š,14
DELITEV DOHODKA OD PRODANEGA MLEKA
časopis slovenskih delavcev
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon
311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov:
ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 3. aprila 1992, št. 14, letnik 51, cena 66 tolaijev
Srečko Čater na 3. strani DE piše, kdo pravzaprav krade potrošniku mleka. Najprej kajpak država, ki bi morala biti vselej in povsod svetel zgled. Kdor se nesocialno obnaša po njej, ima vedno pri roki izgovor, češ, če lahko oni zgoraj...
Namen omenjenega pisanja je zbuditi »SVETI GNEV«. Res je skrajni čas, da se spet spomnimo, kako demokracije ne sestavlja zgolj država s svojimi inštitucijami pa še strankarski aparati in vse bolj cerkev. Njena nujna sestavina je tudi civilna družba, ki organizirana v »svetem gnevu« lahko marsikaj premakne.
To smo že dokazali in spet bi morali. Presneto hitro. Izžemanje s ceno mleka je namreč le eden od primerov, kako je »nova slovenska demokratična oblast« zgrabila za vrat naivne državljane.
na strani 2
Ljubljanski družbeni pravobranilec se ne da odstaviti IMP Klima Montaža
Vodstvo SKEI je na Brdu pri Kranju organiziralo posvet o zaščitni politiki slovenske kovinske in elektroindustrije. Posveta so se poleg podpredsednika vlade dr. Ocvirka udeležili direktorji nekaterih vodilnih slovenskih firm. Ugotovili so lahko samo, da o kakšni politiki za zdaj ni še ne duha ne sluha, pri nas so še vedno zaščiteni le lenuhi s črnimi rokav-niki.
Več na 3. strani
Prihaja poletje
Ker imamo 100.000 brezposelnih, precej več kot toliko lačnih delavcev in ker so tudi žepi upokojencev prazni, letos poleti ne bo kdo ve kako velikega navala na morje in naše počitniške zmogljivosti. Pri oblikovanju cen turističnih storitev bo zaradi tega potrebne precej modrosti, če nočemo, da bo gospodarska dejavnost, ki ji pravimo turizem, še bolj pod površjem. Bomo letos sploh kaj dopustovali?
več na strani 10
Stavkamo, da bi dobili delo JW
ll!B:iSlli«*: ” :Elsš	Stavka v Adrii Čara- M. JJ J*
četrtek ob 14.00
van traja že dva tedna in vse kaže, da ne bo Drage morske njive kmalu končana. Govori se o »slovenski varianti«, ki naj bi preprečila prodajo Adrie tujcem. Če bo Marjan Anžur dobil denar, bo kljub vsemu znova gospodar IMV.
Državna meja med Slovenijo in Hrvaško nima samo svojih dobrih strani, kot so nekateri (naivno) obljubljali. Zapletlo seje že na številnih področjih, na katerih smo do lanskega leta kar dobro sodelovali in si pomagali. Sedaj so krajši konec potegnili tudi slovenski ribiči, ki so odi. aprila ob svoje dosedanje morske njive. No, verjetno bomo tudi v prihodnje še lahko ribarili v hrvaških vodah, to je onkraj državne meje, vendar to ne bo več zastonj. Pa še nekoliko evropske kulture bomo morali pokazati pri pogajanih z dr. Davorinom Rudolfom, hrvaškim ministrom za pomorstvo, če bomo hoteli tudi vnaprej imeti na svojih mizah vsaj kdaj pa kdaj kaj slastnega iz Jadranskega morja.
V Evropi so socialdemokratski kongresi velik dogodek. Kaj pa pri nas? Glede na prehojeno pot in početje socialdemokratov v Demosu se po pomladnem mariborskem kongresu ne obeta za delavstvo nič dobrega. Prej nasprotno!
Če bodo obravnavali poročilo o tem, kaj so počeli in česa niso, z dr. Pučnikom na čelu, je lahko del tega poročila tudi socialna slika Maribora. Pa vendarle mislim, da bi moral biti del poročila približno takšen:
socialdemokratov
»Delavstvo nam je uspelo pripeljati v zgodnji kapitalizem in delavci imajo vse pravice, ki sodijo v ta čas. Naša politika, ki sloni na antikomunizmu in politiki Kajna in Abela, je dala rezultate, ki se jih ne bi branili še tako ugledni socialni demokrati v Evropi. Namesto samoupravljanja imajo delavci v podjetjih brezpravje.
Vrnili smo 33.000 hektarov gozdov in polj cerkvi, posestva bomo vrnili veleposestnikom, tovarne bivšim lastnikom, ne glede na vložek zaposlenih, nekaj jih bomo dali državi, dobra pa razprodali tujcem. S pomočjo naše vlade smo gospodarstvo pripeljali na rob zloma. Pri kadrovanju spet velja merilo o moralnopolitični neoporečnosti in svetovnem nazoru, soupravljanje delavcev pa sloni na načelu: ,delaj in ubogaj'. Lastninska reforma se počasi, a vztrajno uveljavlja, saj bomo uspeli brez Mencingerjevega, Umkovega in kombiniranega zakona olastniniti družbeno premoženje. Iz delavcev kot največjih delničarjev bomo naredili srečneže, ker so uspeli obdržati vsaj delovno mesto. Sto tisoč že danes brezposelnih - koliko jih je na čakanju, se tako in tako ne ve - je pač cena, ki jo moramo plačati.
Šestdeset tisoč delavcev prejema zajamčeno plačo, 65 tisoč delavcev dela v podjetjih, za katere velja stečajni moratorij, 164 tisoč v takih, kjer se ubadajo z likvidnostnimi težavami, 70 odstotkov zaposlenih prejema plače na povprečju ali nižje od njega, polovica upokojencev dobiva neto pokojnine nižje od 8.000 tolarjev.
Toda uspelo nam je z davčno politiko tudi od teh ljudi pobrati še »dohodnino in nenazadnje, spremenili smo tudi socialno zakonodajo od zdravstva do stanovanjske zakonodaje.
Ovir na naši poti ni. Izjema so le Svobodni sindikati Slovenije, ker jih doslej, skladno s programom naše stranke, še nismo uspeli uničiti, in ti so med redkimi, ki so nezadovoljni z gospodarskimi in socialnimi razmerami ter z današnjo demokracijo. Našteli smo le nekaj dosežkov, za katere ima zasluge tudi naša stranka, stranka socialnih demokratov, vključena v Demos. Utrditi moramo naš program, za približanje k normam evropskih socialnih demokratov pa je najbolje, da sprejmemo program in stavkovne zahteve Svobodnih sindikatov Slovenije.«
Ne, to niso citati iz poročila o delu stranke, ampak tista dejstva, ki se jim nobeno poročilo stranke, ki se ima za socialnodemokratsko, ne bi smelo izogniti. Pa vendarle, srčno želim, da bi bil kongres socialnih 'demokratov zares takšen, da bi od njega lahko imeli kaj delavci in sindikati. Delavstvo si to zasluži. Če pa si zasluži takšne socialne demokrate, kot so, pa je že drugo vprašanje - morda za kakšen drug kongres, kongres socialnih demokratov.
Čigave interese brani KNSS Neodvisnost?
Razkačen sem bil, ko sem slišal za javno izjavo sindikata Neodvisnost iz Metalke Ljubljana, v kateri obsoja splošno opozorilno stavko. To bi lahko bila povsem privatna zadeva g. Šreklja, če 6. 3. 1992 ob vprašanju stavke na skupnem sestanku predstavnikov različnih sindikatov v Metalki ne bi previdno izjavil, da se stavke ne bodo udeležili. O kakšni obsodbi ni bilo niti besedice, za kar je bil tudi obilno nagrajen, ko smo mu priznali pravico, da kot predstavnik 20 članov (po njegovih besedah) enakopravno zastopa svoj sindikat skupaj s predstavnikom Svobodnih sindikatov, ki v več organizacijah predstavljajo neprimerno dosti več delavcev. Več kot velikodušno darilo, ni kaj - pa ga je tako lahkomiselno zavrgel!
Zame, kot sindikalnega zaupnika v eni izmed stavkajočih enot, ta dogovor ne velja več. To izjavljam kot predstavnik delovne enote, v kateri je 80 % zaposlenih včlanjenih v SSS, in sem pripri-čan, da tudi stojijo za to odločitvijo. Če so njegove številke
0	članstvu točne, število članov Neodvisnosti v strukturi zaposlenih v Metalki ne predstavlja niti
1	% (enega odstotka). Zanima me tudi, če je bilo članstvo seznanjeno z vsebino izjave in kakšne so bile reakcije (za enega vem).
Ne gre mi za osebno obračunavanje z ljudmi, ki jih komaj poznam, temveč za obračun s trojan-
skimi konji v sindikalnem gibanju. Nikakor ne pristajam, da bi me v pogajanjih z delodajalci zastopali ljudje takega kova, tudi tisti iz »mojega« sindikata. Toliko, da ne bi kdo mislil, da so črne ovce samo v eni čredi in da skušam morda svoje braniti. Za nedelo v Svobodnih sindikatih zahtevam odgovornost na vseh ravneh in odstope odgovornih, vključno z kaznimi, predvidenimi v statutu! Zdaj je prišel čas, ko so morale končno tudi kače pokazati noge!
Tugomer Kušlan,
Laze 72, Logatec
Stavka
Spoštovano uredništvo!
Svobodni sindikati Slovenije so izpeljali opozorilno stavko. Ocenjujejo, da se je je udeležilo okrog 400.000 delavcev. Sprejeli pa so tudi nad 100.000 pisnih in telefonskih sporočil v znak podpore delavcem. Kakšni so ti delavci, ki so stavkali? Bralce zelo zanima, zato prosimo Svobodni sindikat, naj sporoči, koliko tisoč je stavkalo Neslovencev, južnjakov, ki imajo doma kmetije (navedeno število moških in žensk). Koliko tisoč delavcev čistokrvnih Slovencev (število moških in žensk) je stavkalo, ki imajo doma kmetije, domačije? In koliko tisoč delavcev čistokrvnih Slovencev je stavkalo, ki nimajo ničesar, so brez kmetij, brez žemlje (navedeno število moških in žensk)? Tisti, ki nimajo ničesar, živijo slabo, vsi tisti, ki imajo kmetije, pa dobro, ker doma pridelajo hrano zase in jo še drago prodajajo tistim, ki nimajo ničesar. Tega se mora zavedati sindikat.
Na primer: 400.000 delavcev je stavkalo, 100.000 Neslovencev je stavkalo, ki imajo kmetije (50.000 moških in 50.000 žensk), 100.000 delavcev čistokrvnih Slovencev,
Kaj storiti?
V našem časopisu DE z dne 27. 3. 1992 je direktor podjetja IMF Klima-montaža g. Janez Trost objavil svoj odgovor na članek v istem časopisu z dne 13. 3. 1992 z naslovom: »Gospod Pučnik, kje je vaša socialna država?«. Tega članka nisem napisal niti naročil, res pa je, da je pisec verodostojno zapisal moje ugotovitve in ukrepe, ki zadevajo IMF Klima-montaža.
Gospod direktor ne polemizira z vsebino tega članka, ampak omenja nekatera moja mnenja, pobude in ukrepe v zvezi z »njegovo« firmo - in jih nato oceni kot neutemeljene in neargumentirane. Za to sicer bralcem ne zna ponuditi nobenih dokazov, ampak se zgolj sklicuje na sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo moj tožbeni zahtevek, da se izbrišejo iz sodnega registra tri družbe z omejeno odgovornostjo, ki so nastale iz enega družbenega podjetja IMF Klima-montaža. Pri tem pa je direktor Trost zamolčal, da sodba, na katero se sklicuje, ni pravnomočna, da torej ne velja, dokler je ne potrdi višje sodišče (če jo bo seveda potrdilo). Zoper to sodbo sem se že pritožil in v njej utemeljujem svoje nestrinjanje s sodbo ter zahtevam njeno razveljavitev zaradi napačne uporabe materialnih predpisov. Zaradi tega argumentov iz pritožbe ne bom ponavljal, uredništvu pa pošiljam kopijo pritožbe in mu prepuščam odločitev, ali jo objavi ali ne.
Šibkosti svoje pozicije in argumentov v tej polemiki se očitno zaveda tudi direktor Trost, pa zato že v začetku svojega članka poudarja, da je podjetje lansko leto uspešno prebrodilo krizo in uspešno zaključilo poslovno leto (za kar naj bi imel on največ zaslug). Pustimo ob strani dejstvo, da zaključnega računa niso obravnavali delavci, čeprav bi to po statutu morali, in verjemimo prejšnjim navedbam direktorja o uspešnosti poslovanja direktorja. Vendar mu to še ne daje opravičila, da je z reorganizacijo družbenega podjetja v tri družbe z omejeno odgovornostjo izločil delavce kot upravljalce družbenega premoženja. Na glede na različna pravna mnenja o postopku za to reorganizacijo (ta so podrobno opisana v cit. sodbi in
moji pritožbi), je bistveno to, kaj je bil cilj in kaj so posledice te reorganizacije. In v tem med nami ni spora. Bistvena posledica pa je ta, da so z reorganizacijo podjetja vzeli delavcem zakonsko pravico, da upravljajo družbeno premoženje, ki so ga sami ustvarili. In temu pravi gospod direktor - prizadevanja za dobrobit družbenega premoženja in delavcev. Jaz temu pravim, in tako misli večina delavcev, da je to navadna kraja družbenega podjetja in družbenega premoženja delavcem IMF Klima - montaža s pomočjo napačne uporabe predpisov in nji-
Zaradi tega sem se zoper cit. sodbo Temeljnega sodišča pritožil. Pritožil sem se iz zaupanja v sodišče, ker verjamem, da sodišče ne more slediti takšni uporabi in razlagi predpisov, ki bi omogočilo grobo razlastitev delavcev, njihovih upravljalskih, po vsebini pa lastninskih upravičenj do družbenega premoženja. Če sem kljub temu v zmoti, delavcem ostajata dve možnosti: ali se sprijaznijo z razlastitvijo in se pokorijo, ali pa se temu uprejo, samoorganizirajo, prevzamejo oblast in napišejo zakon, da je kraja družbenega premoženja delavcem prepovedana in kazniva.
