I Mi iistrlbcted nder pcrmft No. 728) •■tkor. Kjr *M# Act of OctoWc 6, I#I7, ob file at Um Pott Offlc# of Clevelmmd, Ohio. By order of the Pretldent, A. 9. Burleson, PottBuuter Gm. _ ^ ONLY SLOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WII H LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ' OLUME v—leto v. [jj J?**' Copy 3c. CLEVELAND, 0., SOBOTA (SATURDAY) FEB. 25., 1922. ŠT. (NO.) 46. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at 0|eveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ini BO POZVAL PODJETNIKE IN ImlDAWE NA SKUPNO KONFERENCO. 1' T DELAVSKEMU TAJNIKU DAVISU, DA / JJEMUDOMA RAZPOŠLJE POVABILA NA RU-IN PODJETNIKE. — DATUM KONFE-f ^ENCE ŠE NI DOLOČEN. 24. feb. ■ v najkrajšem času pozvala premogovne pod- Danes se je zvedelo, da bo o ta kna skupno konferenco. Gotovo je, da se toieo vršila še pred 1. aprilom, ko premine ob- ^ pogodba med rudarji in. podjetniki. ^nanilo tozadevnem načrtu je podal v javnost pred-po zaključku današnje kabinetne seje. ^zpošlje povabila na rudarje kot tudi na podjetnike, ^nik Hard poroča, se je delavskemu tajniku, Davisu, že naročilo,' povabila na ruda.-j, • ^ Obe vsakega odlašanja. uradno izjavlja, da je vrhovni pravdnik "^anje držav, Harry M. Daugherty, mnenja, da je skli- strani vlade za preprečitev straj'ka %ni '.T nikakor v nasprotju z injunkeijo, ki jo je leto T •' v Indianapolisu zvezni sodnik Anderson. # Nov blok proti far • Dekle ustrelilo napa-marjem in delavcem, dalca v sodni dvorani l50(Jo V/l 1 v. --' ^ j/i V/Li LTiiiii, IVA OVi tia^o Ifnif konference, ne bo moglo nastopati krimi- Iz t — AJiiuanaponsu zvezni souniK Anaerso-n. » vH se proti noibenemu izmed onih, ki se zgodilo v preteklem letu, ko je zvezno ^g)i proti rudarjem kot tudi proti pocl- ^^^^^•^^racija je nastopila v vlogi posredovalke kot "adarjii poglavja sedaj obstoječe pogodbe med (jeni ob I 'ki pravi, da se imajo pred preminje- '-Hferen Pogodbe vršiti med rudarji in podjetniki "Zj" ' iSpre^iom nnv« noorndhe. Kot razvidno. ie.v Washington^ 22. feb. — V tukajšnjem hotelu Willard so sc pričele konference^ ki se bodo nadaljevale od časa do ■časa. Na prvi taki konferenci, ki je bila sklicana tajno dne 3. februarja, se je sklenilo, da se morajo vele-bizniški interesi Zedinjenih držav močno organizirati, da se vi j o po robu proti farmerskemu bloku in. pa bodočemu delavskemu bloku v poslanski zbornici. Na konferenci so bili zastopani, poglavitni industrijski in finančn interesi dežele. Kot se je izvedelo, se misli pozneje povabiti tudi delavske predstavnike raznih inidustrij, ; toda gledalo se bo, da ne pride med nje nikak radikalen delavski zastopnik. Razne industrije bodo zastopane kol sledi: avtomobilska industrija 18 zastopnikov; bankirji 20, bombažna industrija 22; žitna 2: premogovna 1 2; oblačilna 8; živilska I 8; splošna trgovinska 8; rudarska 14. lesna 13; mesarska 8; časnikarska 17; barvna 8; železniška 28; pšenic-na 18; volnena 18; živinska in čevljarska 12. Med povabljenimi je bil tudi Charles Schwab, predsednik Bet-lehem jeklarske korporacije. Waco, Tex.^ 24. feb. — 17-letna Marcie M (hews. Ije danes na mestu ustrelila 59-letnega trgovca / zemljišči, J. S. Grosslina, ki je obtožen da jo je dve leti na-zaj kriminalno napadel. Umor se :o je je izvršil v sodnj,' dvorani, STAVBINSKI NESPORAZUM. ala zavzela isto stališče, katerega je zavze ijo pQ y.^ ^i^ija, ki pravi, da so podjetniki z zavrnit-skupno konferenco kršili sedaj obstoječo Burni prizori v ja Iforn^Anra lo croxrvA* *■ * bkl( poglavje v obstoječi pogodbi se glasi: , ®Mlou^ se ATŠi skupna konferenca pred 1. >dsek^ pj.j / ' čas in pro.stor take konference določi 't dva ^ ^^Grem bosta zastopana po dva podjetnika in rttii* '^nite^ zastopnika skupno z vrhovnimi uradniki Kot v, Workers of America." "^zaj Y poroča, je vlada že več tednov proučevala po-^kj da odvi-ne preteči rudarski štrajk. ^ j.^? wiislilo nato, da bi se predlagalo posebno ^ ^ ®ta jQgQ 'ki naj bi izenačile nesporazum, kot je tcl^ ''^isel predsednik Wilson, toda pozneje se je to gtoP' _ fol(^ . ^ r^jasnil šele justični tajnik Daugherty, ki preliminarna konferenca rl/ Podjetniki bila povsem lekalna, nakar je I ^ takoj naročil tajniku delavskega de- ^ r^^zpošlje povabila na obe strani. mogovni podjetniki zborujejo. . r,.