Z39. itnlltL ll|«Mtff*,tt.rtt*i1l* XUX. Ml. SPIS, fi&M k^S flB KPR ESV h^^H ^^h ,^H ^^1 ^^^B ^^a ^^1 ^^h ^^^a ^^H ^^k ^^^B ^^^r^^^H ^^H HBp IHh H^h M ^^B .Slovenski Narod* vel|a po pettli «a AvttnvOgnk*: - xa NemSjot eelo !e«o skapaj napr«| • K 25-— I ćelo Wo npref . . . . K 30-— ?eW Ittt J T .* I I t-50 I M Am«rflco te vse toge dežele t iu mtstc m * • • • 280 ' ćelo tefto uprej . . # . K C— Vprašanjcm ptedc traeratov u naj prOoti ta odgovor fepfertci ali gnaotka, Spravniitro (»po«!«! dvoriš« levai »«*IU*a alie« i*. 5, teUfoa ilSS. UMm\M vsak iaa ivato tevzeamiS n«4el|e I« prazalkt. lntcrati veijajo: peterostopna petit vr&ta za enkrat po 20 vui., za dvakrat po 18 vln.. im triVrat ili večkrat po 16 vin. Pa rte ia iihvn.* vrsti 25 vul Poalano vr*u 30 vin. Pri vetjih tnsercijah pa dogovoru. Upfaratttvn daj te poiUjaJo narodni ne reklamacije, inseratJ Ltđ, to je administrativne itv&ri. — Posuseva« štmrUkM vttja 10 vi«*rl*v. . Na plcuesa aarottla bni t»tod*bne vpostatve ajro'nine ta ni ozirs, „Maralaui tlQk>*mmm teltfos it SS. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: v apravniStvu prejeman: oek» leto naprej . . • • K 24*— cei« teto nanrej . , . . K 22#— pol leta . • • • • • T2-— pol leta *„ • • . • . 11"— četrt leta m . * • • . 9r— eetrt leta . ••»-.. 5*50 na mesec . • • • • 2— na. mesec v • . • * • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ne vrafete. SređaUtvoi SLaaflova al!c£ št 5 (v pri dl čj u I evo.) telefon it 34. Harfi i"-"^-n nnrfiin Duna], 17. oktobra. (Kor. ur.) L'radno se razgUša: VZHODNO BOJlSCE. Armadna fronta generala konje niče nadvojvode Karla. V skupinskib prostorih južno od Sibisja ia Bra^-eva ie osial bo4ni položaj ncizpretnenjcn. V gorovju Gy-i?rci"6 is trs;al romunski odpor. V kotu treh držav iužno oj Dorne Vatre ^mo prepodili sovražnika z viiln vzhodno od Neagrs. V Gozd-natih Karpatih in južno od Dniestra ^rno zavrnili posamezae ruske >unke. fronta generalieldmar-bala princa Leopoida Bask e g a. Bitke ot> Narajovki in v VoliniB traja.io. Sovražnik si je iztckel v obeh prostorih zopet težke poraze. Južno od Lipnice Dclne so naskakovaie ruske mase tja v noč pozicije neni-ških čet; vse zam?n. Nemžki ar-inadni bataljoni so sunili za zavrnje-n;:n sovražnikoia tja v njegove jarke ter se taia vstaiHi. Rusi so pu-st;S 39 častnikov. 1900 mož in 10 k strojnih oušk v rokah naših zavez-»ntkov. V Voliniji sa se namenli ruski napadi zopet proti nemškim in avstro - carskim četam general-obersta v. Tersztvan>zkega. Po sil-nein obstrelfevaiiju so prodrle pck po!dne med PustotnUi in Svinjuti zapadao od Bubnova, iužno od Zatur-čev in rned Zaturči in Kisjelinoni ruske kolone. Sovraini nsva! se je ohnovil Kiiub silnim izguham na po-sameznih tockah trikrat, severno od Zaturčev ce4o do desetkrat. Tuđi ta sila nadmoćnih mas ni zadosto-vala, da bi omajala hrabre rxanite-IJe, sovražnik ni predrl nikier. Naše čete sq dosegle popoien uspeh. UALUANSKO IN JUGOVZHODNO BO.IIŠČE. Nohenih pomembnih docodkov. Namesrnik načelnika generalnega štaba pl. Hofcr, fml. lišilo orale pefonio. Berolin, 17. oktobra. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOfIŠCE. Fronta generalfeldmar- šala vojvode Albrehta Wurttemberškega: Na mnogih točkah fronte živahno defovanje patruJj in živahno stre-•janje. Pri armadni skupini prestolona-5?cdnika Ruprehla so ležaJe pozicije na oheh straneli Somme čez dan pod močnim artiljerijskim ogniem, na ^kateri snio krepko odgovarjali Pri iK)rbi proti sorrsžnim baterijam sa linieli naši izvidni letalci dragoceno [delo. Napadi so se vršili zvečer severno od reke na priklopne crte pri |Gt:eudecourru in Saiilvju, Iužno Proti našim pozicijam, severno od Frcsnesa - Maiancourta. Pri Gueu-i^ćcGurtu so se zlomili napadi r za-Pornera ognju, pri Sa?!Iy}tj In Fres-nesu so se zlomlK ▼ bllžlnskem bo|ut ki za majhne kose JarkoT še traja. ^?i bclni letalci so zbili 6 sovražnih leial, od teh 3 za sovražnimi črizmL [Stoinik DuJke ie loptt izločU dva oa. snrotnfka iz boia. fronta nemškega presto- J o n a s I e d n i k a. I V Cbampagni smo zavmžli fran- I laoski mek sevenio od Le Mesafla, I v po', raji ni ArgiKi in Mose je bil ar-til ertj^ki boj mestoma živaheo. VZHODNO BOJlSCt. Armadna fronta generala princa Leopoida Bavarske z a. Zopet *e bila fronta armadne skupine Linsingea zar»adno ^d Lučka sn ona generajobersta voti Bohm-Ermollija ob Narajovkl pozorišče znmgovite obrambe močalii sov raznih napadov, pri katerih .ie Rus brez uspeba iznova žrtvoval mase ljudi. Tako so naskakovale od ranega jutra nanovo pripcijane :n Iznova dopol-njene skupine po desetkrat proti pozicijom hanoverskiii in brun^viškib ćcu ki so jih držali pod najsilnejšlm artitjerl'skim ognjem, med Slriavko in Zubiipom in proti avstro - ogrskim crtam iugo - zapadno od Zaturčev, tođa zaman. linak^ so so pričcH proti odseku Pusionriti in Bnbnov po siln; topovski pripravi trik rat obnovljeni roocr.i sov raž n: napadi, ki so se tuđi z veiikimi iz^tsbam; ronesrjčiii. So-vr^žni art*i*er:iski o^eni, ns:ner]ca proti pozicljam arniade gene: sla grofa vort Eoihnzerja, se je stocnjevPl opoldne do naivecSc sile in 5e trajaL saftio prekinjen od opetovanih so-vr2žn?h n2£kokov, neprestano do mraka. Vse inisnteriiske napade srr.o tu zavrnili in pri^ad^rM sovrsž-niku velik poraz. Gardri f?z5'irii "ln pomernski grenadirii so ^•jnili tam za umikaiocini ir^oeha, fiakor nnmdi na vrh D. Comana v Karpati. Južno od Dorne Vatre so dospe!e rw*z čete na vrline vzhodno od potoka Nea^re. sfdmood\^tn'o roh^cf. Na cestah v prdaz'h na vzhodni fronti se Robnim upira:o. ^nžno hi z^oadno od iroMine Pri B^aS-vu je položni v snlošnem nei7nre^enjen. BALKANSKO BO.flftČE. V Dobrud7i niče^r noverr^. Ob m^kedofisVi fronti smo zavni'i kra-ievno omeiefe nan^de pri GT^e^n?-ci (fi»žno od *VtoHa). ob Crni in severno od Nidze pianiae. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. ir'o tako oRroiii.icw: c.'.jcm Durenju n?. Krasu mir, ">nikakih posebnih cio^oJkov«, pravi snočnjc uradno poručilo. Ali ta mir ne pomeni dela za trajni mir, nmpak pomeni drlo za novo borenje, morda še iuij^c. kakor je bilo v osmi ofenzivi. V voiaSkem razmotrivanju k porocilu generalnega štaba čitamo, da Itr.lijani z vso nagiico popravljajo in izpopolniujejo in ho^ejo svejo dru^o in tretjo ar-mndo osvežiti in pripraviti za novo Mrko. Zato pa ni biio omembe vred-nih bojev. Poći kak top in kaka pa-trulja se zaplete v prasko, drugače je mir in tako »mirno dclo<- utegne trajati še nekaj časa, da se napadalci zopet pripravijo. zberejo novo municijo in vojašivo. po tem se zopet otvori pckcl na Krasu. Branitelji se iMotako z vso vnemo in pridnostjo pripr-ivljojo na novo obramb> ceste, ki vodi v Trst. FTALUAN^KO URADNO POROCILO. 14. e k t o b r a. Na tr-ntinski f ^-^i artiljerijski V^oJ v p krajini hri-ba Ptisjbia. Na vrhu Vanoi smo po-noči 13. oktobra odbili sovražni na-osdalni poskus na naše pozicije na Busi Alti (višina2456). V gorenjem Huiu moćno delovanje sovražne artiljerije: naša je odgovarjnla in vžgala sovražne barake v ozadju Malena Pala. V odjeku ju:?no - vzhodno Gorice so naše čete z moćnim šunkom proti severu iznopolnile zasedenje višin cd Sobra do cfste iz ?ernpetra v Prv^cino. Vjeli rmo nekai mož in vpienili mnogo orožja tn materijala, katerega je pusti! sovražnik za seboj. Na Krasu je bil dan razmeroma mi-ren, kar smo poranili za utrditev pred kratkim zavo.ievanih pozicij. Naši izvidni oddelki so pripeliali oko-Ii 100 vjetnikov. ki so bili deloma ra-njerii. Naša letala so onmetala z born-bami sovražne tabore v Srcrsnski dolini in «o se vrnila nenoskodovaHa. Zvečer običajni irlet sovra^nih letal-cev nad sprdnjo Sočo. Nikakih žrtev in nik^^f Škoc*e. Namesto Trsta Nova vas. Poročevalec »At Esta-: opisuje ogromne nnnorr ItaMjanov. ki so bili posfnani v osmi ofenzivi ni boji^če, z zn^otovilom, ds je to n^jkrajsa pot v Tr«t. Ali Trsta nišo c?nscrb". mar- vcc, k4e to M«jJe hiic. ln na tej »nuj-vasjo, neznatno kraško vasico, vso sestreijeno, tako da se ne vć skero ve.t kje so stale hisee. In -na tej »naj-krajši poti mož. Italijanske izgube v osmi ofenzivi. Iz Milana poročajo v Curih: Pred začetkom osme ofenzive je bil ukazal Cadorna. izprazniti v?e voja-ike zavode v severni Italiji. Ranjene in bolne vojake so odpeljali v mesta srednje in južne Italije. Že nekaj dni prihajujo nepretrgoma vlaki z ra-njenci s soške fronte in bolnišnice v večjih mestih severne Italije so zopet polne do zadnjega kotička. Ra-njencem je prepovedano, govoriti s civihim prebivalstv^m. kolodvori so strofo zastraženi in zaprti, kadar prihj.jajo vlaki z ranjenci. Vzdržat? 6o konca, eksistenčna ooireba Itafiie. V nede!]o je govori! v Tiirinn mmister R u f f i n i in v Mirnnu pri Benetkah državni podtajnik F o-s c a r i. Oba sta r?sr!asrl?., da za ItaHjo ie vzdržati do konca eksisien-Čna potreba že grlede na njeno bodc-če stališče. Foscari je poudarja! posebno italijanske zn.liteve glede Sredozemske^a morja. It2l:ians!ti ir.inistrski svet. Italianski ministrski svet je bil včeraj z vso na^lico sklican. »Tribuna* pravi, da ?re za važna vpraša-nja, katera i&vdajajo politične kroge z veliko skrbjo. j>Leon?irđo đa Vinci«. Rim, 16. oktobra. (Kor. urad.) Vlada je ukazala vsem prefekturam, da naj javno naznanijo. da dobi nagrado 100.000 lir oni, ki roda do 28. fefcruarja 1QI7 zanesljive podatke, ki bi vrotovili kako sodelovanje ali zločinsko delo pri unesreći- vojne lađje »1-conardo da Vinci^- 3. avgu-5ta in bi obenern. omosročili, najti in prijeti provzročite'je 'in sokrivce. 5mc se soditi. da je preiskovalna komisija z večtcdensk:m delom že našla določene znake, da je bil pripravljen nsnad na vojno ladjo, in da ho-Če vlada dobiti časa, da se dojjodek pozabi in da bo držala, ako le m-ogo-čc, knkor ?e je zerodilo že v slučaju vojne ladje ^R^nedctto Brin< rezul-tnt prei^Vnve čisto tajno. »Konigin« — »Regina«. Rim, 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradni list prinaša odredba, ki proglasa zapjenjeno nernško jahto *K6-nijjin« za bojno Lidjo pod imenom »Regrina«. pripadajočo italijansk! vojni mornarici. DROBNE VESTŽ IZ ITALIJE. Francosko vrhovno armadno vodstvo pripušča jako m;ilo rtalijan-skih časnikarjev na fronto. O tem so se čule pritožbe v seji italijanskega časnikarske^a društva. Poljedelski minister je izjavil v prehranjevainem svetu, da je treba, da se omeji uporabi janje živil. Vojno stanje obtežuje sredstva države ih dežele tako, da Je nujno potrebno, da vsak meščan opusti uporabo vsega, kar ni prav neizogibno potrebno in država mora ukreniti tozadevne naredbe in kazenslre določbe. RUSKO URADNO POROCILO. 14. oktobra. Ob izviru Sto-hoda v okolici vaši Raimesto. pri Se-merinkih južno od Kisjelina in v goniti pokrajini zapadno od Bubnov, so izvršile naše Čete uspešne pohode, vjele sovražne poljske straže ter za-sedle sovražne jarke. Sovražne pro-tinapade smo s svojim ognjem zavrnili. V okolici Dorne Vatre artiljerijski boj. Hrabri poveljnik nekega pol-ka tereskili kozakov, polkovnik Tuš-jev, je bii ubit. Pri Dornl Vatri. Iz Budimpešte poročajo: Po člo-veški razsodbi ie mesto Dorna Vatra izven nevarnosti, da bi jo so-r vražnik zasedel. Vsled umikanja **a-munske severne armade v gorovju Gyorsy6 so naše čete že 15. t. ni. zasedle kot treh držav ter so naše čete dobile boljšo zvezo s četami polkovnika Pnppa v najbolj južnem deiu Bukovine. BrezponiembrJ Lvov. »Pravitelstvenij Vjestnikv pravi v razmotrivanju položaja v Oalicrji, da je tekom te jeseni izgubi! strate-gično vražni Lvov bistveno na svojem pomenu. Težišče leži danas v popolnoma drugem bojnem odseku* Novi vpolilici na Ruskem. >Neue Z. Zdtg.« javlja iz Petro grada: Carjev ukaz klice vojake let-nika 1919. na 14. oktober pod orožje. LI3TEK. Angleški spisal M. Mz. Bodkin. »Smem li vstopiti, gospodična Myrl?« S temi besedami ;ia ustnih je stopil čez prag jako zal mlad go-spod. Oblečen je bil izbrano lepo in iz njegovih veselih, rjavth oči sta žsreli šaljivost in dobrohotna pored-nost. Dora Myrl se je naglo okrenila na svojem stolu pred pisalno mizo in je došiega gospoda oštro premotrila. »Ah, gospodična, prosim vas, nikar me ne glejte tako,« je dejal mladi gospod in povzdignil klobuk pred obraz, kakor bi se hotel obva-rovati pred pogledi Dore Mvrl. ?