GLASILO OSVO
ODILNE FRONTE
Z A
VNIK
SLOVENSKO PRIMORJE
Leto I. - Stev. 4
TRST, četrtek 17. maja 1945
Cena 1.— liro
italijanska . demokracija in Trst
Zelo nam je neprijetno, če moramo postaviti »demokracijo* v narekovaje, ko govorimo o italijanski demokraciji. Ce pogledamo, kaj danes delajo italijanske lažne »demokratične* stranke v vprašanju naše Primorske, potem moramo z obžalovanjem ugotoviti, da hodijo po isti poti kakor italijanski fašizem ia da se .poslužujejo na tej poti vseh tistih agitacijskih argumentov, katerih se poslužuje italijanski fašizem.
Človek bi mislil, da bo italijanska demokracija.v tej strašni fašistični vojni, po tem zverskem napadu italijanskega fašizma na jugoslovanske narode, po tem grozovitem opustošenju slovenskih, hrvaških in srbskih dežel, napravila vse, da se čim-preje izbriše spomin na ono sovraštvo, ki ga je italijanski fašizem umetno posejal in razpihal med jugoslovanskim in italijanskim narodom. To je prvo, kar nam je potrebno, zakaj Italija in Jugoslavija nista samo neposredni sosedi, temveč tudi dve ljudstvi, ki sta ekonomsko in kulturno tesno navezani drugo na drugo. Jasno bi moralo biti italijanski demokraciji predvsem to, da če hoče zopet doseči prijateljstvo in zaupanje našega ljudstva, se mora predvsem dosledno odreči imperializmu, to je predvsem vseh imperialističnih priprav za ponovne pohode na Balkan.
Mi nismo nikoli pozabili in ne bomo nikoli pozabili, da za libei'alno Italijo v prvi svetovni imperialistični vojni ni bil glavni argument za pridobitev in aneksijo naše primorske pokrajine narodnost, temveč: »stra-tegične meje» nove «velike* Italije. Glavna gesla liberalističnega italijanskega imperializma šo bila: »Mare nostro» (naše morje), «Sacro egoismo* in drznejši italijanski imperialistični pisuni so popolnoma neženira-no zapisali, da je Trst za Italijo ne »punto d’arrivo» (točka prihoda), temveč «punto di par-tenza» (izhajališče), Resnični, glavni cilj imperialistične liberalne Italije je torej bil, ne o-svoboditev italijanskega življa temveč ustvaritev italijanske prednostne utrdbe «place d’ar-me», izhodišče za napad na balkanske narode ob prvi prihodnji ugodni priliki.- Italijanski fašizem ni bil začetnik te imperialistične politike, teh imperialističnih načrtov, temveč samo najdoslednejši in najbolj goreči njihov nadaljevalec in izvršitelj.
^ Ustvaritev takega «izhodili a* niso bile samo prazne sanje in fantazije italijanskega imperializma. Oglejte si ozemlje Primorske. Vse železniške postaje, celo na lokalnih železnicah so nesorazmerno razširjene z normalnimi ekonomskimi potrebami te dežele. Zgrajeno je neverjetno število vojašnic in vojaških skladišč, na vsaki gorski masiv, k strategični važni točki je speljana prekrasna avtomobilska cesta, povsod trdnjave in zasede. Sicer pa, kaj bi govorili o teh stvareh: mi vsi smo bili priča pohoda italijanskega fašizma iz tega izhodišča v notranjost naših dežel in dalje na Balkan.
Primorska s Trstom z ene strani in Albanija z Valono z druge strani, sta tisti oporišči, s katerima imperialistična Italija lahko spremeni Jadransko morje «Mare nostro*, to je italijansko morje, ekonomsko zasužnji ves zapadni del Balkanskega polotoka in zagotovi sebi pot za razbojniške napade na mirno prebivalstvo tega polotoka. To je tista strašna resničnost, ki se skriva za histeričnim vriščem povampirjenega
!
italijanskega fašizma s katerim se kakor vidimo danes solidarizira vsa italijanska lažna »demokracija*.
Primorska v rokah italijanskega imperializma je bila v tem zadnjem četrt stoletju tista z železom in jeklom okovana fašistična pest, ki je davila ne samo jugoslovanska ljudstva, temveč ves Balkan ter v ogromni meri zavirala ves njihov gospodarski in politični razvoj, zavirala predvsem razvoj ljudske demokracije na Balkanu. Tega mi ne smemo pozabiti in tega bi ne smela pozabiti predvsem resnična italijanska demokracija. Zakaj, če bi ostala Primorska v tem ali drugem obsegu v rokah Italije, bi to samo pomenilo, da se njeni vladal-ci niso odrekli dosedanji imperialistični politiki na Balkanu.
Kakšna je torej ta »demokracija*, ki se ne samo v besedah ampak tudi v svojih dejanjih ne odreče imperializmu in za-sužnjevanju tujih narodov?
Stvar bi se za resnične demokrate tu ne smela končati. Jasno ko beli dan mora biti vsakemu resničnemu demokratu, da če se Italija ne spremeni v resnično demokratično državo, če se v svoji politični praksi in v svoji gospodarski orientaciji ne odreče imperializmu, nadvladi na Jadranskem morju, stremljenju po zavojevanju Balkanskih dežel in zadrži Trst ali druga mala obrežna mesta na Jadranski obali, se bo nujno v tej ali drugi obliki, v teh mestih z italijansko večino nadalje kotil italijanski fašizem. Vsak imperialistični režim, pa če se bo nazival tudi »demokratični*, ga bo tajno podpiral in netil, ker ga bo rabil v svoje imperialistične cilje. Preprečeval bo, da ga resnično demokratično ljudstvo teh mest likvidira. Tega nobena kričava formalna »demokracija* ne more preprečiti. In zato moramo zo-net vprašati:
' Kakšna je ta »demokracija*, ki se samo v besedah, ampak tucli dejansko ne odreče fašizmu, ki je najhujši zasužnjeva-lec ne samo balkanskih narodov, temveč tudi italijanskega ljudstva v našem Primorju?
