S!eSMHaaBC»n»KB8iBaBH9BBBBaaBil)BBa
Mala vsak petek.
B £S
Uredništvo:
štopltorjeva ulica štev. 6.
Harotaiva znak:
celoletna .... K 4 —
poluletna.......... 2'—
četrtletna.......V—
Posamezna štev. 010
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g
v
St. 44.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1914.
Leto VII.
Rastoča draginja.
Ena poglavitnih zadev, na katero morajo biti v današnjih dneh pozorni merodajni činitelji, je vprašanje po-draževanja živil. Avstrija je v sporazumu z Ogrsko sicer odpravila colnino na uvoz žita, toda to more sedaj, ko smo okrog in okrog »zaprti« in je posebno po morju trgovina popolnoma ustavljena, le malo ali pa nič koristiti. Treba je še drugih za razmere potrebnih in izdatnih sredstev.
Predvsem se morajo postaviti raznim živilom in posebno žitu stalne najvišje cene, ki imajo biti primerne nakupu ob novini. Žitni pridelki in sploh letina je bila zadovoljiva in ko bi ne bila nastopila vojska, bi ne bilo nobenega vzroka za podraževanje. Toda temu tudi vojska' ne more in ne sme biti vzrok. Da se cene živilom in žitu dvigujejo nad mero, je vzrok špekulacija velikih žitnih magnatov. Ob času novine so ti ljudje z vsemi sredstvi skušali dobiti v svoje kremplje, kolikor mogoče veliko množino žita in so tudi ponujali višje cene, dobro vedoči, da če se jim posreči spraviti večino žita v njih skladišča, so oni gospodarji položaja in bodo po lastni volji dvigali cene in s tem poki pretvezo vojske na račun za državo in cesarja se borečih narodov spravili ogromno milijonov v žepe. Špekulirajo pa tudi na državne blagajne, katere naj bi jim bile poleg ljudskega izkoriščanja še posebne jasli za zlati oves.
Nastane vprašanje, ali je neprimerno zviševanje žitnih cen opravičeno? ro našem skromnem mnenju je to vprašanje iz sledečih razlogov zanikati:
1.	Pridelki so se večinoma izvzemši Galicije lepo in redno pospravili. V poštev pride le delni izpad v Galiciji. Toda ker so se boji pričeli šele v avgustu, so tudi prekupci v Galiciji brez dvojbe nagrabili žita in ga spravili. Torej tukaj z izjemo Galicije ni nobenega vzroka za to.
2.	Ljudi je sedaj veliko manj doma in se vsled tega tudi manj živeža porabi. Zaradi tega menda tudi ni potreba večje draginje.
3.	Vojska potrebuje ogromno množino živil, posebno moke in mesa. Dobro! Resnica je, da mora biti za vojsko pred vsem v tem oziru preskrbljeno. Zato je vsakdo dolžan, tudi malo potrpeti in v tem oziru doprinašati potrebne žrtve. Toda kako stoji stvar? Vojska rabi moke največ za kruh, vse druge reči ne pridejo toliko v poštev. Toda če vzamemo primero, da dotični državljani, ki dobivajo sedaj cesarski
kruh in cesarsko hrano, doma ne rabijo zase ničesar, se stvar zravna. Poraba more biti morda nekoliko večja, toda za brezprimerno podraževanje žita to ne more biti vzrok in ne merodajno. Približno kolikor porabi vojska več, je doma razbremenjeno. Iz tega sledi, da ni nobenega vroka draginji. Priča za to je Nemčija, kjer se je zadnje dni žito pocenilo okoli 4 marke za 100 kg.
Kje pa naj bo torej vzrok, da se pri nas moka in druga živila od dne do dne draže? Po našem priprostem mnenju se nahaja ta vzrok v prosti špekulaciji velikih kapitalistov. Naše vlade izdajajo najvišje cene za branjevce, velikih špekulantov se nihče resno ne loti. Mali trgovec je odjemalec pri velikem trgovcu in če ima ta visoke cene za žito in moko, potem je za malega nemogoča prodaja no normalnih cenah. Konzument mora plačati drago, ker hoče to veliki kramar.
V tem oziru je potreba odločnih korakov merodajnih činiteljev. Prebivalstvo države, ki z navdušenjem pošilja svoje najboljše sinove v bran države, ima pravico zahtevati, da državne oblasti store vse, kar je potrebno in mogoče v varstvo prebivalstva pred neopravičenim oderuštvom, katerega bi ne mogel prenesti noben produktivni stati, posebno pa ne delavci in njih družine. Tu je prizadet pri nas vsakdo, ki se mora preživljati z delom, naj si bode delavec, kmet, obrtnik ali uradnik. Dela in zaslužka ne bode čimdalje več, temveč zna postati na,,sprotno. Davki se mojrajo plačevati, stanovati se mora tudi nekje, brez obleke ljudje — vsaj po zimi — ne morejo biti. Vse to pa stane denar. Kje ga vzeti, posebno če v gnjez-du zija več lačnih mladičev, ki hočejo in morajo imeti potrebno hrano. Zato je nujno potrebno, da merodajni krogi nemudoma in brezobzirno zabranijo divjo špekulacijo, ki se zrcali v neprimernem podraževanju živil, posebno moke in žita. Vsaka zamuda v tem oziru bi pomenila pregrešek.
Na drugi strani pa moramo tudi občinstvo opozarjati, da ohrani mirno kri in da se ne da plašiti po brezvestnih ali pa trapastih ljudeh in si na nesmiselni način sami ne podražijo živil. Živimo skromno, ne trgajmo se pri nakupu za stvari, ki nam niso nujno potrebne, pa tudi za nujne stvari se ne pulimo, ker s tem si le škodujemo. Nekateri kupujejo zaloge živil, ki jih ne bodo porabili, češ, pozneje bo vse dražje, in ne pomislijo, da s tem dajejo priliko za draženje živil. Zato je treba mirne krvi in pa — pameti!
Merodajne kroge si pa dovoljujemo opozarjati na to-le:
Nemudoma naj se proglase za žito, moko, fižol, lečo, koruzo in druge strok-ne sadeže stalne najvišje cene s prisilno pi’odajo za vse tozadevne velike in male trgovine in posebno za velike žitne in močne špekulante.
Ako bi to ne bilo mogoče, naj vlada zapleni vse zaloge žita in moke pri tozadevnih trgovcih in špekulantih ter isto prodaja po stalnih žetveni prodaji primerno nizkih cenah.
Resni čas zahteva resnih dejanj!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
SLOVENSKE DELAVKE V DUGA-RESI.
•Ko je letos ljubljanska predilnica odslovila vse delavstvo in ustavila delo, je postalo naenkrat veliko teh ljudi popolnoma» brez življenjskih sredstev in brez dela. Jugoslovanska Strokovna Zveza je po nje moči skrbela tem ljudem čimpreje dobiti zaslužka. Obrnila se je na razne kraje in tudi v Dugareso za delo. Vodstvo predilnice in tkalnice v Dugaresi se je takoj odzvalo in sporočilo, da rabi večje število izurjenih tkalk. Dekleta, ki so bila brez dela, so se odločile iti na Hrvatsko. Sedaj je tam 24 Slovenk, ki stanujejo v lepi tovarniški hiši popolnoma same. Stanovanja sestoje iz sobe in kuhinje. V vsaki sobi je pet, štiri ali pa tri postelje s snažno in primerno posteljno opravo. Delavke si zjutraj in zvečer lahko same kuhajo, kar Slovenke tudi store. Tovarna ima svojo konzumno zalogo in prodajo po kolikor možno znižanih cenah potrebščine delavcem. Za hrano v kantini se plača:	zajtrk 10 vin.,
opoldne 30 vin. in zvečer 10 do 20 vin. Delo je malo bolj naporno kot v Lub-Ijani, toda je zaslužek večji. Skrbljeno je tudi za izvrševanje verskih dolžnosti. V tovarni in stanovanjih delavcev vlada snaga in red, ter se na to posebno pazi. Tudi za zabavo je preskrbljeno, kar priča velika gledališčna dvorana, last tovarne, ki je sedaj izpreme-njena v vojaško bolnišnico, ki jo oskrbuje tovarniško vodstvo na lastne stroške.