>Na snočnetn plesu pri lordu Mellecentisu sem trikrat z vami plesa! in ko sva se šla hiadit v rastlinjak, sem se vam tuđi predstavi!. Saj se tega gotovo se spomimate!« »Ne, ne spominjani se ničesar.« Dora se ie morala ugrizniti v ustni-co, da je zadržala smeh, tako presrč-na m prikupna je bila predrznost zfi-Uga mlađega goepoda. t>To je strašno! A na rastiinjak vendsr niste poznbili? Afi se ga šc sportrnjate?« ^Scvcda in še prav dobro.« »V tem rastlinjaku sem si dovo-1J1 vprašanje, če vas smem obiskati. Ri kti ste »ne!Ponudl)O,^ je vzkliknil moj oče in 5C tako veselo nnsmcjal, da mu je dim njegove smotke zašel na na-pačno pot in ga je hotel zadusiti. >>Ej, sin moj, to bi se ti osmešil s iako po-nudbo. To sladko nedoižno dekle, ki ti lako ugaja, je znamenita gospodična Pora Mvrl, ki je sijajno napravila doktorski izpit in je zdaj odlična policijska aKentinja.« vTako je Rovorii moj oče. Ja« pa mu nisem vcrjel; zdi se mi, da je iz njega govorila gola ljubosumnost.« »Ne! Jaz sem res Dora Mvrl, toda vaš oče me je boli pohvala, nego v resniei zaslužim.« »Gotovo ne! Pa, ra to zđa} ne jre. Ali bi vi. gospodična, sprejeli mojo ženitno ponudbo?« »Ne!« je odgovorila Dora Mvrl, ki je kotnaj zadržavala smeh, »odklo-nila bi jo takoj in z vso odločnostjo.« »Torej so bile vse moje nade pratne sanje? No, pa ostaniva vsai dobra prijatelja. Ali ste zadovoljni? če bi vas prosil. da kakemu mojemu prijatelju izkažete usluge ali bi tako prisni* odMH?« Alladi mož ni več govoril šaljivo in Dora Myrl je takoj uganila, da ga je pripeljal k nici poseben namen. »Kaj ne, zdaj govorite resno?« je vprašala z resohitn;m glasom. »Da, gospodična! Moj oče mi ie mnego povedal o vas in jaz bi morat biti slep . . .c ^Kar z barvo na dan,* ga je pre-kinila Dora Mvrl. »Poveite. kaj bi radi.« »Prav! Sir Wemer Hern5yhaw vam je znan, kaj ne?' -Da! Toda, dobrc^a ne vom do-sti o njem povedati. Pravijo, da je ic:ralec; igra na bor7i\ igra na karte, stavi pri dirkah, sploh poskuša po-vsod svojo srečo in dobiva znatu? vsotc. Č© stavi na kčkega konja, nna?a'skoro veđno ravno tišti konj: če postane ravnate!* kake del?visT jih izvršili na sovražnika« so imeli uspeh. Večie število sovražni-fc4xv stn£ yjflL Ka te&m Iffitai smo ^■^A^i^^^fe tai J^ ■ ^t^^A^f^^M A^>m tik ^t^M^ I WB vVhM OOBM Wf PB pfl» | sUill k boju. ki Ie potekel za nas ospelna — Effiptovska fron-t a. ZavruMi amo % iscnbanil za ao-vražnfka dva sovražna kooJeniSca polka, ki sta napadla Bir Megare, vzbodao od Sueza. Na ostalih fron-tah nobenih pomemtraOi dogodkov. Boii na moriu. TORPEDIRANA ITALUANSKA KRI2ARKA. Berolin, 17. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Eden naših podmorskih čolnov je dne 7. oktobra torpediral v Sredozem-skem morju varovano italijansko križarko »Libi a« ter jo s torpedom težko poškodoval. »Libia«. »Libia« je mala varovana itali-janska križarka iz leta 1912., dolga 103 m, široka 14 m in glboka 4"8 m, s 4460 tonami, 12.500 konjskimi sila-mi in brzino 22 milj. Posadka šteje 300 mož. oborožena pa je z dvema Topoma kalibrn 15 cm. 6 topovi kalibra 76 cm in 8 topovi kalibra 12 centimetrov. K delovanju »U 53«. London, 17. oktobra. (Kor. ur.) »Morningpost« poroča iz Washingto-na: Poveljnik ameriške^a torpedne-(?a lovca »Benham« je pripovedoval: Ko )t parnik ^Stefano^ signaliziral za pornoč. je odplula »Benham« iz pri-stanišca Ne\vnort ter ravno dospela, ko je hotel nemški podmorski čoln potopiti nizozemski parnik »Blom-mersdijk«. Poveijnik podmorskega čolna je zaprosil poveljnika torped-nega lovca, da n?.j odplove na stran, da more izstreliti torpedo. Potem se je nizozemski parnik potopil z veliko iuknjo na strani. »Bcnham■< je odplul malo proti »Stefanu«, ki naj bi prišel prohodnji na vrsto. Na potu tja je »U 53« nuenkrai izginil in ko je tor-pedni lovec s hitrostjo 25 vozlov na-daljeval pot, se je »U 53« naenkrat dvigmiK tako da sta skoro trčila. Iz Indunda ooročajo brezžično, da je v soboto neki parnik videl podmorski čoln ^U 53« na visini pri Massachuscttsu, ko je zasledoval neki nizczciiiski parnik. Potopliene ladle. Parnik ».Manovba« je pripeljal v Marseille 20 preostalih z grškega parnika >--Sainos«, ki ie bil potopljen v Sredozemskem morju. Amerika in podmorski čolni. New York, 16. oktobra. (Kor. u.) Zdaj je doslovno razglasena ameri-ška spomenica z dne 31. avgusta, ki je odgovor na zahtevanje četvero-zveze z dne 23. avgusta. Četvero-zveza je zahtevala, da morajo biti podmorski čolni vojskujočih se dr-žav, naj imajo katerikoli namen, iz-ključeni od pravic, ki jih dajejo do-slej mednarodno priznana pravila o navzočnosti trgovskih in vojnih ladij v nevtralnih vodah in pristanih ter da je prijeti vsak podmorski čoln kake vojskujočih se držav, čim priđe v ncvtralen pristan. Vlada Zedinjenih državr izreka v svojem odgovoru na to zahtevanje. da se trudi četvero-/veza, dolo-čati za nevtralne vlade piavila glede podmorskih čolnov in izsiliti uporabo teh pravih Četvero-zvezne države nišo ničesar navedle in tuđi Zedinjene države ne najdejo V2roka, da bi se veljavna pravila mednarodnega prava ne smela upo-rabliati na trgovske in bojne podmorske čolne. Spričo tega dejstva ie vlada Zedinjenih držav prisiljena, na-znaniti četverozveznim državam. da si pridržuje popolno svobodo glede ravnanja s trgovskimi in bojnimi Pf>dmorsk''mi čolni v ameriških vodah in bo s takjmi ladjami ravnala po načelih nepristranske nevtralno-sti. Vlada Zedinjenih držav smatra, da je dolžnost vojujocih se držav, rnzločevati med podmorskimi čolni nevtralnih in vojujocih se držav in bo padla odgovornost za vsak slučaj, ki bi se zgodil s preziranjem razloč-ka med vojnimi laJjami vojujocih se držav in nevtralnimi podmorsktmj čolni popolnoma na tište države, ki so zanemarile to razločevanje. Amerika in brezž&ie postile. New Yorlc 17. oktobra. (Kor. n.) Brezžična brzojavka zastopnika NVolffovega u rada: Vlada Je poverila neketnu momariškemu častniku vodstvo newyorške brczžlčne postaje »Newyork - Heraiiac9 da prepreci, da se postaja porabifa v to, da se na morfu se nahajajočim iadjam pošil)a-jo nenevtralna poročila. To se ie storilo zato. ker je bilo najđeno brezžično poročtlo te postaje, ki |e poro* Cak> o delovanju podmorskih čolnov. I Vlada je sapria vse druge tukajlnje Oratori Mi^Ba. »Baaler Nachricfeteo« poročajo iz Washinfirtona: K zagotovilom, da prtsaia vetoposlasik Zedinjenih držav v Berolkiu, Oerard, sebo] pred-lose za mirovna pogajania, sporoča državni departement ofleljalno: Nimamo povoda smatrati tega zaffotovila za resno. nasprotno smo prepričani, da je ta vest popolnoma neosnovana. ANGLEŠKO - ŠVEDSKO TRGOVSTVO. »National Tidende« poroča iz Stockholma. da se je trgovski promet med Anglijo in Švedsko v pol-nem obsegu zopet pričel. »Politiken« poroča po »Afton-bladetu«: Pomisleke vzbuja sestava odposlanstva, ki se odpelje. 17. t. m. na Anglcško, da se pogaja glede no- ve trgovinske pogodbe z Anglija Pomisleki izhajajo iz dobrega vira ter baje iz d&jstva, da se pripravlja velik švedski uvozni trust pod vodstvom ene same banke. Ta trust bi vodfl ves uvoz z zapada. Državna trgovinska komisija naj bi obstojala nadalje, toda kot posebna institucija. V trust naj vstopi mnogo imenovana družba Transito. (Banka, ki naj stopi na čelo trusta, je baje stock-holmska banka Enskiedar). Spanska lo eotenta. Iz Madrida poročajo: Pod pre-tvezo, da potrebuje proti nemškim podmorskim čolnom obrambno bazo, je zahtevala ententa od španske vlade prepustitev pristanišča Mahom na otoku Minorki. Pristanišče je stra-tegičnega pomena, ker leži nasproti Bizerte. Bitka ob Sommi. Berolin, 16. oktobra. (Kor. ur.) Wolfiov urad poroča z vojaške strani o bojili ob Sommi med 9. in 13. oktobrom, ki spadajo k največjim bojnim dogodkom bitke ob Sommi. Po kratkem opisu bojev dne 9., 10. in 11. t. m. opisuje poročilo boj pri Saillvju dne 12. t. rru v katerem je naskočil sovražnik nič manj kakor šestkrat in sicer po silni artiljerijski pripravi v gostih masah s 6 do 10 valovi za-pored, zadaj zopet goste kolone, ki so jih vodili častniki na konjih. Sovražnik je mislil za gotovo, da je nernško infanterijo s svojimi najtež-jimi kalibri že popolnoma uničil. Kri-čec so drvile čete gotovi zmagi nasproti. Tem bolj pretresljivo je bilo, kar je sledilo. Smrt je imela bogato žetev. Nemška inianterija kljub te-žavnemu položaju ni izgubila sile za vzdržanjf. Goste angleške in franco-ske kolone je nadmoćni nemški pe-hotni ogenj ponekod v pravem po-menu besede pokosil.. Pred gozdom St. Pierre Vaast leži prava barikada mrtvih. Dne 13. t.. m. je popustila sila sovražnih napadov. Brezdvomno je, da je iskal sovražnik v tem na-petju sli veliko odločitev. zlasti je namerav-al v velikem stilu dne 12. t. rru prebiti nemško fronto. Sovtaž-ne izgube so dosegle visino kakor se nikdar. Glasom izpovedi vjetnikov štejeio franeoske stotnije komaj še po 50 mož bojne sile. Vsi vjetniki pravijo. da je franeoska vojska na-veličana vojne ter označujejo napad dne 12. t. m. kot brezmiselno klanje. Veseli so, da so ušli peklu ob Sommi. Tem bolj navdušeno ie razpoloženje Nemcev. Poročilo konca: Bojni dne-vi ob Sommi od 9. do 13. oktobra so bili veliki bojni dnevi prve vrste ter tvorijo ravno tako velik in popoln uspeh nemškega orožja. kakor težak poraz Francozov in Angrležev. Zdi se. da se bliža drama ob Sommi svojemu vrhuncu. Berolin. 16. oktobra. (Kor. ur.) Wolfov urad poroča: Ponosno upa-nje Francozov začetkom bitke ob Sommi je zdavnaj izginilo in navdu-Šenje, ki je smatralo zmago za 20-tovo. se ie umaknilo brezu"Dnostl. Popolnoma drusrače. kakor listi v Parizu in Londonu, presojajo franco-ski vojaki na fronti položaj, kakor izhaia iz izpovedi ob Sonorni vjetih, ki pri pada io 14 divizijam. Vsiefce boje pekla ob Sommi in število prebež-nikov narasča. Neki vjet Francoz je označil položaj z ozirom na pridobit-ve drastično: Sele naši otroci bodo dospeli do neirtške meje. Izobraženi franeoski vjetniki pravijo. da so pokazali Angleži tekom bitke ob Sommi zopet svojo tipično samopasnost. Rajši prevzemajo Angleži artiljeri-^tično prinravo boja kakor boj sam Vsi vjetniki izražajo odkrito svo.irt mržnjo do Ansrležev. Imenujeio jih amaterje. papirnati vojake, ki ne pri-dejo naorej. dočim morajo Francozi za nje delati. Tnrfl za fronto so An-grleži malo priHubi'eni. ^ede v kavar-^ah in se zabavajo s Francozinjami. Med tem ko krvave v prvih vrstah zadrie rezerve Franeoske, kunnjeio Aneleži za dracr denar civila ter na-vijajo cene. Vsled hudih nasnro^rev nrifiaia po^rosto do tepeža med an-eleškimi in franeoskimi vojaki. Upa-n!e na gospodarsko fzstraflanje Nemčtte ic med Izobraženimi T*ran-coz! že zđavnaj izgfnllo. FRANCOSKO UREDNO POROČILO. 15. oktobra zvečer. Na vsej fronti ob Sommi živahno oboje-stransko artiljerijsko dclovanje. Se-verno od Sommc smo se utrdili v za-vzetem delu 5ailly-Saflliscla kljub živahnemu sovraŽnemn obstreljeva-nfu. Južno od Bcrny en Santerra smo vzeli majhen gozd in vplenili med Genertnontom in Ablaincour-tom dva topa kalibra 77 cm. Pri teh pddvzetjih smo vkU 110 moL med njimi 4 častnike. Z ostale fronte ni poročati ničesar. 16. oktobra popoldne. Severno od Somme so vdrli Francozi zvečer v vas Saillv-Saillisel in zasedli niše ob robu ceste iz Bapauma do glavnega križišča. Nemci so se silno upirali. Južno od Somme so zavrnili Francozi nemški napad v go-zdu Saint Eloi. Na ostali fronti raz-meroma mir. Belgijsko uradno poročilo. 15. oktobra. Artiljerijski boi na raznih točkah v pokrajini Ross-capelle - Dixmuiden - Steenstraete. Delovanje metal bomb v okolic Boe-singha. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 15. oktobra zvečer. Kot rezultat uspešnega krajevnega boja smo porinili zjutraj svojo Crto seve-rovzhodno od Gueudecouta naprej. Sovražna artijerija je bila med Les-boeufsom in Coiircelettom ter v so-sedstvu doline Ancre delavna. Sovražnik je zažgal zjutraj severno od Neuve Chapella mino, ki ni napravila škode. Zadnjih 24 ur smo vjeli 47 mož, med njimi 2 častnika. tf>. oktobra popoldne. Južno od Ancre artiljerijsko obstre-ljevanie s presledki. Ponoći smo zavmili majhen napad z bornbami severno od Courceletta. Velik sovraž-ni nanad s pripravo težke artUVer^e, in podporo metal ognia na »Svabsk okopB mogoč, ker mu manjka moštva ifl municije in ker divjajo bolezni v nje-J govi vojski. Tutii čas>opisje so^laša) s tem naziranjem. Čn »ti je oričako ^ anje preokreta tuđi že iz časopisi* Zadnje angleške čete za Francosko K »Daily Chroniclec odgovaria na« zahtevo francoskega časopisia pcK nadalnjih angleških ojačeniih: TndiB angleški človeški materijal ni t&\ neizčrpen, kakor človeški materijali Rusije. Z zadnjimi pošiljatvami četB na Francosko je Anglija že skoraiF prekoračila najvišjo mero vojaske| Domoći za Francusko y tim tetik 2b9. Stev. SLUVLrt^iM N.aKv/U-, uur l8. c:SlODr4 1340. Novi francoskj zrakoplovi Nad Parizom sta imela baje te dni vale dva najnovejia franeoska zrakoplova, zgrajena po najnovefših vojnih izkušnjah. Nova zrakoplova Sta dofea m podohna »zeppelinotn*. Dvoie pridobitev. *Dafly Chronide* pravi-v uvodniku: Vojna proti nemškim koloni-jam je skcraj korjana. Ar.gleška ča-sopisie se veseli nad izgubo nemske kolonijalne posesti. Kaj pa donasa'o te ktAorUt? varala list N|ih do»*s ne priđe za anglelko gospodarstvo skoraj n\č v poštev. Nasnrotno pa fmajo Netnci v rokah Belfcijo z izvozom 5 niilijard na leto in severno Francosko z S0co vseza izdelovanja sladkorja na Francoskem. Velesila Belgija. »Agenzia Stefani* razširja vest. da je Francuska priznala Belgiji stopnjo velesile. ENTENTNE ĆETE V ATENAH. Lugano, 17. oktobra. (Kor. tirad.) Agenzia Stephari poroča: »Asence na. Lovćon, 17. oktobra. (Kor. ur.) Grški princ Jt!rij je pri~eJ včeraj v zunanji urad. kjer \e im cl daV?Ši raz-gfovor s sirom Echvardom Orevem. Grški vo?a?!tl transporti v Tesalo. London. 16. oktobra. (Kor. ur.) »Exchancre Tele^ranh Companv« Javlja iz Aten: List -Patris^ te izve-dcl \7 dobro Informirane^^ vira, da se transporti v o j a š t v a i n ž i v i I v T c s a 1 o n i j o n a v z 1 ic noti četverozveze nada-I i u j e : o. (Prim. veerajšnje nnše poročilo o načrtih kraHu zvestega grškega vojaštva. Os. ur.) Koncentracija &ral?»i zvectfh Čet. Bnse1. 17. oktobra. Petro^rrad-ska poročila iz Aten rrav:1"^. <*a je v Atenah koncentriranih 27.ono mož kralju vdanih, v Larisi pa 15.000. Kralj Konst?ntlfi grškira mornarjem. Atene, 16. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Krali je izdal dnevno pove- lje posadkam četvernevezi izročenih vojnih ladij, v katerem pravi, da so « morali grški mornarji že mnogo pre-trpeti in da krvave njihova srca iz novih, jim vsak dan zadanih ran. Vla-ča je bila doižna, jim ukazati, da naj j zapuste ladje. Kralj Čestita svojim pomorščakom, da so mu ostali zve-sti, ne ie kot kralj in zapovednik, tcmveč tuđi koi zastopnik države, kateri je vedno zvesto služil in ka-teri hoče tuđi nada'jc zvesto služiti. Koiicno izreka kralj Konstantin nado, da se bo želja mornarjev, da bi bili kmalu zo^et v posesti svojih laćij, hitro izpolnila. Venizelos o kralju. Berolin« 17. oktobra, V razgovoru z nekim Casnikarjem je izjavi! Venizelos: »Nimam nobenesa upanja, da bi kralj svoje nazore spremeiiil.« Amerikanski Grki za Vci:izeldsa. Ncw York. 17. oktobra. (K. ur.) Reiner. Nad 3000 Orkov. ki so bili pozvani, da se raj pridružijo Veni-ztiosovi stranki, se ic organiziralo. 300 od njih se jih je sestaJo včeraj na shodu. ki naj bo začetek mnogo zborovjnj v Zdruicnih drzavnh. Zborovalci so bili zelo navdušeni ter so pričeli denarno zbirko Venizelosu v pomoć. Obsodili so zadržanje s;rske vlade ter se obvezali podpireti Veni-zelosa. Sprejeli so rezolucijo, ki pravi: Vlada kralja Konstantna je pustila v Makedoniji v nemar utrd-be in municijo v vrednosti 200 mili-jonov dolarjev ter je 4. armadnemu zboru dovoKla. da se je dal od \em-cev vjeti. S tem je onečastila Grško m celokupno Melenstvo. Njena politika oeroža eksistenco ner^dn. Orškc kolonije v Arr.eriki se pozivljajo po-rabiti ves svoj vpliv, da nripravijo vse dele Or«ke do te?a. da se pri-družilo narodnemu gibanju, ki hoče sovražnika prejrnati ter odstraniti dema^ose. ki obdajajo krćrtfa Kon-stantina. - O provizorični vladi v Solurru. Kopenhagen, 16. oktobra. Pariški Usti porojajo: Prisega, ki jo mo-rajo polagati uradniVi provizorične vl^dc v Solunu, se sdasi: Prisegam, da brm zvest d^rr»vini. nc^lusen ustavi in zakonom provi7oncne vlade ter da bom kar najbolj vestno iz-vr>eval svoje dol?nosti. — Provizo-rična vlada je izdala tndi svo'e lastne poštne znarnke s podobami Venfzelo-sa. Kondt!riof'*a in DancrlJsa. — Vesti, da sta Anffliia in Francija pri-zra'i Veni7e!o«ovo vlsdo, se derren-tirpjo. Konz"'J entertte ?mr>jo ^icer nalojj. da vzdr?tij?jo ž njo redne sti-kc. verdar pn naj, k^k^r ^e poroča iz T ordona. r'^ce^r ne store, kar bi se tnirnač'1^ kot oFc^'nTn.o przr^nic. — Venizelos je J^daf oV^'c. v kzte-rem PO7iv!fa Tre pr*k* hftr^ncp \t. M^'e A?ije ;n Trrk^e. dn npi'nrideio v So'iin. Fran^^ske ladje jih bodo brczpbcno voz?Ie. Prijatelji miru. Pod tem naslovom prinaša an-sleški list »The Arbitrator* okrožni-co. ki pravi na svojem koncu: Iz osebnih in javnih ozirov želimo konec klanja. Ne moremo ra pritrditi koncu vojne, ki bi se mogel smatrati |kot upravičbo neniske vlade na pod-lagi dokaza uspeba. kar bi utrdilo Iprestiž militarizma ter iznova naložilo vsem narodom breme oborože-nja. Vemo, da ni mogoče uničiti ve-likega naroda in stremljenie, to sto-riti, pada nazaj na one, ki to mislijo. Ce govore naši ministri o uničenju pruskega militarizma, mislijo kenčati sistem, ki je prisilil vso Evropo, da se je oboroževaia in ki sili sedaj. da [ubija milijone svojih sinov. Ta sistem [ie mogroce odpraviti. če je Nemčija pripravljena, sprejeti, kar većina fri^ih narodov že ćolso želi: Rc^U |^v meddržavnih sporov potom mir-|nih razsodišč ali s pomočjo sodelo- Van*a pri posvetovanjih, in ne s taj-|Cjrni grožnjami z mečem. Londonsko časopisje konstatira zadovoljstvom soflašanje ministra Afquithcm ter pravi: Vsi zaveznihi so sf edini, ća bodo sk^cnili samo m?r. ki ne bn ?mel v 5ebi k^li nad^lj-njih vo?en. To porrenT. di je tre^a v Evrop! i?stvarifi m^mer^, ki nrciT"^-sročHo, da bi NemčMa obnovib svoje zločinsVe nacrte in ki razdenejo Av-stro - Ogrsko kot državo. Kdor živi danes v ideji miru, je izdajic?. Pred lapcnsko-kitajsko vojno? Iz Petrograda poročrjo. da se vrše med Rusijo in Japonsko pokajanja gleae novih kitaiskih spornih vprašani. V Petro^radu so mnenja, da bo Rusija privolil* v japanski na-men pedvreči Kitajske. Moćni japonski oddelki že pri-Maiajo v Mandžurijo. Z Dunaja porocai«: Kak©r se zatrjuje. zahteva Jaoonsfca #d Kitaj-ske tuđi, da naj internira na Kitaj-skem i i veće Nemce. Avstrijce in Ogre. Zatvoritev podružnice netn-ško-azijske banke na Kitajskem. ki je bila sicer formalno prostovoljna, je tuđi žc posledica iaponskefa in ansieškesra pritiska. Italijansko - srbski prepir. Opetovano sme že poroCali o rar-nih pojavih, ki dokazujejo, kako oštro si nasprotujejo i talijanske in srbske aspiracije na avstrijsko jugoslovan-sko ozemlje. \' prvem obdobju evropske vojne je imelo to nasprotje naravnost oficijrJen značaj in iz nedavno objavljenih spominov bivšega načelnika srbskega tiskoMie^a urada Vilovskega vemo, da je prišio med srbsko in i talijansko vlado radi ja-dranskesa problema do jako mučnih iiicidentov. Ko se je Italija pridružila cnten;i, je to oćitno nasprotje med cbema državama, ki sta postali zavodnici, sicer rrenehalo in čitati je bilo ćelo. da je Hašić po svojem povratku ie Poriva, Londona in Petra-?:rada na podlaci tamkaj zadubljenih zagotovil, ministre v Rimu prepričal o potrebi kompromisa v prilog srb-l sk"m aspiraciiam. tako da se je itali-ian&ka vlada ocrekla Dalmaciji. Reki in širokeinu zaleđju Trsta. Vsckakor !c rc.% da 50 po Pasičevcm odhotlu \z Rirna oficijalni italijanski krogi po-siaii mno^o prcvitJnej?-i in da so pod njihovim vpitvom tndi italijanski na-cijonalni listi onremili svoje sicer tako gladne instrumente s sordinami. Z nscijnnalističnim premirjem med italijansko in srbsko vlado pa boj med ita!ijan. in srbrkimi imperijalisti ni bil končan, tcmveč divja nernoteno naprej. Jasno je, da se ta navidezno piivntnimi in neod^ovornimi prota-Sjonisti obojnih frent skrivajo se vedro oficijalna Italij« in cflcijalna Srbija. Italijnnski ministri sicer »nirrtajo ničesar opraviti« s tistimi strujami, ki pravijo. ćr\ mora Ital'ja dobiti Trentin, Horisko. Istro. Trst z zaleJ-\em do Tdrije. Postojne in Locatca, Rcko. Pnlmacjio in vse otoke, toda italijanfki minitri govore 5e dares preci zastavami Trsta in Pa^maciie — kot simboli »needrešenih deželT. (lovor itaiijanskeffa min?strske-era preci^ednika Bo.-cllija dne 9. oktobra v Milanu, ki je posfal svoj »prvi pozdrav« zartnvam Tridenta, Trsta in Dalmacije ter razprav-Ijal o ^jadranskem pokliču^ Italije, zatrjujoč v isti sapi, da se beri itali-janska armada ^a ideje kulture in na-rodnostnega principa in da Italija ne mara nobene narodnosti matirati, je zopet spravil na dnevni red erstent-nega časopisa že nekoliko rastalo diskusijo o ju^o'^ovansKem problemu. ?plašcn viisk je ta, c!a podpira nn^leška, ruska in franeoska publicistika srbske aspiracije popolnoma v sc^lasju z govoricami, ki pravijo, ču so tući oficijelni an?;le5ki, ruski in franeoirki krojri na strani Srbov. To rnzp^ioferje izrabljnjo rnzni »jngo-slovanski CKiboria za prav živahno arftacijo. Razni srbski politiki se o^lpšaTO sedaj v Londonu, sedaj v Parizu in Petro?rradu, da, cdo v ita-l!33nio d* Ftr.lin« rarerovor z izdajateljem znanesra jrlasila za vele-srh. pron^pran^o »La 5crbie« v Zt-nevi.Hr. M a r k o v i ć e m. da se Velika Srbija za nobeno ceno ne more odroči Reki. Z Peko bi hi'a odvzeta hrvntsk'm in slovenskim dezelam vsaka možno^t razvoja. »Neue Zii-rit-ber Zc'trn^-r smatra to tzj^vo ra dok^^, da se .lujro.^ovani ne n.ideja-jo. d? bi j?m mo^la ostati tud* Trst in Oorica. Če zphtevajo tuđi ti dve m**t;. ie to 'e t?>kt'čna po*e*n, ki n-»j nFtvpri ^a Jnrc^'ovaTie v?nćno pht-fr>rrr»o za rr>7r»eT*a pokajanja z ttafi-?o. vr* drusri ^tr^nf pa ^e — tr<»Tii ^>N. 7. Zr:t^.o-^•M Jadrar»*k?'*a rroria si^er nasitila itr»tij?ncke PTrjon^l^te. ^bfnem na »TMvariIn »mrtno sovras"tvn meci Sr-hiin in Ftalijo t?r rrenah Srbe v na-rnr'f centrnin:h ^-7-'v. Tn mrnr ra-sto"?To tuđi »t'^^'ian^" reforrnrp so-r5iaT-*-tf" :n njihov vršitelj minisfer B;fs^1^ti je v r?Tfrovoru s korernon-ćr^t^m pnri'^er^ »Mnt'n?« o-^tno r>r;>7r\*]t ćn bn trena ?sk^fT krmpro-TT»»^a 7^5 ^rbno^ Ttti]ii»pcTri nuprcist c**1vemTPT o^n'či'ie v nošenjem ni- | srnti ni Hr ^jir'-nv'!-'?, ;TC*ajat^5a »T a 5rrHe k^t pretir^no^t. k^-ten dr> seveda na iTisrosIovanski «-rani nH^orar^ prctiranr*st glede Trsta. Ooriee. Pulja. Salvern;nfje^.-^ nismo je spravilo itali'anske imper:ia'i?te pok^nen, ki so tak#j sr»o«n»Ii. da ne^rečni Bisso-latijev prijatelj »i Ttaliian, temveč — nara\7io — u?! Cre^ato, ki se skriva pod italijansk© krinko. Se bolj pa so te krofe rafbnrile raofe nrošnre, ki jih je izdal bivši splitski župa^ in dalmatinski neislanec dr. Trumbić. Tam so >jwsrcs!ovanske sanje c točno ocrtane in narisan je v njih zemljerid »bodeče jujjoslovanske države«, ki na] onsega tuđi D?!macijo in Albanijo Ifio V?lone. vse otoke, Tstro, Reko, Trst, Oorico in ?e kos f^olirarije tra-ven, D«, Trnmbićere karte osnaču-&• tuš tafto «ariK to. VMb* k« slo^ronsko posest. Ni Čuda, da se začeti italijanski nacijonalisti v svojem ogorčenju premisijevati, zakaj se pravzaprav Italija bori. Zakaj se preliva i talijanska kri, ako naj pri-dejo Dalmacija, Istra v slovanske. torej tiije. neprijateljske nam roke? Reformisti od^ovarjajo s protivpra-šanjem: Ako se borim-o za osvobodi-tev maiih nar.^doA', kako se naj upraviči!:io pred seb. i in pred zgo-dovino. će ii podjarmimo avstrijske Jugoslovane in kaj bodo rekle Frap-cija, An^ilja, njih prijateljici? Kak-šne garancije si ustvarimo za fcocloči mir, ako se smrtno zasovražimo z boJocinii svojimi neposrednimi sose-di na jugo - vzhndti? Vsi ti spori in nr:piri imajo_ tia znnaj povsem zaseLen značaj, 'i eda za Makovici in Trun:bići ter za *quatro Caporali* rimskih irnperija-listov se skrivata državi Srbija in Italija. In od časa do časa pade ža-rek tucli v temno zakulisje, kjer stoje odgovorni niožir, aktivni državniki, režiserji cc!c igre. TnKo čc nasti^pi pariški srčski poslanik V c s n i ć na zborovanju parlš^c^a soci'oloskega društva, ki je priredilo v juniju pose-ben difkusijski večer o jugcslovan-skem vpra§anju ter razvije »svoj« juposlovanski nazor, ki je seveda tuđi naror njerove vlade. »Ako pre-ff'edamo ju«:oslovan5ki problem v njeefovih 5oc?jolc<3:ičnih elementih — pravi Ver-iić — moramo v prvi vrsti konstatirati, da se mora smatrati tendenco za viedinjenjom Hrvatov. Slovenccv in Srbov kot nainaravnei-šo in nr.jlcKričnej^o. ker je duh narodne samorshrane mno^ro močnejši kot v$? dri^i motivi. Ta instinkt je orct!