalo njuno razmerje toliko plitkejše, ko je pomirilo in jo iztrgalo notranjim bojem. čutila je, da ima mogočen vpliv nanj, — in morda je na tihem upala, da si ga še ohrani, da ga iztrezni in da ga privede zopet k resnosti in delu. Mogoče se mu je v duši že odrekla in je le čakala, da stvar sama po sebi dozori. — Na Dunaju se je Tomo brez pomiselkov zagnal v vrtinec besnega dijaškega življenja. Pozabil je svojih sklepov in dolžnosti, poteptal zvestobo in ljubezen ter zapadel grehu. Seznanil se je z lehkoživo sobarico. In če je ona izostala, se je lovil za drugim, ali je pa krokal do nezavesti. — Vere ni pozdravil niti s karto. Tuintam se je celo sam nase srdil, da ni zadavil te ljubezni, ko je bila že skoraj v poslednjih zdihih... časih pa ga je le tiščala vest, premetaval se je od težav, vroč in znojen od tesnobe, ter si s prsti ril po spi-ijemajočih se laseh . . . "Vera, Vera, kam sem te pripravil?" — Prihodnjič pa se je zopet krohotal, — surov nasilnež in brezvesten iz-koriščevalec, ki ga ne briga usoda bližnjega, da je le njegova miza obložena, njegova postelj topla ... In vendar končno m mogel več prenašati te negotovosti. Izprevidel je, da je treba stvar na ta ali oni način — končati! Napisal ji je pismo: (Dalje prihodnjič) f Herbert Hoover v krogu vojakov Na sliki je bivši predsednik Herbert Hoover, čigar slika je bila posneta v neki vojaški kantini, kjer je stregel vojakom druge svetovne vojne. jake, imel je bolezen v prebavilih, — zdrayniki sami se niso prav spoznali; a ko je prišel zopet ven, je bil staršno oslabel in suh kot trska. Tovariši so se ga prestrašili, vodili so ga v prelepo dunajsko okolico, po gozdovih in po zelenih gričih . . . Tomo si je hitro zopet opomogel, popravil se je telesno in oživil duševno; polagoma je zabredel v lehkomiselno dijaško životarenja* popival je in vese-ljačil kakor bi bil to edini užitek in edini namen življenja. Misli na izpit je opustil, saj je imel bolezen za izgovor. — Vera je dobila ves ta čas komaj kako razglednico od njega; nenadoma je prejela pismo: — "Oprosti, ljubica, da se ti šele danes zopet oglašam! Ko bi ti zmerom pisal, kadar mislim nate, bi bila posuta s pismi kakor manjniško drevo s cvetjem. Ves čas po bolezni se že pri-praljam na odhod domov; edini dobiček zamude je menzura, ki jo bijem v sredo. Zanesi se torej, ljubica, da me dobiš nekoliko razsekanega v svoj zaželjeni naročaj. Ali se ti ne zdi, da se mi bo ta reč podala? Sicer pa molči o tem! ..."—> Vera se je prestrašila tega pisma, prevzele so jo neprijetne slutnje... In ko je bil pri nji, je bil v resnici ves zunanji, ves plitek in površen, brez globljih ču-štev, — kot brez duše. Izpovedi ni bilo iz njega o vsem počenjali ju na Dunaju j v pogovoru je bil brez vsebine, nagel in raz- SQUIRE EDGEGATE —A New Kind of Furniture Installment Plan tresen. že prvi praznik se je na nekem izletu čez mero upi-janil »postavljal se je v pozitu ro, mahal s palico okoli sebe in vabil na dvoboj ... Ko ga ni mogel nihče ukrotiti, so poslali Vero nadenj; njo je ubogal in ona ga je spravila domov. A bila je v dno duše razočarana; spoznala je, da mora nemudoma pretrgati vse zveze s tem otrokom .... Prejšnje leto se ni bila niti spomnila, da bi se peljala na počitnice. Takrat je še živela njena mati, v malem mestii na deželi, pri drugi hčerki Berti, ki je bila omožena s trgovcem Hubertom Babškom. Vera sestre ni imela posebno rada, bila ji je prelahka in pre-igrava; še manj ji je ugajal svak, domišljav in na visoko udarjen mož. A zdaj se je odločila čez noč in se odpeljala za poldrugi mesec k njima. — Tomo pa je živel kakor Je začel; ni razmišljal in ni preudarjal; od doma v mesto, iz gostilnice v gostilnico, iz kavarne v kavarno. Tuintam se je sporekel z materjo; a le površno, kakor mimogrede; globljega pogovora se je izogibal. Sploh se mu je menda zdelo, da mora biti kolikor mogoče lahkomiseln, da se mu ne razburi vest, da se mu ne oglasi duša. Vero je pozdravljal na odprtih kartah, želel si je je nazaj; a to hrepenenje je bilo zgolj telesno, duša mu je dremala in hirala. — In ko se je Vera povrnila, je bil zopet stari z njo ;le malo strastnejši ---- BY LOUIS RICIIARBm . WH«)T tvfli THE \CC,USE or 7Wf)T lryu/vipus voutf ^riOuSt Alf)H Ol WflMflN 7ES HtTU&Jt-v ■PUT OE Koj-ice* UHDK* <*1E -SHI S/)lo iT WU£ TIME WUi LEf)Bin T~0 6oo O IfrHqr T>o you By L, Tufif -y- WEll SUH- SVf /5 E —Tj~f»n /)H HE >? Torn >-iiJ5B*)/* /)HD / FOUAI » OUT Z>f)T SHE. TfUr-4 U>E OTHEt? TrtlPEE 4WY Too S HE GITS A J-ITTLE yviD HUiB^n fi/V f?ECfO# ŽHE /V7> KV ■ff)oy PE MEH-r e n4 SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Ave. URADNO NAZNANILO! Tem potom se naznanja društvom in delničarjem Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da se vrši redna letna delniška konferenca delničarjev SND, v ČETRTEK, DNE 14. JANUARJA, 1943, v AVDITORIJU SND. Pričetek ob 7.30 uri zvečer. Apelira se na vse društvene zastopnike in posamezne delničarje, da se te letne konference udeležijo. Direktorij SND je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. jmyicTORY BUY UNITED STATES yfAR BONDS AND STAMPS INVEST IN VICTORY! Our boys ban take the War to the enemy, if we back them .up with ships and tanks and guns! But that takes money! Help your Government to put the tools of war into the hands of our soldiers by purchasing War Savings Bonds and Stamps. And remember . * * just one Bond can't lick the !Axis any more than just one gun! It takes millions of [Americans buying War Savings Bondk and Stamps every payday! Bonds cost $18.75 and up . . « and they pay you back one-third more in only 10 years t Stamps cost 10& 25& and »P « . . soon total the price of a Bond if bought regularly. „ Help our boys on the fighting fronts wherever they may be! Buy War Savings Bonds as an investmept; foryouralf awl your country* —----------- --—