Dr. Evgen Lampe
je bil 15. m. m. nameščen v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja za stolnega kanonika mesto rajnega kanonika dr. Ign. Žitnika. Slovensko kršč.-soc. delavstvo iskreno pozdravlja novega kanonika, prisrčno, ker je dr. Evgen Lampe zelo
veliko deloval na polju slovenske kršč.-soc. delavske organizacije. I naš list svojemu odličnemu sotrudniku in prijatelju čestita. Novi kanonik je znan po celi Sloveniji kot razborit in nad vse delaven organizator krščanske slovenske demokracije. Rojen je bil 13. novembra 1874 v Metliki, za duhovnika je bil posvečen 22. julija 1897. Prvič nas je nekaj starih hiš slovenske kršč.-soc. delavske organizacije zadelo ž njim skupaj v dr. Krekovem stanovanju, kjer se nas je zbralo več skupaj po nekem shodu pri Virantu, kjer nam socialisti in njih združeni svobodomiselni bratci niso pustili na predsedstveno mesto po naši večini izvoljenega predsednika. Policija nas je s silo iztirala z vrta in socialni demokrat je lepo med seboj so lahko poslušali, kar jim je pripovedoval Pernerstorfer z Dunaja. Razpravljali smo o shodu in mladi bogoslovec Lampe se je v veliko veselje dr. Kreka živahno udeleževal razprave z možmi in ženami pa dekletami iz plemenitega rodu žuljave delavske pesti. Po posvetovanju mi je še dr. Krek rekel, ko smo šli k nekemu večjemu razgovoru; »Iz tega fanta bo še nekaj!«
Po dovršenih študijah je bil poslan mladi duhovnik na deželo duše past. Nenavadno nadarjeni mladi duhovnik je tudi kljub obilnim poslom študiral naprej kot duhovnik na deželi in kot poznejši prefekt v ljubljanskem semenišču. Ko je bil v ljubljanskem semenišču leta 1899., je zelo mnogokrat nastopal na političnih shodih Slov. katol. delavskega društva, predaval in silil na predavanja v Slov. kršč.-soc. zvezi, pisal članke v razne naše časopise in študiral doktorat. Presenečenih nas je bilo veliko, ki smo poznali takrat njegovo delo, kako da je vse to zmogel, ker za to, da je v rigorozih (težke izkušnje za doktorja) je le malokdo vedel. En-ki’at ob nekem obisku zaradi nekega shoda ali predavanja ali članka, ne vem, kaj je bilo, ko je bil še v semenišču prefekt in še ni bil doktor je zasviral na glasovir in smehljaje rekel: »To je zdaj moja oštarija«. Ob nedeljah ga že takrat nisi dobil v Ljubljani, bil je na shodih, kakor sploh sedanjega kanonika dr. Lampeta ob nOdeljah in praznikih ne dobiš doma:	predavanja in
shodi na deželi tvorijo še zdaj njegov praznični in nedeljski počitek.
Dr. Evgenu Lampetu je umrl njegov stric nepozabni pisatelj, učenjak in ustanovitelj našega leposlovnega lista Dom in Sveta. Zazijala je z njegovo smrtjo velika vrzel. Rajni dr. Frančišek Lampe je vodil po smrti svojega prijatelja imenovanega' ljubljanskega
Roman starega dekleta.
Angleški Ban Bolt.
Obrnil se je in šel proti domu. Tom je gledal za njim: »Zdaj ne vem, kaj bo storil. Verjetno' je, da bo mislil o tem sodnjega dne. Čudno je, kako se človek izpremeni, ko starost zleze nadenj; ko je bil mlajši, bi ga ne bilo treba za tako reč prav nič siliti.«
Openshaw je na to mislil cel večer. Popivši čaj, se je umil, skrbno si počesal dolge lase na stran glave, da bi tako zakril plešo na temenu, šel je na vrt in izbral lepo rožo, ter jo vtaknil na suknjo, nato se je vrnil v sobo in se ogledal v zrcalu. »Mislim, da sem dober. Marta bo vesela, ko me zagleda.«
Pa je šel proti Roscoinemu domovanju. Noč je bila mrzla in zvezde so zelo jasno svetile; na severu so se pa kopičili oblaki in so kazali, da kmalu zakrijejo zvezde. Opnshaw je to opazil in pokimal. »Sneg bomo imeli pred ihtrom,« je dejal, ko je zaprl leso za seboj. Prav je napovedal. Komaj je šel Cetrt milje po svoji poti, so ga že za,-(leli prvi kosci v lice in preden je pri-*el do doma Marte Roscoe, se je sneg Vsipal; v takem vremenu je stal in i:rkal na duri ves bel od snega.
Marta je sama prišla odpirat in za
trenutje je obstala, izkušaje prodreti črno tmo.
»Divja noč je, Marta,« je pričel.
»Kdo je?« je mirno vprašala. Nekaj je bilo v njenem glasu, kar se mu je zdelo novo, in ga je osupnilo. Ni bil strah; bilo je le nekakšno iznenađenje; zanj je zvenelo kot upanje in, ko si ga je tako tolmačil, si je postal svest, da mu je prijatelj prav svetoval.
»Jaz sem, Marta, — je odgovoril nekam ponosno — Harry Openshaw.«
»Oj — ta vsklik je bil razočaralen, ki si ga ni mogel razložiti; zato je rajši poslušal daljnje besede: »Stopite notri, Mr. Openshaw; vesela sem, da vas vidim, prav res.«
Openshaw je vstopil, sklekel suknjo in jo otepel, potem pa šel za Marto v prijazno sobo, kjer je navadno preživela nedeljske večere. Toplo je bilo zakurjeno, in dobro je dalo Opensha-wu, ko se je lagodno vsedel na stol, ki mu ga je Marta opnudila.
»Boljše je tukaj, nego zunaj, je rekel s polnim prepričanjem, ko je stegnil svoje noge proti peči.
Marta se je zasmejala. »Res je tako, Mr. Openshaw. Morda želite kaj gorkega po svojem snežnem potovanju.«
»Ne branim se, če vam to ne dela nadlege.«
»Nobene, prav nobene, odvrne Marta in brž odhiti v kuhinjo iskat, kar je treba.
Farmer Openshaw se je zamišljeno nasmehoval sam vase in ko je odtegnil nogo, ki je bila nekoliko preveč čutila toplote, si je mislil »vidiš, kako zna Marta možu postreči. Jaz pravim, da sem prav zvišal.«
Štiri minute kasneje je prišla Marta s toplim kozarcem žganja in vrelo vodo, ki je na nji plavala kos limone. Ljubko je ta duh zaščegetal farmerja v nosu in ko je vse postavila na okroglo mahagonijevo mizico poleg njega, jo je jel hvaliti: Marta, če izpustimo gostilno Pri zelenem možu je ni hiše v fari, kjer bi imeli limono.