-, _ . •nfl" KAČA JE VRŽENA Z GALERI-JE MED POSLANCE TEKOM DEBATE. Crosslin sedel v sodni dvorani po-posta-i'®2 svojega odvetnika. Crosslin je bil pri prvi obravnavi obsojen na devetleten zapor, toda na priziv se mu je dovolilo še eno obravnavo, ki se je pričela danes. Ko se je bila deklica poklicala, da izpričuje proGi obtožencu, je stopilo k izpriče\^lnem stolu, ter izjavila: "On ml je osramdtil, uničil moje zdra\^e in me oropal Šolskih privilegijev. Toda kaj takega ne bo napravil z nobenim dekletom več." Nato je dekle potegnilo revolver^ ter mirnoj ustrelilo trikrat zaporedoma na Cro.sslina, ki se je sesedel na tleW in umrl skoro trenotno. | Ko je dekle stalo poleg njega s še kadečlm revolverjem v ro-kah^ je ostalo pivsem mirno ter izjavilo: 'Mislimij da je bila to moja dolžnost." . Crosslin je napad na deklrf izvršil na njenem domu pred približno enim letoi^. Crosslin je o-ženjen ter ima vej otrok. Miss Mathews jp jako šibko dekle^ ter tehta ki^naj 90 funtov, takoj po at^fi^l^i je bila na^er jena napram njej obtožba umora prvega reda. -o-- Včerajisnji sestanek med zastopniki stavibinskih delavcev m podjetnikov ni prinesel druzega rezultata, kot se je priredilo za še nadaljne konference in sestan ke. Hennessey, tajnik podjetniške zveze, pravi, da nima nikake-ga upanja za poravnavo pred 1. marcem, medtem ko Oharles Smith, predstavnik unij, izjavlja, da je namen takih izjav, da se "iblufa" javnost, in da bodo podjetniki vztrajali na svojem doisedanjem nekompromisnem stališču do poslednjega trenotka. Večji del včerajšnje debate se je sukal okrog vprašanja, kdaj da pravzaprav premine sedanja pogodba. Delodjalci pravijo, da premine v sredo, in da bodo od tistega dne naprej nastavili začasne plače, ki bodo v veljavi do takrat, lla" pride jo siporazuma. Eden izmed ikontraktorjev, Harry Gillette, je na včerajšnji seji predlaigal, da se podjetniki umaknejo s svojega dosedanjega stališča in da se obstoj sedanje pogodibe podaljša do 15. mar ca. To sugestijo so unij ski predstavniki odobravali, toda na gla sovanja ni prišila. --O- Lloyd Georgeov raz-orožitveni načrt. Tokio, 24. feb. — Danes je tekom debate glede splošne volilne pravice neki gledalec na galeriji vrgel med poslance živo kačo. Nato se je razvija bfi^na debata, kdo da je odgovoren za to dejanje, pri čemur je prišlo do take rabuke, da se je moralo zborovanje začasno prekiniti. RUDARJI PROTESTIRAJO. on ima baje načrt za 10-letno omejitev oboroževanja na suhem. London, 24. feb. — Pariški "Temps" naznanja, da ima angleški ministrski predsednik Lloyd George "velik načrt" za o-mejitev oboroževanja na suhem v Evropi. Iz zanesljivih virov se poroča, da bo glavno delo genov ske konference otetojalo iz prizadevanja, da se vse evropske dr zave zavežejo omejiti svoje oboroževanje na suhem vsaj za dobo desetih let, ter da si s tem pomagajo izboljšati svoj finančni in trgovski pololaj. Glasom tega načrta naj bi se \"si evTop-ski narodi medsebojno zavezali, da bodo za dobo 10 let spc^tovalf medsebojne meje, in da se bodo vzdržali vsake agresivnosti in istotako tudi agresivnih načrtov. Lloyd George je odpotoval iz Londona nocoj ter bo prelbil noč v Lympne v hiš; Sir Phillipp Sas-soona. Jutri zjutraj se bo prepeljal preko kanala v Francijo. Kdaj, kje in kako se bo sešel s .Poincarejem, ni znano. —--o-— MORILEC 11 ŽENA OBGLAV-UEN. POMAGATI SE HOČE NA CESTO RUDARJE, KATERIM SE JE OBLJUBILO, DA SE JIH BO PUSTILO PRI MIRU. (:0v((rng' v%f^ -ere .j ,> v. — Še sedaj ni določena naravnemu plinu, s katerim zalaga E. Ohio Gals Co. mesto Cleveland, stalna cena. Zadeva se zavlačuje čim dalje bolj, in če se bo delalo tako kot se je deflalo dosedaj še za naprej, ne bo cena nikdar določena. Družba hoče, da se začasno ceno zopet zviša, dokler se ne določi stalne cene, medtem ko mesto zahteva, da naj se izplača visem konzumeritbv ves denar — Danes se je pričela seja po- je trdo-premogovnih podjetnikov, na kateri IValo zahtPVP trHn-nrAmno-mrnih riiHariftV. jetniki zahteve trdo-premogovnih rudarjev. '"ericQ g se izjavili soglasno za skorajšnjo kon- sv»f rudarjev, v drugih ozirih pa se ne (Mspj. v podrobnosti. ' Zakli v, ^^oroval še več dni. Kot se naznanja, se bo Jana nai^ 'imenovalo poseben pododsek, kateremu ^^^tavnV^' Prii"6di vse potrebno za konferenco 'Drein( ^Jnijskih rudarjev. rudarji predlagajo 15. marc. L ^lOn. Pa n D ^ ^^hovn ' — Trdo-premogovni rudarji so po- Pi'edsednika John L. Lewisa poslali na določil 15. marc kot dan za J. "^^adp^ Predstavniki rudarjev in podjetnikov. je danes podal Thomas Kenne- ^ •! 