Toda medtem, ko gre italijanska lažna »demokracija* molče mimo vprašanja italijanskega imperializma in italijanskega fašizma, ki sta osnova vseh umetno ustvarjenih nesoglasij med jugoslovanskimi in italijanskim narodom in edino kriva vseh naših skupnih nesreč ter 'utegneta postati kriva vseh naših nesreč v bodočnosti, nam grozi in sporoča, da bo našlo vprašanje Trsta, Primorske združene in edine vse Italijane do poslednjega.
Nadvse zanimivo pri tem je to, da je italijanska »demokracija* proglasila zase Trst in Primorsko v imenu petstotisoč italijanskih vojakov, nesrečnih žrtev italijanskega fašizma v tej vojni na Balkanu.
To je res »demokracija*, ki utemeljuje svojo pravico do dežele s tem, da je zločinski italijanski fašizem žrtoval zanjo pol milijona bednih italijanskih kmetov in delavcev. Žrtvoval zato, da si ustvari prednostno utrdbo »punto di partenza*, za pohod v notranjost balkanskih dežel! Da, 'to je lepa »demokracija*, ki v imenu teh pol milijona zločinsko žrtvovanih nesrečnežev odreka zavojevanemu ljudstvu pravico do samoopredelitve.
Ce gornji argument italijanske »demokracije* drži, potem seveda »demokratična* Italija lahko proglasi zase vso Libijo, vso Abesinijo, vso južno S1 ovenijo, Hrvaško Primorje, , Dal-
macijo, Hercegovino, Cmo goro, Albanijo itd., zakaj za zavoje-vanje teh dežel so padli milijoni nesrečnih italijanskih vojakov, ki jih je italijanski fašizem zločinsko pognal v smrt.
Titova Jugoslavija gradi danes resnični demokratizem, ki bo slonel na suverenosti vsega jugoslovanskega ljudstva kot celote, vključeno primorske Italijane.
Italijanska lažna demokracija, ki se na žalost narodnemu vprašanju ni poskušala o-mejiti od italijanskega fašizma, se te dni silno jezi na maršala Tita, da se je upal s svetovne tribune ’ Moskve jasno označiti narodne zahteve Slovencev in Hrvatov. Na mesto jezavih groženj, mislimo, da bi bilo dosti bolj pravilno, da bi italijanska demokracija (brez narekovaja) moško nalila italijanskemu demokratičnemu, ljudstvu v čaše
I mu narodu resnična italijanska demokracija.
Mi pa bomo rekli Italijanskemu ljudstvu in primorski krajini in to bo slišal in razumel tudi italijanski narod v Italiji:
»Bratje Italijani v Primorski! Vas in nas je nerazdružljivo povezal zgodovinski razvoj na tem ozemlju. Niti mi brez vas, niti vi brez nas, ne moremo srečno in demokratično živeti. Stoletje že živimo skupno na tem ozemlju in se nismo med seboj prepirali in klali, dokler se nista razvila avstrijski in italijanski imperializem in Mussolinijev fašizem. Bratsko in složno smo se skupno tolkli proti Mussolinijevim in Hitlerjevim hordam in jih z združenimi močmi razbijali. Dajmo sedaj, sedimo v prijateljstvu in bratstvu, ki ga je utrdila in zapečatila naša kri skupno za mizo, povejte nam, kako hočete urediti z nami svoje življenje, da se sporazumemo in po bratovsko pogovorimo. Druge pa prosimo, da se ne mešajo v naše notranje zadeve.
Demokraciji Italije pa pravimo: Kljub vsem težavam, ki jih
Plenarna seja PNOO
za slovensko Primorje!
v Trs
Včeraj, dne 16. maja se je vršila plenarna sčja Pokrajinskega narodno-osvobodilnega	odbora za
Slovensko Primorje, aa kateri je bil namesto dr. Alekseja Beblerja, £igfur novi položaj ministra za finance v novi slovenski vladi nd združljiv s funkcijo člana PNOO, kooptiran za enega izmed podpredsednikov dr. Umberto Zoratti, zdravnik, sedanji predsednik Mestnega Narodno osvobodilnega odbora za Trst, kot zastopnik tržaških Italijanov. S tem imamo zdaj v
PNOO za Slovensko Primorje tri zastopnike italijanskega prebivalstva. Na »ejt je bilo poleg ostalega podano poročilo o dosedanjim delu in o najnujnejših problemih v zvezi s Trstom in narodno osvoboditvijo. Sprejet je bil tudi predlog, ds naj se tovarišu Edvardu Kardelju, podpredsedniku in ministru za konstituanto v Jugoslovanski vladi, pošlje pozdravno zahvalo za jasne in neizpodbitne besede, ki jih je podal dopisniku TANJUG-a v zadevi Trata, Istre ta Slovenskega Primorja.
Tovariiu Edvardu Kardelju,
podpredsedniku in ministru za konstituanto začasne vlade demokratične federativne Jugosl}wije
v Beogradu.
Pokrajinski narodno-osv obodilni odbor se Vam v imenu primorskega ljudstva, ki se veseli svojega osvobojen ja za ceno tolikih Srtev, iskreno zahvaljuje za jasne in neizpodbitne besede v odgovorih na vprašanja dopisnika TANJUG-a v pogledu Trsta, Istre in Slovenskega Primerja, s katerimi ste odločno pobili nakane mednarodne reakcije, ki nas hoče oropati pridobitev naše krvave borbe. Z zagotovilom, da je istih misli z nami in daimi tudi pošteno italijansko protifašistično prebivalstvo Slovenskega Primorja, Vas toplo pozdra.vljo/mo z obljubo, da smo še nadalje pripravljeni storiti vse za očuvanje in utrditev naše mlade svobode.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje.
čistega vina ter mu povedala I imate, mi ne obupujemo nad i-sledečo njemu žal nepoznano talijansko demokracijo. Ne o-resnico:	I	bupujemo,	ker	verujemo v tvor-
ne sile italijanskih delavnih množic, ki bodo našle svojo in našo skupno pot*.
Italijanska »demokracija* se nahaja danes na razpotju: i Ali v resnično ljudsko demo-• kracijo, ali pa v »neo-fašizem*.