Marta je nekoliko zarudela ob ti hvali. »Moj rajni oče je imel rad limono pri tem in meni se zdi popolnoma naravno, da tako delam.«
»Prav pametna je ta reč, na vsak način, je dejal prisrčno in je začel mešati pijačo. Molčala sta in ko je mešal in premišljal, kako bi začel, je ženska gledala zamišljeno v ogenj in premišljala, kaj ga je privedlo čez močvirje v tako divji noči, na pol v sumu toda preskromna, da bi si bila dopustila vzrok, ki ga ji je narekovala njena ženska natura.
V njeni zamišljenosti je videl farmer izhod in ga je porabil: »En peni za vaše misli, Marta.«
»Prav, je odkrito odvrnila, ravno sem mislila, kaj vas je prignalo v Bar-nero v taki noči.«
Openshaw ni bil mož, ki bi bil brž skočil v srce kaki reči, toda zdaj, ko se je tako lepo pričelo, je naredil izjemo.
»Prišel sem vas obiskat, Marta,« je dejal brez ovinkov.
Lahka rdečica je zalila Martino lice in z asmehom je ljubko odgovorila: Mislila sem, da ste prišli k teti Ani; ona je pa šla za par dni v Darwen.
Za par sekund je bil Openshaw vznemirjen. Njena teta Ana, ženska najmanj dvajset let starejša od nje. Prestrašil se je te misli, toda spoznal je, da je bila to šala in se je na glas zasmejal. »No, Marta, saj sami dobro veste. Kaj naj bi pa imel z vašo staro teto? Vi ste deklica, ki sem se prišel razgovorit z vami.«
»O čem, je vprašala. Če mislite na konja, ki ste mi ga danes popoldne ponudili, ni potreba. Jaz-----«
»Ne gre za konja, pravi mirno. Za vas gre; z vami se hočem pomeniti. Marta, dekle, jaz bi rad, da me vzamete.«
škofa deško sirotišnico Marijanišče, ki jo je dr. Gogala ustanovil; urejeval je leposlovni list Dom in Svet. Čez noč se navadno tudi pri velikih narodih ne zamaše take vrzeli. Začasno je vodil Marijanišče nekaj časa na to dr. Evgen Lampe; a vodilni krogi naše stranke ki so njegove vrline poznali, so mu poverili velikansko nalogo. Kanonik, sedanji prelat Andrej Kalan, se je hotel odtegniti burni politiki, že prej je zbiral okolu sebe dijaštvo, vodil po smrti rajnega kanonika Luke Jerana dijaško kuhinjo; srce ga je vleklo k mladini. Dolgoletni glavni urednik »Slovenca« Andrej Kalan je list visoko dvignil, dolgo vrsto let je vihtel kopje uma svetlega meča v bojih za krščansko resnico, zaželel si je miru in prevzel je vodstvo Marijanišča, glavno uredništvo »Slovenca« in »Dom in Sveta« se je pa poverilo mlademu dr. Evgenu Lampetu. Ko so nekje rekli dr. Kreku, preveč to za mladega gospoda doktorja, jim je odgovoril:	»Zanj še
premalo, še dve uredništvi bi lahko vodil.«
Znano je, da so naši nasprotniki dr. Evgena Lampeta neizprosno preganjali, a v boju dr. Lampe ni nikdar opešal. Dopoldne in popoldne takole do štirih je bilo posvečeno delo »Slovencu«, od 4. do 7. zvečer »Dom in Svetu«; zvečer si ga videl v Slovenski krščansko socialni zvezi; kjer je vodil dve zimi zvečer govorniško-socialni tečaj z diskusijami. Shode in predavanja je večkrat prirejal med tednom v Ljubljani, sej n. pr. v Zadružni Zvezi, v Gospodarski Zvezi, v Vzajemnem Podpornem društvu in v Slovenski kršč. soc. zvezi ni nikdar zamujal. Bil je urednik dnevnika in leposlovnega mesečnika, a znal si je utrgati čas, da je kot tajnik vodil vsa pripravljalna dela za drugi in za tretji katoliški shod. Dva lista je vodil in sam največ pisal vanja, jima dal popolen pečat svojega uma in značajne, neustrašene možatosti bodisi kot katoliški bogoslovec, bodisi kot sociolog, bodisi kot organizator in kot splošno priznani leposlovni veščak, a dobil je še časa, da je vodil vsa tista posla, ki jih zdaj izvajata tajništvi S. L. S. in tajništvo S. L. S. v Ljubljani. Članku, ki je vzbudil vihar v vseh svobodomiselnih in javno, odkrito priznanje v naših krogih, ko se mu je odvalil izpod peresa, je sledilo pisanje naslovov na modre kuverte obsegajoče vabila za kak političen zaupen sestanek, leposlovni kritiki vzbujajoči priznanje in zanimanje v celi naši javnosti celo pri tistem, ki je bil kritikovan, je zopet sledilo »zabavno« pisanje naslovov na modre kuverte, v katerih so se razpošiljala vabila za kak političefr shod. Vprašal ni za honorar, pač so ga pa stala lepe vsote njegova agitacijska in njegova študijska potovanja po celi Evropi do onstran Kanala v megleni London. Povsod je proučaval organizacijske družabne sestave in ustanove in izpopolnjeval svoje znanje v slovstveno umetniških stvareh. Z vso silo je pritiskal in ni počival prej, dokler se ni pričelo naše delavstvo strokovno organizirati, kar je bilo marsikje združeno s težavami, ker pri nas delavstva, ki bi imelo popolnoma proletarski značaj ni posebno veliko. A še mu ni bilo dovolj. Politik, časnikar, agitator in organizator je poleg svojih obilih poslov prevzel še vodstvo Gospodarske Zveze v tistih časih, ko je Zveza pričela dobavljati mornarici v Pulju vole. »Mešetar sem postal«, je nekoč smehljajoč opomnil, ko je končal sobotni »Slovenčev« uvodnik in cel kup notic, vstal s stola in pristavil:	»Fantje, v ponede-
ljek se vidimo, zdaj grem pa na Ogrsko vole kupovat.«
Naša stranka je po dolgoletnih bojih priborila večino v kranjski deželni upravi. Poverila je dr. Evgenu Lampetu mesto deželnega odbornika. Dolgo vrsto let deluje zdaj kot deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja v deželni upravi. Vse velike reforme ljudstvu v korist so večinoma kar je itaK javna tajnost, delo njegove vztrajnosti, njegove neumorne pridnosti in delavnosti. Zaganjajo se vanj besni nasprotni viharji, a ne dosežejo ga. Kriče, napadajo ga nasprotniki, sami med seboj ga pa občudujejo in ga zavidajo naši stranki. Da je ravno dr. Lampe duša deželnega odbora, ve tudi vsak.
Krščansko slovensko socialno delavstvo čestita kanoniku dr. Evgenu Lampetu!
Vojni dogodki
od 20. do 27. oktobra 1914.
Na južnem bojišču so naše čete krvavo odbile hud srbski napad južno od grebena Gučevo. — Ker je Drina prestopila bregove in se razlila po ozemlju pri Kurjačičih, kjer so se bili utr-
dili naši vojaki, so naše čete zapustile poplavljeni prostor. Na Romanji planini vzhodno od Sarajeva, kjer naše čete zasledujejo med časom vpadle srbske oddelke, so naši razbili tri srbske bataljone in ujeli mnogo srbskih častnikov in vojakov. — Na Savi smo imeli nesrečo; naš monitor (rečna bojna ladja) »Temes« je potem, ko je opravil neko jako važno delo proti sovražniku, zadel na srbsko mino in se potopil. Na krovu je imel 77 mož posadke; od teh jih pogrešajo 33, ostali so se rešili. »Temes« je bil dolg 56 m in 9% m širok; obsegal je 440 ton, stroji pa so bili močni za 1400 konjskih sil.