čne«ž"a pomena. kajti komaj par sežnjev tište zemlje, za kn tore usndo se vrše tako burne polemike, se nahaja v rokah sovražni-kov. NemSk? državni zbor. V glavnem oćscku državnega zbora je minister dr. Helffcrich opra-vičeval interniranje politično neza-nesljivih ose'i in odpravo pisemske tajnosti. Rekcl je, da je slabost teh zakonov ta, da se ne vporablja ena-komerno. Vlada se trudi, da odstrani to ncenakomernost. Glede razprav o vojnih ciljih je armadno povelj-stvo zabranilo nabiranjc podpisov za doloCne cilje, ker ne gre, da bi bili vojni cilji predmet nekakega Ijud5ke-ga glasovanja. Interniranja se dolo-čijo ic. kadar to zahteva javna var-nost. Začetkom vojne se je pač zgo-d'lo, da so bile internirane tuđi ne-clol^ne osebe, ker je šio za to, da se zavaruje operacije armade. Med tem so bili vsi slučaji preiskani in je domnevati, da nišo več nedolžni liud-je znnrti. Berolin, 17. oktobra. (Kor. ur.) Glavni odsek državnega zbora je sprejel v nadalini razpravi vpraša-nia oblegovalne^a stanja napredni predio^, da se državnega kancelarja naprosi. da z odpravo pruske^a zakona glede razglašanjt oblecovalne-ja stanja predloži državnenKi »boru nemudcma nacrt zakona, po katoreoi se uredijo predpoi:oi! iv oblika rt2-j^lasa, kakor tuđi učinek pritepritve zavezniškesa ez^mlja v vojno stanje. Odsek ie pot«m pričel rajpravo vprnsanja tiskovne cenzure, Ji kateri sta predložena ^ocijaJnodemokratič-li predio* za ^'postavitev tiskovne svobode '"n včeraj naznanjeni inicijativni zakonski nacrt Bassermanov. Na razne pritožbe o časniških prepo-vedih in • izvajanju cenzure ie od-gevoril držmTiii tajnik dr. Hclferich. d4 W ce>Y5OBLXaz«me4gkQg6t J&Ift. prinaša cenzara za časopise. Vendar pa je delićev vojaške in politične cenzure ntizvedljiva. Vprašanje podmorskih co'nov je primer za to. Na želje glede miiejšega izvajanja cenzure se je državni kancelar p<> mož-nosti ozirai. Obljuba za uiniijenje cenzure je izpolnjena in dovoijena s# vprašanja notranje in gospodarske politike pod enhn pogojem, da izosta-nejo medsebojni ostudni napadi \m surovo kršenje mešjanskega miru. NTadaIjna razprava je preložena nm jutrlšnji dan. Eazne nsliticne u*ft. — Avstrijski državui zbor. TudI đunajski občinski svet se je oglasit za skiicanje državnega zbora. Župam dr. VVeiskirchner je ćelo trdil, da je nastalo v vseh krogih prebivalstra (!) mogoeno gibanje (!) za obnovi:cv ustavnih razmer v parlamentu In je v imenu vseh strank dunajskega ob-činskega sveta izrekel trdno prepri-čanje, da stori vlada vse kar omugo-či parlamentarno de! ovan je. — BarzHai je govoril v Rimu masi. da Italija noje miru in ne od-neha por>rej, nee:o dobi s Trstom vso obal Jadranske^a morja. Trst je nazval sestro Rima. — Apetit Italije raste od dne d» dne. Senator Franchctti zahteva v »Corriere della sera« poleg Tridenta. Dalmacije in Albanije z deiom Epira se Libijo, protektorat nad Afce-sinijo, francosko Somalijo in cel# Malo Azijo. Franchetti pravi, da te zahtev^e so take, da ie umevno samo po sebi. dajili zavezniki brez drugega priznajo. = Bfsolad o miru. Minister Bi-solatti ie rekel zastopniku ameriške »United Press«, da se ropofnoina strinja z nazori Llovd Oeorgea ii Asouitha in da so vsi zaveznfid trdno odločeni, skleniti samo tak mir, ki ne bo imel v sebi kali nadaljnih vojn. To potneni, da v Evropi se mo-r rajo ustvariti razmere, ki bodo ovi-|rale Nemčijo, da bi zopet prevzde I svoje zlocinske nacrte, in ki uničija ^A\"stro-Ojrrsko kot državo. Kdor danes goji mirovno idejo, je kriv fzefa-ie. Angleži so jako zadovoljni z iz-vajanji ministra Bisolattiia in »Times« se obraća posebno proti Av-striji, češ. cJa je v interesu narodov kakor tuđi v interesu Italije, da At-stro-Ogrska izgine. »Thnes« misli kofično. da vsi veliki italHanFfci državniki in vofskovođje so iateffa mnenja kakor Bfsolatti. = Višifa kultura in Izobrazba profi naciionalnemu principa. V Ne-aplju se je vršil kongres južrKHtali-jarxskih republikancev. Posianec Co-[lajanni je brani! pridružitev rej>n-bl'kancev k vojnim strankam. SMe-niJo se Je, da povsodi, kjer se ne da vnorabitf nacijonalni princip, mora odi oči ti višja kultura in rzob'razba. Tako bi se pomagalo do znra«?© ita.1i-janskemu m?noritetnemu pravu ob Adriji in na Balkanu . = Vseiičaišče v Gentu. Belgijski minrstrski svet je sklenll, da so vsi diplomi vseučUišca v Getitu, H-dani v času neniske inv&zife. ne-veljavni. Vesti iz prni M. Zupaastvo Kotneasko na Krasu. sedaj s sedežem vr Sežani, narooa svohm občinarjem, ki so sedaj raz-kropljeni po svetu, da vsaka družina brez odloga naznani Istemu svoje sedanje bivališče. Ta evidenca b§ služila v občo korist, osobito pa še. da se ve vojakom, ki se nahajajo na bojnera polju itd.. in ne vedo, kie da se njih- družine nahajajo, podaiati m-formacije, P. Longinus Horak, prior v bol-nišnici usmiljenih bratov v Gtorioi. je toliko okreval v Ljubljani, ds g:a je bilo mogoče prepeljati na Drmaj. Zdravniki so iz\Tsili na njem več operacij. treba bo pa še ene, ker se mora odstraniti še neka! granatnln drobeev. Umrla ie v nmobohrici y Kromie-rižu Adela Strgar iz Kreda. V Povirili na Krasu ie umrla gospa Frančiška M o h o r č i č po trimesečni umčni bolezni. »Sober.« V poročrlih večkrat navedeni kraj Sober se nahaja, kakor razvidno iz špecHalne karte, na vištnah vzhodiio crte Šompeter-Vr-taiba in šteje tmr hiš. Ljudstvo ime-i»je te male Tišine -za ©brši«. Jaraa »onoč v Trstu je izMa v času od 1. ve družbe, se porivljajo. đa se nemudoma še enkrat z^lasifo prf šolskem vodstvo, ker Je vodstv« družbe v Ljubljani odredilo, (H mo^ rajo brti sprcJ«H vsi tiečld, ki so biK rTtf irtrtrtln rrmtnri nUflMiiai ^tran 4. .SLOVENSKI NLAROD\ one 18. oktobra 191«. 239. Stev. Sađje In zeienjava v Trsta, Z? tekooi teden so določene sledeč« cc-ae za prodajo na drobno: Cesen 3 K 60 v do 4 K; pesa 72 v; sladko zelje (iz Ljubljane) 36 vj sladko zelje (iz Štajerske) 40 v; kislo zelje 72 vin.; korenje 64 v; kostanj 80 v; čebula 1 K; malancane 4 do 12 v komad; liamzna jabolka 1 K 36 v; jabolka I. 1 K 04 v do 1 K 30 v; jabolka II. 76 do 88 v; orelii 1 K 60 \ do 1 K 80 v; hruške I. 1 K 20 v do 1 K 44 v; hruške II. 96 v do 1 K 04 v; paradiž-iriki 96 v do 1 K 04 v; sladka repu 32 v; kisla repa 64 v; salata /60 do 68 v špinača 72 v; drobno fižolovo stročje 1 K 12 v do 1 K 20 v; stročji fižol 96 v. Skrb za vinogradništvo v Istri. Istrski ćeželni poljedelski svet se je obrnii do poljedelskega ministrstva, Adriie- ie bil začetkom vojne vsidran v Bor-deauxu. Francoska vlada ga ie za-plenila. Pamik se je po svojem povratku iz Amerike, natovorjen z motornim ofjem. nafto in drugim blagom, vžgul in se je potopil. Sedaj je došla vest/ da so parnik dvignili in Je njegov tovor rešen. Kdor ve. kje je nastanjena Le-opocHna Abram z družino iz Škrbine na Krasu, naf to izvoli sporočiti na naslov: Franc Pavlica, k. u. k. 6. Marschkomp.. 4. F. A. Rgt., Marine-feiđpostamt. Puli. Mali vFtoni zeleznišarjeu. Zmisel za oskrbovanje vrtov je žeiezničarja lastnoet. Je to znak privrženosti do grude, na ka:eri leži tir in ki jo je žclezničar zunaj službe pskrboval in — ako opravlja službo fjromeine^a ali prožne^a uradnika — tući nasejjeval skozi generacije svojega strokovnega stanu na mnogo-vrstne načine. Skrbnostno obdelani vrtovi btražnic, kinč cvetlic, kojega *az!ičT?ost barv inncgokrat prijetn-> odseva od enoličnosti okolice, spa-fdajo ravnotako kakor sadjarstvo !n rože mnogih postajnih vrtov, v kate-rih je napravilo feraioče se veselje dostikrat tuđi jame. predore in vo-jdotnetne umetnine, k vtisom marsi-katere vožnje po železrricah v mir-&em čas«. Zraven tega iri manjkalo v širo-IcHi krogih žeiez-ničarjev, ki ne stanu-jejo na zemljišču železrice, začetnih poskusov za napravo Schreberievih vrtov, samo da se ie to stremljenje uđejstvovalo brez vpliva za pospe-ševanje teh nagibov železničarjev, v zadružno - strokovni ©notnosti. Pod takimi predpogojl je trebalo budilne^a klica, da so speče moči na-peijrvali k delu na upravi državnih 'ždeenic podvrženimi »emljiškimi po-tVTŠin«aTE, ko|ih plodovi so težko pri-zadetkn malhn hisnim gospodarstvom neposredneiše in fedatnejše v prid, kakor bi to zamogii biti materijalni prispcvld ob sebi. Ko se je izvršfl pred letom po ravnateljstvih državnih železnic oklic železniškega ministra barona For-sterja do žeJeeničarjev za obdelova-(nje neporabljccm zemljišc, so bila 'ravnateljstva na podlaci đaleč sega-jocega poizvedovaJnega postopanja že izsledila \>sa za naprave malih vr-tov sjx>sobna zemljišca železnic ter si zagotovrki izven teh tuia zemlji-Šča potom Z2kvp3 in na dru^e načine. Tuđi drugače hiti uprava državnih žeieznic na pomoć. Pri*krbela je ograda tfib i»w^. paadelitew v suk vrtove, vsake^a po dva do tristo m9, izdeiala je pota in napeljala vodo, zgradila je shrambe sa orodje, stres-ie za vrtnarje kot obrambo proti sla>-beniu vremenu ter jih nadalje podpi-rala pri nabavi semen in fifnoiil, da bi se omogočil že naprej nasad več-vredne 2^1enjave. Železničarji so se odzvali pozivu uprave z razvojem delavnosti, katc-ra je našla mejo le v začetk^ma na razpolago ležeći površini zemljiŠČ. Ako torej uprava državnih železnic v prvem ni mogla zadostovati navalu prošenj za male vrtove, kar ie gotovo dokaz polne razumnosti usluž-bencev za smotrenost nove stanov-ske brige, obmila je to briga vendar najprej do družin z mnogimi otroci ter s tem izpolnila dvojno občnoko-ristne smotre. V prvem letu so dosegli mali vrtovi železničarjev obseg 722.382 metrov2, vštevši takozvane začasne vojne vrtove, 115.348 m2 ~ 115*6 ha sveta. V teh vrtovih deluje okrog 6000 železničarjev z družinami vred. 5kušnja uči, da nese pridelovanje ze-lenjadi na kosu v^rtnega sveta od 200 do 250 m\ kakršna je vsakovrstna plodovitost zemlje in kakršne so raz-mere podnebja, postopno šestdeset do dvesto kroti. tako. da se lahko vzamc, da tuđi mnoROŠte\"ilna družina iz takega vrta ne le lahko pokrije svojo potrebo na svezi zelenjadi, am-pak, da tuđi v ugodnem slučaju tuđi žanje preostanek kot suho zelenjad za zimski čas. K vrtnarskemu podaku so pri-spevali na mnogih krajih s hvale-vredno draceo voljo strokovni učitelji poljedelskih in sadjerejskih §ol. Zcjled organizacije Schreberje-vega vrtnarstva občine Dunaj kakor tuđi razširjenje od dunajske vrtnar-ske sole obelodanjenecea letaka za pospeševanie pridelovanja zelenjadi. sta bila nadaljna učinkujoča sredstva za hitro izpeljavo akcije. V posameznem pa je ostal njen razvoj iz tehtneea vzroka prepuščen samopomoči železničarjev. Imenovanje izvedenih vrtnarjev za rednike, kateri pomagalo sovrst-nikom pn" vsem in koristito s težo svojega ugleda negovaniu dnižabne-ga, mirnega duha, uredba med vse vrtnarske drugove enakamerno raz-deljene stražne službe za brambo vt-tov proti poškodbi. ustanovitev bla-srainic, iz katerih se kriiejo tzdatki skupne nabave gnojil in iz katerih se onim. ki nišo v stanu, žeti dohodka svojega truda, da odškodnino za delo in stroške. vse to je posledek žilave samouprave malih vrtov po železničarji h. Večje naprave s 70 do 200 mali-mi vrtovi se nahaiaio v Hadersdorf-Weidiingauvu, Hiitteldorf - Kackin-eu. Simmeringu. v Linču. Welsu, Somogradu. Bischofshofnu, Saalfel-denu. Inomostu, Rregencu, Knittelfel-duf Št. Vidu ob Olini, v VVaidhofenu, v Jiigerndorfu. Niederlindenwiesenu, Olomucu, Homotodnje ŠiSke. Kav-škova cesta št. 193. Na lice mesta došli zdravnik je zamoffd konstatl-ctf kfa and te (bi odredit da so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. KriStofu. RizbotaBiu družba- Dne 10. t. m. se Je priteplo ttz mejo v Pod-lclmik pri Ptuju sedem razbojnikov. Y5i so imeli počrneic obraze. Vdrli so v hišo kramarice SosteriC, katere mož je pri vojakih, in grozeč ji z re-volverji. zahtevali, naj jim da svoj denar. PrestraSena žena je razboi-nikom razdala listnico, v kateri je bilo 1800 kron, a razboniki še nišo bili zadovoljni. Oplenili so prodajal-no in našli še 1300 K, blaga pa po-kradli za 800 kron. Razbojnik! so se nato lotili prodajalne kramarja Zorka in tuđi tam pokradli polno blaga. Na dolenjskem kolodvoru je bilo ukradeno Elizabeti Kosovi 30 K de-narja, knjižica poštne hranilnice za 200 K in izpisek hranilnice za 3000 kron. Sumljiv je neki 281erni tujec. »Daleč od sreče.