7' riTe jo proda |da jih bodo pbdpirali v tem vsi na javni dražbi. Liga ter tu-, finančni interesi. Koncem pisma kajšnje cerkve se tudi silno jezi- pa še dodaja, da je enaka akcija jo naid mestnim svetom, ker je potrebna, da se znfža ceno hi- potslal na razne konigresmane in senatorje rezolucije,^ v katerih se izraža, da je za lahka vina in piva. Oni pravijo, ja nima mestni svet v tem oziru nik^e pravice pošiljati pisem in rezolucij, češ da je njih posel edino, reševati mestne zadeve, — Mestni svet je sprejel več ordinanc, ki določajo hujšo kazen. kot je bila dosedaj za gol ju fivo mero ali težo. Kogar se bo dobilo, da je hotel goljufati bodisi pri meri na baskate ali pri tehtnici, bo kaznovan od $10 do $100. šam. Seveda, delavcu naj se plača le za borno življenje, da ne bo mogel dejati na stran niti centa. Potem seveda se bodo pa lahko gradile hiše, ko povprečnemu delavcu na svoj lasten dom niti misliti ne bo mogoče, kaj da bi ga še kupili. — Rojake v Collinwoodu opozarjamo. da ae vdeležijo maške-rad ne veselice, katero .prireja no coj Slovenska Narodna Čitalnic«, v Slov. Domu na Holmes. Najemite se, kajti predpust gre k koncu! STKAN 2. "ENAKOPRAVNOST FEBRUARY 25th, 10^ 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA YSAE DAN IZ7ZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: QTHE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Vnaineaa Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. kih modrijanov in Volive na mojsterski način zavrženo. Med demokratično in republikansko stranko obstoja menda jako velika razlika. Vsaj tako morajo misliti pristaši prve in druge. Ampak poglejmo ju nekoliko bolj od blizu. Ko je predsedoval Wilson, so bili republikanski senatorji jako navdušeni za javno diplomacijo. Tudi Wilson se je ogreval zanjo, toda samo toliko časa, dokler je bilo to SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Coiiinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 ogrevanje samo teoretično. Ko pa se je Wilsoii vmil Z vei'- sailleske konference, in je senat zahteval, da izroči zapis- 3 mo. $2.00. United States ......................l year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 no. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 $7.60,^ mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 8c. Lastuie in izdala em Ameriiko-Jugoslovanskflk Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za yaebino onlasov ni odgovorno ne uredništvo. #e uoravniAtvo. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) FEB. 25., 1922. OB TEDNU, nike tajnih konferenc, na katerih se je sklepalo o usodi sveta, je ta odvrnil, da diplomatska taktičnost kaj takega ne doipušča In republikaaiski senatorji so bili sila ogorčeni, in ne brez vzroka. Danes se je položaj v toliko spremenil, da v Beli hiši živi Harding, ki je republikanec. Pretekli teden so senatorji i-azmotrivali četvorno pacifiško pogodbo, ki je bila sklenjena na pravkar zaključeni wa-shingtonski koaiferenci. Da bi dobili boljši vpogled v pogodbo, so se obrnili na Hardin^a, da bi jim izročil rekorde tajnih posvetovanj. — In Harding jim je odgovoril prav tako kot Wilson. — Diplomatska taktnost ne dopušča! — Republikanski senatorji so z izgovorom seveda zadovoljni, a demokratje se jeze. Ali ste opazili velikansko razliko med črnim kotlom in loncem? lavskiih domov tem večja zave-denost bo rastla med delavci, tem večja sloga in skupnost bo vladala med njim i. Vsi vemo prav ddbro, da nam je Dom, katerega se misli pričeti zidati to poletje, zelo potrefben v tej naselbini toda vedeti moramo tudi, to da fce vemo, (ia je potreben zanj tudi Collinwood, Ohio. Da ne bo kdo mislil, da se na Pust ne bomo nič spomnili! Tudi za ta praznik imamo Collinwo id • čani nekaj prav primernega na programu. Slovenska Narodna Čitalnica namreč priredi n'ccoj ogromno