Na Jadranskem morju. Te dni je bilo uradno naznanjeno, da so 13. oktobra rano zjutraj naši torpedni čolni pripluli v barsko (črnogorsko) luko in razstrelili ondi skladišče in natovorjene železniške vozove. To je bilo pač pogumno podvzetje, ker križari po Jadranskem morju močno francosko bro-dovje. 17. oktobra so se hoteli Francozi nekoliko maščevati ter so prišli s svojo veliko križarko »Waldeck-Rousseau« pred Punto d’ Ostro (v južni Dalmaciji) in obstreljevali tamošnji svetilnik; po-škodvali so pa le ograjo krog njega. Francoske ladje se sploh večkrat sprehajajo ob južnodalmatinski obali, a če zagledajo naše podmorske čolne, se hitro zgube.
Na avstrijsko-ruskem bojišču imamo zaznamovati to-le: Z Ogrskega smo pregnali zadnje oetanke čez Karpate vpadlih ruskih čet ter vrhu tega zasedli celo Bukovino z glavnim mestom Černovicami, le nekoliko severne Bukovine imajo še Rusi v rokah. Körös-mezö s prelazom Jablanico je naš. Odtod gre naša bojna črta čez Rafailowo proti severozapadu do Bolechawa in Stryja, ki sta že tudi zopet v naših rokah. Na črti Stari Sambor-Medyka (vzhodno od Przemysla), kjer imamo tako mi kakor Rusi močno utrjene postojanke, se boji vlečejo, osebno živahni so zadnje dni boji ob reki San (severno od Przemysla); Rusi so na več mestih reko prekoračili, a na oni strani so bili hudo tepeni. Pri Jaroslavu so naši ujeli 200 ruskih vojakov in enega polkovnika, pri Zarzeczu pa nad 1000 Rusov.
Na Ruskem-Poljskem se bijejo av-strijsko-nemške čete z Rusi krog Ivan-goroda; v dosedanjih bojih na tem prostoru so naše zavezniške čete ujele že 8000 Rusov in zaplenile 19 strojnih pušk. Od Ivangoroda gre avstrijsko-nemška bojna črta ob Visli do Varšave in odtod dalje do Plocka, severozapad-no od Varšave. Kakor se uradno poroča, se vrše veliki boji jugozahodno od Visle med Ivangorodom in Varšavo.
Na nemško-ruskem bojišču (ob Vzhodni Prusiji) potiskajo Nemci Ruse proti Suwalkiju in Avgustovu.
Na nemško - francosko - belgijskem bojišču se vleče sedaj bojna črta na severozapadu od morske obali čez Nieu-prot — Dismuiden — Yper — Armen-tieres — La Basee — Arras — Somme— Oise. Posebno ljuti so boji ob kanalu Yser — Ypres, katerih se udeležujejo tudi angleške bojne ladje; a ta angleška pomoč je skoro brez pomena, pač pa so nemški topovi s kopnega angleške ladje občutno poškodovali. Nemcem se je po hudih bojih posrečilo med Nieuportom in Dixmuidenom prekoračili yserski kanal. Tudi na ostali seve-rozapadni bojni črti se neprestano vrše ljuti boji, ne da bi padla odločitev na to ali ono stran. Manj važni boji se vrše v središču, t. j. severno od Reimsa, odkoder gre bojna črta severno čez Ar-gonski gozd, kjer so boji posebno trdovratni. Na vzhodni strani trdnjavske črte Verdun—Toul—Epinal—Belfort so se zadnje dni vršili boji severozahodno od Toula pri Flereyu, kjer so Nemci prizadeli Francozom velike izgube.
Vojna na morjih. Dne 18. t. des. so Nemci v severnomorskem zalivu uničili en angleški podmorski čoln. — Ruki so z minami zaprli finski zaliv in Rigo.
Belgijska vlada se je nastanila v Nice Havrais pri Le Havre (na Francoskem), kjer vživa vse pravice, kakor bi bila na svojih tleh. Z belgijsko vlado so se preselili v Nice Havrais tudi poslaniki tujih držav in s tem pokazali, da Belgijo še vedno priznavajo kot državo, dasi je le še majhen kraj ček dežele v belgijskih rokah, vse ostalo ozemlje pa imajo v oblasti Nemci. Le ena izmed severnih nevtralnih držav je svojega poslanika odpoklicala. Belgijski kralj in kraljica se z ministrskim predsednikom nahajata pri belgijski armadi.
Zmagoviti avstrijski topovi.
Težki topovi avstrijskih motornih baterij mečejo bombe, katerih vsaka tehta 385 kg; prevažajo se na motornih vozovih, ki imajo pa 100 konjskih sil. Top se montira v 40 do 50 minutah in
jako lahko spreminja svoje mesto. Na dan se lahko prepelje po 20 do 30 km daleč.
Vsak dan beremo in slišimo pripovedovati ranjence o topovih in njihovem smrtonosnem delovapju. Ni odveč, če opišemo to vrsto orožja. Topovi, ki služijo vojskovanju na sohem so dvojne vrste: kanoni in možnarji (ali havbice), Kanoni imajo dolge cevi in mečejo svoja zrna nizko jDri tleh, naravnost proti sovražnim ciljem. Ako se cilj, na primer sovražna četa ali nizek okop, za katerim je skrita, vidi, streljajo nanjo kanoni. Če pa je sovražnik skrit za visokim okopom ali za hribom, tako da ga ni videti, gal vzamejo na piko možnarji. Ti imajo kratke cevi in streljajo visoko v zrak obrnjeni, tako da strel najprej leti visoko v zrak, potem pa, ko doseže višek, pada zopet pošev proti svojemu cilju, ki ga zadene od zgoraj navzdol. Naša artiljerija (topništvo) je razdeljena v kanonske in možnarske polke. (Feld-Kanonen Regimenter in Haubitzen Regimenter.) 42 cm topovi, ki rušijo francoske in belgijske trdnjave kakor piškave orehe, so velikanski možnarji, katerih cev ima v premeru 42 cm. — Nabijajo ali bašejo topove s podolgastimi, več kilogramov težkimi naboji. Nekdaj so bili ti naboji okrogli (odtod ime krogla) in iz celega kosa. Rabili so jih samo za rušenje trdnjav. Danes streljajo tudi na sovražne roje na prostem. Da dosežejo uspehe, ne smejo biti naboji iz celega in okrogli, temveč so podolgasti (zato, da se vsled zarez v topovi cevi začno vrteti okoli svoje osi in ostanejo v pravi smeri ter imajo pri udarcu večjo silo) in votli ter napolnjeni z razstrelivom, ki naboj raztrga ob svojem času in tako povzroči večjo škodo sovražniku. Ti naboji so tudi dvojne vrste: granate in šrapneli Granate so sicer iz celega kosa jekla, a so votle in napolnjene z razstrelivom. Ko zadenejo na oviro (zemljo ali zid), se najprej nekoliko vanjo zarijejo, potem pa na drobne kose razlete, ki vse, kar je blizu, razbijejo. Zato se z granatami obstreljujejo močne utrdbe in okopi. Šrapnel se po zunanje loči od granate po tem, da ima na sprednjem koncu »špico« iz mesinga. Napolnjeni so šrapneli z nad 300 kroglami, ki so vlite v maso od žvepla in drugih razstreljivih snovi. S posebnim ključem (francozom) se prednji konec tako zasuče, da se ob določenem času masa od znotraj vžge, špico odbije in nad sovražnika se vsoje, kakor iz strelne puške toča krogelj od zgoraj dol. Te krogle niso tako snažne in drobne kako'r iz puške, zato so rane od šrapnelov večje in se rade gnoje. Vsled tega se vojaki najbolj boje šrapnelov. — V bližino, kvečjemu do 800 m, na primer na naskakujoče pešce ali jezdece, se strelja tudi s kartečami, to je z naboji, ki se že v topovi cevi zdrobe in sipljejo krogle kakor lovska puška šrekeljne, torej sovražnika res kar j30-krtačijo z zemlje.