« V Kino Idealu se je včerai prvlč predvafal z velikim uspehom prvi film fiennv Por-ten serije: »Daleč od sreče«. Hennv Porten pokaže pri vsakem filmu vnovič, da je res prvovrstna umet-nica in njene vedno veČje prlUublje-nosti pri občinstvu ni pripisovati reklami, temveč njeni umetniško dovršeni igri. Stari njeni občudovalci so pri vsakem. njenem nastopu boli zadivljeni vanjo in krog novih obo-ževalcev vedno narašča. Samo še danes 1S. fn jutri 19. t. m. v Idealu-Kino. »Velika vodna katastrofa na Danskem.« Velika letošnja spomlad-na povodenj je ufilmljena z dovršeno tehniko v drami »Sodnl dan«. Deja-nje, ki v njem igra glavno vlogo Olaf Fons, je napeto zanimivo, polno največjm, grandijoznih senzacij. V petek 20. do torka 24. t. m. ▼ Klno-Idealu. Predstave kot po navadi, zadnja ob 10. zvečer. Blagajna od-prta od 10. do 11. dopoldne. P 2rebanje razredne loterDe (5. razred, 7. dan). 10.000 K dobi; 88.766. Po 2000 K dobe: 2834, 10.556, 12.476, 14.rr>9, 21.093, 22.574, 26.943, 27.267, 36.970, 38.472, 39.353, 56.464, 59.251. 71.248. 79.021, 81.396, 82.959, 87.7786. 88.402, 91.441, 100.934, 101.577, 106.989, 112.682. Po 1000 K dobe: 188. 404, 869, 2298, 2606, 7944, 8902, 12.152. 12.601, 12.638, 19.088, 22.523, 28.389, 34.307, 35.560, 38.493, 38.603, 39.702, 44.504, 48.631, 54.044, 54.949, 56.300, 57.081, 57.974, 70.068, 72.826, 81.840, 83.005. 86.200, 88.855, 88.903, 90.018. 90.075. 92.155, 96.113, 97.542. 98.496. 99.354. 100.563, 102.335, 103.536, 105.067, 105.184, 113.649, 114.812. Operna pevka, profesorica Jarmila LHv Gerblćeva pričenja zopet s privatnim poukom v solopetju, kla-virju in deklamaciji dne 15. oktobra. Tozadevna pojasnila vsaki dan od 11. do 12. dopoline in od 3. do 4. popoldne, Čevljarska ulica št. 1, nad-stropje drugo. Aprovizaciia. -r OddaSa vojne kave. Centrala za vojno kavo razdeljuje vojno kavo potom treh strokovnih zvez v Trstu, na Dunaju in v Pragi. Navedene tri $trokov. zveze dobavljajo kavo gro-sistom za kavo. Grosisti oddajajo kavo trgovcem na drobno. Na ta način se vrši enakomerna razdelitev kave po cell monarhiji. Detajlni trgovci nimajo storiti drugo, kakor da se obračajo na svoje dosedanje gro-siste* Pri grosistih zvedo tuđi na-tančne pogoje, pod katerimi se do-deljuje vladna kava. -h Kot prevzemališče ra divja-čino, ki jo morajo lovski upravičenci po določilih ministrskega ukaza i dne 4. oktobra 1916, drž. zak. št. 341» oddajati, da se pokrije potrebščinA dobrodelnih naprav, posebno vojnih kuhinj, drugih aprovizačnih mest in organizacij konsumentov, je določila deželna vlada »Kranjsko apro-vizačno družbo« v Ljubljani. Pošiljatve divjačine nai se naslove na imenovano družbo v roke trgovine z divjačino Anton Sta-c u 1 v Ljubljani, Šelenburgova ulica. — Prijave za divjačino sprejema| »Kranjska aprovizačna družba« v I Ljubljani, Frančiškanska ulica, ki bol I razdeljevala vsakočasne zaloge pof navodilih deželne vlade. Književnost. — »Slovenski Trgovsld Vest-nik«. Oktobrska stevilka tega izvrst-nega strokovnega glasila ima slede-čo vsebino: S. 4- M.: Prizivi zoper dohodnino. B. Skalick^: Letošna vinska letina in vinske cene na Krani-skem. Kolek na vozne liste. Nove sodne pristojbine. (Konec.) H. Se-var: Iz blagovnega znanstva. .(Dalje.) Just Piščanec: Carinstvo. Raz-noterosti: Zamenjava novcev iz nik-lja po 20 vinarjev pri državnih bla-gajnah in filijalla avstro - ogrske 259. fttcv. „aUUVCNSIO NAKOO*, o« 18. OfctoOca 1»I6. siren o» fianke. — Promet $ kava — Poitne pristojbine. — Promet s cunjami.__ Računski kolek. — Promet s surovim oljem smolo in smolnimi izdel-Ki. — Predpis občne pridobnine — Zaplenitev vrvic. — Književnost: Navodilo za rejo domaćih zajcev na deželi. Društvene vesti: Izkaz društvene posredovalnice. — Slovensku stenografi*«. Priredi! rr. Novak, c. kr. gimn. profesor. Založila Katoliška bukvama. Cena 4 K 20 vin. To je tretja, bistve-no neizpremenjena izdaja te knjige, katero so merodajni izvedenci oce-nili že pri drugi priliki kot vzorno in odlično delo. Sedanja knjiga obsega pr\i del, namreč korespondenčno pismo. Priporočamo knjigo prav toplo. Razne stvari. * V Novem pri Sarajevu so Ur- iulinke ustanovile nemško privatno solo. * Umri je v Berolinu švedski poslanik grof T a n b e, ki si je stekel posebne zasluge za prijateljske od-nošaje med Švedsko in Nemčijo. * Padel ie na tirolski fronti urednik in solastnik praškega konzerva-tivnega dnevnika Vlastimil Bastvf v 25. letu svoje starosti. Predno je bil poklican k vojakom. Je bil urednik Bastyr leto dnj vojni poročevalec svojega lista. * ponareieni bankovci. Na Će-škem kroži mnogo ponarejenih lan-kovcev, zlasti dvajsetkronskih in desetkronskih. Izdelani so bili p^ sodbi policije v Pragi. Avstro ogrska banka je deponirala Dri praški policiji 1500 K za tistega, kdor izsledi ponarejalce. * 30 let je poneverjaL Pri hra-niln^ ln posojilni zadruzi v Roketni-cah v netnškem delu češke, je bil nad 30 let nastavljen za blagajnika sedaj že 80 let stari Viljem Krause. Izkazalo se je. da je Krause celih 30 let poneverjal denar in oškodoval zavod za več kakor 70.000 kron. Starega moža so seveda zaprli. * Lfudskl Prijatelj. V Subotici na Ogrskem ie policija aretcva^a več-kratnega milijonarja in veleprekajal-ca Novaka, ker je meso crknenih in bolnih prašičev prodaja! po vojnih cenah. Novak je rabil portarejen pečat živinozdravnika in si Je ž njim dela! ne samo potrdilo, da je vse prodano meso zdravo, ampak si ie s pečatom tuđi pomasral, da mu ni bilo treba plačat? užitnine. * iiistoričen dan za Hrvatsko. Dne 9. t. m. Je minulo 840 let, odkar so hrvatski velikaši in škofje izvolili bivšega bana Dimitra Zvonimira za svojega kralja. Bilo je to v letu 1076. v cerkvi sv. Petra na solin-skem polju. Ko je bil po papeževem odposiancu ovenčan s krono, zastavo, mečem in žezlom, je položil vele-zanimivo zaobljubo v roke odposlafc ca in prisotnih velikašev kot vladar Hrvatske in Dalmacije. * Od ključavnlčarskega pomoćnika do učenjaka, V P15nu na Nem-škem je umri ravnatelj ondontne bi-jologiČne postaje profesor dr. Oton Zacharias. Rojen je bil leta 1846. v Lipsku in posta! kljuČavniČarski pomoćnik. Sele v starosti 19 let se je ucil gimnazijskih predmetov in to poleg svojega ključavničarskega dela. napravil maturo in se posvetil prirodoslovju. Postal je jako znamenit učenjak ter si pridobil za znanost in za narodno gospodarstvo velike zasluge. * Ekscelenca v voiaški bolniš-nlcf. Ekscelenca si je prišel ogledat vojaško bolnišnico na scvernem franeoskem, v kateri leže vojaki, ki so bolni na črevesnem kataru. Pr-vega bolnika vpraša ekscelenca: Kaj vam pa je? Vojak: Nič mi tii. samo ... Ekscelenca se nasmehne in stopi k drugemu bolniku. Zakaj pa ležite tu? — Ker ne smem vstati, ekscelenca. — Zakaj pa ne smete vstati? Zato, ker pravijo, da moram še ležati. — Kaj pa je rekel zaravnik, ko ste prišli sem? — Kaj ste že :y?et tu, ekscelenca? ^ * Ločiti se boce. V Aradu na Ogrskem je prišla k ondotnemu od-vetniku odlično oblečena dama. Iz-pregovorila je Ie malo besed in že jo je odvetnik — ven vrgel. Dama je iz odlične družine in bogata; poročila se je svojčas z bogatim mo-žemf ki spada tuđi med prve družine v me_stu. Mož je bil v vojni in je izgubil eno nogo. Cim je žena to izvedela, je šla k odvetniku. češ, naj toži na ločitev zakona, ker žena ne mara pohabljenega moža! Odvetnik je tei »vrli« ženi dal edino pri-merni odgovor s tem, da jo je ven vrgel. * Vojni stroški v tretlem vokiera letu. Nemški profesor dr. Wolf je nriobčil razpravo, v kateri je izraću-nal, koliko velja vojna v tretjem voj-Tiem letu. Po njegovem računu po-rablja Nemčija že nekaj časa meseč- vojnem letu bođo torti aferi voW stroSki znašali vsaj 24 mflijarđ m&rk. Vojni strolkf Avstro-Ofcrske bodo po računu dr. VVolft znašali v tret-km letu 16 do 1S miUJard. Vodilnl centralni državi li toret če trate vojna ćelo luo, imeli kakih 40 do 45 miiijard vojnih stroškov. 21a četvero-zvezo računa dr. Wolf okroglo sto miiijard stroškov. tore] vsal še en-krat toliko, kakor centralni državi. * Porodi in smrtni siučail. Sta-tistični izkaz za dobo od 9. julija do 5. avgusta letošnjega leta kaže, da je v tem času dosti več ljudi umrlo, kaker jih je bilo rojenih. To velja seveda samo za civilno prebivalstvo naše države. Na Dunaju je bilo rojenih 1740, umrlo je pa 2739 oseb, v Gradcu je bilo 230 rojenih, umrlo pa je 3U6 oseb, v Trstu je bilo roienih 115, umrlo je pa 278 oseb, v Ljubljani je bilo 70 porodov, umrlo pa je 87 oseb. V Galiciji, na Moravskem in na ČeŠkem je bilo povprečno še slabše. dasi so imeli v nekaterih me* stih več porodov, kakor smrtnih slučajev. Izjema je L v o v, kjer je bilo v označeni dobi znatno več porodov kakor smrtnih slučajev. * V Lausannu v Švici je sedaj umrla v starosti 94 let Marija Rei-chel, žena, ki je imela svoje dni pre-cej vpliva na rusko politično in literarno življenje. Rojena je bila v Si-biriji kot hči političnesra kaznjenca. Pozneje se je seznanila z Aleksandrom Hereenom, čigar dela so moćno vplivala na razvoj ruskega poli-ticnega in književnega delovanja, seznanila se je z velikim kritikom Bč-linskim in znana je bila tuđi z Aleksandrom Puškinom. Zlasti velik vpliv je imela na Hercena. kl :i je posvetil svoje glavno d?!o. Preselivši se v Pariz, se je pokojnica poročila s komponistom A. Reichelom. Bila je umstveno odlična žena. Ko je Hercen živel v Londonu, je nieg'wa prijateljica Marija Retchel posredovala vso njegovo politično korespondenco s pristaši na Ruskem. * Delavci — miHionarU. V Ame-riki je nastal nov tip miliionarjev. Kakor poročajo listi, si ie med vojno 1S6 navadnih tovarniških delavcev pridobilo milijonska premoženja. Čim se je začela vojna, so se s pravo amerikansko smelostjo lo-rili vojnih dajatev in ker so imeli kaj soli v glavi, so si iz prav majhnih razmer hitro pomagali do boeastva. Najhocrateljši teh mož je John limmv Clipper. Pred vojno ie bil delavec v neki tovarni za čev-Ije. Čim se je začela vojna, je organizira! nekaj prijateljev in začel iz-delovati vojaške čevlie. Posrećilo se mu je dobiti naročilo ruske vlade in je v dalnjih šestih mesecih za-služil pet mitijonov dMarjev. Danes ima že krasno vilo v Brooklvnu. Le-po je. da niti drugi obogateli delavci nišo pozabili svojih nekdanjih to-varišev, nego ie že vsak daroval večje zneske za razne delavske pod-učne in dobro^eire organizacije. * Izvoz živil iz O^rske v Av« strijo. Znani milijonar in ve^etržec Grunwald v Dunajskem Novem me-stu ima pohahljenega sina, ki sicer ne more nikamor, če mu sWa ne pomaga. ki pa mora vrndar imeti posebne kupčijske talente. Izvoz živil iz Ogrske v Avstrijo. je strogo prepovedano. Kontrola je j?ko oštra, a pohabljeni Orunwald se je vendar oHJpeljal v Cudimpešto in začel od tam ievazati živil a. Tnrovec David Kerpel iz So^ronja. tuđi Zid. mu je preskrbel eriajst nradnih dovoljenj za izvoz živil in GriiwaW mu je za nje plačal 43.000 K. oziroma mu dal ček za 50.000 K. Toda tekom izvazania živil je prišel neki uradnik na to, da so oblastvena dovolila za izvoz po-narelena in Griinwald ter Kcrpel sta bila odvedena v zapor. Oče Griin-walda je iz Ogrske pripeljano Mngo v Avstriji prodajal za 100 odstotkov dražie, nego ga je veljalo na Ogr-skem. Nekaj vagonov graha so mu zapienili na potu. * Srecni zakoni. Neki vrtnar na Dunaju je vložil proti svoji ženi tož-bo na ločitev zakona. Med drugim io je dolžil. da mu je kradla denar, da je za njegovim hrbtom pošiljala strankam račune in obdržala denar in da je večkrat vlomila v miznico, v kateri je hranil denar. ^ena je odgovorila s tem, da je vložila tožbo na žaljenje časti proti možu. opiraje se na to, da mož riima prić za. sv-oie dolžitve. Ko je sodnik predlagal po-ravnavo, !e bila žena