Delavci morajo dokončno spoznati, da ne bodo ohranili svoje zakonske pravice do družbenega premoženja, če se bodo zanašali (samo) na državo in poslovodne strukture, ampak se lahko zanesejo le nase. Vse je odvisno od tega, »ali imajo jajca ali pa jih nimajo«.
Ob koncu mi gospod direktor še očita hudo zlorabo položaja in prekoračitev pooblastil, kar naj bi storil s tem, da sem pozival na bojkot ustanovne skupščine nove družbe, zaradi česar daje javno pobudo za mojo razrešitev. Ker gospod direktor ne daje jasnih pojasnil, naj na kratko pojasnim: od delavcev podjetja sem zvedel, da je na hitro sklicana ustanovna skupščina sporne družbe. Pisno sem opozoril vse udeležence na nezakonito registracijo te družbe in jih obvestil, da sem vložil tožbo na izbris iz registra te družbe, sodišče pa o tem še ni odločilo. Zato sem omenil, da je vsaka aktivnost za konstituiranje te družbe nesprejemljiva. Iz tega razloga in zato, ker so predstavniki družbenega kapitala v skupščini te družbe nezakonito izvoljeni, sem jih pozval, naj ne sprejmejo te funkcije in bojkotirajo sejo te skupščine. Prepričan sem, da s tem nisem zlorabil položaja in prekoračil svojih pooblastil. Pre-rtrirnn na sem tudi. da ie to možno
očitati gospodu Trostu, ki je vodil vse te nezakonite postopke.
Gospod direktor, ne verjamem, da boste uspeli s svojo pobudo, čeprav verjamem, da boste v ljubljanskih oblastnih strukturah našli tudi takšne, ki tej pobudi ne bodo nenaklonjeni. Zato vam predlagam, da pri vaših delavcih preveriva, komu verjamejo, vam ali meni. Če pridobite večino vaših delavcev za svoje ocene o mojih pobudah in ukrepih, sem pripravljen odstopiti in vam prihranim skrb in delo za mojo razrešitev. Enako predlagam tudi vam, če »vas je kaj v hlačah«, da odstopite, če se vaši delavci ne bodo strinjali s tem, da ste jim odvzeli zakonite upravljalske pravice.
Franc Skinder družbeni pravobranilec samoupravljanja
Kričeč primer
Z velikim zanimanjem berem DE, posebno »Kričeč primer« delavcev in delavk, ki jih tudi slikate. Bralca zanima, kdo vse je to, kakšni so ti ljudje, ki tako vzdihujejo. Pri nas imamo tri skupine: 1. delavce(ke), ki imajo doma na deželi kmetijo, to so Neslovenci, juž-njaki; 2. delavce(ke) čistokrvne Slovence(ke), ki imajo tudi doma kmetijo, domačije; 3. delavce(ke) čistokrvne Slovence, ki nimajo NIČESAR, so brez zemlje in morajo, z eno besedo, VSE kupovati, sorodnikov pa tudi nimajo, ki bi imeli kmetije, da bi kaj pomagali z živili. To bi bilo treba razložiti in natančno pojasniti. Kot se vidi oziroma bere, imajo doma kmetije in tudi sorodnike s kmetijami. Iz prejšnjih let imajo denar prihranjen, torej so si denar prihranili, ker hrane niso kupovali kot mestni ljudje, ki vse kupujejo. Tudi televizijo so si kupili in mnogi še avtomobile. Razumljivo, če ima družina domačo hrano, ji
denar od plače ostane in si ga da na stran. Pravijo, da so lačni, a na obrazu se pozna, da niso okostnjaki in podhranjeni. Lepo »izgle-dajo«. Odlično.
Cenjeno uredništvo, motite se, ni hudo tistim delavcem po nerazvitih predelih Slovenije, ki so izgubili delo v tovarni in so sedaj doma. Imajo dobro rodovitno zemljo, ker jo z domačim gnojem (hlevskim) pognojijo. Imajo na Kozjanskem dobre vinograde, prodajo vse po zelo visoki ceni mestnim ljudem. Prodajo meso, jajca, mleko, bučno olje, bučnice, ocvirke, fižol, krompir, jabolka, slivovko, vino, domači kis, vse ponujajo zelo drago na tržnici. Zviti Kozjanec zna mestnim ljudem svoje pridelke dobro ceniti in prodati. Ali bi delavec, ki ima kmetijo, domačijo hotel zamenjati s tistim delavcem v mestu, ki nima ničesar? Prav gotovo ne! Kmečki delaci v tovarnah tudi sedaj ponujajo svojim sodelavcem, ki nimajo ničesar, če bi kupili meso (kravo so zaklali), jajca, med itd. Tako so iznajdljivi, da kar v tovarnah ponujajo torej po visoki ceni. In seveda ne vemo, če je bila doma zaklana krava zdrava. Torej ne bojte se za delavce, ki imajo doma kmetije, domačije, da bi morali trpeti kakšno pomanjkanje. Bodite brez skrbi!
Nespametni boljševizem je privabil južnjake in kmečke ljudi v mesta, da delajo v tovarnah, da stanujejo v mestnih stavbah, da jedo in da se zelo razmnožujejo. Mestnim ljudem so prinesli samo nesrečo, da so sedaj zaradi njih brezposelni reveži. Kdaj bo prišel dan, ko bodo odšli južnjaki in Slovenci, ki imajo kmetije, tja, od koder so prišli? Za tiste, ki nimajo ničesar, bi prišli boljši časi. Nobeden bi ne bil brezposeln v Sloveniji.
Anton Zagorčnik, Košnica, Celje
Dalmatinova 4. liltlllll Ljubljana
tel.: (061)313-942 311-956 110-033 116-163
Resolucija o upokojenkah in upokojencih
ki imajo kmetije, je stavkalo (50.000 moških in 50.000 žensk),
2100.000	delavcev čistokrvnih Slovencev, ki nimajo ničesar, je stavkalo (100.000 moških in
100.000	žensk). Od 100.000 pisnih in telefonskih sporočil pa je bilo
50.000	tistih, ki imajo kmetije, in
50.000 tistih, ki nimajo ničesar in vse kupujejo.
Prosim, takole naj razloži sindikat, vi v DE pa sporočite. Že vnaprej vam hvala.
S spoštovanjem!
Andrej Krajačnik, Ostrožno, Celje
Liberalne demokratke in liberalni demokrati ne pristajamo na ponujano opredelitev upokojenske generacije kot težkega finančnega bremena na plečih aktivnega prebivalstva. Zavedamo se, da so sedanje materialne potenciale slovenske države in njenega gospodarstva ustvarjale mnoge generacije pred nami in seveda tudi sedanji upokojenci in upokojenke. Odpovedovanja te populacije ljudi so dale osnovo za smelejšo razvojno strategijo stranke v družbo bogatih in zadovoljnih ljudi, za katere uveljavitev bo stranka zastavila vse svoje moči in intelektualne sposobnosti ter strokovno usposobljenost svojih članic in članov.
Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so jih vplačali upokojenci in upokojenke v svoji aktivni življenjski dobi, vidimo kot njihovo naložbo, ki naj jim omogoča mirno uživanje sadov svojega dela v njihovih jesenskih letih, in naložbo v materialno obogatitev življenjskih možnosti svojih potomcev. Odločno nasprotujemo obravnavanju upokojenske generacije na raven ljudi, katerih preživetje je odvisno izključno od »dobre volje« države in »miloščine«, s katero jih ta počasti. Zahtevamo takšno družbeno obravnavo in takšen sistemski status upokojencev in upokojenk, ki jim bo zagotavljal ustrezno materialno varnost in zdravstveno zaščito.
Pokojnina je individualna pravica. Kot taka mora biti zagotovljena in odvisna od
vplačil upokojenca oziroma upokojenke v pokojninski sklad in od delovne dobe. Za LDS so edino zagotovilo finančne neodvisnosti sedanje, predvsem pa bodočih generacij upokojencev in upokojenk le kapitalsko tržni pokojninski skladi. Obstoječi sistem pokojninsko invalidskega zavarovanja, ki temelji na medgeneracijskem solidarnostnem principu oziroma na odvisnosti pokojnin od plač zaposlenih, nujno vodi k nestabilnosti pokojninskega sistema, k vedno večjim omejitvam pokojnin ter povsem razvrednoti vlaganje upokojenca oziroma upokojenke v narodnem gospodarstvu. Zato si bomo prizadevali za kapitalsko financiranje sedanjega enotnega pokojninsko invalidskega sklada, ki pa mora na koncu prehodnega obdobja razviti več samostojnih in konkurenčnih pokojninskih skladov.
Nobena od sistemskih rešitev, ki kakorkoli posega v pravice upokojenske generacije in odreja njihov status, tej generaciji ne sme biti vsiljena. V LDS zagovarjamo stališče, da je bogate izkušnje in znanje upokojene generacije potrebno produktivno izkoristiti in ji omogočiti, da sooblikuje svoje življenjske pogoje. Beseda upokojencev in upokojenk ter njihovi interesi se morajo slišati in biti ustrezno predstavljeni tudi v državnih organih, vključno s parlamentom. V pravni državi mora biti pravici zadoščeno.
mag. Dragan Černetič Jožef Školč
PREDSEDNIKU SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE PREDSEDNIKOM ZBOROV SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
PREDSEDNIKOM STRANK,ZASTOPANIH V SKUPŠČINI REPUBLIKE SLOVENIJE
Spoštovani gospod Lojze Peterle!
Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na svoji seji 23. marca letos ugotovil, da se ob redkih pozitivnih znakih v glavnem nadaljujejo negativna gibanja v slovenskem gospodarstvu. Istočasno smo znova opozorili na vzroke za sedanjo hudo gospodarsko krizo, ki so v dediščini, v okolju, pa tudi v naši gospodarski politiki in v nekompletiranem sistemu ter njegovem premalo učinkovitem delovanju.
Tudi takrat smo se zavzeli za ambicioznejšo gospodarsko politiko, ki naj bi pripomogla k zaustavitvi negativnih gibanj ter pospešila prestrukturiranje in zagotovila ponovno gospodarsko rast. Pri tem ugotavljamo, da slovenski parlament še vedno ni sprejel celovite in konsistentne ekonomske in socialne politike za leto, kateremu se prvo četrtletje že izteka. GZS je svoja stališča in predloge posredovala vladi in parlamentu že novembra oz. decembra 1991. Upravni odbor je na zadnji seji potrdil in dopolnil naše predloge. Medtem smo si nenehno prizadevali za uveljavitev socialnega partnerstva in za sklenitev socialnega pakta. V sedanjih razmerah, ob odsotnosti celovite ekonomske politike in realnem povečanju javne porabe je sklenitev učinkovitega socialnega pakta nemogoča.
Zapisano podrobneje utemeljujemo in ilustriramo v priloženih dokumentih. Ugotavljamo tudi, da je glede na razmere prepočasno kompletiranje novega gospodarskega sistema in vzpostavljanje učinkovitega delovanja njegovih institucij.
Zato Upravi odbor GZS predlaga, da o teh vprašanjih čimprej razpravlja parlament Republike Slovenije in apelira na vodstva strank zastopanih v parlamentu, da se zavzamejo za hitrejše reševanje odprtih vprašanj sistema, ekonomske in razvojne politike in storijo vse za doseganje nujno potrebnega nacionalnega konsenza o temeljnih vprašanjih kot pogoju za učinkovitejši in hitrejši izhod iz krize.
Gospodarska zbornica Slovenije je pripravljena aktivno sotfe^ lovati v pripravah, razpravah in v uresničevanju dogovorjenega. Temu primerno smo izoblikovali tudi svoj program dela. j
Z odličnim spoštovanjem	. ^orvat
predsednik gospodarske zbornice Slovenije
PREDVOLILNA ARENA
Sloviti ameriški pisatelj Mark Twain je nekoč dejal, da je biti karikaturist silno lahko, le razgledan moraš biti, imeti veliko znanja, duhovitosti in znati moraš risati. Francu Juriju, ta trenutek najbrž vodilnemu karikaturistu pri nas, gredo na roke tudi slovenske (politične) razmere, saj mu nudijo obilo možnosti
Zgovorne
karikature
smešenja in ironiziranja dogajanj na političnem prizorišču. Kot poslanec Liberalno-demokratske stranke v republiškem parlamentu jim je namreč tudi neposredna priča.
Lahko bi rekli, da mu je risanje duhovitih in pronicljivih karikatur služba, ukvarjanje s politiko pa konjiček. Če pri prvem s karikaturami pove več kot tridnevno zasedanje parlamenta ali serija tiskovnih konferenc političnih veljakov, je kot politik bolj v ozadju. Ne zato, ker bi mu manjkalo tovrstnih sposobnosti, pač pa bolj zato, ker je v času, ko so človekove pravice postale obvezni (okrasni) besednjak celo v javnih govorih zadrtih skrajnežev, te vzel zares. Res je, da se ga je v vsesplošni evforiji velikih besed, ki so praviloma pokritje za čisto profane interese posameznikov in skupin, bolj malo slišalo. Toda če ne drugega, njegov glas pomeni poskus slabe vesti velikih gromovnikov. Ni naključje, da je bil Juri ob sprejemanju državnega proračuna eden redkih, ki je opozarjal na to, da mora država bolj odvezati mošnjiček za preprečevanje širjenja narkomanije med mladimi in za pomoč že osvojenim. Kaj takega, denimo, ni padlo na pamet ljudskemu, neodvisnemu, Demosovemu poslancu iz istih krajev, kot je Juri, Starmanu in njegovim sekundantom. Prav njun dvoboj, ki se je zdaj iz politike preselil v časopise, lahko razumemo kot enega sicer šibkih poskusov razkrivanja pravega ozadja dvigovanja domoljubnega političnega prahu.