Z lastnimi močmi.
Čez 900 duhovnikov je sedaj nastavljenih v dušno pomoč našim armadam: nekaj jih je na bojnem polju — v ognjenih vrstah, nekaj po bolnišnicah, lazaretih, obvezovališčih itd. Vojaški škof Bjelik je sedaj prosil škofe, naj bi določili nekaj duhovnikov, ki bi oskrbovali dušno pastirstvo ob železnicah na postajah in v vlakih med vojaki, ki se vozijo in so nevarno ranjeni. Za take vožnje dobe duhovniki legitimacijo, s katero se brezplačno vozijo in naknadno nagrado. Nekaj gospodov se je tudi pri nas oglasilo za to službo.
Vojni kurati na severnem bojišču tudi niso odšli brez izgub iz zadnjih bojev. Kakor poroča vojni kurat Rant iz Galicije, jih je padlo šest, več jih je moralo radi bolezni ostaviti bojno polje, osem jih je pa tudi v ujetništvu. Čudno ni, če jih je toliko padlo, pravi g. Rant v svojem pismu, saj so nas Rusi še na vsakem obvezovališču, kjer smo doslej bili, obstreljevali. Kolikor znano, sta med ujetniki na Ruskem bivši državni poslanec predarlski, kurat dr. Dreksel in kurat Gustav Suman iz Linča.
Financielno oboroženje v vojni.
Tajni finančni nadstvetnik Hugo Hartung, član upravitelj stva nemške državne banke v Berolinu je imel predavanje o financielnem oboroženju vojskujočih se držav in je to predavanje izšlo tudi v posebni brošuri. O financielnem položaju v Avstro-Ogrski pravi: »Z nami zvezani Avstro-Ogrski državi so se, predno je prišlo do sedanje vojne, vsled postopanja Rusije z malimi presledki trikrat vsilila bremena mobilizacije. Čeprav je država pod tem hudo trpela, je ta položaj vendar povzročil hladen mir v prebivalstvu napram grozam vojne. Utegnilo se je različne možnosti
mirno presoditi. Iz tega je izšla za monarhijo neprecenljiva ugodnost, da so burni, lahko k splošni paniki vodeči pojavi na denarnem in kreditnem trgu, ki se pojavijo ob pričetku vsake vojne, tukaj le v oslabljeni meri nastopili. K temu je prišlo, da ima monarhija v av-stro-ogrski banki osrednji notni zavod, ki je svoje naloge rešil na popolnoma odličen način. Banka je uresničila s tem le sloves, ki ga ima že veliko let v Evropi. Njeno vodstvo je že od nekdaj vzorno, njene naprave so služile deloma tudi za našo nemško državno banko kot vzorec. Okolnost, ki je sicer vrednotnim teoretikarjem pripravila že mnoge pomisleki, je avstro-ogrski banki pri vojnem oboroževanju prišla v posebno korist: v monarhiji se, kljub večletnemu ugodnemu položaju banke, bankovci po zakonu še vedno ne zapre-njajo z zlatom. Vsled tega je bilo občinstvo že dolgo navajeno plačevati s papirnim denarjem in drugod se ponavljajoči pogrom na bančne blagajne v svrho dosege zlata je v Avstro-Ogrski odpadel. Povpraševanje po manjših plačilnih sredstvih namesto tudi v monarhiji povsod pridržanega srebra je banka ugodila z izdajo bankovcev po 2 K. Zaklad zlata Avstroogrske banke je znašal 23. julija t. 1. 1238 miljonov kron, katerim je prišteti še 60 miljonov kron menic na zlato na inozemstvo. Da je potreba po kreditu v monarhiji začetkom vojne močno nastopila, je bilo pričakovati. Za tudi tej potrebi je banka zadostila zlasti z dovoljenimi lom-bardnimi predujmi. Res je morala banka diskont zvišati od 5 na 6 in potem na 8 odstotkov. Toda kako drugače se je banka držala, kakor toliko hvalisana angleška centralna banka! Pri tej brezmejno odbijanje z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi v monarhiji pa mirno postopanje z odprtim obrazom. Bančno delovanje čez mero utesnujoči predpis, da morajo biti bankovci 40% z gotovino kriti, se je razveljavil. V Nemčije je predpisan 331/s%, na Francoskem pa sploh ne obstoji predpis za kritje. Že danes se mora reči, da je financielno oboroženje Avstro-Ogrske prestalo skušnjo, pri čemer služi deželi tudi izborna poštna hranilnica.
Produkcija zlata in srebra v Avstriji. Leta 1912. se je dobilo v celi Avstriji 301.902 metrskih centov zlatih rud, torej za 5450 met. centov več kakor prejšnje leto. Vsa pridobitev odpade izključno na zasebne rudnike na Češkem. Skupna vrednost rud je znašala 603.840 kron, za 10.900 več kakor v 1. 1911. Povprečna vrednost 2 K za metrski stot je ostala nespremenjena proti prejšnjemu letu. Plavžarsko izdelovanje zlata, ki je ostalo tudi na Češko omejeno, je znašalo 202'51 kg v vrednosti 662.775 K, za L82 kg v vrednosti 14‘62 K manj kakor v prejšnjem letu. Poprečna cena za 1 kg je znašala 3256 K 66 h. V tej poprej omenjeni množini pa ni obseženo fino zlato, ki se je izdelalo iz avstrijskih rud v kraljevem plavžu v Freibergu na Saksonskem v množini 63‘0589 kg. Od skupne produkcije odpade IĐO'SS kg, to je 93'74% na zasebne obrate in 12‘73 kg, to je 6’26% na državne plavže. Srebrne rude se je pridelalo 217.935 metrskih stotov v vrednosti 4,076.000 K za poprečno ceno 18 K 71 vin. za metrski stot in sicer tudi izključno le na Češkem. Proti prejšnjemu letu se je skupna pridobitev zmanjšala za 23.493 metrskih stotov in vrednost za 21.040 K. Celotna produkcija odpade izvzemši 30 metrskih stotov na državne rudarske obrate. Izdelalo se je pa 49.355 kg srebra v vrednosti 4,905.000 K, torej za 889'41 kg manj, v vrednosti pa za 549.688 K več. Poprečna cena srebra je bila za 1 99 K 39 vin. proti 86 K 69 vin. v letu 1911. Od skupne produkcije odpade 98'% na državne in 1-46% na zasebne plavže.
Med brati in sestrami.
Nadškof goriški, prevzvišeni g. dr. Fr. Sedej je praznoval dne 10. oktobra 60 letnico svojega rojstva. Za to priliko so se zbrali v Gorici vsi škofje, ki nripadajo nadškofiji (knezoškof dr. A. B. Jeglič, škof dr. A. Karlin, škof dr. A. Mahnič in dr. Pederzolli), da so izrekli metropolitu svoje častitke. Enako se mu je poklonila tudi duhovščina.