D. Gustinčič
Primorska je kompaktno sklenjeno slovensko ozemlje. To o-zemlje ni mešano z italijanskim prebivalstvom, pač pa je na o-bali Jadranskega morja nekoliko izoliranih mest z nedvomlji-vo italijansko večino.
Odločilno pa je, da je vsa ta dežela od Furlanske nižine kompaktno sklenjeno slovansko o-zemlje in da so na njegovi obali mesta z italijansko večino. Nedemokratično pa bi bilo, da se ta dežela žrtvuje italijanskemu imperializmu in italijanskemu fašizmu prvič zato, ker posamezna izolirana mesta po demokratičnih načelih niso in ne morejo biti značilna za nacionalno pripadnost kake dežele; drugič pa zato, ker hočeta italijanski imperializem in fašizem, izkoristiti teh 3-4 stotisoč Italijanov samo zato, da si ohranita bazo za nove spore z jugoslovanskimi narodi in za 3voje zločinske roparske pohode na Balkan.
Tako bo govorila italijanske-
Zraftta ofenziva na Pacifiku
Angleži zavzeli Serrawadi
Enote, 14. Angleške armade so zavzele v očiščevalnih bojih severno vzhodno od Kanguna, važno središče Serravvadi.
Na otokih Riu-Kiu so ameriški oddelki odbili močne japonske napade na otoku Okinava. Glavno mesto otoka je zavzeto. Sodelovala bo angleška letala z letalonosilk.
Drugič v teku dveh mesecev so onglo-apicriška letala z letalonosilk zadala težke udarce Japonski. V tridnevnih zaporednih napadih, »o ameriška letala napadala japonska letališča na etoku Kiu-Shiu in pri tem uničila 243 japonskih letal.
Likvidirane so poslednje sovražne sile v Sloveniji
Operativno poročilo generalštar bo JA:
S hitrim in energičnim prodiranjem proti gornjemu toku reke Drave so čete naše III. armade presekale umik ostankom nemških ustaško-četniških band, jih obkolile na področju Slovenjgradec-Gustanj-Pliberk-Dravograd in jih po treh dneh srditih bojev razbile ter prisilile k kapitulaciji. S tem so likvidirane poslednje sovražne sile, ki so še nudile našim četam organiziran odpor. Ujetih je bilo preko 20.000 ustašev, med katerimi je veliko število znanih zločincev. Z Ustaši je bilo zajeto veliko število četnikov. Poleg tega so bili prisi-
ljeni na kapitulacijo tudi poslednji ostanki nemške balkanske skupine feldmaršala Loehra in ujetih preko 10.000 Nemcev. V borbah je bilo pobitih več kot 5000 sovražnih vojakov in oficirjev, osvobojenih pa 8000 civilnih oseb, ki so jih ustaške bande nasilno odgnale s seboj. — Na drugih odsekih se je nadaljevalo razoroževanje sovražnih vojakov, pri čemer je bilo ujetih 15.000 vojakov in oficirjev ter 2 generala.
Poleg velikih količin orožja in vojnega materiala je bilo zaplenjenih preko 1000 motornih vozil in 20 tankov.
(Beograd, diktat, 15. maja)’
Jugoslovanske iene maršalu Tilu
BEOGRAD, 15. maja Centralni odbor AFZ je poslal maršalu Titu, predsedniku narodne vlade sledečo brzojavko:
»Tebi, naš najdražji tovariš, vodja naših rodov in vojskovodja naše slavne ovenčane armade, pošiljamo v imenu vseh žena Jugoslavije naše največje občudovanje, najtoplejšo hvaležnost za divno srečo, ki jo je naša dežela doživela te dni, ko je bila zrušena oborožena sila nemškega fašističnega osvajalca. Posebno radost čutimo ta dan me žene, ker vemo, da je uničen povzročitelj največjega zla in trpljenja, kar smo jih mi, naši narodi in naši otroci preživeli v svoji zgodovini. Zato je tako velika naša hvaležnost napram Tebi, ki si organiziral in vodil našo borbo in pripeljal naše narode, zlasti pa naše žene na pravo pot, ki nas vodi v
boljše življenje, bo človeka do-
srečnejše in življenje, ki stojno.
Z vero v pravičnost naše borbe in v Tvoje vodstvo, niso žene Jugoslavije nikoli obžalovale truda in žrtev in dale vse od sebe v tej krvavi borbi proti okupatorju in njegovim hlapcem. V imenu vseh žena Jugoslavije Ti obljubljamo, da nam tudi danes ne bo žal truda, da bomo častno izpolnile svoj dolg proti našim borcem za ono srečo, ki smo jo zdaj doživeli, svoj dolg proti borcem, ki so krvaveli in se še danes bore, da bi do korenin zatrli poslednjo sled sovražnika v naši deželi. Bodi uverjen, tovariš maršal, da znamo ceniti vse te težke borbe in da se zavedamo, da bomo s skupnim in predanim delom pridobitve te borbe za vedno oču-vali. Ta zavest je garancija, da se bomo borile proti vsem napadom na te pridobitve, odko-derkoli bi naj prišli.*
Operativno poročilo sovjetskega in form biroja:
Predaja sovražnih vojakov na vseh frontah je zavržena
Predsedniki juinoame-riikih driav čestitajo Kahninu
Moskva 16. Predsednik predsed-ništva Vrhovnega sovjeta SZ Kall-nin je prejel sledeči telegram mek-siškega predsednika Manuela Avil-a Camacho: «Ob vesti brezpogojne predaje nemške vojske, v zapažanju veličastnih naporov sovjetskega ljudstva v letih epične berbe proti nacifašističnim bandam, izražamo svoj« iskreno zaupanje, da bo ta zmaga zedinila vse narode sveta v skupni plemeniti želji, da bi sluzili človeštvu pri vzpostavitvi reda, pravice in jamstva dela. Skupaj z mojimi čestitkami pošiljam tudi svoje najboljše želje za blagostanje sovjetskega ljudstva in za Vašo srečo*
Predsednik Kalinifi je odgovoril predsedniku Camachu s sledečo brzojavko :«Prejmite, g. predsednik, znak moje hvaležnosti za lju-beznjive čestitke in želje, katere ste izrazili ob priliki zmagovitega zaključka vojne v Evropi* (Tass).