Morda bi lahko enega od razlogov za to, da ljudje krščanskih demokratov ne marajo (tako vsaj kažejo neodvisna javnomnenjska raziskovanja), iskali tudi v pojavi in nastopih enega njihovih najmlajših politikov Petra Reberca. Reberc sicer ne nastopa veliko v javnosti, redko kdaj se ga sliši v parlamentu, še bolj redko njegovi nastopi najdejo pot na televizijo in v časnike. Je eden redkih poslancev, za katerega bi potemtakem lahko rekli, da o vrsti pomembnih stvari nima svojega mnenja. Takšnih ljudi pa volilci praviloma ne
marajo. Med poznavalci obstaja še druga razlaga, da svojega
■

lili!
filPS
Črni Peter
,/«	IT	stališča preprosto noče po-
Bf.	č	i vedati. Po svoje je čudno, da
lil	tajnik stranke in vodja nje-
S I IBL nega podmladka praviloma nikoli javno ne izrazi svo-. jega mnenja o temi, ki je tre-
2	Cc odštejemo. <1., je kot
'm M , f	senca sledil slehernemu Pe-
mm,.. N terletovemu koraku, je nje-'n govo ime prišlo prvič v javnost, ko so ga njegovi hoteli ^flF J na vsak način zriniti v skupščinski odbor za pravosodje, čeprav je brez pravniških izkušenj. Vse skupaj se je dogajalo v času prizadevanj pravosodnega ministra dr. Pirnata, da bi zaradi »politične neprimernosti« odžagal predsednico vrhovnega sodišča Francko Strmole-Hlastec. Sicer se je Reberc »proslavil« že ob lanski razpravi o proračunu, ko je zahteval, da se odvzame denar za borce in invalide, kar je skupaj s strankarskimi kolegi ponovil tudi letos. Razlika je le v tem, da je zadevo letos postavil bolj zvito: denar naj bi namenili za pomoč otrokom. Po precej burni razpravi, v kateri pa sam ni sodeloval)?), skupščina tega predloga ni spre-jela.
Sicer velja za zlovešče dobro obveščenega človeka, pripisujejo pa mu tudi, da v kali zatre vsakršno liberalno misel mladih krščanskih demokratov, katerih vodja je. Dovolj torej, da bi o njegovi popularnosti težko govorili. (Jože Poglajen)
Kdo koga molze, kdo koga napaja
SVETI
GNEV
Zakaj je mleko drago
Pakt bona s hudičem
ali zakulisna volilna aritmetika parlamentarnih strank za novega mandatarja slovenske vlade
Da je slovenska, ali bolje, kar gospoda Peterleta vlada popolnoma zanič, že dalj časa prisegajo sredinske in levosredinske stranke na Slovenskem. Da bi bilo to vlado ne le dobro, ampak celo nujno zamenjati, da bi se ohranil slovenski narod, da bi preživeli tisti, ki to vlado sploh še bodo preživeli, so enotnega mnenja prav te iste stranke. Celo Slovenski krščanski demokrati so svojega boga pripravljeni žrtvovati, da bi preživela vsaj stranka. Do te točke so nekako vsi enotni.
Od tod naprej pa nastopi politikantska volilna aritmetika, prestižni boj poglavarjev strank za svoj politični in narodov blagor. Volilni aritmetiki je doslej že uspelo »veliko« sredinsko koalicijo (6 + 1) razdeliti na »malo« sredinsko koalicijo (4 + 1), ki jo sestavljajo Demokratska stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije, Socialistična stranka Slovenije in Neodvisni poslanci, ter »veliko«, novonastalo koalicijo (3 + 1+...), v kateri so se združili (vsaj formalno, ne pa tudi konkretno, ker je moral Peterle zboleti, da lahko razmisli in se posvetuje). Slovenski krščanski demokrati, Liberalno-demokratska stranka in Socialdemokratska prenova Slovenije. Tako sta soočena dva kandidata, Igor Bavčar in dr. Janez Drnovšek, prvi z resnimi in drugi s prestižnimi nameni.
Če je bila razdelitev slovenskega političnega prostora doslej še razvidna, pa sedanje iskanje nove sredinske formule treh programsko, očitno pa ne tudi politično izključujočih se strank, volilcev ne preseneča (kajti v politiki, ki nima razvite demokracije, je možno očitno prav vse), ampak naravnost odbija. Zakulisni računi političnih modrecev se namreč v glavah volilcev enostavno ne izidejo, pa čeprav LDS v tej potezi vidi možno ustoličenje svojega kandidata, SKD ohranjanje statusa quo in SDP edino možnost političnega preživetja. SKD je v najslabšem primeru pripravljena žrtvovati Peterleta, vendar se je Peterle sam pripravljen zamenjati le z Drnovškom, nikakor pa ne z »odstavljenim« ministrom Bavčarjem. Navsezadnje SKD lahko glasuje tudi s figo v žepu.
SDP bo tako za ceno »pokristjanjenja« končno le sprejeta v novo, tokrat res oprijemljivo desno sredino, SKD pa je očitno za ceno »prenovitve« pripravljena izgubiti tudi kakega poštenega kristjana. LDS in »modri« Drnovšek pa se bosta na »lahek« način rešila močnega tekmeca. In če slučajno uspejo volitve za mandatarja, bomo tako dobili res »ekspertno« vlado, ki bo do volitev »požrla« vsaj del koalicije. Katerega, si lahko mislimo. Možno pa je tudi, da si bo gospod Drnovšek z dvema, po številu poslancev drugima dvema najmočnejšima parlamentarnima strankama, s kandidiranjem vsaj dvakrat na mesec, politično popularnost ohranjal do volitev. Navsezadnje vsi nekako slutimo, da se mu to funkcijo pred volitvami nekako upira sprejeti, ker bi z njo preveč tvegal.
In če smo preje že omenili, da se računi nekako ne izidejo, se ne bodo izšli pri volilcih in strankarskih simpatizerjih, verjetno celo pri mnogih članih posameznih strank ne. Četudi bi katera od strank za zdaj še latentne, vendar za mnoge oprijemljivo razumljene koalicije uspela v svoji nakani, bosta drugi dve izgubili. Strankarsko zagreti ljudje političnih napak strankam ne odpuščajo. Ne oproščajo pa tudi mehko-hrbteničnežem in njihovim neoprijemljivim, večini nerazumljivim in celo nemoralnim političnim potezam, ker jim dolgoročno ni moč zaupati.
Če se bo kljub temu izkazalo, da je LDS uspelo združiti SKD in SDP v novo krščansko liberalno prenovo oziroma tovrstno vladno koalicijo, združiti dva ideološko izključujoča se pola v krogu programsko izključujočih se interesov, ne pa tudi politično ohranitvenih teženj, to pomeni, da je bog pripravljen prodati dušo hudiču, pomeni pa tudi, da LDS ne bo več, kot pravi Bavčar, »naša«, ampak prestižno izključujoča. Nehote. Izključil jo bo na eni strani antiklerikalizem, na drugi strani pa tudi vsi tisti, ki so se naveličali razredno obledele in ponošene uniforme SDP, ki ne deluje niti dovolj moderno niti dovolj socialdemokratsko in prepričljivo v svojih obupnih prizadevanjih, da bi napolnila želodce lačnim in vrnila vero obupanim. Prevelika mera post festum izražene odgovornosti je lahko namreč za ljudi, predvsem pa za delavce, tudi preveliko breme.
Če se bo gospod Peterle le odločil podpreti »veliko« koalicijo (seveda po posvetovanju z Nacionalnim demokratičnim institutom v Washing-tonu), bo seveda popestril slovensko politično sceno in premnogim, doslej še neopredeljenim razbistril glavo. Niko Toš z vesoljnim javnim mnenjem vseh Slovencev nanj tako ne more vplivati. Iz njegovih ocen je bilo razbrati le, da se krepi levosredinski oziroma socialdemokratski prostor, ni pa seveda predvidel prestižnega boja v tem prostoru, ki bo znova prispeval k nepotrebni polarizaciji strank in s tem prav malo ali nič k razreševanju problemov slovenskega gospodarstva in položaja slovenskega delavca.
V tem prestižnem boju je tokrat ostal moralno trdnejši in pokončnejši Igor Bavčar, pa čeprav bo kratkoročno izgubil. Običajno se v ozadju vedno najde še kdo, ki v odločilnem trenutku nagne jeziček na tehtnici, če se le pravočasno odloči. Upamo lahko, da se bo kmalu. Ne za svoj, ampak za blagor slovenskega človeka.
Branka Prezelj
Namen mojega pisanja je zbuditi sveti gnev v potrošniku, ki si spričo socialne stiske, v katero ga je pahnila nesposobna politikantska vlada na čelu z gospodom Peterletom, tega živila ne more več privoščiti.
Potrošnik bi lahko pil za četrtino in več cenejše mleko, če bi se ta dušebrižna, a telo zanemarjajoča vlada odrekla skubljenju že oskubljenega državljana.
Odreči bi se morala 36-odstotni carini na embalažo, kar znaša 3.48 SLT na škatlico. Nadalje davku na energijo za predelavo in prevoz mleka kot surovine, kar bi pomenilo nadaljnji tolarček. Ukiniti bi morala ljudskim množicam v posmeh sprejet prometni davek na osnovna živila, ki znaša okoli tri tolarje. In ker dober zgled vleče, bi se prav gotovo tudi trgovina odrekla delu neupravičeno visoke marže, ki danes znaša 19% ali 7 tolarjev.
Trgovina bi se čisto lahko zadovoljila z zaslužkom, ki ga ustvarja z veriženjem sredstev od prodanega mleka, kar znaša v 45 dneh, ko mleko plača, približno 10% maloprodajne cene.
Če zelo na hitro seštejemo dohodek tistih, ki brez vsakega materialnega vlaganja pobirajo profit ali kradejo potrošniku, ugotovimo, da bi lahko pili 14,5 SLT cenejše mleko.
Za ilustracijo samo še podatek, da je kosmati osebni dohodek delavcev v mlekarni, ki mleko zberejo, pasterizirajo, ohladijo in spravijo v kartonček ter dostavijo pred vrata trgovine, samo 0.35 SLT na liter.
Državi bi še vedno ostalo dovolj od davka na dohodek, ki ga plačuje družbeni sektor, in katastrskega dohodka, ki ga plačuje zasebni kmetovalec. Saj pobira večinski delež dohodka tudi preko carine za rezervne dele in uvožene repromateriale za proizvodnjo in predelavo mleka.
Če bo moje pisanje ugledalo luč dneva in bodo potrošniki ostali tiho, potem res ne zaslužijo drugega, kot še enkrat povečan prometni davek za vsa osnovna živila.
Lep pozdrav!
Srečko Čater,
predsednik ROS kmetijstva in živilske industrije
Posvet o zaščiti kovinske in elektroindustrije
\r v
KOGA IN KAKO ŠČITITI
Vodstvo Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) je gotovo imelo lep namen, ko je na Brdu pri Kranju organiziralo posvet n^ temo zaščita kovinske in elektroindustrije v povezavi z ohranjanjem delovnih mest. Zanj je imelo tudi utemeljen razlog: več kot 105.000 nezaposlenih delavcev, h katerim moramo dodati več kot 50.000, ki jim grozi enaka usoda. In kaj se je izcimilo iz tega posveta?
Najprej velja poudariti, da je SKEI s tem posvetovanjem zadel v živo. O tem so prepričljivo govorili nastopi nekaterih direktorjev podjetij v tej panogi, ki zaposlujejo največ delavcev. Iz njih pa je bilo kaj hitro razvidno, da se o zaščitni politiki težko pogovar-. jamo, ali se sploh ne moremo, dokler nimamo izdelane strategije srednjeročnega in dolgoročnega razvoja. In dokler tega nimamo, delamo na tem področju vse na pamet. Praktično: kdo bo lahko uvažal opremo brez carine?
Podpredsednik slovenske vlade dr. Ocvirk kljub izraženi najboljši volji za sodelovanje z menedžmentom in sindikati ni mogel preprečiti direktorskega gneva, ki je bil bolj kot nanj uperjen proti delu celotne vlade. Posamezni direktorji so namreč analizirali pogoje gospodarjenja naših podjetij in se zgrozili. Ernest Fujs iz mari-
borskega Primata je ugotovil, da nimamo nobenih pametnih možnosti za zaščito svoje industrije, ki bi kajpak dala rezultate na dolgi rok, dokler bomo vse breme trga prelagali na podjetja in na proizvodnega delavca. Ugotavljal je predimenzioniranost družbene nadstavbe, vključno z bankami, in dejal, da na teh sektorjih doslej praktično nismo naredili ničesar. To pa samo pomeni, da stroške te predimenzioniranost! preprosto prenašamo na cene izdelkov, ki v končni posledici pomenijo bankrot gospodarstva. Bank po njegovem mnenju ne moremo sanirati z istimi ljudmi, ki so povzročili ogromne <;rne luknje. Celo do 19-odstotne mesečne obresti (zunaj so celoletne 12-odstotne) so zanj tudi odraz več kot 100-od-stotne zaposlenosti v naših bankah v primerjavi s tujimi. Enako
velja za infrastrukturo, energetiko itd. Na dan je prišel z revolucionarnimi podatki: naša družbena režija je že enako plačana kot v Nemčiji, problem je le v tem, da jo je še enkrat več in da je veliko manj učinkovita. Po njegovih podatkih nemški delavec v povprečju pridela 6.100 DEM, od tega gre za režijo 33 odstotkov ali 2100 DEM, za njegove potrebe torej ostane 4000 DEM. Naš delavec pridela 4.500 DEM, vzamejo pa mu kar 93 odstotkov, ostane mu samo 350 DEM. In mi se v teh okoliščinah ne moremo pogovarjati, kako bomo ščitili industrijo. Ljudje, ki kreirajo gospodarsko politiko, po njegovem mnenju o njej nimajo pojma. Rezultat takšnega stanja je, da proizvodni delavec še nikoli ni bil tako izkoriščan, kot je ravno danes. Podobno so ugotavljali tudi drugi.
Dr. Ocvirk se je podatkom in direktorskim kritikam uglajeno upiral, kolikor se je mogel. V nekaterih rečeh pa si ni mogel kaj, da ne bi podprl direktorjev. Ugotovitev še zlasti velja za njegove
odgovore v zvezi z določanjem tečaja, ki ropa izvozno usmerjeno gospodarstvo. Tudi iz njegovega nastopa je bilo čutiti potrditev misli direktorjev, ki so ugotavljali, da slovenska gospodarska politika ni izvozno usmerjena.