takoj pripravljena se vdati; mož r»a je vzkliknil: Naj mi sodišče naloži kakoršnokoli kazen, jaz \o takoj nasmpim: raje pa ostanem do smrti v ječi, kakor da hi še dalje živel s to žensko. — Pri ci-vilnem sodišču na Punaju Je bfl ločen zakon nekega Benedikra. Ko je bil ta poklican k vojakom, seje poročtl, komaj pa je bil odšel z aoma. si Je /ena izbrala ljubimca in vsem mogo-čim pričam povedala: Jaz sem moža Ie vzela. da dobivam vojno pod-poro. Bog 4*i* da bi ga prva kroglia • Prtrda u** *****> Ogrtica flmmf^f oblast )c bavanU kraliici od hii in zemljitt. W iih Ima na Ogr-skem, predpisala davek in slcer tri-krat toliko davka, kakor ga ie plaće* vala v mirnih tosih. Bavarska kraljica se ie proti tema pritožila in tako ie stvar prišla končno do uprav-nega sodiiča. Finančna uprava se ]e postavila na staiiSče zakona o vojnih dobičkih. Ta zakon namreč določa, da se mora trikratni davek predpisa-ti takim osebam, ki ne prebivalo stalno na Ogrskem ali ki so pred letom, za katero jim je predpisan davek, prebivali vsaj štiri mesece na svojem posestvu. Kraljica bavarska je pa ugovarjala, da je našlednica tretjega sina cesarice Marije Tere-zije, ki je bila tuđi ogrska kraljica, da je torej članica cesarske rodovine in da torej zanjo ne velja zakon o pred-pisu trikratnega davka, četudi že mnogo let ni bivala na Ogrskem in se je že L 1868. poročila s takratnim princem Ludovikom Leopoldonu Upravno sodiiče je ugodilo pritožbi bavarske kraljice in je razsodilo, da kraljica ni dolžna plačati predpisa-nega ii trikratnega davka, ker s svojo poroko ni nehala biti avstrijska nadvojvodinja. * Oficir in framazon. Na Ogrskem imajo zdaj zabaven prepir. V boju za domovino je padel rezervni porecnik Stefan Torok. Po njegovi smrti so neki listi izvedeli, da je bil Torok član framazonske lo/e »Unio« in planili so na mrtvetja ofi-cirja ter ga opsovali. Eden takih li- stov je vrgel za Torokem v grob ćelo to-le ^Čitanje. Oficirji so z vola-iko ča^tno lesedo vezani, da ne smelo prir/adnti nobeni tajni družbi, ^tefan *i orok pa je b«l V7l"; kvv: čLin framazonske lože in je tore, prelomi! svoio častno besedo, bil rorej brezčasten in ni imcl pravce do zadnji!i voi.tških časti. — Na ro od-govarjajc 1rugi listi: Oficirji nicr.ijo .jccipisati rt*\ trz, v katerem izjavlja-jo po-j ča^rno besedo, da niS3 v*lanr r.obene »».jrje družbe. Ze pred leti pa je honvedski minister SzenJ^ izjavi, da so framazonske lože ustanovljene z ^cvo'jen^em vlade in da torej mso tijne družbe. Nekaj let po^neic Ie honvrclsko ministrstvo zopet ojlo čilo, da smelo biti honvedski oficirji rezerve čiani lož, honvedski minister taron Fejervarv pa je odločil, da lože nišo tajne družbe, neiro ob-lastno dovoljene zaključene družbe. Tak prepir se vrši ob grobu moža, ki je padel na bojišču! * Ang!eški vojak v vojni. »Arbei-ter Ztg.« javlja, da popisuje londonski list »Nation« an5?leške vojake tako-le: 1. Nikdar ne Čvekajo o vzrokih in ciljih vojne, nego se pogovarjajo o konkretnih stvareh. ki se tičejo njih vsakdanjega življenja; 2. ne poznajo nikakih j'unakov, ne političnih, ne vo-jaških: 3. najmočnejša duševna vez v armadi je tovaristvo; izguba prijatelja je največja bol za vojaka; 4. patriot'čnih pesmi ne pojejo, nego vedno komične koračnice; 5. osebna hrabrost je jako velika, ravnodušnost je v ognju nekaj čisto navadne-ga% sredi boja se vojaki brijejo in nič nenavadnega so izredna junaštva, n. pr. da stoji kdo sredi streljanja vrh jarkov in meri na sovražnika; 6. najhujse se pritočujejo, če nimajo za-dosti in dobre hrane, če so kazni pre-trde, ali če se moralo za liniio pre-več vežbati; 7. Izven boja ali če ne n-islijo. da se nasprotnik ni pošteno bojeva! ne govore nikdar sovražno o nasprotniku; med strelskimi jarki je časih čudno razmerje; ob Sommi se je nemški vojak priplazil k angle-^kemu jarku ter prosil, naj inu po-sodi kladivo; ' 8. vojaki hočejo, naj nrinese vojna od^očitev, a veseli bi bili, če bi ie bilo kmalu konsc; 9. poklič vojaka ne smatrajo za nič po-sebnecra. * Nova kavarniška fig'ira v Berolinu. Pri obrtnem sodi^ču v Bero-»inu so imeli te dni zanimivo obrav-navo. Tozil je gospod, ki ga je bil kavarnar najel, da zabava goste, a ga ie odpustil iz službe, ne da bi se dr-žal odpovednega roka. Tožnik se je postavil na stališče, da mu mora kavarnar plačati dogovorjeni honorar za šest tednov. Kavarnar je rekel: Ker je v mnogih kava mah dosti go-stov, ki ne marajo ne čitati, ne igrati in se sami ne znalo kratkoČasiti. je nastala navada, najemati posebne ljudi. Tuđi tožnik Ie bil za to najet. a ni bil kos svoji nalofri. Ce Je sploh z gosti govori!, je govori! o pelitiki ali ćelo o vojni, dasi se m« Je povećalo, da so ljudje vojne in politike siti. Naloga takeea. za zabavo gostov najetega moža je, da poizve. ka] gosta zanima, in da ga potem tema rri-merno zabava, Tožnik je bi! tako ne-sposoben za poklič, da je ćelo z tai-skimi gosti govorfl o politiki hi o podmorskih Colnih, dasi W moral ve-detl, da slišijo najraie nekaj zabelje-nega, Sodišče pa je vendar obsodilo kavarnarja, da mora odpuščenetmi uslnžhencn plačati, kar mu fre la tel fćam. Cei, te ta* * M m «voj pokbc zaksvati gotte, malo spošobeiu v«dar kavarnar ni bil upravtčea ft brez odpavedi iz službe odrioviti. * MnOoaarka s spiiSevalon ■boiM^O. Mnogo )e ljudi, ki bi lah-ko potom tožbe izbojevali kako svojo pravico, pa se ne morejo lotiti pravde, ker nimajo denarja za stro-§ke. C)obiti pravico revnih Je težko in poniževalna A nekateri ljudje se ničesar ne strašijo. Gospa Hedvika Haupt na Dunaju je že taka. Zemlji-ška knjiga priča, da je posestnica hi-Se na Opernem Ringu na Dunaju, ki je vredna dva milijona kron, in so-posestnica druge hiše v Schopen-hauerjevi hiši, v kateri stanuje 45 strank. HiŠa na Opernem Rinqru Je bila zgrajena na račun gospe Haupt in iz tega računa ima terjati prevoz-nik Ulbrich še 4200 kron. Haupt je v ruskem vjetnistvu in ne zisluži nič, njegova rodovina ie torej ootrebna. Ker ni dobil z lena denarja. Je tožil. A kaj se je zgodilo. Milij >narka Haupt si ie iznoslovala — d r a v i -co revnih. Češ. da je pač zemlie-kniižno ona vpisana kot lastnica dva mifiiona vredne hiše. da ie pa pravi lastrtik nien mož. Toženčev 7astop-nik ie protestirat, da bi se mih*jonar-ki dovolila nravica revnih in bi moral nbocr nrevozrt^k *e zanjo plače-vati koTeke in nristoibme. ln povedal ie rl^ ie sam neVoč prosil, nai se neki banici nodeli nravica revnih, a nro^nja ie *»'la oc!^;ta. češ. da d^hK-a hi^nica toliko nanitnino. da lahko ^pča sodne stm^ke. Stvar Se ni ćr>-o-nqnq. a značilna je, nad vse zna-čilnaT * Hazardiranie na Dunaju in v Budimpešti. Od začetka vojne je bilo samo na Dunaju obsojenih nad 700 oseb zaradi hazardnih iger. Seveda jih je policija samo slučajno dobila v roke. V resnici jih je še veliko več in igra se dostikrat za velike svote. 2e nekaj let sem grasira tako na Dunaju, kakor v Budimpešti hazardno igranje kakor na Monte Karlu. Samo da na Dunajn ni amerikanskih mili-jardarjev in eksotičnih prinčev, ne pustolovcev velikega ugleda, ne kokot, ki so kakega velikega gospoda oskubile. V dunajskih in budimpeštanskih klubih zapravljaio pač raz-lični kavalirji svoje podedovano pre-moženje — madžarski Nikolaj Sze-mere in poljski grof Potockv sta kot igralca za milijone zaslovela daleč čez mele momarhije — a sicer igrajo na Dunaju in v Budimpešti večinoma Ie trgovci, borzni in drugi agentje — teh je menda največ in Ie sem in tja še drugi ljudje. Policija izve za to igranje, Ie kadar se igralci med se-boj spro in napravi kdo brezimno ovadbo. Pred enim letom je bil na Dunaiu razpuščen klub osmanov. Lastnik stanovanja je potem prirejal zabavne prijateljske sestanke, a Ko je bila pri njem novič hišna preiska-va, so našli dokaza, da se je pri njem za vćTike svote igral bakarat. Toda tuđi različne damske hazardne igre nišo nič nenavad-nega. Tako je bilo pred kratkim obsojenih 25 dam iz različnih socijalnih slojev, ker so dolge mesece v posebni sobi neke kavarne igrale hazardne igre. V dunajskem jokey - klubu se med vojno precej manj igra, kakor sicer, a iz tega kluba se redko-kdaj izve, ker so člani Ie ljudje, ki že tuđi kako znatno izgubo prenesejo. V lovskem klubu in v avtomobilskem klubu igrajo kakor v mirnih časih in je policija oba kluba že oštro posva-rila. V tako zvanem šah - klubu, igrajo karte veliko večjo vlogo, kakor šah - figure, v klubu »Wiener Cercle« ni hazardno igranje zabava, nego boj. »Wiener Klub« in »Wiener Merrenklub« sta bila zaradi hazardnih iger že oštro posvarjena. In v Budimpešti. Tam hazardirajo sploh v vseh klubih in v vseh kavarnah in sedaj, ko nese vojna take dobičke, še huje. kakor kdaj poprej. Hazardne igre, ki spravijo pogostoma ćele rodbine v nesrečo, se jako milo kaz-nujejo in zato jih ni bilo mogoče omejiti. * Nekdanfl finančtif minister Bruck. Pravkar je izdal dunajski zgodovinar Charmatz knjigo, ki nam popisuje življenje, delovanje in ko-nec nekdanjega avstrijskega finanč-nega ministra Karla barona Brucka-Kjiga je zanirrriva, a končno opravi-čenje Brucka ni prepriče valno. Bruck, rojen 1798. na Nemškem, se je ndeležil vojne proti Napoleonu I. in se potem posvetil knjigotrštvu. Cez London je priSel v Trst, kjer je ustanovi I avstrijsko >Lloyd« družbo, kl bi bil danes lahko vse kaj drugega, da nišo imeli pri njem razni Rinaldi-niji, in iz Trsta se je Bruck dvignil nako, da je postal velik organizator in državnik. Genijalni človek Je bil, to ie gotovo. Po nesrečnem iziđu vojne L 1859. Je zavladala med av-strijskim preblvalstvom veliko nezadovoljstva Vojna je vezala ogromne milijone ali vse je trdilo. da K ------- gledališču je nastala velikanska de-i tnonstracija, ko je neki igralec na odru rekei: S poštenim delom se že pretolčeš skozi življenje, miiijonoy pa si ne pridobiS. Tedaj je bil areto-van podmaršal Eynetten, ki je bil med vojno generalni ravnatelj vse preskrbe za annado. V noči od 7. na! 8. marca 1863. se je Evnetten v za-poru usmrtil, zapustivši pismo, v ka-« terem je priznal svojo krivdo. Za-» četkom aprila so bili v Trstu aretU rani razni vojni iiferantje: nekdanji mesar in poznejši velemilijonar Re« voltella, posebni prijatelj Boueza, potem Majidolfo, Brambilla, Perugia in drugi. Tuđi nekaj Kranjcev je bilo pri tej sleparski kompaniji. Kazen-ska preiskava se je začela tuđi proti glavnemu ravnatelju Kreditne banke dunajske Francu Richterju in sum, da je bil udeležen pri teh veli-i kanskih goljufijah, je padel tuđi na finančnega ministra barona Brucka. Dne 20. aprila 1860. je prišel de-i želnosodni svetnik Hitzinger v fi-nančno ministrstvo in je zasliševal ministra Brucka. Zlasti obremenilno ie bilo ministrovo pismo, ki jo ie na* šel preiskovalni sodnik pri tržaškern sleparju Revoltellu. Bruck je šel na-! slednji dan 31. aprila k cesarju v av-< dijenco. 22. aprila pa mu je bilo po-« zno zvečer dostavljeno cesarjevo lastnoročno pismo, da je vpokojen in stari Plener imenovan za finančnega ministra. Nekaj ur pozneje se je Bruck usmrtil. Omenjena knjiga pravi, da so reakcijonarni krogi splet-karili proti Brucku, ker je bil prote-* stani, tujec in neumorno delaven reformator, ter da so ga po krivici dolžili nepoštenih dejanj. Dokazano pa to v kniigi ni. Dejstvo je, da v ce-i sarjevem lastnoročnem pismu, odn slavljajočem Brucku. ni ne beseđice priznanja za njegovo delovanje, niti beseđice izraza, da cesar Brucku; zaupa ali veruje v njegovo poštenje. Dober svetovalec pri nakupu potrebščin in daril vseh vrst, je bogato ilustrir. krasni katalog izvozna in razpošiljalne tvrdke Jan Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1467 ČeSko. ki ga vsakemu posije zastonj in franko. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. oktobra: Aleksande* Geyer, inženir Južne železnice, 31 let, Poljanska cesta 16. Dne 16. oktobra: Pavel Schuss-mann, poročnik v rezervi — Imre Lorincze, čmovoiniški peŠec. — Ilija Pudić. pešec. vsi trije v rezervni vo-, jaški bolnišnici na obrtni šolL — Vi«« nicio Fiorante. učiteljev sin, 4 mese* ce. Kolodvorska ulica 26. — Marija Marovt, perica, 43 let, Poljanska ceu sta 47. Dne 17. oktobra: Ana Planinec, nadsprevodnikova žena, 57 let, Skof-ja ulica 13. — Terezi ja Kepa, gostjai 85 let, Kapiteljska ulica 11. Prlstopafte kot članl k „Rdečemn križu"! MBMMSimiSOb Velika i$bcra rofavic bi rc&novrstnih parfemov Stran *. sM-UVtilV^^J nakOL«*, jS;c :*. oktobru i**!