* <* *
Moskva, 16. maja. Evo brzojavke predsednika Chilenske republike Juan Antonia Rigos-a predsedniku predsedništva Vrhovnega Sovjeta &Z Kalininu: »V tem zgodovinskem dnevu za vse človeštvo Vam izražam svope najprisrfnejše čestitke in občudovanje, ki ga chilenski narod čuti napram zmagi sovjetskih čet in njihovih zaveznikov, zmagi, ki dovoljuje pričetek nove dobe blagostanja za svobodne narode sveta*.
V odgovor je predsednik Kalinin poslal sledečo depeše:
«Prosim Vas, da prejmete izraze moje hvaležnosti za Vaše čestitke ob priliki zmage nad hitlerjevsko Nemčijo*. (Tass).
* * *
Podobno brzojavko je prejel Predsednik Presidija vrhovnega Sovjeta SSSR Kalinin tudi od Predsednika republike Uruguay. Predsednik Kalinin se je za pozdrave zahvalil. (Tass)
Tržaška mladina maršalu Titu!
V teh dneh bo vsa Jugoslovanska mladina v štafetnem teku ponesla svoja topla voščila velikemu voditelju maršalu Titu ob priliki njegovega rojstnega dneva.
Tudi tržaška mladina bo poslala 19. tega meseca ekipo tekačev, ki bodo ponesli maršalu Titu, osvoboditelju Trsta, iskrena voščila in izraz hvaležnosti. Prav -tako bo tržaška mladina in vsa jugoslovanska mladina pokazala svoja čustva maršalu Titu, voditelju nove Jugoslavije.
Tekači bodo odšli 19. maja ob 8 zjutraj iz Piazza Unita. in preko Piazza della Borsa, Kor-so, Piazza Goldoni, Via Carduc-ci, Via Fabio Severo in čez Občine in bodo ponesli voščila proti Ljubljani in Beogradu.
Tržaška mladina se bo zbrala, kakor vse ostalo prebivalstvo Trsta v velikem številu na Piazzj. Unita in ob cestah koder bo šla štafeta, da bo pozdravilo tekače in bo pridružilo svoja voščila in pozdrave, da jih bodo ponesli našemu dragemu Titu.
Norveiki general Ruege v Moskvi
Moskva,. 16. maja. Na poti domov je prispel v Moskvo komandant norveških oboroženih sil general Ruege. Osvobodila ga je Rdeča Armada iz nemškega koncentracijskega taborišča,- kamor so ga izgnali Nemci, ker ni hotel obljubiti, da se n« bo upiral nemškim okupacijskim oblastem v Norveški, (Tass).
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
17. maj 1945
I t. Barko vel j
Tržačanom najpriljubljenejši kraj v dnevih ko sonce da prav pošteno čutiti svojo moč so Barko vije. Tako smo vsaj slišali te dni na ulicah, kjer že zgodaj zjutraj zidovi. j>alač kar izpuhtevajo vročino. Zato smo se poslužill* prvega tramvaja, ki je privozil mimo in se stlačili vanj. Tri vozove je imel, a vsi tri ji so bili prčnatlačeni, vse sili v Bar-kovlje, v kopališče. Ze po petih minutah vožnje nam je vsem pot oblival čela, nič zato, ko dospemo na mesto se že osvežimo.
Prijazen kraj so Barkovlje, lahko bi primerjal, da za Tržačane enako kot za nas partizane v dnevih borbe Vipavska dolinai, ko smo jo opazujoč iz Otliških pečin imeno-vali-raj partizanov. Na dolžini treh kilometrov kar- mrgoli kopalcev, kot v mravljišču. To je življenje, prerivanje in veselih vzklikov. Skupina otrok se zabava z žogo, ki bi jo imenovali vodni nogomet. Od svetilnika «Zmage» pa vse do Mi-ramarja je obrežje živo. Motorni čolni režejo široko brazde v mirno morje. Tam daleč na odprtem morju negibno počiva mogočna zavezniška 7500 tonska ladja «Crion». Kot prvi pomladni metuljčki se zibljejo majhne ribiške barke s pisanimi jadri. Prijetno se zliva modra barva morja z jelenjem drevoreda in drevja, med katerimi se skrivajo majhne vile. Temno zelenje borovcev, ki obraščajo višine nad vasjo, dajejo nek svojstven pomirljiv značaj okolici.
To bi bile Barkovlje, gledane iz zabavne in hkratu zdravstveno zelo važne strani.
Oglejmo si zdaj ta, skoraj bi dejali-rajski kotiček-naše lepe Primorske še iz druge strani.
Skozi Barkovlje peljeta dve glavni žili, ki zalagata ves Trst s pitno vodo. Ce pomislimo, da Trst porabi dnevno 60.000 mk vode, tedaj bomo imeli približno predstavo kakšen mora biti vodovod. Prav na sredi vasi je okupator zgradil na desni in levi strani ceste, ki pelje iz Miramarja proti Trstu močne
železobetonsk; ovire in pustil samo ozek prehod. Te ovire je bilo treba po osvoboditvi Trsta nujno odstraniti radi Intenzivnega prometa, zate so jih kar na hitro razstrelili z minami. Prav pod temi ovirami so položene dovodne cevi, ki so, razumljivo občutili posledice pretresa radi silnih detonacij. Počila je glavna cev, ki zalaga Barkovlje same z vodo. Ta je že popravljena. Barkovlje so ^>ile samo en dan brez vode. Počila pa je tudi 2.5 cm debela cev iz litega železa z notranjim premorom 50 cm, ki daje Trstu 200 1 vode na sekundo. Tudi to je bilo treba nujno popraviti Deli pa ad blo lahko, prvič: ker je bilo treba najprej odstraniti ves železohetonskl material, ki je ostal pc razstrelitvi, drugič pa; ker se cev nahaja v globini 2.5 m, in to pod asfaltirano kamemito cesto. Duh obnove, s katerim je prežeto vse tržaško delavstvo ne pozna ovir. V nekaj dneh so bile cevi očiščene, razstavljene in nadomeščene z novimi. Zdaj se ž; zasipljejo nazaj in čc se bo pokazalo, da je poškodovana tjidi glavna cev bodo takoj odkopali tudi to. Pripominjamo, da prva dovodna cev pelje iz Nabrežine, druga z notranjim premerom 90 cm, in katere cevi so iz jekla, pa celo iz Timave.