In kje so meje te kolobocije? Nanje je opozoril Ivan Gerjovič iz Združene aluminijske industrije, ki je opozoril, da po domače povedano našo gospodarsko politiko kreirajo junci. Več kot 20-od-stotna nezaposlenost v posameznih slovenskih regijah pa mu govori, da imajo prav sindikati, ki organizirajo splošno stavko. On osebno bo podprl vsak delavski revolt, če se bo sedanje zajemanje v delavski žep nadaljevalo. Njegovo trditev je posredno podprl tudi dr. Ocvirk, ki je navrgel podatek, da švedski delavec prispeva za družbene potrebe 92 odstotkov svoje plače, naš pa kar 115.
Kaj je v tem ozračju preostalo predsedniku najmočnejšega slovenskega sindikata SKEI Albertu Vodovniku? Zavzel se je pač za to, da slovenski direktorji nehajo politično kalkulirati ter se že enkrat končno odločijo za takšno (napadalno) politiko, ki bo oblast prisilila v evropski način reševanja stvari.
I. K.
3. aprila 1992
V V
STRANKE IŠČEJO SINDIKATE
Prva splošna opozorilna stavka v slovenski zgodovini je sprožila številne politične silnice in ravnanja, o katerih bomo še dolgo špekulirali in ki bodo verjetno povzročile povsem nove odnose med strankami in sindikati. Vsaj Lev Kreft iz direkcije SDP meni, da se bodo medsebojni odnosi razvili v smeri odnosov, ki so poznani iz razvitih evropskih dežel.
Sindikalna pluralna scena v Sloveniji zdaj ni omejena niti s strankarskimi programi niti s kratkoročnimi cilji pozicijskih ali opozicijskih strank. Svobodni sindikati so se ob transformaciji iz bivše Zveze sindikatov razglasili za nadstrankarske, da bi pretrgali popkovino s stranko, ki je 45 let vladala brez nadzora druge stranke. O sindikatih dejavnosti in območij, ki so se izlo-
čile iz bivše sindikalne zveze, lahko rečemo, da ni znakov o njihovi povezanosti s strankami, čeprav so se posamezni predsedniki javno razglašali za kader ene ali druge organizacije. Objektivni podatki dokazujejo le tesno povezanost Neodvisnih s socialdemokratsko stranko in bivšim Demosom kot tudi z vlado Lojzeta Peterleta.
Napoved opozorilne stavke, ki so jo organizirali Svobodni sindikati, je sprožila reakcije skoraj vseh strank in v njih se je bolj kot odnos do delavstva kazal odnos do vlade. Pozicijske stranke so se opredeljevale le do stavke kot metode in povsem zanemarile odgovore na stavkovne zahteve. Opozicijske stranke so s podporo stavkovnim zahtevam pravzaprav tudi na ta način
izrazile negativni odnos do vlade, na katero so bile naslovljene zahteve stavkajočih delavcev. SDP je podporo stavki izrazila tudi s plakati in plačanimi oglasi v sredstvih množičnega obveščanja. Članek Leva Krefta v Sobotni prilogi Dela 28. marca pove, da je vsaj zanje opozorilna stavka povsem normalno dejanje politične akcije. Ni slučajno, da jim je Lojze Peterle že pred tem očital, da so stavko hoteli izkoristiti v svoje sebične politične namene. Omenimo lahko tudi mnenje stavkovnega odbora sindikata delavcev energetike, ki javno izjavlja, da se ni pogovarjal z nobeno od strank, in dodaja, da mu je podpora strank bolj škodila kot koristila.
SDP, ki je ob protestni
ALI SE VAM ZDI PODPORA SDP STAVKAJOČIM:
PRAVILNA (40%)
NITI-NITI (14%)
NEPRAVILNA
(VARIANTA, 26.3.1992; N=341)
NE VEM, NEODLOČEN (21%)
stavki potegnila za mnoge najbolj sporno potezo, je prejšnji teden naročila javnomnenjsko raziskavo pri Varianti, neodvisni zasebni raziskovalni ustanovi. Dve tretjini vprašanih meni, da bi stranke morale podpirati sindikalne akcije. S konkretno podporo SDP opozorilni stavki pa se strinja 40 odstotkov vprašanih, proti je 26 odstotkov, ostalih 35 odstotkov pa ima o tem dejanju neodločno stališče.
Odgovori so nedvoumni glede tega, da se stranke morajo spuščati v sindikalne akcije in da je dvorezno, sprejemljivo za ene, nesprejemljivo pa za druge, ko določena stranka podpre stavko in s tem dokaže ne le naklonjenost do prizadetih delavcev, temveč tudi nagnjenost h kovanju političnih dobičkov.
V nasprotju s to anketo pa javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo na prevladujočo miselnost zaposlenih, da s stavko ne moreš dobiti tistega, kar je treba ustvariti z geslom »več in bolje delati«. Slovenski delavci so z obnašanjem med stavko pravzaprav
dokazali, da njihova potrpežljivost le ni brez meja in da so kljub stavkovni netradiciji sposobni za velika dejanja, ki imajo prvorazredni politični pomen. Odgovori anketirancev pravzaprav silijo stranke v neposredno podporo sindikalnim akcijam in prav mogoče je, da bodo stranke v tem kar tekmovale, da bi si v predvolilnem času ustvarile nov politični kapital. Prav bi bilo, da sindikati že pred tem razvijejo svoje zastave in pokažejo barve, sicer se jim lahko zgodi, da bodo za njihovo naklonjenost tekmovale tudi stranke, ki so jim delavci deveta briga.
Franček Kavčič
IZ JARMA KRUTEGA MEZDNEGA ODNOSA
V Sloveniji k sreči ni dileme, ali delavsko soupravljanje ali ne. Lomila pa se bodo kopja, koliko ga bomo dobili in kakšne vsebine bo. Lepo bi bilo, če bi znali strniti tuje izkušnje s tega področja, še lepše, če bi že zajeli tudi njihove usmeritve. Stvarnost pa je žal takšna, da naši direktorji niso isto, kar so zunaj menežerji. Kljub nekaj desetletjem samoupravljanja (ali zaradi tega?) se pri nas ni zakoreninila zdrava filozofija o smotrnem reševanju konflikta med delom in kapitalom, o tem, da je delavec, ki je obveščen in soodloča, bolj zainteresiran in bolj produktiven... Naši menežerji in »menežerji« sodelovanju delavcev pri upravljanju niso naklonjeni. Prepričani so, da je pamet strnjena v vrhu in da je rešitev toga, trda hierarhija.
KAKO UGNATI
PREPOGOLTNE DIREKTORJE
Verjetno je to posledica brezvladja, mrtvega teka, ki si ga je privoščila oblast in v katerem vsak pač pograbi toliko, kolikor lahko. Pri tem grabljenju pač redkokdo misli na to, kaj bo jutri.
Zato Svobodni sindikati Slovenije toliko bolj skrbno bdijo nad nastajanjem zako-
nodaje o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Nekaj njihovih pripomb je zakonodajalec upošteval že doslej, zato si sindikati kooperativnost obetajo tudi v naslednjih treh fazah parlamentarne obravnave.
Praksa je pokazala, da v večini mešanih in drugih nastajajočih družb, delavci ostanejo popolnoma brez vpliva. Novi lastniki, podjetniki, menežerji, jih potiskajo v jarem najbolj krutega mezdnega odnosa. Zakon o družbah tega področja sploh ne ureja, tako da je ostal prostor za pametne
rešitve odprt. Ustava daje zanje dobre temelje, zakonodajalec pa dovolj solidne osnove za dograjevanje s pripombami sinidkatov.
Teh je že kar nekaj. Zakon namreč podrobno definicijo,
o čem delavci preko svojega sveta odločajo oziroma o čem so obveščeni, prepušča podjetjem. Sindikati se za podrobnejšo definicijo zavzemajo že v okviru zakona ali morda še bolj v okviru splošnih kolektivnih pogodb - kar spet mora določiti zakon.
Zakon predvideva dve obliki soodločanja, svet dela-cev in zbor. Pobudo pa prepušča predvsem, če ne zgolj, podjetnikom. Sindikati se zavzemajo tudi za pobudo po-»sameznika, za pravico vsakega delavca, da daje pobude prek sveta ali zbora.
Naslednja oblika, ki jo ponujajo sindikati, je kadrovski direktor kot nekakšno ravnotežje, ki je hkrati zavezan kapitalu in delu. Zato bi moral ta član upravnega odbora pri imenovanju dobiti soglasje ali vsaj mnenje delavcev.
Doreči bo treba tudi vlogo sveta delavcev v kapitalno mešanih družbah (koncernih), kjer je vsa teža vpliva in odločanja zbrana v »firmi materi«. Pogoje za delo sveta bo treba razširiti, saj so v zakonu preozki, omejevalni. V zakon kaže vnesti še vlogo obratnih svetov, predvsem v podjetjih s pestrimi dejavnostmi. V podjetjih, za katera zakon dopušča, da nimajo sveta, pa bi kazalo vpliv delavcev bolj določno speljati čez sindikate.
C. C.
B. R.
Svobodni sindikati Slovenije so na tiskovni konferenci v ponedeljek ponovili svoje znano stališče o direktorskih plačah:
Problem niso največje, ampak najnižje plače!
Zakon, ki je doslej urejal to področje, je kot vsak omejitveni zakon te vrste sprožil le iskanje lukenj in s tem vrsto nepravilnosti, zlorab, nesmislov. Zmeda je bila še hujša, ker ni bilo nikogar, ki bi ures-
ničevanje zakona tudi nadzoroval. Vse skupaj se je potem spolitiziralo in v politikantski megli so izginili tudi pogolt-neži, ki so si določali velikanske plače v podjetjih, v katerih so tonili v izgube, divje odpuščali delavce in pozabljali na razvoj.
Zato sindikati predlagajo merila, ki naj bi jih skupno sprejeli z vlado in gospodarsko zbornico. Veljala naj bi tako za profitne kot za nepro-
fitne organizacije in uveljavljali bi jih kot dodatek k splošnim kolektivnim pogodbam.
Merila svobodni sindikati že predlagajo:
Direktorske plače morajo biti odvisne predvsem od rezultatov podjetij, ki jih vodijo! Zakon jim je namreč omogočal »položajne plače«, pa naj je šlo podjetju dobro ali ne.
Višino plače bi torej krojili rezultati poslovanja ob upoštevanju velikosti podjetja, njegove organiziranosti, obsega poslovanja... Del plače direktorja naj bi bil kajpak določen, del pa bi progresivno rasel hkrati z dobičkom.
Odpraviti bi morali tudi nesmisel direktorskih pogodb v markah, ekujih in podobne valutne klavzule. Kot za delavce je treba za direktorje plače določati v nacionalni valuti!
Tudi pri dodatkih mora prevladati podobna logika - kjer imajo delavci v pogodbah možnosti za izobraževanje, dodatno zavarovanje in druge ugodnosti, naj to velja tudi za direktorje. Sicer ne!
Svobodni sindikati so gospodarski zbornici že dali pobudo, naj prevetrijo individualne pogodbe z direktorji, saj so glede na vrsto spremenjenih okoliščin postale nesmiselne.
Kot za delavsko soodločanje bržkone tudi za plače velja, da bo večina direktorjev trdovratno branila v razmerah Divjega zahoda pridobljene privilegije. Zato je na treh partnerjih, sindikatih, vladi in gospodarski zbornici, toliko večja odgovornost za smiseln dogovor. Sindikati so svoj delež že prevzeli.	r B
Izkoristiti najboljše evropske izkušnje
Nastajanje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju budno spremljajo tudi v Stranki demokratične prenove, ki je pred letom dni tudi dala pobudo za pripravo takega zakona. Na zadnji seji predsedstva stranke so dosedanjemu zakonskemu gradivu posvetili vso svojo pozornost in pri tem ugotovili, da je gradivo primerno izhodišče za obravnavo, saj se opira na evropske izkušnje, zlasti sosedske. Vendar bi si naredili veliko škodo, če ne bi tovrstne evropske zakonodaje proučili kar najširše in iz nje uporabili najboljše dele. V razpravi so se dokopali tudi do več vprašanj, ki jih zakonsko gradivo slabo obravnava ali pa jih sploh ne razrešuje. Na primer: pri vseh socialnih pravicah naj bi bila odločilna beseda delavcev. Ali: zakon je preveč po meri velikih podjetij, čeprav je uveljavljanje pravic delavcev v malih podjetjih bolj ogroženo. Zelo kritično se je predsedstvo SDP izrazilo o odnosu vlade do sprejemanja tega zakona in se vprašalo, ali ne bi bilo bolje narediti zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Opozorilo je tudi na dve pasti, ki prežita na sindikate. Prva je v »križanju« soupravljanja s sindikalnimi pristojnostmi (pri uveljavljanju kolektivnih pogodb). Druga nevarnost preži v zelo občutljivem odnosu med zakonom o soupravljanju in zakonom o sindikatih. Lahko bi se zgodilo, da bi zakon o soupravljanju prejudiciral pomembne odločitve o sindikatih, kar bi moral seveda urediti poseben zakon.
OD TOD IN TAM
Kljub temu, da mineva drugi teden stavke delavcev Adrie Caravan, še ni nobenih znakov za njen konec. Člani stavkovnega odbora so kljub utrujenosti in psihičnim naporom še vedno enotni in imajo polno podporo zaposlenih za nadaljevanje stavke do izpolnitve zahtev. Delavcem je za petek, 3. aprila obljubljeno izplačilo OD za februar, vendar to ne bo zadoščalo za prekinitev stavke, ker zahtevajo odgovore na vsa svoja
vprašanja.
Stavkovne zahteve so se v tem tednu izkristalizirale. Prva zahteva je zagotovitev dela oziroma nadaljevanje pred mesecem dni prekinjene proizvodnje. Na drugem mestu je polna plača za februar, povečana za zamudne obresti po 15. marcu, in plača za marec po podjetniški kolektivni pogodbi do 15. aprila. Tretja zahteva je sedež Adrie Caravan v Novem mestu, kjer morajo biti tudi generalni direktor in vse vitalne ter upravljalne funkcije. Tudi podjetja v tujini morajo biti podrejena Adrii v Novem mestu. Četrti kupček zahtev se nanaša na razmejitev premoženja bivšega IMV, zlasti dogovor z Revozom. Zadnja od pomembnih zahtev pa so spremembe in dopolnitve sestave upravnega odbora AC, v katerega naj bi se vključile domače institu-
cije (banke...), ki lahko pomagajo firmi.