* 239 ste-, (Sospođmtvo. fccioSufri vlaska letiaa ia vfanke ceoe aa Kranjskem. v sploo-lem približno toUko kot lani. Na VI-pevskem sa j« sicer mani kot lani, sa DolenJ&kem mestoma več, mesto-na pa tuđi nekaj manj kot lani. V jplosnecn smo pa lahko na KranJ-sketn z vinsko letino zadovoljni, posebno če primen-uno druge deiele, slasti j>a Ntžj© - Avstrijsko, kjer ne bodo kBCli, izvzcmš; matega ozemlja ob Južni ž^Icinici tu v okolici Dunajm skoro nić, Kar poeneni za deželo ©gromno beubo 100 milijorioT kroti. Tuđi na Ogrskem ni situacija posebno dobra. Po večini so urađna poro-$fla iz rasnih kofmtatov prav kla-wna. Gotoro je teđaj. da jo lct06 vina razmeroma malo in da bo njegova eena zelo narasla. Na Ogrskem In dmgod znaša cena novemu vinu že danes 1 K 30 vin. do 1 K 80 vin. za Itter. če bo šio tako naprej, tedaj zna vino doseći tako ceno, da navadne-nn občanu sploh ne bo dostopno in ker tuđi piva ne bo dobiti, zmanjka-lo bo potrebnih okrepčil. Pogostoma se sliš^o pritožbe, irfa vinoeradniki vinske cene moćno pretiraio. To je tuđi deloma resnica. ajnpak po većini so visokih cen vina krivi nakupovalci sami in sicer v prvi vrsti takozvani »vojni liferanti«. Znan je n. pr. sledeči slučaj: Glede cen novcgn vina so bili pred trgat vilo vinozradniki na Polenjskem še ne-orijentirani. Govorilo se jef da bo novo vino po 1 K 20 vin. in višje. Tu pridc v neki znan vinski kraj na Do-lenjskern vojni liferant« in da razglasiti, da kupi vsako množino stare-ga vfna ne glede na kvaliteto po I K 60 vin. lite*-. Če se bodo taki slučaj ponavljali, kar je pri splošnetn pomanjkanju vina mogoče, se lahko »prođi, da doseže vino zeto pretirano •eno. Zato je verietno, da bo pose^la oblast z določitvijo najvišjih cen za vino rmes. kakor se je zgodilo že na iTirolskern in v Istri. Določitev najvišjih cea, seveda času in situaciji primernih, bi bila amestna. 2 njo bi se zabranilo špekulaciji s tako važnim okrepčilom kot je vino in bi bili obenem vino-građniki zavarovani proti preganja-Ttja od strani sodnih oblasti. Vpraianje je, kake cene naj se nastavi]o, da ne bode oškodovan producent In da bo vino dostopno konsumentom. V tem oziru je pisce tega-le mnenja: Vzeti samo pridelo-valno ceno za podlago določanja najviših cen. na katerem stališču stoje danes sodni uradi, ni prav. V Istri Je n, pr. vinska kupčija u radno urejena na sledeči način: C. kr. namestništvo je tam določilo. da je ves vinski pridelek leta 1916. zasežen in da ne srne nihče prodati vina drugam kot posebni prevzerrmi komisiji, ki Je pooblaščena. da s 1. novembrom z nakupovanjem vina prične. Vino se plačuje po kvaliteti, ki se določa na podlaci vrste (sorte) in na podlagi vsebine (vpi ?c alkohola, določenega po Malligan-du). Prevzemne vinske cene so do-ločene sledeče: Navadno belo in rde-če \ino, ki ima 7"8 volurrmih % alkohola, se plača v novembru po 111 K 20 v hL Teran. ki ima 9% alkohola« sa plača po 140 K, bela malvazija (9t>% alkohola) pa 156 kron in sortna vina, kakor refoško, bur-pindtc, rnlandec, kabemet, rizling, traminec in muškat (z 10*2% aJko-Mola) po 172 K hl. Vina z manjšo ali v15k) vsebino na alkoholu s^ pla-čujejo sora2men>o po enotni cerri za vol Je alkohola, fzračonleni iz zforaj nastav!)enih cen. Cena nato raste pri hektolitm vsak mesec za 1 K. Vina, ki nnajo kako napako, se plačoieio nižie, po dogovoru. Ce se ne doseže sporassm. odloč! oć p*»li-tične o^htsti določeti, zaprisežen veščak. TiKfi pri nas bf kazalo pri vpe-ljavi »ajrlšjih cen za vino postopati podobno ib določlti \^nsko ceno po kvaliteti vina. Najniži« vino do ka-klh 8% alkohola naj bi se plače rak) po 1 K 30 v hi odtod vsak voi % alkohola za 10 K pri hektolitru viSje. Cena naj bi z ocirora aa kalo rastla za 2 K pri hl meicčno. rina sortna, za bntftljke namcnlena vina, ki ftnajo nad 10% alkohola, naj bi se plaćala s priklado 10 K pri »etoin™. ButelJ-ska vina, ki Jin )• smatrati za luksn-rio»m> iHjačo, naj bi bila te đoločbe naivišjih cen izvreta- Z uređitvijo vinskih cen po kvaliteti bi se v bo-đoče vplivalo tuđi na to, da s# viao-Sradniki na odločijo trn. vrmgod-n?o trpratev. kakor se Je to letos Žalibog v rncogfh krajfli afodBo. Darila. Opravništvn nalili listov » to- siali: Za Ori - Metoda** 4nđft CL VL Trebuhovič, sodnik v pok. ia Mar le Loke, 10 K, metto vtnea pokoj. dra^cma prijatelja in vzornenui rdravnikti dr. Rep*č»; A. R. iz št Vide na Doleajskem. 100 K, v spo-min pok. soproga; Henrik Smrckar v Ljubljani, 100 K, povodom podpoce kranjskoga deželnega odbora ia ini. poroćnik Ladislav Đevc, z bojiSča. 20 K- povodom junaSke smrti stare-ga Dalmatinca njegove tradbene stotnije. Skupaj 230 kroo. Za »RdeCI krtž«: Q. pl. Trebu-hovič, sodnik v pok., iz Male Lokc, 10 K, mesto venca pokoj, dracema prijatelju in vzornemu zdravniku dr. Repicu. Za unehrika v bedi: Q. Josip Rcisner, profesor in c. kr. ©skrb. ofic. v Pulju, 20 K. Za »Domovino«: Q. Josip Reis-ner, profc5or in c. kr. oskrb. oficijal v Pulju, 20 K. Za »Glasbeno Matico«: G. Josip Reisner. profesor in c. kr. oskrb. ofic. v Pulju, 10 K. Za sirote in vdove v vojni pad-lih Junakov: G. A. R iz Št. Vida na Dolenjskem, 100 K, v spomin pokoj-nega soproga. Za xavod za v volni oslepele vojake: G. A. R. iz St. Vida na Dolenj-skefn, 100 K, v spomin pok. soprog^a, in Neimenovani iz Ljubljane 10 K. — Skupaj lio K. ^^ * - *■ mkm+i vojaka BaMtatitU obćloa: O. dr. Pran Novak, odvotnik v Ljub-Uani. 30 K, te kazenske poravnave nie^oven klijenta rotp. Trana Poč-kaja, iastnika kinematografa »Ideale v Ljubljani zoper %. Frmnca lChanuu trrovca v Ljubljani, radi razžal]enja časti« katero vsoto je plačal siodnji v smislu poravnave. Za begunko šušteršič: G. dr. Pran Vončina 2 K. Srčna hvala! 9aiafrj; list tbstifi I stnat. Izdaiateli in odcovornl urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne tšsfcame«. aWF" Proda te II pilaialiii pudd 2 Vi m dola). 3370 Vpraša se: SlaH trg *£. 2L SV Kupim dobro obranjen (Iclezni.) Ponadbe z nateifno ceno aa Pictoa Vilar, fotograf, ĐoL Logatec. 3366 X«fi|a Fafejaa roj. Val«a6i£ lavlja potrta z prlo^olco tužnim srcem tuđi ▼ imenu bratov Jsslpa TaletlviĆ in Fcr-4fnyiif|H Kran]ea| da je njihov nad vse ljubljeni brat, ozir stric, svak, gospod Fran Ualencie •tT«talikl kandidat, aeda] stabal »arcdnlk padel na itali anskem bojiŠču, dne 16. septembra t 1. na hribu 144-, star 38 let. Sv. maše zadušnice se bodo služile v faroi cerkvi v Trno-vecn na Notranjskem. Kamnik, 18. oktobra 1916. Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem znancem in prijateljem prebridko izgubo nad vse ljubljenoga soproga, predobrega očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda Andreja Janežča trfOTC«, pOMBtalfea la amllaarla, sedaf c kr. narednika pri k«|n«ni orvtaištvu kateri je po dveletni neutrudni boritvi za domovino v najlepši moški dobi 41 let, dne 22. septembra 1916 ob 11. uri ponoći, napaden od kužne bolezni malarije, v Beratu v daljni Albaniji izdihnil svojo blago dušo. Hrabrega junaka priporočamo v trajen spomin. Vrbnika pri Lozu, dne 14. oktobra 1916. Ivanka Janattć, soproga, Ivanka, Verica, Zera, Anđrtj, Franio, Anloa, otroa, Aniret Janeifć, oče, F#l v.i Janež<6, Stabmm., brat, Marila Frevee in TtrczlU laviell, sestri. ;> ■k,'*r2L> n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^^^^ni^n^n^n^n^nv^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^nj j6 ^* a^a^a^a^a^a^a^n^a^a^a^n^nas»^a^fcnnT^^^^B ^^B m^a^^a^^^P ^a^a^r ^^^^^a^n y ^^^^ ^*^^^ ^^^^^nn^^^^^^^nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn^ ■Oteli iijafiezika. Ponađbe pod vJ0*>¥MflU frn44 na upravu. »SIot. Naroda«. 3t78 lito mm t najam ©xtr. na ratan gostilna ali vo|aaka kanttna (6.»to liko omizje) ▼ katcrcnnkoh kraja, o«ir. se išče mesto boteUke npraviteljtca. Karei }• na razpolago. Cen i. ponudbe na opr. »Slor. Nar.« pod ^li. 2111« Knpim vtako nuioilao novoga Ia staregay bei«ga ali rteiaga p« na!v's!ih cenak proti takaf-Šnjeain plačila. 3372 F. Roienkranz, Gradec, Annenstrasse 60. Pouk v klavirju daje go»pa Terka Wehrley predno-toa učenica umetnice prve vrste jjosp« Lučile Pod^orn'lc - Tolomei, du-najskceja konzervatorija, lastnica druž-bene kolajne. 3362 S prele maj© se huli začetnik!. Na-lov: Gled&liška ulica 7 II, levo. Kupim večio množino ff»> ^4VanV ^*W^^^Vv* ^ ^Vm a^B ^H^a^av ^n^ in 3365 donie koštanja. P; nu^be na Anton Kravania, Cerknfca—Sakek. jgj^^^ InAn na\ ^^^^^^^^2 :: postrežnko n ki fovori nemiko in zna dobro likati rranHikanaka nUM M. l9 4*sm atopaiat, m, natetr. tova. Govori t labko do 12 are dopoldne, 3368 ■V Proda se prelgran klavir. Vpr.u m v Kfikoiski Mnd St 19. ^kntniNli!! knpnje n# aaiviijik ceaak Aleks, Koa«a&#r§, Ura*«*, Annonstr. 22. 3371 I4£e -se zanesljiva pestnnla li koljie klie. •radiio« štev. 10, I. nad-sftrapla, lava. 3373 Mlinvnaii na 4 pare kim nov na stalni vodi se od 1. novembra 1916 odda proti */■ dohodkov. Ponudbe na 3333 iiiiiSDBHtwj.tola[,HslatoiiiiL Odda se metJllrano stonovonle štiri sobe ia pritfklme sa takof ▼ blizini Ljubljane. 3375 K)** p«ve upravništvo »Slov. Naroda«. štiri sobe ia pritfklme sa takof ▼ blizini Ljubljane. 3375 P; nu^be na Anton Kravanio, Kjef p«ve upravništvo »Slov. Gerknica—Sakek. Naroda«. PtisuiShe klobuke - v največji izberi pri poro Ča = MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. Popravila najcenejc. 2954 Popravila najeenojo. Lambert Ježek trgovci pointfa Trsi m 31ilena Ježek roj. Zor *Xt- poročena. -M,t* * JLjubl a~a dne t5 oktobra t9t6* \ 8376 Frl £efriem ir«ban!a 4 lh •/. zaatavnlk Ustav »arije L In 4 Vi % kottuntta'h x»d«Tlnlc sarl|o A In B Kranlske 4aielna> banka, kl se Je vriila 10. oktobra 1916, aa bile lsirebane slealeie itevilket 4 V«% nastavni listi serije L: po K 10.000 St. 7; „ , 2000 „ 3. 44, 57, 92, £#, 134, 139 in 180; „ „ 1000 „ 28. 80 105, 118 in 136; m „ 200 w 10, 16, 30, 44, 47, 73, 123, 132, 133, 153 in 165; n „ 100 „ 4 ia 38. 4V29/« komunalne zadolžaicc serija A: po K 10000 Št 145; , n 2000 n 201 m 217; n n 1000 „ 271, 278 in 4»; „ n 200 „ 39; n n 100 „ 116 in 146. Serij a B : po K 2000 St 646 in 648; „ „ 1000 „ 566; n „ 300 „ 551; 33 9 „ „ 100 „ 222 ia 2§9. Te sastavae liste ki komasala« fsdoliatoe »ode hpla^evala glavna bla gaja* Kranjske deietae banke proti vročitvt od 1. jaaoarja 1917 naprej. V LJUBLJANI, dae 16 oktebra 1916. Kranjska daielna banka. 239. Jtcr. .SLOVENSKI NAROO«. «■» M. «H»» »1«. Sbia 7. Mol w koštani la drmge p«l|«d«l|ak« pr«i«MI> v vmM aa«fttat tapa|« I BMU. hinili s ina. Dunajske RtTiBNtt, Sa+*a|e- a,T*tri|akO* 9682 Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn las Taiino-cliiiiiD Mtora fcatera okrepduje tastiće, odstran|uj« I u akt m prepr*6uja- tzpadanj* las. 1 fltekl*Hle*K n*V*d*nt li |*2«». RaspoiHja se t obratno no*to ne mani kot dve stekicnici. Zaloga veeh protzkuitnlh zdravil, madlo. mlla medfclnal. vln, ftpaoliali-tet, najflnejftlh parfumov, kirurgiikih obvei, svežih mineralnih vod Itd. Đež. lekornfi tfllana Leasteka vLiabljan! Ruleta cesta št L poles noToagrajeĐega Fran (oiefoTcgi i ubi i. atostti 18 V tat lefearal đoblrafo iđravila tvdi ćlan! bolcliklh blagafn ivine teleznfee, c kr. tobaćne tovarme ta ofcr. bo! °.?k« bi agaf ne v u*ubl;a?*i. /tajnij/e cene/ Dobro blago i JVIpdm salon A jjarborič \ J^Udntr nashd. = Ljubljana, J^estni trg Stev. ?. = prmoroča svoto veiifa jaiogo dunais^ih modmlov svilnatih in velour J(lobufav. fančamh '■ in pravnih oblik, cvetlic, pereš i> £ d. Jedno velika izbern ialnih klobukov. :•; tooravita točno in etno. ;•; Naznanilo! Vgled dovolieneg* ra^Siriene^a programa v poukn na mojem zavodu bo mof pođ naslovom „301* LEGAT V MABIBOaHJ MA DB., znani IASBMI DĆMI IAV0D U itaMgraBjO, itrojcplsf*, raiaaistv* itd.a odalftf la»el mradao prtđpltan maslov: Aut Rod. Legata privatni učni zavod 19 slGpi. strajepisle. pMvopisie. racansifo. ieiliepi in legspisie" Maribor na Dr.f Viktrlngholgasse 17, L nadstr. (Dovcljeno vsled razglaba vis. c. kr Stajer dež šolskpga sveta z dne 14 dec. 1912, Stev 3,8953/2, z dne 28. ivg. 1915. ^°7 Stev. 3/i803 6 in 12. sept 1916, Stev. 3/53*5/31.) Za rawnat«lja.fvo: $ Maribor, dne 4 oktobra 1916. ANT> RUD. LEGAT L T% v#a1ja In lastnlk zavoda. ^^^—^^^^^—^^ — _ ..