maškeradno veselico za katero delamo, kajti samo vedeti, da je,je že vse pripravljeno. Kot se ču- ,potreben in ne delati zanj prav nič pomagalo stvari. bi je 'bo prišlo silno veliko mask vidimo i odziv od svih na'® sti koji poznavajii braču i položaj, u ko jem se nalaze. Toga radi našte društvo | | Odsj. hr. 145 H. Z. Ill'.P Euclidu priredjuje veliku radnu zabavu, u subotu u dne 25. februara u Jugoslav f Domu, Euclid, O., na Vin'T^i u prilog hrvatske i ruske-si'"^® Stoga najuljudnije ^ sicer tacih, ikakoršnih še niste bracu i sestre, ko ji shvacaj« • Morda bo kdo rekel, kako naj j videli. Zato vas opozarjam, da se oprimemo tega dela, ko so ta- j ne zamudite te nenavadne zaba-ko 'slaibe delavske razmere. Res-i ve kajti takih kot bo ta, je zdo niča je, da zaslužimo komaj to- i malo. Poleg tega ibo pa tudi pred liko da životarimo naprej od dne Pust potekel v teku par dni in do dne a!li vse te slalbe razmer m nam^ morajo dajati pogum za delo da odpravimo vse ono zlo, ki nas oklepa v verige modernega suženjstva. . I Predsednik Harding je te dni imenoval komisije, ki bo imela nalogo skrbeti za iztirjatev zavezniških dolgov v Ameriki. Ljudje, ki se kaj razumejo na mednarodne fi- ^ načne razmere nimajo dosti zaupanja v uspešnost te ko-i Sleparji vseh vrst so na delu. Po vseh večjih mestih misije. Pravijo, da je kongres sprejel tozadeven zakon le v teku velike preiskave, in vsak dan nam prinaša razkrit- ivim'n za "kamoflažne" namene, to je, da se znebi odgovornosti ja o novih večjih ali manjših švindlerskih gnezdih. Zanimivo pri teih je to, da se take reči dogajajo v časih, ko napram ljudstvu. Sprejeta predloga določa, da mora komisija določiti ne manj kot 4'4-procentne obresti, in skr: beti, da se dolg izplača najkasneje do 15. junija, 1947 z obrestmi vred. To se lepo glasi. Faktično pa ne pomeni nič druzega, kot da Zedinjene države svojega dolga ne morejo iztirjAti, česar se zaveda tudi vlada, pa neče priznati. Posojila se nikakor ne sme preklicati, toda plačalo pa se jih tudi ne bo. Kaj pa potem? — "Refun^ralo" se jih bo, kot'se glasi uradna fraza, to se pravi, iztirjatev se bo zavlačevala naprej in naprej, in nekoč bo prišel čas, ko bo kongres prisiljen priznati, da Evropa svojega dolga ne ho plačala. Medtem pa se bo ameriškemu ljudstvu pripo-vedalo ,da posojilo nosi 4'.4 procentne obresti, kar bo pa seveda evropske vlade prav malo zanimalo, kajti plačale ;ih itak nikdar ne bodo. To postopanje je 0.1 strani Amerike jako kratkovidno. Ako bi Amerika takoj sedaj velikodušno izjavila, da preklicu je svoja posojila Evropi, bi storila več za stabilizacijo mednarodnih trgovskih in finančnih odnosajev, kOt je dama? storiti katerakoli druga drža- va na svetu. vlada stagnacija v industriji in trgovini. Sicer so ljudje, ki Ueparijo vedno, pa naj bodo časi taki ali taki, toda kriza, kakršno občutimo danes, požene .marsikoga, ki je drugače pošten človek, v divjo gonjo za denarjem, pa naj })ride na la ali oni načiiiu Toda največji lump je niso oni. o katerih piše časopisje, in ki pridejo oblastim v roke, temveč tisti, ki znajo svojo igro tako uspešno voditi, da živijo in umro kot največji poštenjaki in vzorniki. v državni zbornici v Kentucky se vrši \iharna debata, da li naj se dovoli, da se ido javnih šolah uči Darwi-310V0 teorijo o evoluciji, medtem ko znani verski fanatik v Zion City, III, trdi, da zemlja ni okrogla, temveč ravna. Zdaj ne preostaja nič druzega, 'kot da še pater Skaza pro-najde, da so slovenski "itleči" in "brezverski"' listi imeli svoje prste vmes, ko je Darwin proglasil svojo teorijo, in ko je Krištof Kolumb s svojim dohodom v Ameriko dokazal, da svet ni raven. S tem bo mojstersko delo kentuš- Collinwood, Ohio. Ako se ozremo 'okrog sebe, se nam včasih dozdeva, da se v delavskih vrsta'h vseeno n^kaj počasi premika ter da se dalavstvo prebuja. Primerjati nas je .bolniku, ki ravnokar prestal y,eš-ko operacijo; včalsih se s poriioč-i'o svoje strežnice prebudi za par hiipov a pade zopet nazaj v omotico kar se ponavlja dokler se po polnoma ne znebi plina s katerim je bil omamljen da presto j i operacijo. ni'o ustavljati ter pasli nazaj v spanje brezbrižnosti. Stati moramo prebujeno in iti naprej do cilja naše %mage. Veliko