Člani stavkovnega odbora so trdno odločeni nadaljevati stavko do izpolnitve teh zahtev, saj bi v nasprotnem primeru znova kmalu lahko prišli v položaj, kakršen je danes. To svoje stališče utemeljujejo z naročili in materialom, ki po njihovem mnenju omogoča delo za tri dni, ob tem pa njihov direktor javno napoveduje nadaljevanje proizvodnje že 9. aprila. Delavci, ki jih Marjan Anžur javno poziva k prekinitvi stavke kot rešitvi za Adrio, bi bili prej pripravljeni znova prijeti za delo, kot dovoliti odpremo že izdelanih prikolic.
Svobodni sindikati Adrie v Brežicah so svojim članom dali 30 ^jeditov in samohranilkam po-
magali s po tisoč tolarji. Svobodni sindikati v novomeški Adrii so podobno akcijo začeli, vendar so jo delavci zavrnili, z argumentom, da hočejo in potrebujejo plačo in da zato odklanjajo socialno pomoč. Svobodni sindikati in Neodvisnost v Revozu sta delavcem Adrie ponudila pomoč in podprla vse njihove stavkovne zahteve. Član stavkovnega odbora Marjan Klobčar je k temu dodal, da bi lahko vzorno sodelovanje obeh sindikatov v Adrii bilo zgled za sodelovanje sindikatov tudi na republiški ravni. Enako mnenje je izrazil tudi Stane Bukovec, zaupnik Neodvisnosti v Adrii.
Zaključno sporočilo razgovora s člani stavkovnega odbora smo izoblikovali skupaj. Glavni poudarek je: s tavko izsiljujemo Jelo. Vemo, da bo vse vzel vrag, če ne bomo proizvajali. Adria je za Slovenijo pomembna, ker je zelo velik neto devizni izvoznik in ker je njena blagovna znamka lahko dober ambasador države v tujini.
»Slovenska varianta« je oznaka za reševanje Adrie z domačim denarjem, kadri in sedežem v Novem mestu. Tej varianti, o kateri
se na sestankih govori le s šifro, manjka zlasti denar in tudi zato je v nasprotju s potekom reševalne akcije, kot si jo je zamislil in vodil Marjan Anžur prek pariških finančnih ustanov. Ker pa je Anžur na enem od sestankov kljub temu pristal na »slovensko varianto«, bi to lahko pomenilo, da je denar Eurofinanc le papir, s katerim Adrii ne more pomagati, ne da bi jo prodal tujcem. Vse to bi lahko pomenilo, da se je Adria, če se doma ne bo našel denar, znašla v začaranem krogu. Kljub stiski, v katero je prišel zaradi stavke in stavkovnih zahtev, pa še vedno vse niti verjetno plete in zapleta Marjan Anžur. Prav on bo veliki zmagovalec, če mu bo ta klobčič uspelo odplesti in on bo postavljal in odstavljal člane poslovodstva, ki so se v teh dneh obrnili proti njemu.
Ne glede na izid stavke, pa bo takoj za tem v Novem mestu, Brežicah in drugih manjših obratih treba odgrniti še zaveso s problema, ki je, pa zdaj o njem nihče ne govori, to so presežki delavcev.
Franček Kavčič
ENERGETIKI ODLAGAJO STAVKO
Stavkovni odbor sindikata delavcev energetike je 30. marca odložil stavko, napovedano za 2. april. Organiziral jo bo kasneje, če vlada ne bo spoštovala dogovorov in pisnih zagotovil delavcem energetskih dejavnosti Slovenije.
Glede posameznih stavkovnih zahtev pa je stavkovni odbor sprejel tele ugotovitve:
1. Takojšnja in polna uveljavitev kolektivnih pogodb in odprava zakonskega omejevanja plač:
Pogajalski skupini sta 27. marca podpisali dokument, po katerem se kolektivni pogodbi za električarje in premogovništvo uporabljata od 1. marca 1992 dalje, doseženi OD za februar se v marcu poveča za 8,6 odstotka in
KAROSERISTOV DIREKTOR PROTI »NADLEŽNEMU«
Kako se danes ravna z delavci, ko so ti najmanj zaščiteni pred samovoljo direktorjev in vodilnih, piše skoraj v vsaki številki DE. Veliko je verjetno tudi primerov, za katere sploh ne vemo. Vse to pa opozarja, da je pravna varnost skoraj povsem odpovedala. Sindikalni zaupniki naj bi bili v podjetjih še posebej zaščiteni, žal pa so prav ti največkrat »na udaru«. O tem, kako je s to zaščito, priča tudi primer v mariborskem Karoseri-stu.
Direktor podjetja g. Herman Majer, ki sta mu sindikat in predsednik sindikata v podjetju Stane Šemrov že dalj časa v napoto, se je pred dnevi odločil, da si bo vsaj za nekaj mesecev privoščil mir pred »nadležneži«. Predsednika sindikata Staneta Šemrova je namreč suspendiral z delovnega mesta vodje vzdrževanja in požarne varnosti in mu v ponedeljek, 30. 3. 1992 z izročitvijo sklepa o suspenzu zapretil, da mora v petih minutah zapustiti podjetje. In v čem se je predsednik sindikata pregrešil? Svojega dela namreč ne opravlja, delovno mesto mu miruje in dela profesionalno kot predsednik sindikata.
V sklepu za uvedbo disciplinskega postopka je navedeno, da je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ker se je podpisal pod sindikalni doku-ment, s katerim je sindikat podjetja obvestil svoje članstvo o nekaterih ugotovitvah
sindikata podjetja.
Očitek pa je, da je s tem širil neresnične in nepreverjene informacije. Podanih »razlogov« je naštetih še več.
Posebej je potrebno poudariti zakonsko zaščito sindikalnih zaupnikov pri njihovem delovanju, kar je posebej zapisano v 5. členu Zakona o delovnih razmerjih - Proti sindikalnemu poverjeniku zaradi sindikalne dejavnosti ni možno začeti disciplinskega postopka.
Iz razlogov za začetek disciplinskega postopka je razvidno, da je bil proti Stanetu Šemrovu sprožen disciplinski postopek zaradi sindikalne dejavnosti.
Tako je pravna zaščita predsednika sindikata podjetja sicer zakonsko jasna, vendar neučinkovita.
Tega se še najbolj zavedajo vodilni. Predsednik, ki lahko zaščito uveljavlja na sodišču, kdaj bi pa to razsojalo, je seveda drugo vprašanje. Sindikatu podjetja tako ni preostalo drugega, kot da je svojega predsednika zaščitil sam s svojim članstvom.
Zato je sindikat podjetja 1. aprila zjutraj sklical zbor delavcev, ki je trajal tako dolgo, da je komisija za pritožbe obravnavala izrečeni suspenz in ga preklicala. To je za sindikate očitno edini učinkovit način zaščite svojih sindikalnih zaupnikov.
Metka Roksandič, Območni sindikat Podravja Maribor
po istih načelih se usklajuje tudi v naslednjih mesecih. Skupščina R Slovenije je odpravila interventni zakon o plačah. Uporabljajo se tudi vsa določila kolektivnih pogodb, ki se nanašajo na premalo izplačane OD.
2.	Sprejetje zakona o uresničevanju kolektivnih pogodb:
Na pogovoru 27. marca so se pogajalci zedinili, da takšen zakon ni potreben, če bo vlada spoštovala sprejete dogovore.
3.	Takojšnja izdelava razvojne usmeritve energetike R Slovenije, s poudarkom na ekološki sanaciji energetskih objektov:
V skupščini Slovenije poteka sprejemanje zakona o zapiranju rudnika urana Žirovski vrh. Zakon vsebuje programiranje nadomestnih dejavnosti za zaposlitev delavcev, ki jih rudnik več ne potrebuje. V proračunu so namenska sredstva za zapiranje rudnika in prezaposlitev delavcev.
Vlada je pripravila predlog za zakon o referendumu za zaprtje nuklearke Krško do leta 1995. Po sprejetem programu bo vlada pripravila oceno posledic zaprtja nu-
klearne elektrarne. Pozitivni izid referenduma bo skupščini R Slovenije naložil sprejem podobnih aktov, kot se uporabljajo za Žirovski vrh.
V Nafti Lendava iščejo možnosti za nakup stare rafinerije z zmogljivostjo 1,2 milijona ton nafte. Ce bo do junija 1992 pripravljena finančna konstrukcija, bo nova rafinerija lahko začela obratovati po osemnajstih mesecih. V tem primeru v Lendavi ne bo bistvenih presežkov delavcev.
Rjavi premog (1,4 milijona ton) za piotrebe Slovenije lahko zagotavljata le dva rudnika, Trbovlje in Hrastnik. Realno je možno, da bi ostali rudniki bili zaprti: Laško 1992, Senovo 1997, Kanižarica 1998 in Zagorje 2002. V proračunu je nekaj denarja za subvencioniranje proizvodnje premoga, prezaposlitev rudarjev, zapiranje rudnika Laško in jame Loka. Ministrstvo za znanost in ministrstvo za planiranje morata določiti gospodarske panoge, ki bodo dobivale subvencije za porabljeno električno energijo.
Vsi ti odgovori, ki sta jih za vlado podpisala ministra Miha Tomšič in Jožica Puhar, veljajo kot odgovori in jamstva vlade R Slovenije.
Pripravil: F. K.
IVJ o v’ o in koristno Zn vso, ki vas zanima
Dokoininskem in
. . . . .
invalidskem sistemu
ponovili
Seminar bo 15. aprila ob 9.30 v Ljubljani v Domu sindikatov, Dalmatinova 4/VI.	.	.
Kotizacija za drugi seminar znaša 2.200 tolarjev. Nakažite jih na ZR CZ P Enotnost: 50101-603-46834.
Natisnjen je priročnik Nova ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupaj z zakonom avtorja mag. Alekseja Cvetka.
Naročniška cena je 500 tolarjev.
Maročite gaJahko pH^ZP Enotnost Dalma^rova4 Mubljara, te!e-foni (061) 321-255.^10j033. 311-956, 313-942,
Ker o nekaterih območnih organizacijah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v zadnjem času nismo veliko pisali, smo poklicali njihove predstavnike in jih povprašali, kaj trenutno delajo oziroma s katerimi problemi se trenutno srečujejo in kako jih rešujejo.
Krško
Jože Černoša, predsednik Območne organizacije ZSSS Krško je povedal, da so bili v teh dneh na več stavkah v Adrii, Kopitarni Sevnica in Sigmatu Brestenica.
V času splošne stavke so na desetih mestih uspešno postavili zapore. Ta teden bodo na svetu svoj e. organizacij e s svojega zornega kota ocenili splošno stavko in finančno poslovanje. Govorili bodo tudi o problemu brezposelnosti, saj je v krški občini sedaj brezposelnih kar 20 odstotkov aktivnega prebivalstva.
Grosuplje
Tudi v Območni organizaciji ZSSS Grosuplje imajo velike probleme z odpuščanjem delavcev, še posebej v podjetju Black and Decker ter v Iskri Dobrepolje. Nekaj delavcev je že na cesti, pripravljajo pa se še novi vali odpuščanja. Ana Pavčič, predsednica območnega odbora grosupeljskih agroživilcev je tudi povedala, da je njihov glavni problem prodaja izdelkov, predvsem mesa in mleka, saj je življenjski standard zelo nizek. Velike so razlike med proizvodno ceno, ki je zelo nizka, in prodajno ceno. Zmanjšuje se tudi število zaposlenih v kmetijstvu, ki pa poteka bolj po naravni poti, to je z upokojitvami.
Ljubljana in okolica
Miro Podbevšek, sekretar Območne organizacije ZSSS Ljubljana in Okolica, je dejal, da se ukvarjajo s problemi tehnoloških presežkov v mnogih tovarnah, pritiskajo na menadžment za izplačila že tako bornih plač in posredujejo v konfliktih med vodstvi podjetij in delavci. Predvsem se zavzemajo za uveljavitev kolektivnih pogodb in skušajo vplivati na čimprejšnji podpis le-teh v podjetjih, kjer tega
še niso storili.
V območnem sindikatu Ljubljana ih okolica se srečuejjo tudi s problemom prevoza delavcev na delo, ki ga je prej tirSJ?! zakon. Miro Podbevšek je še dodal, da se njihov sindikat trudi, da bi menadžment v podjetjih sprejel tovarniške sindikate kot enakovredne partnerje v pogajanjih, saj je to edini uspešen način za reševanje problemov.
Cerknica
V Območni organizaciji ZSSS Notranjska so svoje naloge zastavili nekoliko širše. Kot je povedal sekretar Janez Zakrajšek, podpirajo konzumno trgovino na Rakeku in ravno sedaj pripravljajo akte o ustanovitvi delniške družbe, kjer bosta poleg območne sindikalne organizacije sodelovali še podjetji Gradišče Cerknica in Liv Postojna.
Podobno kot drugod tudi notranjski sindikati budno spremljajo dogajanje na terenu in rešujejo tekoče probleme. Pred kratkim so posredovali v stavki v Komunalnem podjetju Postojna, kjer tovarniški sindikat zahteva odstop direktorja, ter v Brestu v Cerknici, kjer so zamujali z izplačili osebnih dohodkov.
Janez Zakrajšek je še poudaril, da se v njihovem območnem sindikatu zavzemajo za izplačila osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi in za obračunavanje zamudnih obresti.
Celje
Ladislav Kaluža, sekretar celjskih svobodnih sindikatov: »V naši območni organizacijij kljub izrednim aktivnostim ob pripravi in izvedbi opozorilne stavke 18. marca nismo'zanemarili drugih področij našega dela.
Vedno težji socialni položaj zaposlenih, vedno več trajnih presežnih delavcev, napovedi o predvidenih stečajih ter tudi stečajni postopki, ki že tečejo, zahtevajo od sindikalnih zaupnikov v podjetjih in nosilcev funkcij v območju kar največjo angažiranost.
Vsi ti problemi povečujejo tudi obseg dela pravne službe. Pred sindikalnimi pisarnami na našem območju člani vsak dan v vrsti čakajo na takšno ali drugačno pomoč.