Podpore družinam padlih vojakov v Nemčiji. V nemški državi dobivajo družine v boju padlih vojakov nižje vrste sledeč podpore: Vdova naredni' ka, podnarednika, sergenta s plačo podnarednika, dobi letno 600 mark; vdova sergenta, podčastnika, četovod-jevega namestnika 500 mark; prostaki ali druge vojaške osebe nižje vrste 400 mark. Poleg teh podpor dobe in dedje, ki jih je padli po večini P® . piral v slučaju, da so potrebni, le prispevek 250 mark.	_
Sveta popotnica v vojski. ^ ne ški vojski je mlad častnik obležal sm
no ranjen. Prosil je za katoliškega duhovnika, a ni bilo nobenega blizu. Neki zrakoplovec mu je radevolje postregel na ta način, da se je dvignil v aeroplanu po duhovnika, ki je umirajočemu častniku po zraku prinesel Najsvetejše in ga previdel za zadnjo uro. Zrakoplovec je duhovnika popeljal tudi nazaj v aeroplanu.
Naj se uče maši svobod amiselei. Duhovnik Brunkmann, ki je prišel v francosko ujetništvo, a se je pozneje rešil, je pripovedoval cesarju Viljemu o dogodkih svojega ujetništva in o krutem ravnanju Francozov. Cesar je ogorčen rekel: »Kaj takega je možno le v državi, v kateri preganjajo sv. Cerkev in so oropali ljudstvu vero.«
Saški princ Maks, ki deluje kot profesor na bogoslovnem učilišču v Kolinu, se je ponudil takoj, ko je vojska izbruhnila, da hoče iti v boj kot vojni duhovnik. Peljal se je na bojišče v 3. razredu z drugimi vojaki vred. — Pred vstopov v semenišče je bil princ Maks častnik pri konjenici.
Pravnik.
Pokojnina vdov in sirot za pad* titni vojaki. Če umrje mož naravnost na bojišču ali pa tekom enega leta za i-anami, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 K, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K. Če pa umrje mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, narednika 240 K oziroma 180 K, četovodje 144 K, korporala 120 kron, frajtarja 96 K, infanterista 72 K. Otroci dobe: dečki do 16, deklice do 14 leta, vsak vsako leto po 48 K prispevka za vzgojo. Vendar ie ta pokojnina tako omejena, da ne sme pokojnina vdove in otrok presegati vsoto 540 K.
Poizvedovalni urad na ^Dunaju naznanjat, da posreduje od sedaj naprej pošto ne samo med ujetniki, ampak tudi med civilnimi osebami, ki so pridržane v Rusiji, Srbiji in Črni gori. Pošilja tudi denar. Naslov: Hilfs- und Auskunftsstelle für Kriegsgefangene, Dunaj, I., Jasomirgott-Straiße št. 6.
Kam se je svojcem vojnih ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministrstvo in pa na amerikansko poslaništvo. češ, ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni ujetnik in mu bosta pismo in denar odrajtala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih odkažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Če hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministrstvu ali pa amerikanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov:	»Gemeinsames Zentralnach-
weise für Kriegsgefangene und Internierte, Wien, I., Jasomirgott-Straße Nr. 6.«
Zapuščinske obravnave v vojski padlih rezervistov proste pristojbin, ozirdma se znižajo. Finančnim oblaf-stim je naročeno, da naj stavijo predloge o tem, da bodo zapuščinske razprave pristojbin prosto obravnavane. Ponovno se je namreč ob smrti v vojski padlih rezervistov pripetilo, da so morali svojci v slabih razmerah ob smrti svojega reditelja plačati primeroma visoke pristojbine. Trdote nameravajo tako odpraviti, da te pristojbine ali oproste ali jih pa vsaj izdatno znižajo.
Vim z našimi pravicami!
Zoper obrekovalce duhovnikov je zastavil obrambne besede v cerkvi sv. Štefana na Dunaju kardinal Piffl, dunajski nadškof, dne 4. oktobra, ko je imel v navzočnosti 10.000 poslušalcev iz naj višjih krogov cerkveni govor. Obsojal je visoki govornik neutemeljeno gonjo, ki se je širila ob početku vojne zoper katoliško duhovščino sploh in še posebej zoper slovansko. »Ker je bilo nekaj duhovnikov v preiskavi, češ, da so zapleteni v panslavitično gibanje, menijo nasprotniki, da smejo celokupni duhovščini vreči v obraz očitek, da nimajo dovolj domovinske ljubezni.« Kakor razumnemu človeku ne more priti na misel, da bi naš celokupni častniški stan kar vsevprek obsodil, ker se je, žal, med njimi nahajal en Redi (izdajalec), prav tako se ne sme sumničiti patriotično mišljenje duhovščine, ako bi se morda pokazalo, da je ta ali oni duhovnik kršil svojo dolžnost proti domovini.« — Ljubljanski knezoškdf se je kardinalu brzojavno zahvalil za uspešno javno obrambo Bogu in cesarju vdane slovanske duhovščine v Avstriji. Enako je storilo tudi obrambno društvo v Ljubljani.
Krvoses kapitalizem.
Začasna odprava colnine na uvoz žita. V sporazumu z ogrsko vlado je naša vlada na podlagi cesarske naredbe z dne 24. septembra t. 1. odpravila colnino na uvoz žita in sicer za pšenico in zdrob, rž, ječmen, oves, koruzo, fižol, grah, lečo, moko in mlinske izdelke žita stročjih sadežev. Colnina se je odpravila z ozirom na dejstvo, da se živila v sedanjih razmerah čimdalje bolj podražujejo. Naj bi odprava colnine res koristila kupujočemu prebivalstvu! Colnina na pšenico znaša v naši državi za 100 kg: Pšenica 6 K 30 vin., rž 5 K 80 vin., ječmen 2 K 80 vin., oves. 4 K 80 vin., turšica (koruza) 2 K 80 vin. in proso 1 K 20 vin.
Koliko stane preživljenje velikega mesta. Zanimivo štatistiko, ki zasluži ravno sedaj, ko povzroča preživljanje mnogoterega evropskega velikega mesta precejšnje preglavice, posebno pozornost, razglaša preiskovalna komisija za preskrbljenje živil v državi New York. Ta komisija je natančno dogna-
la, da znašajo skupni izdatki mesta New York v letu 1912 za preživljenje svojih meščanov 2.538,880.000 mark. Pri 5 milijonih prebivalcev znašajo tedaj stroški za preživljenje na dan in za glavo krog 1.55 marke. Mesa se je kupilo 400 milijonov kilogramov za 704 milijone mark, mleka 800 milijonov četrtink za 265 milijonov mark. Jajc se je porabilo v Novem Yorku 150,500.000 tucatov, zakar se je izdalo 180 milijonov mark. Ravno taka vsota se je izdala za 900 milijonov kruhov. 180 milijonov kilogramov sladkorja je veljalo 112 milijonov mark. Nadalje se je porabilo 340 milijonov kilogramov krompirja, kar je veljalo 60 milijonov mark. Za 68 milijonov kilogramov rib se je plačalo 60 milijonov mark.
Okno v svet.
Francozi dobe zimsko perilo iz papirja. Japonska je poslala francoski vojni upravi poseben dar — velik parnik posebnega papirja, ki ga porabljar jo na Japonskem za izgotavljanje zimskega perila. Ta papir je baje boljši kot najfinejše volneno perilo. Pri tem je tenak in lahak. Francoski vojaki bodo torej nosili pozimi srajce in spodnje hlače — iz papirja.