Prijeten, osvežujoč hlad je zavel od morja, ko smo zapuščali Barkovlje. Od Miramarja je z močnim ropotom pridrvel zavezniški motorni čolti, njegov prednji del si je vzdigoval visoko nad vodo, zad-ni: pa skoraj potapljal. Za njim pa se je umirjeno in veličastno prizi-baia velika -medro-belo-rdeče pobarvana barka z rdečo zvezdo na krmilu. V njej veslač — najbrže naš vojak in neka tovarišica, ki si je z majhnim zrcalom v roki uravnavala pričesko. Prav nad vasjo teče Pr železniške proge Trst-Reka. Značilen, za nas tako znan ropot koles, nas je opozoril na vlak, ki se je prav tisti hip vračal s prve vožnje iz osvobojene Reko v Trat.
Tako je danes življenje v svobodnih Barkovljah.
Ogarev.
Delavsko zborovanje v pivovarni Dreher
V tovarniških prostorih so se Zbrali vsi pivovarniški delavci in nameščenci, da manifestirajo svojo voljo in pripadnost k novemu Trstu, k novi Titovi Jugoslaviji, ne strmo s podvojenim delom, temveč tudi s svojim množičnim zborovanjem na zunaj, da povedo svetu, da je zanje svoboda le v resnično demokratični Jugoslaviji. Na svojih plečih so občutili bič ljudi, ki so govorili o demokraciji, pa so bili najdlje od resnične demokracije. Govoril jim je človek iz njihovih vrst, tovariš Fulvio. Prikazal jim je vso dolgo borbo tržaškega ljudstva in njih samih proti nacifašističnim tolpam za esvobeditev mesta. Po pregledu krajevnega položaja jim je tov. Fulvio objasnil naloge, katere, čakajo Osvobodilni svet.mesta Trsta, v katerega so izbrani resnični predstavniki tržaškega ljudstva in združene v njem vse resnično demokratične sile, tb Je tisto sile, ki so po štirih letih borbe uspele potolči naclfašlzcm v teh krajih. Obnova in gradnja Trsta, ki mu je s Titovo Jugoslavijo odprta pot k razcvitu, je vprašanje, h kateremu mora pristopiti tržaško ljudstvo, to je Italijani in Slovenci, pobrateni v trdi borbi, da pokažejo svetu, kako je Trst res demokratično rešil narodnostno vprašanje.
Benei v Pragi
Praga, 16. Popoldne je prispel v Prago predsednik Boneš. Včeraj zvečer je bila objavljena ustanovitev autonomne vlade Rutenije, vzhodne pokrajine Češkoslovaške.
Seja triaSkih trgovcev s kurjavo
t
Da pripomorejo k rešitvi težkega vprašanja preskrbe Tista z dovolj-no količino kuriva in da podprejo s svojimi močmi napere mestnega Izvršnega odbora, so se zbrali 16. maja tržaški lesni trgovci k tej važni seji.
Prebivalstvo Tista je že leto dni nazaj popolnoma brez drv. Na črni borzi so bile cene tako visoke, 100 kg. drv je stalo 700.— lir, da jih ljudem ni t ilo mogoče kupiti. Kuhali so si na plin, toda v zimi so prezebali, kljub temu da je bilo v teh letih posekanih gozdov več kakor 20 let poprej. Fašistični oblastniki so pustošili in uničevali gozdove s sekanjem dreves vse navzkriž. Posekali so 'cele planote in pasove gozdov do zadnjega drevesca. Ni jim bilo mar, kaj bo z gozdovi jutri, samo da si danes napolnijo žepe.
Zdaj je poskrbljeno, da so poseke pogozdijo, drevje pa seka po določbah gozdnih strokovnjakov. Začela se je velika sečnja drv državnih posestev v Lipici, da se zagotovi mestu dovolj velika količina kuriva. Ogromne skladovnice že razsekanih in za prevoz pripravljenih drv pa leži okrog Mašuna in Trnovski gori, ki bo docela zadostila sedanjimi potrebam celega Slovenskega Primorja. Včeraj je prispelo v Trst pet kamionov in 9 voz drv in odslej jih bosta vozila vsak dan dva kamiona. Ko bedo drva s hribov dostavljena do postaj, za kar so dali kmetje že mnogo vozov na razpolago, bedo odtam pripeljane v Trst po železnici. V najkrajšem času bo obnovljena tudi plinska na-
peljava, s čimer bo vprašanje kurjave skoro dočela rešeno.
Tržaški trgovci so razpravljali, kako bi z lastnimi močmi pospešili dovoz kuriva in hitro razdelitev med prebivalstvo. Gospod Marti-nelli je iznesel pripravljenost nekaterih trgovcev, da dajo svoje žage na razpolago tudi brezplačno, da se da čim hitreje Tržačanom potrebno kurivo. D#. Curto je zaključil sejo: Na vsak način je potrebno, da tudi s te strani pripomoremo k čim prejšnji obnovi Trsta, ki je z rešitvijo zaledja našel novega razmaha.
Zborovanje triaSkih grafikov v Ljudskem domu
Včeraj popoldne se je vršilo v Ljudskem domu zborovanje tržaških grafikov, na katerem je prisostvovalo preko ,500 oseb iz te panoge dela.
Po par kratkih a jasnih pozdravnih besedah tov. Adriana Oliva iz
pripravljalnega odbora, je govoril tov. dr. Mario Pacor o mednarodnem in notranjem položaju, govoreč predvsem o naši narodni oblasti. Nadalje je tov. Ds Stradi pozdravil prisotne v imenu Mestnega osvobodilnega sveta ter pozval zborovalce naj izberejo svoje predstavnike za splošno mestno skupščino, ki bo osnovana v prihodnjih dneh, in bo posvetovalni ljudsko de-mokratičiji organ poleg Mestnčga osvobodilnega 3veta in prvi parlament avtonomnega Trsta v novi Jugoslaviji.