V prejšnjem tednu smo v območni organizaciji pripravili in vložili tudi zahtevek stečajnemu senatu ter terjatve delavcev LI Zarja Petrovče, ki je v stečajnem postopku.
Tanja Urdih in Bojana Humar
S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek.
PRIJAVNICA ZA 2. SEMINAR O NOVEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM SISTEMU
Naslov:....
Ulica, pošt. št., kraj: .......................................
Ime in priimek podpisnika: .......................................
1 Kotizacijo 2.200 SLT bom poravnal na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, št. 50101-603-46834 2. Potrdilo o plačani kotizaciji bom predložil na seminarju.
žig	Podpis:
NAROČILNICA

Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam..izvod(ov)
priročnika Nova ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.
Naročeno pošljite na naslov: ................................
Ulica, poštna št., kraj: .....
Ime in priimek podpisnika: .........................................
1.	račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	priročnik pošljite po povzetju
Posameznim kupcem in naročila po telefonu pošiljamo po povzetju!
žig	Podpis naročnika:
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V NEMČIJI
Povabljeni predstavniki ZSSS so bili februarja letos na delovnem obisku pri nemški sindikalni zvezi DGB. Ta jim je med drugim omogočila vpogled v vzvode, s katerimi nemški sindikati vplivajo na socialno varnost svojih članov izven podjetja. Sindikati v Nemčiji so si znali izboriti svoj vpliv na urade za delo, pokojninske sklade in tudi na zdravstveno zavarovanje.
Obiska se je udeležil tudi predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva pri ZSSS Erih Šerbec. Znal je izkoristiti priložnost in si med obiskom nabral obilo informacij o položaju zdravstvenih delavcev v Nemčiji. Zapisati velja odgovor predsednika strokovnega kolegija klinike, ki smo jo obiskali na Šerbčevo vprašanje o finančnih stiskah nemškega zdravstva. Vsi se še namreč spominjamo, da so v Sloveniji zaposleni v zdrav-
stvu v letu 1991 izpeljali 9-dnevno splošno stavko zaradi prenizkih sredstev, ki jih je republiški proračun namenjal zdravstvu.
Odgovor nemškega zdravnika je bil za naše razmere presenetljiv. Šerbčevo vprašanje ga je namreč presenetilo! Zatrdil je, da ■ zdravstvo v Nemčiji vedno prejme dovolj denarja, da brez težav izvaja zdravstveno varstvo prebivalstva in hkrati skrbi za sodobno tehnološko opremo!
Zdravstvena mreža je v Nemčiji sestavljena iz v glavnem privatne zdravniške prakse na ravni osnovne zdravstvene nege in iz v glavnem javnih bolnišnic. Gostoto te mreže določa dobiček zvezne države. Vsako leto potekajo pogajanja o cenah zdravstvenih storitev med zdravstvom in skupnostjo zdravstvenih zavarovalnic. Edino farmacevtska indu-
strija se ne pogaja o svojih cenah.
Zdravstvenih zavarovalnic je več vrst. Niso pa vse enako drage. Ljudje, ki zaslužijo na mesec bruto manj kot 7.000DEM oziroma 60.000 DEM letno, so se prisiljeni obvezno zdravstveno zavarovati pri splošni lokalni zavarovalnici oziroma bolniški blagajni. Prispevna stopnja znaša od 12 do 14%. Nekatere lokalne bolniške blagajne namreč zavarujejo poleg zakonskih tudi še nekatere dodatne rizike in s tem pravice.
Zavarovanje za popolnoma isti obseg pravic pa je mogoče skleniti tudi pri drugih zavarovalnicah. Le da te niso pripravljene skleniti zavarovanja z vsakim, tako kot splošne.
Ljudje iz proizvodnje z več otroki, revni in bolni lahko sklenejo zavarovanje le pri splošni zavarovalnici, ki jih ne sme zavrniti. Konkurenčne profitne zavarovalnice sklepajo cenejša zavarovanja od splošnega, vendar le z mladimi, zdravimi in premožnimi.
Po novem slovenskem zdravstvenem zakonu bo v prihodnje zdravljenje Slovencem manj dostopno, kot je Nemcem. Tam so zdravstvene storitve z obveznim zavarovanjem namreč povsem pokrite. Participacijo doplačajo le za nadstandardne storitve in 2 do 3 DEM za zdravila na recept. v bolnišnici je treba pr-
vih 14 dni plačati po 10 DEM na dan. In to je vse! Otroci in upokojenci pa imajo sploh vse zastonj! Pri nas pa bomo po septembru 1992 revni Slovenci namesto participacije plačevali odstotke polne ure! Le malokdo bo zmogel doplačila za dražje posege!
Splošne zdravstvene zavarovalnice upravljajo predstavniki delojemalcev in delodajalcev. Volitve so na 6 let. Vsak zavarovanec prejme glasovalni listič, na katerem so kandidatne liste najrazličnejših organizacij zavarovancev. Tudi DGB prijavi svoje kandidate. In ker je med zavarovanci največ članov DGB, so prav kandidati DGB na koncu vedno izvoljeni.
Iz Nemčije smo se vrnili z vtisom o njihovi visoki socialni varnosti. Statistični podatki pa kažejo, da je delovna ura nemškega delavca naj-dražja v Evropi. In to ne na račun neto izplačil, ampak na račun visokih prispevkov ^ socialno zavarovanje. Toda pedantni Nemci so si izračunali, da se izplača poskrbeti za dobro socialno varnost delavcev. Svoje prihodnosti ne gradijo na nizko plačani delovni sili, ampak na visoko usposobljenih delavcih, ki obvladajo najrazvitejšo tehnologijo in ki jih je nato treba nagraditi z visokim standardom in socialno varnost^
Lučka Bohm
KAJ JE DOBRO VEDETI 0 NOVEM ZDRAVSTVENEM ZAKONU - IZBOR NOVOSTI
•	Zdravstveno varstvo urejajo trije novi zakoni: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ta je zlasti zanimiv za nas uporabnike) ter Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o lekarniški dejavnosti (tadva sta zanimiva predvsem za zaposlene v teh dejavnostih).
•	Prvi zakon je začel veljati 1. 3. 1992, druga dva pa 7. 3. 1992. Največja novost - prostovoljno zdravstveno zavarovanje naj bi zaživelo po 1. 1. 1993.
•	Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od 1. 3. 1992 javni zavod. Sedež ima v Ljubljani na Miklošičevi 24. Sedeži območnih enot ZZZS bodo v Celju, Kranju, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem.
•	ZZZS ima 45-člansko skupščino, v kateri je 25 predstavnikov zavarovancev.
•	Skupščina R Slovenije imenuje začasno skupščino, v kateri je 17 predstavnikov sindikatov.
•	Zdravstveno zavarovanje bo odslej za posameznika dražje. Poleg 8.69% prispevka od bruto plače (prej največ 7,26%) bomo uporabniki morali iz svojega žepa pokriti tudi določen odstotek (od 50% do 0%) polne cene zdravstvene storitve. To bomo lahko storili na 2 načina: kot samoplačniki ali pa s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Prve napovedi kažejo, da prispevek za prostovoljno zavarovanje ne bo odvisen od višine plače, ampak bo enako visok za tiste z visokimi in tiste z nizkimi plačami. Če se bomo dozavaro-vali vsi, bo na mesec po prvih ocenah znašal približno 1000 SLT (cene april 1992).
•	Prostovoljno zavarovanje bomo lahko sklenili pri ZZZS ali pa pri kakšni profitni zavarovalnici. Sredstva, porabljena za prostovoljno zavarovanje, bo mogoče uveljavljati kot olajšavo pri odmeri davka na dohodnino.
•	Prostovoljno se bomo lahko zavarovali za razliko cene do odstotka cene, ki ga krije obvezno zavarovanje. Lahko pa se bomo tudi prostovoljno dozavaro-vali za nadstandardno zdravstveno varstvo, ki ni zajeto v obvezno zavarovanje.
•	Močni sindikati se bodo lahko pogajali z delodajalci, da' bi ti prostovoljno zavarovali vse zaposlene!
•	Do 1. 1. 1993 (datum začetka prostovoljnega zavarovanja) bomo še vedno plačevali participacijo - vendar ne tudi za storitve, ki so po zakonu 100% pokrite z obveznim zavarovanjem.
•	Plačevanja participacije so oproščeni le socialno ogroženi, in to le za nekatere zdravstvene storitve. Možna bo tudi le delna oprostitev participacije in
letni limit, nad katerim ne bo več treba plačevati. Kakšen limit bo, bo določil ZZZS.
•	Za ceno, ki jo bo treba doplačati, bo zelo važno, ali gre za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen (ceneje) ali gre za poškodbo oziroma bolezen izven dela (bistveno dražje). Definicija poškodbe pri delu in poklicne bolezni je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (torej je vključena tudi poškodba na redni poti na delo in z dela domov).
•	Delavci v delovnem razmerju s plačilom prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje zavarujejo sebe, zakonca (če ta sam ni zaposlen), razvezanega zakonca, če ga je dolžan preživljati, zakonske, nezakonske in posvojene otroke (do 26. leta starosti, če se šolajo, sicer pa do 15. leta), pastorke, vnuke, brate, sestre, druge otroke brez staršev, starše, očime, mačehe, posvojitelje (če jih preživljajo).
•	Obvezno zdravstveno zavarovanje
100-odstotno pokrije ceno naslednjih storitev (izbor):	zdravstveno varstvo
otrok, vse v zvezi z nosečnostjo, preventiva pred obolevanjem, nalezljive bolezni, prva pomoč, zdravljenje poškodb pri delu in poklicnih bolezni, nekatere hujše bolezni in vsa zdravila za prej našteto.
•	Od 1. 1. 1993 do 1. 1. 1994 bo treba plačati 1 % cene najdražjih zdravstvenih storitev (kasneje postopoma do 5%).
•	Od 1. 1. 1993 do 1. 1. 1994 bo treba plačati 5% (kasneje do 15%) polne cene za splav, za zdravljenje neplodnosti, specialiste in bolnišnico za poškodbe in bolezni izven dela in za ortopedska in druga pomagala.
•	Od 1. 1. 1993 do 1. 1. 1994 bo treba plačati 15% cene (najvišji možni odstotek) za zobozdravnika (za proteze celo 45%) in za osnovno zdravstveno dejavnost, ki ni zastonj.
•	Od 1. 1. 1993 do 1. 1. 1994 bo treba plačati 20% cene (kasneje do 25%) za specialista, bolnišnico in zdravilišče pri nadaljevalnem zdravljenju poškodb in bolezni izven dela in za zdravila s pozitivne liste.
•	Od 1. 1. 1993 do 1. 1. 1994 bo treba plačati 60% cene (to je najvišji možni odstotek) za zdravilišče in reševalne prevoze, ki niso nujni.
•	Od 1. 1. 1993 do 1. 1. 1994 bo treba plačati 50 % cene (najvišji možni odstotek) za zdravila z vmesne liste, za očala in kontaktne leče.
•	ZZZS bo lahko v statutu določil, da je treba biti zavarovan za določeno število mesecev (predzavarovanje), preden lahko prvič uveljavite pravico do ortopedskih, očesnih in drugih pripomočkov in do pogrebnine (nujni stroški pogreba) in posmrtnine (od 100 % do 150 % zajamčene plače).
#	V primerih nujnega zdravljenja včasih ne bo treba poravnati razlike cene iz lastnega žepa starejšim od 75 let, invalidom z več kot 70% telesno okvaro, socialno ogroženim in tistim, ki so v koledarskem letu že plačali več kot 2-kratni znesek za prostovoljno zavarovanje.
#	Po novem bodo delodajalci morali zavarovati za riziko poškodbe pri delu in poklicne bolezni svoje zaposlene delavce (o,77% od bruto plače). Zato pa bo obvezno zdravstveno zavarovanje 100-od-stotno pokrilo zdravljenje le-teh. Delodajalec bo moral iz lastnega žepa plačati le še za preventivne zdravstvene preglede delavcev in seveda zagotoviti ustrezno varstvo pri delu. Prispevek pa bo do 50% višji za podjetja, kjer se delavci nadpovprečno pogosto poškodujejo in zbolevajo.
9 Denarno nadomestilo plače do 30. delovnega dne bolezenske odsotnosti z dela bomo prejeli izplačano tako, kot se je za to naš sindikat pogodil v panožni kolektivni pogodbi - in to bo največkrat ugodneje kot po zakonu! Od 31. delovnega dne dalje, za nego družinskega člana, pri presajanju tkiv in organov ali zaradi posledic krvodajalstva bomo upravičeni do denarnega nadomestila iz sredstev ZZZS v višini od 80% do 100% - odvisno od vzroka odsotnosti z dela. Nižja kot v kolektivni pogodbi je osnova (lansko valorizirano povprečje), ki se valorizira z rastjo plač v Sloveniji.
9 Prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje bomo plačevali zaposleni,' delodajalci, zasebniki zase, pokojninski zavod za upokojence, zavod za zaposlovanje za brezposelne, občine za socialno ogrožene itd.
9 Vsakdo med nami si bo lahko izbral zdravnika, ki mu bo všeč - vsaj za obdobje 1 leta, razen če ne pride do nesoglasij. Ta bo potem njegov osebni zdravnik. Tudi ginekologa in pediatra si bomo lahko izbrali kot osebnega zdravnika. Osebni zdravnik hrani vso dokumentacijo. Do specialista in v bolnišnico bo mogoče le z napotnico osebnega zdravnika.
9 Novi zakoni vnašajo v Slovenijo »novost« - družinskega zdravnika. Ta naj bi se povsem uveljavil šele okrog leta 2000.
9 Zakoni dovoljujejo zasebno zdravniško prakso. Strokovnost zasebnikov bodo jamčili izdelan sistem strokovnega nadzora, redno preverjanje znanja s strokovnimi izpiti, sistem pripravništva, sekundariata, specializacije, zbornični sistem itd. Vsako leto bodo razpisi za javno zdravstveno mrežo,/na katerih se bodo zasebniki enakopravno potegovali za koncesijo.
L. B.
PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
•	več avtorjev:
KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI
Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
Cena 330,00 SLT
•	Janez Kopač
DAVKI PO NOVEM
Nove neposredne dajatve in socialni prispevki in nove dajatve ter sprejete novosti in predlogi za spremembo decembrskega davčnega svežnja.