dela bi imsii lalhko napravljenega, ako ne bi imeli vseh teh različnih ho-'ezni. Razmere, v katerih se danes nahajamo, nas silijo z vsakim dnom ibolj, da oprimemo dela, ki je nase, dela, katerega ne more nihče drugi izvršiti kot mi sami in to delo je — ustanovitev novega in popolnejšega družabnega redu. Ta naša naloga ni lah kil, težka je, toda ker je za dobrobit celega č3oveštva nas sa- Delavstvo se ravno tako pre-1 moranlo dela oprijeti in 'buja od časa do časa in zopet zaspi S'panje pravičnega. Za nami pa je mesto strežnice gotova e-konomska sila, katera nas budi in sili do napredka. Ako pogledamo. tej sili v obraz se ne more- pocasi z organiziranjem delavskih in političnih skupin korakati naprej do cilja. Za nas Collinwoodčane je Slovenski Delavski Dom tudi del te velike naloge, kajti čim več de- Ako se hočemo otresti teh več nih verig se moramo podati na defo da odpravimo vse kar je gnjilega v tej človeški družibi in nadomestimo s čistim in zdra-/vim. Seveda, ako hočemo to st'o-riti in iti naprej v tej smeri, je naša dolžnoist, da si postavimo svojo stavibo v kateri bomo imeli praviCo zborovati in se poučiti, zakaj so take razmere ter se posvetqvati, kako bi se jih naj uspešneje odpravilo. To naj bo naše delo in naš cilj za katerim naj vsi strmimo. Zatorej rojaki v Collimvoodu, oprimite se dela za S. D. Dom. V kratkem se bo vršila kampanja ya prodajo delnic in apelira se nm vsa Collinwoodska društva, da I 'kupijo kac največ delnic. Kam panja se bo vršila pred no se prične z zidanjem nove stavbe. Seveda tudi posamezni rojaki se bodo morali odvzati, vsak po svoj? moči. Za nocoj pa poživljam vse Col-linwoodčane kakor tudi Cleve-landčane na veliko ma'Skeradno veselico, katero prirede naše zavedne 'ženske, ki so sc organiziralo iv'it odsek Waterloo Kluba ter delaiejo neu norno -/a Dom. Veselica se vrši v Jos. Klinčiče-vi dvorani in se prične točno ob 7. uri zvečer. Za maske so preskrbljena krasna darila. Igrala bo godba "Triglav" ki tudi ve-hio d'.'luje za S. N. Dom. Za razne dbbrine bodo pa že naše ženske in dekleta preskrbele. tore.i bo vaša zadnja prilika da se še nekoliko pozabavate in po-zavrtite. Staro in mlado bo inie-k obilo zdrave zabave in smeha. Torej vsi v Slovensiki Dom! W—N. znaju boli i niizeriju, u koi^Oi naša liraca nalaze, da bi, dop t , svoj djel, ako toga do nil i nisu. Mi, jugoslavensb^ll niči ovoga mjesta^ zeliW zat), da smo solidarni u nom in materijalnom bračom, koja su zaslužila u teškoj borbi, u kojoj sU ''•] lazili i u kojoj se još i da"^^ ze. A to je klasna borba-izmed ju kapitala i rada. ta Sada, kad a su aavla'^®'' ll( trnunje i vanjske oružane "'P' I j tU te kada bi trebali početi sa cko izboljšanja onoga št" h pečlarskega stana. Zopet se oglašam. Vem, da boste široko raztegnili usta ter vprašali, kdo pa?! Kaj bo pa ta j razorio i ato je još preo«"^ povedal, pa poslušajte. j slijed dugotrajne borbe, ^ Dne 26. tega meseca se vrši I suša, koJa se pripisuje majkT ' zopet seja našega slavno zname- [rodi, a generalno uzeto nitega pečllarskeiga kluba. Za t'o I stičkoj blokadi i navali l <05 do* sejo se obeta nekaj izvanredne-ga. V kolikor sem dobil dosedaj informacij iz verodostojnih virov, so se nekateri in nekatere zaobljubili in zaobljubile, da pri zadene j'o glavarju pečlarskega kluba nekaj izrednega. Kaj bo, prizadeti še sam ne ve. Blišči se mu le nekaj, da ne bo to vsakdanja stvar. Nadalje, dobili se bodo tudi znaki z našim pečlarskim simbolom. Ako ne bo čas prekratek bo obdi^avail naš zdravnik predavanje. Ako ste radovedni kaj vse bo, pridite na sejo. Uradna ura je ;»ri nas sedem in sicer v Slov. Nar. Domu. Ne pozabite pripeljati vsak in vsaka po enega novega kandida:ta ali kan-didatinjo. Pečlarski pozdrav Predsednik Pečlarskega kluba. -o--- Euclid-Nottingham, C Štovana braco i sestre Jugosla veni diljem Sjeverne Amerike a naročito gore naznačcnog mje sta. Čuli SI smo i čujemo, da je po ziv tloiao iz siavensk'; nam Ru sije. iz pokrajina koje su naslra ai i ; li« seljake i radnikc. Kada kažem genera kapitalističkoj klasi i (Dalje na X. strani.) —--—o----' NAJBOLJŠE POSTAVIŠ DNO ZELO PRIPROST^ lo • I Celsus, rimski filozof ^ Tem stoletju, je zJbral sku^ fundameritalne zdravilne r ali znanost