Nadalje je spregovoril par iskrenih besed tov. Ribicich iz Uprave tiska (Amministrazione Stampa), za njim pa tov. Radich, ki je dal navodila za upostavitev enotnega sindikata, delavskih odborov in njihovih funkcionarjev.
Zborovanje se je vršilo v ozračju nove svobode, in navdušenja, ki je značilno za ta ljudska zborovanja, in prisotni so pazljivo sledili raznim govornikom z zanimanjem in odobravanjem.
JUGOSLOVANSKA ARMADA
KOMANDA MESTA TRST
Odredba st. 14
v
Dovoljuje se civilnemu prebivalstvu, do nadaljne o-dredbe, svobodno kretanje po mestu od 5 do 22 ure.
SMRT FAŠIZMU!	SVOBODO	NARODU!
Trst, 16. maja 1945.
Komandant generalmajor: DUŠAN KVEDER s. r.
KOMANDA MESTA TRST Stanovanjski odsek
POZIV
Vsi upravitelji hotelov se pozivajo da v roku 2 dni prijavijo stanovalce v hotelskih prostorih in koliko je še raspoložljivih sob. Dalje morajo tekom 12 ur javiti Komandi mesta Trst - Stanovanjskemu odseku vsako spremembo raspoložljivih prostorov.
Komisija za ugotavljanje zločinov, ki so jih zagrešili Nemci
Prosimo vse one, ki so jih Nemci zaprli v luščilnici riža pri S. Sabi, da se javijo Komisiji za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev, v Ljudskem domu, soba št. 40. Prosimo, da se čim prej javijo omenjeni Komisiji, oz. če se nahajajo izven Trsta, da se pismeno javijo naslednji:
Barut Marija, Prodan Marino, Stopar Jožef, Duimovich Jožef, Paulizza Jožef, Kralj Ante, Palmarin Attilio, Mira in Nevenka Dillincich, Deane ovič Viktor, Rodela Celestin.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor P. N. O. O.
Odsek za promet (Soba 48)
Piazza Unita n. 4 - Trst
javlja, da ima na razpolago večjo množino gum za tovorne autemobile. Vsa podjetja in vsi zasebniki v Slovenskem Primorju, ki imajo tovorne automobile v dobrem stanju, so pa brez gum, naj takoj javijo temu uradu:
1.) Ime in naslov lastnika;
2.) Tip, Jakost in nosilnost vozila;
3.) število in mere potrebnih gum.
Prijave naj pošljejo po pošti ali oddajo pri vratarju palače Piazza Unita 4.
POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Trst, dne 16. maja 1945 Gospodarsko politična komisija v Trstu išče:
1 uradnico z znanjem italijanskega jezika, 1 pa z znanjem slovenskega in italijanskega jezika ter strojepisja.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje v Trstu Išče:
1 uradnico z znanjem slovenskega in italijanskega jezika ter strojepisja.
Jevgenij Petrov:
Vojaški
Orkester je sprva odigral nekaj pustega. Dirigent se je poklonil in odstranil. Potem jo prišel k orkestru na dirigentsko piesto majhen suh človek, močno se je opiral na eno nogo, bil je v obleki SA odreda. Rekli so mi, da je to Reichsmini. ster Goebbels. Takoj sem ga spot nal po njegovih karikaturah. Po." kan Je bil, kakor da bi ležal v stiskalnici, bradavičast obraz izrodka je Izzival zgolj sovraštvo. Njegov obraz ni izražal nobene misli. Toda on ni presenetil gledalcev. Očivldno so sc ga že davno navadili.
Goebbels je čakal, da preneha ploskanje. Leipziško vodstvo ga Je pozdravilo kot navadno. Imel je kratek brczstnlselen govor, ki je bil mešanica nevezanih besed. Go. vomik so vedno trudi (£ nekaj dokaže1 in zato navaja dejstva. Goebbels ni dokazal ničesar, navedel ni nobenih argumentov. Kratko malo je kričal. V začetku je govoril o »Hitlerjevi veličinl», ni pa dokazal te »veličine*. Potem Je govoril o dobrobiti »novega reda* v Evropi, Čeravno so vsi prisotni točno ve-
4
deli, da ni nobenega »novega reda* in zaradi tega tudi nobene dobrobiti. Za tem je govoril o »naclo. nalsoclalizmij* tor da je socializem v Nemčiji že dosežen. Poleg mene se je takrat nasmehnil starejši SA vejak, ki je sedel v moji loži, Pogledal me Je ko pa je videl, da sem inpzemec se je hitro poglobil v program. Goebbels je končal «z vzklikom: Heil Hitler.
Debeli gospodje in dame so vstali s svojih mest, dvignili b6 desno roko naprej ter so tiho in napačno, ne gledaje eden drugega, kakor da bi bili goli, zapeli »himno Horst Vesel*. Suhoparno in pusto delo, ki ne bi odgovarjalo niti kvki pro. vlncialni opereti. Pela sc je trikrat. Iztegnjene loko so že bolele, videl sem kako so sl nekatere dame in gospodje podprli desno roko z levico.	,
Ko so končali s petjem, so se začeli vsi prerivati proti izhodu. jS's ulici je bil postrojen odred fašističnih fantov, ne morem se več spomniti kako so jih že imenovali. Med njimi jo bilo tudi nekaj zna-
nja željnih prehodnlkov. Fantje so bili bledi in suhi, v zakrpanih hlačah. Deževalo Je, napram otrokom sem občutil čisto človeški občutek usmiljenja.
Ven je prišel Goebbels. Fantje so udarili s petami, mimoidoči pa so bili nemi. Goebbels je sedel v avto in se odpeljal. Fante so pa odpeljali na drugo stran. Mimoidoči so šli na svojfe delo z dolgočasnimi obrazi tipičnimi za sodobno Nemčijo.
V tem se je končala svečanost.
Zvečer mi jo 2ustra, simpatična sobarica peinzijonata v katerem sem stanoval rekla: — Da bi se ta vojna že vsaj končala, Vam je lahko, ki ste inozomec, o nam je težko.
Bil je šele marec. Nemška vojska je šele vkorakala v Bolgarijo.
Siromašna žena ni čutila, da se bo vojna šele začela.