Cena 150,00 SLT
•	več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči.
Cena 200,00 SLT
•	Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanj^; zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe nj“g"vi'n določil Cena 330,00 SLT
•	GTSgor Miklič
NOVA DELOVNA ZAKONODAJA
Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem.
Cena 330,00 SLT
•	Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeii participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«.
Cena 250,00 SLT
9 več avtorjev:
KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI
Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 300,00 SLT
•	ROKOVNIK - PRIROČNIK 92
Vsebina: Koledarski vložek, zapisniški vložek, priročnik za sindikalne zaupnike.
Cena 450,00 SLT
•	Aleksej Cvetko
ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO
Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaj' - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategO’ rije invalidnosti - Sprejemni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - Organizacijske spremembe - Kako s pridobljenimi pravicami.
Cena 500,00 SLT
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE"-Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, DalffiB' tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956.
Fax. (061) 317-298
NAROČILNICA NA ČASOPIS »DE«
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, naročamo (do pisnega preklica)
.....izvod(ov) tednika »DE«. Pošljite nam ga na
naslov: ..................................................
Ulica, poštna št., kraj:..................................
Ime in priimek podpisnika:................................
Dne:.............. .......................................
Podpis naročnika
Naročnino bomo poravnali v zakonitem roku.
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
£
Pri enotnost , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
izv. 9 Kako uveljaviti izv. 9 Moje pravice na izv. 9 Nova del. zakon, izv. 9 Kako postati podj. izv. 9 Zakon o pokojnin.
izv. 9 Davki po novem izv. 9 Stanov, razmerja izv. 9 Delavci in upr. izv. 9 Rokovnik 92
Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:...............................
Ulica, poštna št. in kraj: .......................................
Ime in priimek podpisnika:........................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne:...................
Podpis naročnika
		
n	Ff? Efli	■ Jg V	3. aprila 1992	KAŽIPOT	POCENIMO ŽIVLJENJE
Borza sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 12
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in strokovna potovanja.
Posebno pomoč nudimo tudi pri lastninjenju počitniških objektov sindikalnih organizacij.
Pišite nam ali telefonirajte na (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-293.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Počitniška hišica v Bohinju, Bohinjsko Jezero - za 7 oseb v treh spalnicah, prijetnem dnevnem prostoru s kaminom, kuhinjo in kopalnico. Prijazna okolica v malce odmaknjenem idiličnem kotičku pod Komarčo. Termini od 12. aprila dalje. Cena dnevnega najema 950 tolarjev.
2.	Počitniška hišica na Pokljuki - omogoča prijetno bivanje 9 osebam. Hiška ima veliko dnevno sobo, opremljeno kuhinjo, tri spalnice, kopalnico z WC. Cena dnevnega najema je 1.400 tolarjev. Možen je obračun za manj gostov. Posamezni termini do 25. aprila.
3.	Apartmaja v Kranjski Gori - za tri ali šest oseb; spalnica in opremljena kuhinja. Cene: mali apartma 550 tolarjev na dan, veliki 1030 tolarjev. Termini do 25. aprila.
4.	Bungalov na Rogli - za 5 oseb: dnevni prostor s kuhinjo, spalnico, predprostor, TWC. Cena najema je 900 tolarjev dnevno. Termini od 12. do 25. aprila.
5.	Apartmaji na Pokljuki - veliki apartma za 4 osebe: bivalni prostor s kuhinjsko nišo in jedilnim kotom, spalnica in kopalnica; velik balkon. Cena 800 tolarjev dnevno Prosto do 25. aprila.
6.	Garsonjera na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini od 20. do 27. aprila. Cena 635 tolarjev.
7.	Garsonjere na Kopah-opremljene za 2 + 2 osebi. Termini: do 27. aprila. Cena 635 tolarjev.
8.	Brunarica na Veliki planini - opremljena za 8 oseb, dnevni najem 910 tolarjev. Termini po 5. aprilu.
Zdravilišča
1.	Terme Čatež - opremljena hišica za bivanje 4 + 1 oseba. Cena 1030 tolarjev vključuje 4 kopališke karte. Termini od 30. marca.
2.	Dobrna - zelene počitnice z dodatnim športno-rekreacijskim programom. Cena vikend programa od 27-46 DEM, tedenski program 91-154 DEM v tolarski protivrednosti.
Morje
1.	Počitniško stanovanje v Novigradu - do 6 oseb - kuhinja, dve spalnici, kopalnica, WC, balkon. Termini od 30. marca dalje. Cena dnevnega najema v predsezoni 720 tolarjev.
2.	Hoteli v Rovinju - posebno ugodna ponudba za Borzo sindikalnega turizma. Hotela Park in Eden - cena penziona do 11. aprila ca. 21 DEM, od 12. aprila do 15. julija pa ca. 26 DEM v tolarski protivrednosti - cene niso dokončne. Za dopustni čas bo v drugi polovici meseca aprila zagotovljena možnost obročnega odplačevanja z garancijo fiksne cene. Za hotel Montauro bo cena v času od 12. aprila do 15. julija 21 DEM, v naselju Villas Rubin po 20 DEM. Za uporabo teniških igrišč, kegljišča in najem motornega čolna imajo naši gostje 50% popusta. Brezplačna uporaba mini golfa, namiznega tenisa, trim kabineta in igrišča za igre z žogo.
3.	Ponudbe hotelov Mali Lošinj - vikend programi petek-nede-Ija: polni penzion 1100 tolarjev, polpenzion 880 tolarjev, za skupine 1000 tolarjev oziroma 830 tolarjev. Hotel Jadranka in Borza sindikalnega turizma sta pripravila program celodnevnih aktivnosti.
B.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
Lastnike počitniških zmogljivosti na slovenski obali in v Istri, ki bi želeli ponuditi proste termine za prvomajske praznike, vabimo, da nam to sporočijo.
C.	KUPIMO
1. Rabljeno počitniško prikolico za štiri osebe, staro od 5 do 8 let, kupimo.
D.	PRODAMO
1.	Rabljeno prikolico IMV q 450 Adria z novim baldahinom in standardno opremo za 65.000 tolarjev. Davek je že vključen v ceno.
2.	Prikolico IMV Adria 400, letnik 1985j s 3 + 1 pomožnim ležiščem, z lesenim preddverjem, locirano v Čatežu. Cena po dogovoru.
3. Prikolico IMV Adria 450 q special, letnik 1979, z baldahinom v AC Ladin gaj. Cena 40,000 tolarjev.
Želimo vam prijetno bivanje, pa kjerkoli ste - Borza sindikalnega turizma.
Direktor borze Metod Zalar
Osrednja ljubljanska tržnica od 30. marca do 2. aprila 1992.
	
	
	
' M J.MMj .1	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
Sindikat državnih in družbenih organov_________________________________
ROS državnih in družbenih organov se je dogovoril z Mesarstvom Kmetič, naj oblikuje primerno ponudbo, upoštevaje kakovost, konkurenčne cene, rok dobave in plačilne pogoje. ROS poziva sindikalne zaupnike, o čemer smo že obvestili, naj ugotovijo interes med članstvom in ga sporočijo ROS-u in ponudniku. Sindikalna organizacija naj oceni tudi lastno finančno soudeležbo in možnosti kreditiranja članov, katerih plače so pod zajamčeno oziroma na njeni meji. Če sindikalna organizacija ne zmore kreditirati teh članov, naj se obrne na ROS, da bomo skupaj določili pogoje in način kreditiranja.
Drago Ščernjavič, sekretar ROS
MESARSTVO MIHAEL KMETIČ
TRZIN, Mengeška 31, 61234 MENGEŠ
tel. 061/713-537, Ž. R. 50120-620-149-05-1305115-3913
NAROČILO
ARTIKEL	TEŽA paketa	CENA za 1 kg	CENA paketa
I. PIŠČANCI, PUKAN piščanci sveži PVC	15	256,00	3.840,00
piščanci sveži	15	243,00	3.645,00
piščanci zmrznjeni	15	256,00	3.840,00
bedra	14	329,00	4.606,00
prša	14	329,00	4.606,00
bedra in prša	14	329,00	4.606,00
hrbti	14	129,00	1.806,00
krila	14	229,00	3.206,00
file (prša brez kosti)	12	626,00	7.512,00
puranji file	10	695,00	6.950,00
II SVEŽA SVINJINA svinjska polovica (brez vsega) svinjsko-milan. rez. III. SVEŽA JUNETINA posebej kakovostna paket sestavljen iz: stegno, pleče, šimbas, bočnik, rebra, kosti so brezplačno	20	377,00 445,60 450,50	9.010,00
IV. SUHOMESNI IZDELKI 1. paket:	tirolska, posebna, klobase dom. polsuhe	5	395,40	1.977,00
2. paket:	pariška, peč. panceta, klobase dom. polsuhe	5	401,40	2.007,00
3. paket:	peč. panceta, prek. govedina, klobase dom. polsuhe	5	496,60	2.483,00
PLAČILNI POGOJI:
Plačljivo v dveh obrokih:
I.	prvi obrok z gotovino ali s čekom takoj drugi obrok s čekom - 30 dni od dobave blaga
II.	prvi obrok s peto kopijo virmana
drugi obrok akceptni nalog ali virman 30 dni
Cene veljajo na dan naročila, dostava najkasneje čez sedem dni! Kvaliteta je zagarantirana!
Mesto dostave po dogovoru!
VELIKONOČNA PONUDBA
A.	VELIKI VELIKONOČNI PAKET, pribl. 5 kg
-	ca. 1,5 kg prek. suhi vrat - šunkica b. k.
-	ca. 2,0 kg domača spiljena klobasa
-	ca. 0,5 kg goveja salama
-	ca. 1,0 kg pečena domača panceta
CENA PAKETA 2.480,00 tolarjev
B.	MALI VELIKONOČNI PAKET, pribl. 3 kg
-	ca. 1,5 kg prekajeni suhi sv. vrat - šunkica b. k.
-	ca. 1,5 kg domača spiljena klobasa
CENA PAKETA 1.645,00 tolarjev
C.	PREKAJENI SUHI SVINJSKI VRAT - ŠUNKICA
b. k. (ca. 1,5-2 kg)	667,60
PREKAJENA GOVEDINA b. k., ca 1 kg	667,60
PEČENA DOMAČA PANCETA, 1-1,5 kg	459,70
SVEŽE DOMAČE ŠPILJENE PEČENICE	459,70
DOMAČE ŠPILJENE KLOBASE	478,20
POSEBNA SALAMA	263,00
GOVEJA ŠPILJENA KLOBASA	478,20
Preberite ta teden v slovenskem tedniku
NOVO OBA
SLOVENSKI MINISTRI SE OBLAČIJO PRI PIERRU CARDINU
JANŠA ZAPRAVLJA DENAR ZA PRENOVO VOJAŠNIC
SLOVENJ GRADEC: VOJNI INVALID DRŽAVO ZAMAN PROSI ZA MILOŠČINO RAZDEUENI GORENJCI HRVAŠKI BEGUNCI POZABUENI NA TUJEM VELENJSKI ARHITEKTI NA VELIKO »FUŠAJO« TAJNI JUGO FONDI V TUJINI MORJE ADRIJANSKO: STOP ZA NOVINARJE IN RIBIČE
ZAKAJ JE BIL SCHWARZBARTL TEPEN
NOVA DOBA JE NAJBOLJŠI ČASOPIS ZA SLABE ČASE. NAJCENEJŠI, NAJHITREJŠI IN NEUSMILJEN DO GRABEŽLJIVIH NOVOPEČENIH OBLASTNIKOV.
POT DO BOGASTVA
DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o.
Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 4. 1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam
nove obrestne mere na revalorizirano osnovo.
Revalorizacijska stopnja za april 1992 znaša 11,5% mesečno, preračunano na letno raven 277%.
Obrestne mere za tolarske depozite so:
MESEČNE	LETNE
Posebna ugodnost za privatne osebe:
če bi varčevali 100.000,00 SLT 30 dni, bi pod temi pogoji dobili vrnjeno glavnico z obrestmi v višini 111.942,00 SLT.
Za vezavo sredstev od 30 do 90 dni:
KREDITNA PONUDBA
- komisijski krediti pod pogoji, ki jih določi naročnik
POHITITE TER VARNO IN EKONOMIČNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE!
Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. 061 312-098,316-881 ali na Agenciji v Trbovljah, tel. 0601 21-092, 22-213.
Delavska Hranilnica v Trbovljah
Delavska hranilnica je s pomočjo območnega sveta SSS odprla prvo svojo agencijo izven Ljubljane, vsekakor pa ne zadnje. Ob predstavitvi agencije na tiskovni konferenci je Ciril Urek, predsednik območnega sveta SSS poudaril, da je agencija Delavske hranilnice nov zametek nekdanje zelo znane »bratovske skiadnice«, ter da se bodo sindikati Zasavja vanjo vključevali po načelu dobrega gospodarja in solidarnosti, drugi pa glede na svoj interes ter na osnovi poslovnosti. Direktor Delavske hranilnice Jože Stegne pa je le-to predstavil: njen nastanek, njeno delo, članstvo in cilje, pri čemer je poudaril, da računa predvsem na tiste organizacije in posameznike, ki jih velike banke in druge finančne organizacije zanemarjajo, pri poslovanju pa se ravna po načelu spodbudnih obresti tako za vlagatelje sredstev kot za posojilojemalce. Kot enega izmed pomembnih bodočih ciljev pa je omenil pripravo stimulativnega stanovanjskega varčevanja. Agencija v Trbovljah bo v začetku poslovala brez redno zaposlenih (torej dragih režijskih stroškov) in v začetku bo sprejemala le depozite, kasneje pa tudi hranilne vloge.
,	B. R.
RAČUNAJTE NAME
STROJNI TEHNIK (IV. stopnja)
Janko Vodlan, Peternelova 10, Domžale, telefon 722-689, posebna znanja: popravljanje strojev za brizganje plastike.
ING. TEKSTILNE TEHNOLOGIJE (VI. stopnja)
Darja Hudin, telefon (062) 810-891, posebna znanja: likovna vzgoja otrok, aktivno govorim angleški in pasivno francoski jezik.