Starost znamenitih vojskovodij. Sedanji nemški vojskovodje so že precej v letih. General Kluck, ki operira proti Angležem, je 68 let star; saksonski general Hausen in pruski general Hindenburg, ki je porazil Ruse v vzhodni Pruski, sta po 67 let stara; general Emmich, ki je zavojeval Liege, je 65 let star in bivši vojni minister general Heringen 64 let. V Pruski armadi so skoro vedno zapovedovali le starejši generali. Feldmaršal Derflinger je bil 69 let star, ko je zmagal Fehrbellinu, knez Leopold Anhalt Dessau je bil 70 let star, ko je zmagal pri Kesseldorfu in Feldmaršal Schwerin je bil 73 let star, ko je zmagal pri Pragi in z zastavo v roki padel. Princ Evgen je bil že 72 let star, ko se je z odločilnimi stra-tegičnimi potezami ubranil sovražnika in maršal Blücher je bil celo 81 let star, ko je premagal Napoleona. Oče Radecky je bil že 71 let star, ko je prevzel poveljstvo velike armade in Molt-ke je bil 66 let star, ko je leta 1870. peljal nemške armade proti Franciji.
Zdravstvo na bojišču. Kjer se toliko ljudi gnete na ozemljih, kjer ni različnih iz zdravstvenih ozirov nujno potrebnih naprav kakor v mestih, kakor se to godi v modernih vojnah, je vsakomur jasno, da treba na najstrožji način skrbeti za to, da se različni odpadki ter mrtva trupla ljudi in živali nemudoma in na najtemeljitejši način spravijo proč. To se zgodi na ta način, da se odpadki in druga nesnaga globoko pokopljejo ali pa sežgo. Mrliči in mrtve živali se pokopavajo zelo globoko v apnene jame. Da se zlasti odvrne kolera, imajo v nemški armadi predpis, da se izkopljejo pol metra globoki
in 30 cm široki straniščni jarki v razdalji 1 in pol metra. — Poveljstvom, ki imajo skrbeti za red na bojišču, so dodeljeni sanitetni častniki, da se snaga pravilno in temeljito vzdržuje. Tudi poljska žandarmerija ima v prvi vrsti nadzirati izvrševanje zdravstveno-po-licijskih odredb, skrbeti za snažnost vodnjakov, studencev itd.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Ali ste že pridobili „Naši Moči“ novega naročnika!
Edina In najkrajša linija n Hmeriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Slfkarte) za francosko linijo Iz Havre v New-York in listke za povratek Iz Amerike v staro domovino, po najnlžjl ceni
ED. Smarda
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta it. IS v hlSl .Kmetske posojilnice*.
	Sogata zaloga ženskih rožnih del in zraven spadajočih potrebščin.	1
o n es O S o> £	F. Meršol fcK™ Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavlo, otroške obleke In perila, paaov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, an-kanoa Ud.	N a I n S
L	?redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.	i
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
— 248 —
d)	posvetovati se in sklepati o pravilih pomočniškega zbora in izrekati mnenje o pravilih odbora za zadružno posredovanje dela (§ 116., odstavek 2);
e)	posvetovati se in sklepati o določilih, ustanovljenih po § 114 b, o začetku in koncu vsakdanjega dela, glede odmorov med delom, kdaj in v kakih zneskih naj se izplačujejo pomožni delavci in glede roka za odpoved;
f)	posvetovati se in sklepati o tem, ali naj se v pravilih uvedejo posebne naklade na pomočnike za zalogo stroškov, ki nastanejo vsled delovanja pomočniškega odbora in zbora.
O tem naj se sklepa z dvetretjinsko večino navzočih, ki imajo glasovalno pravico. Vsakočasno ustanovitev naklad mora odobriti obrtno oblastvo, kateremu je vsako leto tudi predložiti poročilo o letnem zboru, o redno izvršenih volitvah in zaključni račun, ki mora biti opremljen z rednimi pomagali in podpisan od načelnika in dveh odbornikov.
Pritožbe proti sklepom pomočniškega zbora je vložiti tekom 14 dni pri obrtnem oblastvu prve instance.
§ 120 c.
Volitve opravljajo pomočniki z glasovalno pravico tako, kakor je ustanovljeno v pravilih, in v rokih, ki so enako določeni. Vsekakor morajo glasovnice oddati volilni upravičenci osebno v dotičnih volilnih prostorih.
V pravilih se sme določiti, da se morajo volitve po potrebi vršiti tudi v več volilnih prostorih istočasno; pri tem se volilni upravičenci odkazujejo po krajevni pripadnosti ali pa po abecednem redu.
Ugovore proti izvršenim volitvam je vložiti tekom 14 dni pri obrtnem oblastvu prve instance, ki potem o njih določa.
§ 120 d.
Odbor pomočniškega zbora (pomočniški odbor) oskrbuje tekoče stvari pomočniškega zbora, se posvetuje o razpravnih predmetih, glede katerih je sklepanje pridržano pomočniškemu zboru, in rešuje sploh vse posle, ki so mu zakonito ali pa v pravilih odkazani, kolikor niso pridržani sklepanju pomočniškega zbora.
Odbor pomočniškega zbora ima pravico, predlagati želje, mnenja in pritožbe v stvareh pomočnikov zadružni zvezi, kakor tudi oblastvom.
§ 120 e.
Vsak pomočniški zbor mora imeti pravila, katera urejajo v mejah temeljnih določil (§§ 120. do 120 d) področje načelnika in od-
— 245 —
Načelnik, ali kadar je on zadržan, njegov namestnik, zastopa zadrugo na zunaj, vodi in nadzoruje vse poslovanje in podpisuje vse odpravke.
Z zadružnimi pravili se lahko odkažejo načelniku še posebna opravila in posebne pravice.
Od zadružnega zbora sistemizovano pomožno osobje je pod disciplinarno oblastjo načelnika, ki je odgovoren za njegovo delovanje.
Pomožno osobje nastavlja in odpušča zadružno načelnistvo, vpoštevaje določila oziroma pogodbe, ki veljajo glede posameznih službenih razmer.
Za vodstvo pisarniških in opravljanje blagajniških poslov se smejo nastavljati samo zaupanja vredne osebe s primemo splošno omiko in stvarno izkušenostjo.
§ 119 i.
Zadružni odbor naj sestoji iz števila članov in namestnikov, ki ga določijo pravila.
Odbornike in namestnike odbora voli zadružni zbor iz svoje srede tako, da se pri zadrugah, ki obsegajo različne obrte, primemo ozira na posamezne obrtne vrste. Volijo naj se po § 119 e.
Zadružni načelnik sklicuje zadružni odbor na seje, ki se vrše pod njegovim predsedstvom.
Pravilom je pridržano določiti, v koliko se more pomočnikom pripustiti zastopstvo v zadružnem odboru.
§ 119 g.
V področje zadružnega načelništva spadajo vse stvari, ki niso pridržane zadružnemu zboru, ali pa odkazane razsodiškemu odbora, oziroma organom zadružne bolniške blagajnice (§ 212) ali pa posebnim upraviteljem blagajnice za zadružne člane (§ 115 1).
Zadružno načelnistvo zlasti nadzoruje zadružne zavode za učne, delovne, podporne in gospodarske namene in poroča redno o njihovih razmerah zadružnemu zboru.
§ 119 h.
Zadruge, kojih okrožje je tako prostrano, da je občevanje s člani in pripadniki zelo težko, smejo po sklepu zadružnega zbora postaviti zaupnike, ki se volijo iz srede zadružnega zbora, da posredujejo pri tem občevanju, in pa da imajo v razvidnosti člane in pripadnike, kar je naloga zadruge, in da opravljajo posamezne poverjene jim posle, da zlasti najemajo vajence, sodelujejo pri sklepanju
r ■	7/ 'K 7/ 'K 7/ 'K 7/	\\ T		Lshsroa „Pri M“ Mr. Pü. flJsl« Ljubljana, Rimska cesta štev. 241. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper ičelodčnj krč, steklenica 50 v. Posipaini prašek, proti ognjivanju otrok In proti potenju nog, škatlica 50 v. Hibje olje, steklenica i krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin" za otroke, škatla 80 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.		