Srečen si lahko če prideš iz črne, zakopane Nemčije čez mejo! Nisem se mogel ločiti od okna, zakaj mimo njega sc je počasi pomikala rodna sovjetska zemlja. Ponoči smo bili v Minsku. Bela čista postaja je bila razsvetljena, da se je kar bliš-čalo. Od tam se je slišaln glasba. Naravno, bil je to samo i-adlo, iz-gledaio pa je kakor, da bi za razsvetljenimi okni bilo zabavišče.
Pretekli so trije meseci. Minsk
je postal plen ognja. Začela se je vojna najstrašnejša izmed vseh vojn, ki so kadarkoli divjaile na zemlji. Najbolj pravična med pravičnimi, ki jih je bojeval naš veliki narod-borec.
Vojna traja že leto dni.
O tem bodo pisale knjige. Pretekla bodo leta in naš talentirani narod bo dal svetu novega Leva Tolstoj-a, ki bo obvladal neizmerno temo o domovinski vojni lz let 1941. in 1942.
Vse kar se danes izdaja in tiska o vojni, sc mi zdi samo material za bodoče delo. Želel bi k temu materialu priložiti tudi svoje vojne dopise.
Junij 1942. Jevgenij Petrov.
Na letališču
Tukaj je popolen mrak. Ne vem kje je zapad in kje je vznod.
»Vprašam*.
»Kje je Moskva?*
«Scdaj gledata proti njej*, odgovarja glas.
Kmalu bo izšel meseci
Primerjam njegov kožnatl jopič s svojim. Ravnokar sva se spoznalo, dolgo sva iskala roke po zraku dokler sva si jih lahko stisnila. Njegcva Je topla in trda, on je major, komandant cskadrlle lovcev.
»Popijte medtem malo čaja* reče major.
Volitve v Franciji
Pariz, 16. V. Drugi dan občinskih volitev v Franciji je bila nedelja 13. maja. Dosedanji podatki iz 20.000 očin od 38.000 zagotavljajo zmago protifašistične liste, katera vsebuje kandidate komunistične in socialistične stranke, gibanja odpora in v nekaterih krajih tudi kandidate radikalne stranke.
Posebno značilna je zmaga kandidatov Komunistične Partije ter kandidatov Enotne liste komunistov in socialistov v pariških predmestjih da departsmeutu Seine.
60 občin departementa Seine od 80 je isvolilo kandidate enotne liste, kjer prevladujejo komunisti; v 9 občinah je zmagala lista s socialistično večino kandidatov; strme v
2 občinah so izvolili kandidate desničarskih strank, v vs:h ostalih občinah pa so izvolili kandidate v popolnem soglasju komunistične ifi socialistične stranke, «Narodne fronte* in drugih organizacij odpora, uključno radikalno socialistično stranko.
V Lyonu so radikal-socialisti dobili 16 kandidatov izvoljenih, narodno osvobodilno gibanje 11, komunistična stranka 7, CGT (Obča delavska zveza) 5, Narodna fronta 4, narodno republikansko gibanje 4, republikanska federacija 3, demokratična zveza tudi 3.
1935. leta je bilo v Lyonu izvoljenih 35 radikalnih socialistov, 8 socialistov in 74 predstavnikov skrajne desnice.
V Toulonu je bilo izvoljenih 9 socialistov, 6 komunistov, 4 kandida-tje narodno osvobodilnega gibanja,
3 od CGT, 3 od Narodne frone, 3 od Zveze francoskih žen in 3 radikalni socialisti.
V Limoge je pri volitvah zmagalo zastopstvo Komunistične Partije, Narodne fronte ter Zveze francoskih žen. (TASS).
Ouisling se boji za svoje življenje
OSLO
To noč je izvedel dopisnik United Pross-a iz dobro poučenih podtalnih krogov, da se je Ouisling v strahu zi svoje življenje z medikamenti pripravil do delne umobolno.sti. V svoji kamenili vili ob izlivu Bvdoc je imel ogromno klet; sedel je v stolpu v petem nadstropju po cole ure in zrl po Oslo Fjordu. Ouisling je živel tulu j kot kralj s svojo rusko ženo Macijo. Zena, ki ni bila aretirana, je pripovedovala dopisnikom, da sta ona in mož storila vse v dobrobit Norveške. Vsa vila je napoljnjena z naropanimi umetniškimi zakladi, velikimi zalogami živil in znatnimi denarnimi zneski. Ouisling je imel poseben ra-dio, s katerim jo bil v stalni zvezi z Gesiapo. (United Press).
Obnovljena mlekarna v Ilirski Bistrici
Obnovljena Je mlekarna v Ilirski Bistrici. V Ilirski Bistrici je svoje-časno obratovala ena najmodernejših mlekarn, ki pa so jo Nemci in njihovi hlapci okradli ia opusto-šili. Takoj po vspostavitvi naše narodne oblasti je ljudstvo na lastno inicijativo na novo oživelo mlekarsko zadrugo in jo stavilo v obrat. Pridružili so se tudi okoliški kmetje, ki so zvedeli, da Trst potrebuje mlečnih izdelkov. Pokazali so visoko državljansko zavest, ko so prostovoljno pristopili na pomoč pri oskrbovanju jugoslovanskega Trsta 's prehrano. Samo (a zadruga pošilja dnevno okrog 4. tisoč 1. mleka v Trst, pošilke pa se bodo postopoma večale. Zadruga jo na pobudo naše narodne oblasti spravila v obrat izdelovanje kazejne, iz katerega se kemičnim potom izdeluje umetna svila in lim.
Poleg te mlekarske zadruge je obnovljena tudi mleka:na v Hrušici v Brkinskem okraju, ki svoj izvoz mleka v mesto z vsakim dnem povečuje.
dAli bom dospel? Vsako minuto lahko prileti*.
»Priletel bo pozneje, ko se pokaže mesec. Sedaj mu je nerodno leteti. Major se previdno dotakne mojih ramen ln me nekom vodi. Na obeh straneh se vidi drevje. Pazljivo ogledujem. Zares so drevesa. Potem sva obstala ped streho, izdelano iz smrekovih vej. Sedaj so nad nami kosi neba, pogled je postal širši.