— _____________________________________ _ _ ________. _ ____________._ _ _ ______________________________^____________________________________ Proda •• sa —■ ifmšL Se lamenja tuđi n Ukak wmu — Istotam se proda 3 leta star 3355 KOUT. Kjc, pove apravn. »Slov. Naroda«. Kdor hoče svojim sorodnikom na bojnem polja s posebno praktičnim Ijubezenskim darilom napraviti veliko veselje, t& naj naroči mojo ceneno vojno sarnituro, ki sestoji U naslednjih, za vojaka nepogrešljivih potrebnih predmetov: 1 feraaiae sapestne nre z rađijsklm kazalom, ki se sveti ponočl, dobro idoča m-kerica s 3 l«tno garancijo, 1 vo:a*ke tepaa svatilka z baterijo, deki- rična luč v žepu, 1 brlrskaga aparata, v elegantni izvedbi, 9 katerim se hitro in dobro obrije, 1 Totnega iepnega kreslla, kl da takoj ogenj eri vetru tn dežju, brez uporabe bendna, 1 patentiranega polnilnega pereas, piše vijoletno, brez tinte, brez svinčnika, z samim povlaženjem v vodi 1 TOiaakaga iapnega nota, solinsko jeklo* z 2 rezaloma in čepovlakom, 1 vofiike đenaraice s 3 predald la dobrim zapahom. Ti predmeti, posameino kupljeni, bi staH 35 Kj le radi obilne zaloge dobavljani kompletno garnituro, vse god omenjene predmete, za samo 2O K po povzetju (vojne pošte s predplačflom. Jakob Konig, Dunaj, III. 222 L6wengasse Np. 37 a. 315S te^* Planine, glasovirje, Orche-strione, električne glasovirje. es^>g S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. ŠL 1828/m. §. st. 3360 Razpis službe. Ma iisenskl dekliškl osen:razrednici ▼ Ifablfanl je vsled raspisa c. kr, deželnega šobkega sveta z dne 2. oktobn 1916 Dod ?t 5734 v stalno popolnitev razpisano nanovo ustanovljeno mesto nađailtolfice la TOditelJlCt te Sole, združeno z normalnimi sistemiztranimi službemmi prejemki. Prosilke, ki se mislijo za omenjeno službeno mesto potezati, naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim službrnim potom naj-asneje do 15. novembra 1916 predlože podpisanemu šolskemu sveta. Zakasneie ali pa pomanjkljivc prošnje se pri kompeteaci ne bodo trpoŠtevale. C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 11. oktobra 1916. ♦ : Cvetlični salon VIKTOR BAJT: UUBUANA, Šelenburgova ulica it 6 === iraven glavne polte == se priporoto o prilikl bli2ajQ9a praznika Vseh svetnikov za napravo krasnih svežih in suhih vencev m šopkov. Cene zmerne. Postre2t>a toina. Se se dobi: barheate. Itaaele, i«ni«tv kaaa-late, sukno za oblcke, zefire llđ- Razoolilia Ka? Ml IM pri Noveon mesta na Matajl, ćeSko. 20 m bartienta, ostanek. . 72 K, 20 m flanele, „ . . 62 K. 20 m zefirja, blaga za obleke 56 K. Od ostankov se ne po^tljajo ▼«orci. ! Gonokiein. ' j Najnovejše, izkuSeno sredstvo ' Dro ti kanavcu (triperiu). belema tokuf črevesnemu in mehurnemu i ka tari a itd. GONOKTEIN je vpeljan na če^ki kliniki dvor svetnika vseuč. I ~>rof. dr. V. Janovskejja Na vraški f nem^ki kliniki vseuč prof dr K. I i Krethicha Toplo ^a pripnroča^ vseuS mof. dr J Bukovsky. vseuč prot F Sambf rger, vseuč. ducent dr J CM^trč'l \ M U dr D Scbwarz, speciali*r ; za tajn^ in kožne bolezni v Prag' i piše : Gonoktein s^m izkusil čei 50 slu^ajev z izvrstmm usoehom. j ■ posebno v akutnih stuČajih — to i je glavni čili naŠeea lečenja Go- j norrhoe v kali ir^eč'ti. Da^em vedno i prednost Gonoktetnu pred vserm [ i drugi«™ preparati, ker ne učin ; i kuje škodljivo — kakor mnojji ; drujri preparati — na želodec tn : ledvice 2»30 j Dobiva se po vseh večjih lekarnah. Škatluca K 6—. Zahtevajte literaturo fn prospekt. Ljubljana: Lakarna Tmkoscj. 1 Zagreb Lakaraa „lalvator«t. Mit-j talbaek, JeUelćav trg. i 1 Proizvajfl; Farmakološko - kearičai lakora- ; t»rij „BE»A- Prara-Vriovice 552. i ; 9a>bavatBl| volnafa amlalatratra iai Volao-sdravstvenafa mdrađamfa. V vojno odhajajoči ne zabite na najvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja za dobo 1 leta« ZtTaroranfe velfa xa Tsak alufta) smrti, teđal tu dl sa smrt v ▼•(Bi ali mm pesledicah taiste- — Zdravaiiko preithave ni potreba« Že oa bojoem pol|U se nahajajoći sklenejo lahko zavarovanje od tam — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, upniki svoje dolinike brez vednosti ia privoljeti ja taistih. Družba tklepa pa tuHi Btvadna itvljeiiska xa¥aro¥anla| ▼ kojih je vojna nevarnost brex TSaktere doklade k običajni premiji v polaem obsegu viteta. 3288 Kon^no sklepa dražba tuđi vo]aa nesgodiia KavareTanJa sa dobo 1 leta za slučaj v vojni pridobljemh nezgod ali bolezni. BrezplaČna in takojSnja pojasnila daje: Generalni zastop c. tr. prlv. zauaroualne družbe „AUSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica st. 1. = - NA PRODAJ - sta pod ugodnimj pogojl v sredini mesta ¥ Krškem k i z gojpoL loslopji. V hi^ah se sahajajo goatibia9 kavama la maloga piva ter aasebna stanovanja. — GostilmŠlri prostori so zelo pripravno razdeljeni ; poleg hiše se nabija velik zaraščen senčnat vrt, zidano kegljišče. V ^ospodarskem poslopju se nahajajo hlevi za domačo in tujo živino, velika ledenica, skladišče In tri sobe za posle. — Radi njih razsrinosti in po legi pa sta hiši tuđi prpravni ra tzvrševanje anesarije, pekarilo ali kateroal« bodi trgovlae. 3224 Ker lastoik radi bolezni posestva ne more nadzorovati, proda isto po zmerai ceni! Kupcem daje pojasnila lastnik Valentin SoaBHOttL Limbljana, ielembvfeva mlioa it ti JADRANSKA BANKA POPRUŽHICA LJUBLJANA. I eositraUt Trart. Fedraialee : D^br^vitlk •p«tl|a Rezerve: okrog K 1,000.000-— Delniška glavnica: K 8,000.000*—. SPBEJCMA1 Tloge »a kajiiloe ia jih obrestafe po »stih 4 V> V^ Vloge sa tekoćl la Urm rmtmm proti nijugodnejšemu obrestovanja. Dvig^a se lahko vsak dan brez ozirm aa awi-torij. Rentni darek plača baoka iz svojega. SUPU JE Dl PHODAJA: Devize, valute, trednostoe papirfe ttd. ia trefte c. kr. razredne loterije. Brzojavni naslovi JADRANSKA. ■aKMaTtSAi Meaice, detize, frednostne paplrje itd. ffllallli Ćeke, aakaznice in akreditive aa vsa tn- ia inozemska mesta ■JUbI rnMUMli w blife, ležeče v javnih skladiščih. PHIlIMJks Berm taročila ia jih izvrioje naj&bmtneje. 10 Telefon št. 287. ftrmn *fl .SLOVENSKI NAROD-, ne li. oktobra 1S16. 239 ste*. Priporočamo naflm n gospodinjtm s ♦^•*\ KOLINSKO CIKORIJO slovenske * iz Sdams slovenske toTarne v Ljubljani Ktaei eo ■Lupi SO hiša s posest om do 30.000 K vrednosti, leieča med Ljubijano in Mariborom. Kdo, pove upravoiŠtvo »Slov, Naroda«. 3344 Trgovine z poštaimi kartami dobe zastori] ceask o krasnih oovostih po brezkouk-nreoenih cenah. 3161 Zaloga razglednic Miroslav Eisen-manear, Dunaj XV, LShrgasse 4. Zimske klobuke, Uelour. phš in barfun. oblice. Velika itbtra Športmh čepić 3a dame m deklico. SJ3f* S° ic*no b CZ7O. S^ri^nano nhke esne tPonravita točno in ceno. "a528 E"J!r %alni f^tobu^t vcctno v salogi. Žunania naročita na t^biro j obratno oožto Kuverte s firmo arlaereaa „Narodna ttakarna". =aa*«MS 8pre|Me SS ^aaa«»s=ca -tajnik- za večjo obćitio na deželi. Reflektira se le na dobro iasvežbano mo£. Nastop s 1, nOTembrom, plača po dogovoru. Ponudbe pod „Stalno BMSts/3310" na upraraištvo »Slovenskega Naroda« čfoan Sričar v —*f? Seleubnrgšta nlica šteo. 3. S*~ Zaloga hgotool/enih oblek K Za 2935 ,v gospode in dečke. :: ub kolodvoru v zclo r*t^Tiet»efn kraiu, tt proda ptd oftinlflil »••?*?!. VprtSaija na upravo lista pod fHotel 3313*. ■A EZ3IRO pobija tuđi na dežc'o .\ asne ?M? 81 II 1 P plaftče, iopicc, I II I L kHla, kottum«, i II i r «o*«*h»ij*tp«-I II ff I ('•(••»•'■•irt4-LUuL mal«.*>•**• kl« bake in stesmike. 'Mo solidna tvrdka. M. Krištofič - Bifčar LfnbliaBa, Stari trg §. Lutea hla«. Fine otroške oblekce i! in krstne oprave« u drogerlia, fotomonufoblura Lgubljana, I Selmilmrf OTa diea žt S. a priporoća veliko salogo M desinfekcijskih preparatov ti^on 1 Lyso1, Lysofonn, KreoHn, For- 1 malits, Formalinove pastilje, karbolovo kislino. karbolovo apno itd. itd. Velika zaloga totofrallktll potrsMila ta aparatov. A si ton Bajec umetni in trgovski vrtnar Hoaji i. p. i. NUk * m ntati ij^ti 132 cvetlični salon samo Pod Irančo štev. 2. p«l«9 C*Tl|arsk*f« M«sta. hlika zaloia »i nau?. Mmn ft}\n mm. tralav. U Zmnaafa nar«6Ua teta«. liticama u \m odi 9. k w cn 5 5 Založila knjigama J. itoka, Trst, udca Moltn ptecalo §tev. 19. Alojzij Res: „Ob Soči" Visi tn %*tai)* k imtai totfilta. V sebi na: Zadnji đneri v Brdih. — benand. — Topoviki boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. — Ix boj«v za Doberdob. — S totminakefa bojišča. — V$ch mrtvih dan. — Gotica y piamenih. — Ob slovea*. Cetia 60 vlii* M. GreforiC: iiigu i gramatia dmuM Po dol geni in željne ra ča kan ju je izSIa »iatematično praktična, po moderni metodi »estavijena slovnica, xa samouke in srednje lole. Italijanom, kl se Žele pri uči ti slovenakega jezik« in onim Slovencem, ki so iz kakr-finegakoli uzroka zanemarili avof jezik, bo ta knjifa kar najbolje doSla. Da si gg. n3ročnik; prihranijo poStno-povzetne strofke, naj blagovolij© poslati naročnino v naprej ter priložiti pol cg cene za .Ob Soči* 10 vin. in za .Li nju a e ^——^— gram mat: ca slovena" 20 vin. zz poštae stroSke. ^—•—' J. STOKOVA trgotiu s papirjm ii nrai pisamiskiai tat SoUktei jKtrebičiaaaU se nahaja v Trstu, ulica Molino plecolo it. 19. Zal9fjai- pisamiškega in pisemskega papirja in kuvert, svinčntkov, crnila, razglednic, vseh vrst cigaretnih papirčkov in stroČnic, vojne dopisnice i. t d., i. t. d. 8336 Na debelo! a?B9& aTCVaflafV lt *ved6ke celuloze %m poihie za¥0]69 s 11 13 111 1 ^m konopnim medstavkom za šivanje vreč, 10 ffv 1 m I I ^^ z iičnim medstavkom Zl pOTtzavO to£« JB m\ W I w ^M Uli zaa^Jav dobavlja aajcenejše in naj- kalaDtsejie Silviai Ttkvrvana Novć Benaiky n. Jiz. Vzr.rci 7«stoni m fttnVo Ttlaioa M«T. IS. Prekupcem popust. Kaptol} caaiadT ta *m\b*l\M •!•». Uaslr*vul Ušmlk mi n^r ^^ Jr /Jff&fiu Hal ^Hbh ^aiafl B^B mV^al a^^^ BhBhaRB kT pnobčBjejo vsV< teden mno^m tmnlmirfk atlk x ¥«)IM In o drugih valnih aktualni domaćih in tnjih dojjodklh, ter obilo lanimivega ČUra: ptaml, povesti, faka iaalaatrf lep detektl skl raisaa, noučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojcslovja, tehnike in sploh vseh »trok politidne^a znanttva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so ■•političeji hi ntskmnk&fkl fljw*r*v»n teAtik, kl je posvečen le zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj tmili Mfo^ena vsaka rodbina, vtrti roertlliia, kavama, briv-nica, vsako druitvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE** povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12'—. Naročniki dobe kot Ufrarft velik iluatrovan koledar, slike Prdema, Jurčiča, Grcgorči^j fn Aškerca ter tuđi !epe ranirnive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošlj te nam svoj naslov in pijemo Va« 1 Itevllko „TEDENSKE SLIKE" brerplačno in poštnine prosto na oSied Uoravništvo HsU „TEDENSKE SLIKE44 Umbltasa, FraaMakauka nUta li L fay V«llka ialt|a najm«4«rfi«jilli alaMiilka>v. naajf] j/|nh|il/Q cilindre i\IUU'liv ti m čepiće v najnovejših fasonih in v veliki izberi 111 ■ pri poruga ^-—»— ^ 1 VAM SOKLIČ. ■A^Pristni Pa»ama-slaNinifcl od H dt 51 K. ^^« Zaupno blago! &*,, V pari prano In brezkalno posteljno peile In puh od K 2-80 za kg naprej priporoia tr|«viaa • p*stol|mla p«r|«a ta pakNl C. J. HAMAMN Ljubljana, Maatni trg Stav. 8. Ustanovljena 1866. P0Z0EI Kercelna kamknreaioa prlamia ma tr§ sa nisko oea« aap»l M nit »tUteae Maaje. Te§a perla se 4rfte pogaato ostaakl meia ta »esnaf*, kl STiimfe tefto ter Mafrene prlpoaaare, ia te raiTlJefe UMUie la ameill- Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u D.mu- ,i..n.c. 9*»j*» j^Tl. StpHapjeva ulica šiev. 2. »^^,i ton^i .1.^,10 LootMieaj^n. Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnico w Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. hiaiH laiiktk Blaet«4«ak arMk m K !•-, trakasta IS. sevaamera 1911 Blaaovii odSeUk. Sprejem. vlogc na k»jttUe in na like« rafcam in jih obreatnje najajodneje.____ ^f-f?—i ***** mJ2!?m-L*m . «t^ iraka>ia VW3W'W ¥»•«•••• *- Frfin sra4k avstHfsk««« saaUl. kradUtaaea aavedaa *■•—. zraaaaia M.k.^1. ■■■■li aiaianiai v vsaei aViaaak. iaiieaiaia ae teoas la an^lRalaaUeel«p *•• as^aaikfa Ivte. etevei eekHak B vezeno*—•