zdravljenja ^ bolezni v eno samo sla^' sfo: Cito, tuto et iucund® fc 1 ■ I Trli' ' no, varno m povoljno! ^ vo Grenko Vino odgovafJ^ tem trem zahtevam do maga ihitro, rezultati s" pg ter je prijetno okusu, popularnost narašča Še j vsakim dnem, kajti boln''^j )g trpeli radi slabega teka, nosti ali radi ^ drugih neredov sipoznavaj'o zboljšanju njih stanja tef O* : Nocoj se torej vidimo! John Gorjanc, predsednik Waterloo kluba. vb kri ter vas obdrži P,^ dale uslijed suše i blokade. (J i vahnosti. Rabite tudi iajo k lekarnarjem še P" nega ter pošiljajo tudi iate! je ponj. Triner's Wine je slavno zdravilo ^ dneh influence. Ohrani ^ prto črevesje, ohrani istom £c traži kruha i odjela za nastradalii braču u pokraiinama oko Volge. Poziv je došao, narod ima cijeloga svijeta. U njemu Antiputrin, izvrsten usta in nosnice! Navadil® javi vsaka infekcija v e" med omenjenih. 5 oooooooooooooooooooooooooooo^ Lepi stričelc Guy de Maupasanl. — ^oooooooooooooooooooooooooooo' "Ne, dragi moj. noplahtali so te, ker se boje, da bi prišle njih spletke na dar." ' Sedi, " je rekel Georges SaTn je sedel v naslanjač. Ona si jc pritegnila pod--, nožnik ter je pocenila nanj_ mlademu možu med kolena. In z laskavim glasom je začela: ''Ker mislim vedno nate, pazim sedaj na vse, kar se šepeče okrog mene " / In začela mu je potihoma razkladati, kako je že nekaj časa slutila, da snujo nekaj Ijrez njegove vednosti, da ga hočejo pač izrabiti, a se boje njegovega tekem-stva. Dejala je: "Saj veš, kadar človek ljubi, postane pretkan." Sinoči se ji je naposled zjasnilo. Velika kupčija, prav velika kupčija, ki jo na skrivnem pripravljajo. Sedaj se je smehljala vesela svoje sretnosti,. Razvnemala se je, ko jc govorila — žena financijejeva, vajena gledati, kako se pripravljajo borzne spletke, vrednostno gibanje, vstajanje in padanje kurzov, ki uniči v dvcurni špekulaciji na tisoče malih meščanov, malih rentirjev, ki 9o naložili svoje prihranke v papirjih, za katere jamčijo s svojimi imeni spoštovani in ugledni možje, politiki in bankirji. Ponavljala je: "O, veliko reč so zasnovali, velikansko. Sicer je pa spredel vse to "Walter, on razume te reči. Res nekaj prav posebnega je to." Ta njena dolga priprava ga je razburjala. ' Daj, povej no brž." "No, da, tako-le. E'kspedicija v Tanger je bila med njimi sklenjena takoj tisti dan, ko je prevzel Larobhu poeojilo, ki je bilo padlo na štiri ali petinšestdeset fran-vnanje stvari; in polagoma so pokupili vse maroško kov Nakup so izvršili zelo spretno, s sumljivimi, umazanimi posredovalci, ki niso vzbujali nezaupanja. Se Rothschilds so opeharili, ki so se čudili, kaj da zahtevajo ljudje samo marokin. Pomirili so jih, ko so jim imenovali mesetarje, same propali.ce, same neizkušene ljudi. To^je veliko banko potolažilo. Sedaj pa se odpošlje ekspedicija, in samo da bomo zdolai, bo jamčila za dolg francoska država. Naši prijatelji, pridobe petdeset, šestdeset milijonov. Razumeš, kako se bojijo vsakega, in kako se boje, da se ne bi tudi najmanjša malenkost raztrosila med ljudi." Glavo je bila naslonila mlademu možu na prsa, komolce mu položila na kolena, stiskala in rriviiala se jc k njemu, čutila je, da se sedaj zanima zanjo, in pripravljena je bila storiti karkoli za en poljub, za en smehljaj. Prašal je: ''Ali veš to zagotovo?" Odgovorila je s piepričanjem: "O, prav za trdno vem!" Dejp.l je; "Ta je pa reo prav ciobra. Tega govnača Larochea, tega bom že uščenil. O, poniglavec! Naj se le varuje!. . . Naj se Ic varuje!. . . S prsti mu zmastim njegovo suho ministrovanje!" Potem se je zamislil, pa zamomljal: "Ampak to bi treba izkoristiti," "Še iitegneš nakupiti posojilnih papirjev. Pa dvnin-eedemdeset franliov so." Oponesel je: '"Ze, ampak denarja nimam na razpolago." Dvignila je oči proti njemu, udano proseče oči. — ''Mislila sem na to, mucek moj, in če bi bil dober, pyav dober z menoj, če bi me imel samo m.alo rnd, pa mi dor voliš, da ti posodim." Hlpstno, skoraj trdo je odtjovoril: 'O, tc^a, tega pa že ne!" Mrmrale, jc s prosečim glasom: "Poglej, saj se lahko tako naredi, da li ne bo treba izposojati denarja. Jaz sem jih hotela kupiti za deset tisoč frankov, tistih papirjev, sama, da bi imela potem nekaj denarja čisto