»Sedite tukaj* reče major. Kolena so se dotaknila klopi, a roke tipajo kje je miza. Sedim. Major me predstavlja.
»Marusja, dajte nam čaja*, re-Cc major.
»Vidim belo stvar, a potem obrise nečesa vollkcga.
Nekaj trenutkov pozneje sc je pokazalo, da je »ono* avtobus. Poleg mene Jo sedelo za mizo najmanj deset ljudi v kožnatlh Jopičih, z zafrknjenimi vojaškimi kapami. Postrežejo nam s čajem začnemo pogovor. ,
Včeraj Jo pilot eskadrllc, poročnik Klseljcv taranil * »Hajnkela* Ko se Je spustil s padalom Jo obvisel na drevesu ln se je malo ranil po obrazu. Sedaj je v bolnici. Za mizo govorijo o njegovem junaštvu, o principih uporabljanja taranjenja ln o tem kdo Je prvi
Izdaja potnih dovolilnic in prijave ob prihodu v mesto
Načelstvo Narodne milice za mesto Trat obvešča po pooblastilu Osvobodilnega Sveta za Trst vse, Ki bi hoteli dobiti dovoljenje za potovanje iz mesta, na novo ureditev izdajanja pota ih dovolilnic. Od danes, 17. maja naprej se bodo dobili v vseh trafikah posebni formularji, katere morajo interesenti izpolniti v dveh izvodih ter jih izročiti na najtližnjem poveljstvu Narodne milice. Vsak naj odda formularje na enem izmed spodaj navedenih poveljstev, ki je najbližje njegovemu stanovanju: V I. sektorju: 1. Barkovlje, bivša restavracija Kon-der. 2. okrevališče Rojan (Rlcreato-rio Roiano), 3. Sola v. ul. Ruggero Manna štev. 5., 4. Via Carducči N. 6,; V II sektorju: šola Attilio Grego, strada di Guardiella, 2. vila Dreher, via Pindemonte, za tovarno Dreher, 3. Via Brunner biv. vojašnica Kvesture, 4. Vojaško, okrožje, Sv. Just, 5. Vojašnica Ital a Balba, via deirUniversita; V III. sektorju: Via Amerlgo Vespucci 14,
2.	via Settefontane 43, 3. Strada di Fiumc 65, 4. via Pasquale Revoltel-ia, bivši vojaški komisarijat; in v IV. sektorju: bivša vojašnica karabinjerjev via Servola, 2. bivša vojašnica karabinjerjev, Zabije, (užit-ninski urad), 3. Gostilna Nardin, Kokolkovec Sv. Marija Magdalena štev. 632.
Prijave so bodo sprejemale na zgofaj omenjenih poveljstvih od 8. do 10. ure. V najkrajšem času bodo na podlagi teh prijav izdane potne dovolilnice, ki bodo izročene vložiteljem prijav na istih poveljstvih, kjer so vložili prijave in to v času od 15. do 18. ure.
Hišni gospodarij morajo prijaviti vsakogar, ki pride v mesto in se nastani v njihovi hiši, kakor tudi vsakega novega stanovalca, tako najemnika, kot tudi podnajemnika torej osebo, ki stanuje pri njihovem najemniku. Za vse te slučaje se uporablja poseben formular, ki ga je treba izročiti izpolnjenega v dveh izvodih na najbližnji postaji Narodni milico. Ti formularji se bodo prodajali prav tako v trafikah
Razdeljevanje t-semenske koruze
Tvrdka SA Bassknl v Trstu ima v zalogi 80 stotov semenske kc>ruze znane dobro vrste »Viskonsin*. Ta koruza zori zgodaj ln bogato rodi. Ta koruza je last kmetiškega udru-ženja (Consorzio agrario) v Kopru. Naša narodna oblast je pedvzela mere, da se ta koruza ne boazmlela, temveč se bo razdelila pravično za setev v tržaškem okrožju. To vrsto koruze, ki lahko nadomesti celo «Cinquantin», bodisi za zrnje ali kot zelena krma (pitnik), se bo razdelilo v prvi vrsti onim državljanom tržaškega okrožja, katerim je okupator požgal domove in oropal premoženje.
Poziv slovenskim učiteljem in profesorjem
Pozivamo slovensko učiteljstvo in profesorje bivajoče v Trstu in bližnji okolici (vključene Bazovica, Opčine, Prosek in Sv. Križ), da se prijavijo v prosvetnem oddelku v Trstu, Via d: Cavana št. 18, 111. nad siropje, soba št. 26-27. Prijavijo naj se tudi on! učitelji in profesorji slovenski/ narodnosti, ki so absolirali italijanske študije ln so doslej učili na Italijanskih šolah. Uradne ure so od 9. cio 12.
Oskar Ferlan 1. r. prosvetni referent
Drago Pahor 1. r. šolski nadzornik
uporabil ta način borbe.
»Prvi protaranjen avijon v zgodovini je bil avstrijski* reče mar jor. »Protaranll ga jo ruski pilot kapitan Nestorov. On ga protaranll ln pri tem našel smrt*.
»To je bilo 1. 1945.», reče nekdo.
«To je bilo 1. 1915.», reče nekdo, major. «Nestorov Je protaranll Avstrijca ln je sam našel smrt Bil je velik avijatlčar.
»On je bil pral, ki jo to napravil* pravi še nekdo.
»Toda stvar je v tem* ga prekine major »protaranltl Nemca in ostati živ. So boljo pa Je rešiti tudi avijon*.
Glas majorja je bil podučljlv.
Vprašal sem, če se Izplača žrtvovati avijon ln pllcta, da bi se zrušil sovražni avijon.
«Da, koristno jc», odgovarja major. Se bolje pa Je, uničiti sovražnika in rešiti sebe ter avijon.
* Taranjenjc, taranltl — jo izraz za poseben način borbe sovjetskih pilotov, če ostanejo brez m uniclje. Oni ne prenehajo z borbo, temveč s svojim aparatom v preizkušenemu manevru skušajo presekati krilo sovražnega avijo-na. Seveda pri tem pazijo, da ohranijo svoje letalo, kakor tudi sebe (pripomba prevajalca).
(Dalje prihodnjič)