'■! Solidno izdelane	• \ dežnike ü» j soMnike	*»1	[ j priporoča	«J	c po najnižjih eenalh ' L UfiFflf i-lubllana, f ^ lla IMlüKliiwwMg Mestni trg št. 15. U				
\\	\\	// S\ V/ x'v J/				
Gričar i Mejač Ljnbljana, Prešernova nlica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenib oblek za gospode, dečke in otroke. Hovosfl v konfekciji za dame.		O	Pozor, slovenska deiavska društva!	O
		Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Češnik (Pri GešnUm) LJOBUSifjl Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na’nižje.
		O	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
Sladni čaj-zaltrk! 2f_|| 50% prihranka In okusen zajtrk, južlna! dose-ftll! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni Žal. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Tmköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MnŠl je vedno bolj priljubljen. Povsod V, kg zavoj 60 vin. lllilLI Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7il««nlnl karne Tmköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, faUrdVJtSI j osefStädterstrasse štev. ZB, Radetzkyplatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, tstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.		Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.		
L™ S ,11 u mi i bjijani im v.„,„... „„v..	|jt|j|j jiu, gg (jopa hiša), j				
				
				
iti/ )J '7/	7/	7/	7/	7/	7/	7/	7/~	«	'S 'K’	\\ 'A K S\ \\ j-j ] JL & E. SSLSBEENIIŠ, itetaa torg	1® [				
) H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ' f sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ■ 5 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — " Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S 1 izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za kroj'ače in šivilje. J 5 Flanelaste in šivane odeje, različne preproge ža Ü postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti S. = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni J prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. 5 g	Priznano nizke cenel	Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse » ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: g1 srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi 5 r pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira 1 , v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh i* f velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 ? klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ^ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti E ; žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. §■ J Vedno sveže blago!	^			
\V W	SV \V \V \\	\\	\\	\\ W	//	//	//	//	//	//	//	//	//	ff 11				
l¥HIffliaSlFlP»i
=------=------= itmsijska cesta il
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles In šivalnih strojev
= za rojJMmo fsi obrt. =
HajMiša, siajsimirnelša prilika za šfedeniel
LinilsKB Posojilnico
resistrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
prille, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož--nik od vsakih vloženih lOO kron čistih obresti ^15 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.

— 246 —
učnih pogodb in potrjujejo delavska izpričevala. Zaupniki so osebno odgovorni za vestno izvrševanje poverjenih jim poslov.
Zadružno načelništvo in zaupniki imajo od časa do časa skupne seje, v katerih poročajo zaupniki o zadružnih stvareh za odkazanc jim okrožje.
Natančnejša določila o volitvi, poslovni dobi in področju zaupnikov so obsežena v zadružnih pravilih.
Izvoljene zaupnike je naznaniti obrtnemu oblastvu in zadruga mora tudi skrbeti, da se vsakokrat primerno objavi, da so se nastavili zaupniki.
§ 119 i.
Zadružno načelništvo in pomočniški odbor se moreta sestati na — predlog z ene ali druge strani v skupno posvetovanje o posebno važnih stvareh skupnega interesa.
Določbe §§ 119 c — 119f odrejajo natančneje, kako bodi sestavljeno zadružno načelništvo, kakšne pravice da naj ima, koliko časa traja njegova poslovna doba in kdo sme voliti člane v odbor. O načinu volitve (ustmeno, po listkih) ni v zakonu ničesar določenega, kakor tudi ni povedano, če mora izvoljenec volitev sprejeti, ali pod kakšnimi pogoji bi jo smel odkloniti. Zato je treba to določiti v pravilih.
Pomočniški zbor.
§ 120.
Pomočniki naj se uredijo kot pomočniški zbor ter kot zbor izvolijo načelnika, njegovega namestnika in pa v pravilih določeno število odbornikov in nadomesinikov izmed sebe, vselej na tri leta.
Izvoljenega načelnika in njegovega namestnika je naznaniti obrtnemu oblastvu in pa zadružnemu načelništvu. Obrtno oblastvo more volitev proglasiti za neveljavno le tedaj, ako se je izvršila protizakonito ali ako je izvoljencu zakonito odvzeta pravica, biti izvoljen (§ 118.); v tem primeru naj se pa takoj odredi nova volitev.
Pomočniški zbor sestoji iz vseh glasujočih pomočnikov v eno zadrugo združenih obrtnikov.
Pomočniki, ki so brez dela manj nego šest tednov, se smejo še nadalje udeleževati pomočniškega zbora in opravljati poverjene jim posle. V pravilih se sme ta doba podaljšati do šest mesecev.
Pri pomočniških zborih, katerim pripada več nego 500 članov glasovalno pravico, se lahko v pravilih določi, da na podlagi kva-lifikovanega sklepa pomočniškega zbora sestojaj pomočniški zbor, ako ne izvršuje volitev, temveč se posvetuje o drugih predmetih, iz
— 247 —
odposlancev. Pri tem naj se s primernimi volilnimi redi zagotovi manjšinam zastopstvo.
Natančnejša določila o številu odposlancev in njihovi volitvi so obsežena v pravilih (§ 120 e).
Število odposlancev mora znašati najmanj pet odstotkov zadrugi pripadajočih pomočnikov in mora biti najmanj trikrat toliko, kakor število članov pomočniškega odbora.
Zadružnemu načelništvu pristoji, pošiljati v pomočniški zbor dva do šest odbornikov, ki se ga smejo udeleževati s posvetovalnim glasom.
§ 120 a.
Pomočniški zbor skliče prvič obrtno oblastvo, pozneje pa zadružni načelnik, in sicer najmanj enkrat na leto, ako se še poleg tega pokaže potreba, pa le potem, ko je privolilo zadružno načelništvo.
Ako zadružno načelništvo ne privoli, da bi se sklical pomočniški zbor, sme načelnik pomočniškega zbora pri obrtnem oblastvu zahtevati, da odloči o tem, ali se je privoljenje opravičeno odbilo.
_ V primerih, v katerih pomočniški zbor zalaga stroške za sklica-vanje in zborovanje iz posebnih naklad za pomočnike (§ 120 b, lit. f), ni potreba v odstavku 1 določene privolitve zadružnega načelništva.
Ako mesto načelnika in njegovega namestnika ni zasedeno, sklicuje pomočnike za njiju volitev obrtno oblastvo, ki tudi lahko poveri zadružnemu načelniku razpis in izvršitev volitve.
Vselej, kadar se skliče pomočniški zbor, je to pravočasno naznaniti obenem z dnevnim redom zadružnemu načelništvu in obrtnemu oblastvu, katero lahko odpošlje oblastvenega komisarja, ki naj nadzoruje, da se bo zakonito postopalo.
Glede sklepčnoti pomočniškega zbora se porabljajo zmislu primerno določila § 119 a.
Področje pomočniškega zbora.
§ 120 b.
V področje pomočniškega zbora (§ 120.) spada:
a)	Poganjati se za koristi v zadrugo spadajočih pomočnikov ter pretresovati in sklepati o njih, kolikor spada njih pospeševanje k namenom zadruge (§ 114.);
b)	voliti načelnika, njegovega namestnika, člane pomočniškega odbora in njihove namestnike;
c)	voliti člane razsodiškega odbora (§ 122.), načelništva, nadzorovalnega odbora in eventualno odposlance izmed pomočnikov za občni zbor bolniške blagajnice (§§ 121 c, 121 d in 1211); in pa člane odbora za zadružno posredovanje dela (§ 116.);