zase. No, dobro, pa jih vzatTiem za dvajset tisoč! In ti bos imel polovico deležev. Razumeš, da tega Walterju nc vrnem. Za sedaj torej ti ni treba ničesar plačati. In ako se posreči, dobiš sedemdeseltiaoč frankov. .Ako te ne posreči, mi bnš dolžan clesettiaoč frankov, ki mi jih plačaš/ kadar ti bo prav." Še enkrat je rekel: "Ne,, takih kupčij ne maram-" Pa ga je r>regovarjala, dokazovala mu je da si v resnici izposodi na besedo desettisoč frankov, e dejala. Z usmiljenim nasmehom jo je objel i" ' polji bil na oči,. Ona p io nr!"' ir' ! ki jo je ta objem razburil, je / 1 I- • ' C* "i'* ' v v {g se enk.at. m s prosecm očesom proti sdlii, v katero so bila vrata odprta. Odrinil jo je od sebe, pa naglo, kakor zelc mudi: "Moram iti, kesnn bom." Ponudila mu je ustnice, ki se jih je koiTi®J ^ dal ji je še dežnik, ki ga je pozabila in je ala, podvizajva sc, tretja ura je že minila. Stopila je pred njim iz sobe; ponovila ob sedmih." i)> Odgovoril je: "'Jutri ob sftdmih." Liočila sla se. Ona jc zavila na der-no, Du Roy je šel do vnanjega bufvarja: P"' ^ počasi vračal po bulvarju Maleshcrbes. grede je zagledal glasirancga kostanja v čaši v lil: "'Funt ga prinesem Klotildi." Kupil je precukranega sadeža, ki je bila Klotilda ka« Ob šlirih jc prišel domov in je čakal svoje trese. ^ Nekoliko zapoznila sc jc, ker je prišel osem dni. Prašala jo: "Ali utegneš jutri k Zelo bi te bil vesel." , / "Ne, jutri diniram pri, šefu. Kar zakop®'' politične in finančne posle," Snela si jc bila klobuk, sedaj si je slac''^ ki ^o jc preveč stiskal. Pokazal ji je zavitek na kaminu; ""Glas"^ stanja sem ti prinesel." Tlesknila je z rokami: "To jc lepo! Kak° niv. Vzela je zavitek, pokusila enega, in ■ "'Izvrsten je. Vem, da ne bom niti 6hega P^s" (Dalje prih.) i^KUARY 25th, 1922. ........ •ENAKOPRAVNOST* STRAN S. Kmetova. HELENA. "f-lAhn bi bifo lahko prav * led') ženica in me po- ^ Ničesar nisem odgovori-. Jnadaljevala: »Tisto Re- >»4ca"^°' Bergantov • jibo »G poznamo. Saj vsi ve-^ Je. Grdo je, pa reci kdo hoče! Sdeif?^^ grdo? Reza je jaj,, mi in zdaj v jelu je ne borno daja- J., k pa saj je sorodni- taila" pogledala tle«; ' za hip pripolzek glav^ ^ Zmajala je HI dejala: %nam ^^m. Dobro jo ' ^zo, in vso hišo poz- maj- 'Takole ia? " '! ko sem bi- I#® vem^^ hudo v letih. Ze vem, ^ K%'"^'kari ne skrivajte!' i bi skrivala!" i jie: «• ' zamerite &- liišit t ' da trpite greh v bodite, le »"prjajtel ->"" ugo-( T^P^teia v,' zaravnaj sem vam Ijenje In sami sebi živ- I- ^Jsate in izgledate ka • ker sem tudi jaz že prestala svoj dobršen kos. No, pa stara sem že, pa vem marsikaj in le verjemite mi." »Kaj pa hočete pravzaprav?" »Kaj bi hotel^, reva, ampak pomagala bi vam rada in vam svetovala, ja Rezo zapodite." ,,Je prepozno." »Vem, tudi to vem, kako pozno je. Pa vendarle naj gre in na.i Joma bdonegavi svoj greh. Saj je Jože bogat, ne bo mu sile do tistih denarjev." „Dobro mi hočete, vidim, a pi-epozno je." »Kaj bo prepozno! Križ božji, menda se vendar ne boste one-gavili, da se boste izonegavili do smrti tako mlado kakor ste?" »Jaz sem že zelo stara." ,,Res, po obrazu ste stari, Bog vam pomagaj. A če bi odšla nesreča cd hiše, bi se brž spet pomladili." »Jože jo ima rad!" Omehčala sem se i h solze so mi zalile oČL „Eh, kaj, rad! Pa vi? Ko kar medlevate za njim? Jaz ne bi — prav gotovo ne bi. Take bi mu povedala, pa bi obema poka zala vrata." ,,'Prepozno, prepozno!" Pa že O, Jožetu se bo ^ P?;calo, že, prav gotovo!" Je dober." Nalašč je bii "Jc(že '.N( v meni. ia, Ljuba mo- ajte. P& res ne skri- lar, a ^ "i vse skupaj nič -i® at, ^'1 napak storili tak-'fav. ^ vse, kar je ^1,1 »To je v' ®'^ilite se mi." ^ se nikomur i 96 pa. Morda gato. „Nič ni prepozno,, Bergantov-ka to vam povem: vse se še da narediti. Le pametni bodite in storite, kar vam rečem. Ali zlepa, ali pa zgrda. No, vidite, saj 3e že kar tresete, reva uboga!" Vstajala je počasi in mi ponudila roko. Pogle'dala sem jo in spet mi je bilo, da bi se ji bila vrgla krog vratu. „Bom že molila za vas, Ber-(jantovka, le zaupajte v bož> pomoč." Nasmehnila sem se trpko in zamahnila z roko. „Tudi Bog mi ne more pomagati več." »Bog, da ne? O, glejte si, glejte! Kaj nimate vere, Bergantov-ka?" Odkimala sem in dejala bolestno: ,,Ne." „Križ božji, potem se vam pa nič ne čudim, da ste taki. O, ti reva ti, uiboga! Molite in Bog vam bo ipomagal!" „B'og ne bo pomagal." »Niikari tako, Bergantovka! Brez rndlitve ni nič." »Tudi tako ni nič." ,,Eh, Bergantovka, taki pa res ne smete biti! No, bom že molila. Vi pa storite, kakor sem vam bila rekla." Solze So mi počasi zdrknile po obrazu, vstala sem, segla v roke ženici in naj raj ša bi bila na ves ^las zav^ila za njo, da naj moli, moli, da bi me imel Jože rad, Vsaj malo rad, da naj moli in naj molijo, a ona je zmajala % glavo in je vsa sklosjena odšla. Zrla sem za njo kakor za prikaznijo; potožila bi ji bila rada vse to grozno trpljenje, a obstala sem na prostoru in gledala, kako je izginjala rntd deibli jn kako se je zdaj pa zdaj zasvetlika'1 žarek na njenem hribtu. In nikdar več je nisva videli. v * v 5. Vseeno je bilo ali sem delala ali ne; ista topost je bila v meni. Pa sem spet poležkovala kakor časih, a Reze sem se bala in šele zdaj sem izprevidela, koliko več srica je bila imela rajna mati. V jutrih, ko mi je bilo telo izmučeno do smrti, je prihajala Reza in za vpila nad menoj: „Vstani in delat pojdi! Kaj te bomo zastonj redili? Ne zaslužiš, da te solnce obsije, nikan, da bi ti dali kosilo! Alo brž!" In je zaloputnila z vrati, da se mi je zvrtelo v glavi. Stud, bojazen, sovraštvo iii ljubosumnost do Reze se je ku-•rlcilo v meni bolj in bolj. In vs-k dan sem sfe namenila, da poveni Jožetu vse bi Krodenom s > m ZAKAJ? 7 A "yO. dnevnik, ki se bori za vase interese in A W. Iter je istega nemogoče izdajati brez oglasov — as v vašem listu več dohod- 7 A T'f^. ker pometir vsak ogl i • kov za vas list — 7 A T'O . kupujete od trgovcev, ki oglaSajo v Ena- 1 W . koprnvnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a isto-, čim preje, tem bolje. Se Bog, da te ne vidim več! Samo ne "glej me Kakor strašilo in ne bulji vame, kakor bi bila obsedena!-No, kaj je?" Udarec za udarcem — kakor železne osti. Požrla sem slino in govorila: „Ne vpij name, Jože! Ali vpij, tppi me, bij suvaj, le tega ponižanja nikari, tega zasmeha ne, da dela Reza z menoj kakor z deklo in nisem ničesar veič pri hiši!" „Oho, seveda, seveda! Ali pa kaj drugega zaslužiš?" Tedaj sem prišla k sebi in že so bile moje besede ravne in trdne: „Zaslužim? Pač, vem, da sem greišila. Ali tudi greh se končno odpusti in pozaibi. Kar pa .faz pre. stanem,^ to'ze'ni več kazen za greh, to jo že hudodelstvo nad menoj!" »Helena, kar kratkih besed bodi!" „Tak'oj J)om pri koncu: poročena sva..." „Poračena, hudič! Kakšna žena pa si bila?'* „... in ni prav, da tako očitno živiš z drugo. „Helena bil ves grozen v jezi. A ni mč zmotil in nadaljevala sem: „In Reza mora stran — ali ti storim sramoto, da veš!" Vsta-' la sem in kar gorela so mi lica. (Dalje prih.) kao što su ruake izbjeglice, poljske bandite, francuske i angleške oficire, američke i japansfke lum-penproletarce, pomoč francu-f kih, angleških i američkih banki-ra, koji su sakupljali od nas u tvornicama, po ulicama i po ku-čama za crveni križ, te istim novcem podupirali kontrarevolucij onare. Sada se pita, tko je kriv da naša brača umi^raju od gladi i zime, tko je kriv ratu, bijedi i mizeriji, tko je napravic milijiune i miliju-ne udovica i siročadi? Tko je razorio obitelj, razorio kuče, pa-lio sela i gradove itd itd. To je učinio kapitalizam a ne komunizam. Kapitalizam koji ne pozna ni vjere ni boga ni domovine. Ne pozna, a niti mu je u interesu da ga pozna, več samo u nuždi se služi za obranu. Bračo ne vjerujte pričama ji o-bečanjima gospode, koja ne samo, da su vam uzela sve što vam , je potrebno za život, (rjsgo ise opct spremaju za nove ratove, novo kr\'oproliče i novo uništava-nje radnoga naroda u opče. Bračo Jugoslaveni, dignite glave, otvorite oči, bistrite umove i usposobljavajte se da , budetf ljudi, brača, prijatelji i drugovi naši, a ne robovi i sluge. ODLAŠANJE More zakriviti, da ne boste pipgli dobiti letos svojih sorodnikov iz Evrope. Sedaj je pravi čas, da se preskrbi potrebne listine in izjave ter potne liste, kdor namerava letos v Evropo. Za potnike skrbimo od Clevelanda pa prav do doma v Evropi. Pošiljamo denar po najnižjih cenah, točno in hitro. Opravljamo vsakovrstna notarska dela, k