o
LU
O
s
S? S 2«
M ■2 2 M •“ o,
g ŠS
M
mm oj O
E n &c
■“ —* 2
^ cu
S £|
E “1
S t*
n ^ g,
5^ .sM
si!
Š ° s
CU T3 g
'S« — |3
g.S
ra sf
>o o
>00 ---J
^ g ^ §■ 3
<u
>1Ž
O
a
3
OJ
>o
a
CČ
ai as •^oo C
CM CO N
g 2-^
as • i—>i.
03 C 3
^ N Sh 03
S:ašs
> > > N
§^03
O w O 03
S:G-K3
tl f|
tsti
%>N V
O
c/) V) O.
03 03 03
K g« »
5 2
oooooooooo
COrHCMCOCOCMCOCOCOCO
OLOiOCOCOCMCMCMr-HCO
Loajr^cdcoc-icdcdr-lt^
CMCMCOCOCOTt<Tt<TfCOC-
oooooooooo
COCOO-^TfC— COCOOlOi COCOCOCMCMCOOOlO-^ cMcdo^-fc^coco^ai CMCMCOCOCOCO-^-^mCO
- t—(
. h—( ►—t I ►—1 ►—I HH
i
l-s
sl
ls|
•neg
-f -*-• .—I
§2 S
»o o C
^ T3
>	^ T3
O T3 03 X! O £
^ ^ ^
'S 'S 'S
N N N
o o o
>	> >
- i—5
. J—I HH
> > >
X
03
č
a;
o
£
s
>N
o
p
a
03
N
H H
25555
2 to i>-
B CO CM^ IO CO
H
5
H	H	H	H	H
5o	55	55	5o	oo
03	CM	C—	C-	CD
rH	CO	O	rH	LO
CO	^	CO	^	CD
O	U	U	W	U
ODD D D ^	M	M	h	M
C5	C5	£5	CQ	CQ
S	E	S	S	S
C3	03	05	CQ	CQ
N	N	N	N	N
« iii U	H H H
*3	m m m
■ tfi
oo r~
I
H
55
h H H
s S ^
° smefi
^ -s n®
a
a
H	CO
-	C-	CO	CM	^	ID
->	M	h	M	M	h
72	£5	83	CB	rt	83
C/5	rt	S	S	s	S
(H M ^	U	U
g	"S	"S	"S	'd	d
^	<4H «4H	«4-1	«4H
co	rt	rt	rt	rt	rt
L-	N	N	N	N	N
2-gS.||4
IMPI PPl!
imil
•g.'g g tn S
s-S a5 3S
S3 ^§>1 11 ^ “ g S
73 Sd^ IH n o 22 os ^ M g « 3 S > 'G »<
03 § ^'c? > N CX ^ W
G.SS
gl I
M -rH (H
° e g |^1 ssi
^33 5 3 c ^ “'3
I O) I D ‘P*
a « I 'n S
a||l£
;Ss|I
vj >U N 'S 3 ° g
l23|a||^
^Si§o0Sšg
<D 03
3 5) ™ o S «
IH p >0 e
‘S I
■ ■■■%
'S
ra
N
nisfuuš
3	“ a| > O g
§•! gM ^2
g S i ^
O 5 gf>«
^ OJ g N -M >N
c,® « § §	6	Si
' ° 8 o
cd
Cd
"o
I
tl
-s-B
vi cO
° S
I °
Q e
.•■s
03
M
32 N N O
^ £
03	03
£
« Izliti
It-gl 0^3
°'S cS"*2 % “> -^233^0.s,
'n C ^	^ w '3
o
g^| g a 3.o^
« E I 11 c g I 3 ■g o-§ §>!!!&
vi A-2 O C2 h o3
rj V) -r-» N
■ni T-! Tj iS co “a,
§1 2 o pl E
y ■§ s «| « s
o ao ■Bf a,-«
•- PJ w
-3|.S
co o
5 ^3-5 ^ c P3
Ulil 111 tl
> 0,73 O CP N P<h a CP a
I I
>u
ra
«
u
ra
ra
I &3-3,^>SSiS
2S>StS	g g
rt ^ r2^ rn ^ ^ ^ cd •■-' •«—> ^	n > o 4-* a;

<-• c
o
a/gf S “JŠ
č >
o 7
•rH
.0,-4,
:2 e O - "•
I|l|ii5p!ll„
I OJ tl •'”!	t -^H	M
§>|	> "7 £
^ “pot > " | |l>5) 8
c °'? .g, g
srsiflill’«,«
S 0443x3.^ wO) > o .5 ^ a
o
Trt OJ T3
1^1 .S:||3plL. - s S ^

|::::::::::::x::::::::::::::::::::::¥:::::y::::ž::=:=:::::::¥:^^
ra
>N
E
co
co
co
IM
O
ra
N
•33 5= :g
|a"il
Is|i
tw Si3
O ^ T5 S2
■“S s g
tsp
SSi|
lili
£ 5 ° °
3 Z C T3
<) 3 'd t3 > jd a
3 O 3 •£)
g<'£ £
S § o,
I§|1;SS23^
g S E IS 3
lipi
0	g 3 3 &
1	pri a lili s 1; »s
Itlli
N ® N
rt ^o; X3 o
I C ftfi O T3 O) . D p
ao-&° °
as e •a^Pl
> ‘S 3 .!
ISsl-s
i1?Il
° §> o; M ^
i3i
3 2-i 'a-S;3 233 d'5’a> g
Si^pIS
|3,g g.^3
3g^S«3f S 3 S'a > g g
>co
CD
E
3 3 -a '£
o g3;: " g3 “e ti ■g’a ^ N>w33.— -a
i!ips!f:ii!i
liti!
fllaiptti i¥slP ^inpsfel
§£ > Š g ^£3
-c o«S|«.S-|
„^3l a-sl|oggo| B| silil o.S>,S 5 >>s

s
-X
5
s
s
4VC0 ^ co e ^	
rl ^ S s ^'g	
	
š “ 2 a	
S	
<u ^ cd $2 S2 -D N O
S2 _
m o> o O
O 03 C j-; ^ m OT ^
B d §3 01
(/)
;G--S«
cd i ^
>g 03 o S
o; 2 ^ ^
^ rH	N
n, . cd
> S-o 3 ° 33 g a ag ag
CS J* 03
m v—
09 oo
> >
cu
E
ec
N
>3 § g 5 2-83
3 03 .2,
3,tP ,g'5 s
TS
M
3
h
-3
g
^ > & ° O
'B ^ ^ S a
21 2 ^ t
cd o cd 10 ^ N X3 n rH O,
>0 cd
tt M
03 ^ £ 03 X
w
Q
<3 03 03 03 K ^3 nD 42 rh O O O
y X3 T3 2 O) O) <D
£; a c a
W o o o
►-rr •' '* r-H f-H
<h CD <D OJ 3 rO T3 T3
W -H> 4-» 4-> t OJ CD CD
I I I
CO
CD
O CD CD 00 CD'P
1-1 OO
3 o
>8 »
>8 2'g
00 0-*>o
O g o T3 3 Pd
50 8 «
'Crg-rH
0	^ cd
'—' 0 V3
8 >3 >2
| 2 a
•ti ~ 8 - a
> n§ 2 ' “ ^ I ° ^ll^ags
oj^o-acojo-a,
OCMCliONV)n4c2
1
'Ss
OJ o
s«
0,8
33 o J
g £
g g i >
Ul gl
lg>s,g|
2s|?8
^ ;8 «
=| .2
- > 8 ;8 >3 g S) a 2
■g5 •- a ^ 8,2
8 01 -ti g >
•1-7 w cd G cd o
^ CD ^ O
mO-S >
g" 3 .S ^
M o t'a g g;Eo a
•cl >81-3 o
>co >0 O
2 2 al.§;?
G _ G O >0 1—!
•:•:•
1
1
I
1 £
I	š
II
s i
s :$:
n
O)
11
al
a
=*= !§ »: 3 g o a
;;;:; 4< N Jv: g 03
1 o'e
1
•:•:•
:%
:::::
•:•:•
•.*.•
s?
osthihocdcocoth OIHIHCMCOCOIHCO LO rH LO CO O O CD CM CD 05 CM CO »H 05 iO CD CMCMCOCO-^-^lOCO
G
tž
s
s>
2
co
i
"d
"+2
co
O
S
g
s>
CVI CO r^‘
Si o g55 0
<D r^4 ,—1 -.-i 03
>03 ^
co 3 a3
co a e* - a a .S w rt
cd
CM o N
^>	> -PH
o:2^
co cd O
CO^rG
o o
Odd
8,1
CD
Cd co
N O
•ffi >% Si:
.V. >$ •::>
S:
•:•:•
::::: x::
Iv. •Iv Ivi
'.V.
•Iv >Iv Ivi
Si*
'Ivi
'x*i •Ivi
i*:*:
is;
.v.
'.V.
X-I
•X*
is
S?
>x*
•Iv IlX
•SiSiSiSSiSsSiSiSKSiŠSSsSiiSiSiS«^
1 •<>> o ^ 1 rH ni	11	rt 00 1 »rt	1 dj	rt >P X*I
I	“-'i-'
3 £ ^
^ -a
S 3 O
^ § g
II	°
O G
G
T5
cd
>

> S?
C—lHCMCOCiOCOlO O CO CD lO CD CO CO CM CMCOOOCOCMiOO THcocbaicMai-^co
CMCMCMCMCOCOH<lO
3	to 3 3
33^-S-^-gs -s-ggg-gg •SaalrtgngScg
l|liil!!|i
Itfl S S^fES
►h ti
CM 05
2 j3
a
03 >
>
I
0
. to G
co
5*
D
1
to
03	__
« G>
CD
CO
CD
3?
§>g
0	^
a 03
01	N
a >0 .S 8 SV
33 c
£.0
7 rt
a-S >m a
O N
^•s
in «-3 cd O CD O
1—H rH
><D °
co 'S co pQ N w O
•Go-pH
P„ 52 tU3><D O >co
a^
co O
G ^
-3.8
is
:S:
■:•:•
:>::
V.*
V.*
. VI rH 4-> D
h ^ en 52>w
Ssttg s
t:s 3i“ l!
rt G
g 2^
3
3
O
£
G
f S
iP
>N ^
S -•
rt rt
a
|3
83 « 0
•S :S> S 1
a o m 43 03 K-. Cd
2 'S oa 8
|1
O a M*? co
O rp X G G h >CJ . ^ O G rt d G
s§sSls’l
O T3
3 o 3 ~ -o -B .g,'g O a ti s a c 8 ,tž S § > 1 a
■S >2 a 3 o ^ i S
41-1 ur
_	"3	8 n 03 rt
™	M>o
>3>S
llt^Ia|l gisisila
a 3^ cu-g.i«:?,
2
tuD c" "’
rt rt tJD CjC
&ao-a S e ■•§ Sc
psi ^l-s
a co c;
a >n g fi
> o >0 M
S rtig-S >w (Uti M asg.ti 8 ft 2 •- Prt £ n “ ^ s; 3 •* Sti-N g B S'c 3 o o>“ 0 « 3-a & C “ ao ^ C'5-4: s 0>7-,!'rtw'a’0
B^S-Pi.a^por^
G ^ G O G G
!o.:ga S ti 8 ^ O
ta £,g	^>8 0 g
liS|l4aioi|
O.-H* rt 03 ^r-H >01
s S 'p 0
|ašR>
d
rS ^
‘S^s
0 Ci ^ -2 o o Sh o o ^
G
N
*-
d
e
CD
d
p|!
5^ CD Q
® £ £ ^
1—4	1
O) -oi
>O0 d
O
»H
>g
a
co
ti
e
G
N
• <s>
ss
»
o
-82
S
e
55
•S
ti
s
ti ti ti
ti -82
's1 ^ §>0 .
ti ti ti ti -ti o
2. » a-2 M ti
CD CD J-4H 44» Q O «D g
r, 5- d Ph
co P
N ^
S-53 p S o I
ti B -ti ti
§
5:5 O- « a
co
^ ‘S'-S
•«s>	G	CO
pV cd g co <D
-4^ t o S
^ ti I g ■ ~ 'p s » ti S •£ § 8 ^ S
l?
o
e
ti
T3
S S ti
>ti ti
**■ I O 1
^4^
G
d
o
44»
rO
O
O
2
G
•08
S
O
P4
O
p
o
o
p
N
cd <D
S ■?
o d d P
1|
o
ds
G
N
-S ^ 'S ^
" ti “ _
f-2
ti
•08
tiS s
s «
0 a » §>--2
N ^ o
S cf ti1^
•ti-^ N S O O ^D
§ O ^ S
s
O ti O ti
a< &, o, £
o ti
i?-2
^•ti
•rti d
co ^
•rti -rti
ti" £
~ ■§ ti « co S
ti -O
o
ti N ti S ■2^ o
ti
&
o
o
o>
a
N
£
ti
S
g3
It
ti
ij
ti ^
s
P 4)
g cu ^4 5^-
JH ^
^ O
o
44>
« £ ^ fc
g d
Oh g ti ^
d
d
co
«D
£»
^ S -O
co
s
d
r2
co
I
i
O ^
S S
-h £
co d
*g
•t
rd
CD
co
CD
K
Ph
t O
S £
oP°
N d
§0 5- O Ph-O
d
r~4>	<Y)
N >0
O
^ d d p
CD
•8
§ £ 'D
ti “ >N
ti
O
•S, £ ti
0	-a "S
s g; ^
t o'tt d
•**	• rti
»4 '+H d • rti
^ S
«2
s §
1	Rh N ti
•^r4
P O
O
ti) w
“•g1
•S
p CD O P
CD
Co
rS
d
P
d
d
N
d
P
co
d
<D
P
co
d
co
d
d
N
CD co O
Ps d
d a
P co
-O d
d S"
S d
g o N p d ’£ o P n d p d ^ p e o p
£ d
d
•<s>
O
o
co
I
CD
P
P^
CD
co
>0
•<s»
1-4»
CO
s
>1
s
Q
a
.ti
ti
'S5
ti
s
ti
-8>
co
S
S
ti
S: '£ ti
O 3 =0
^ Oh o
S ti -§
3 ;s g
-H O
d
d
CD
d
'ds
*P
O
o
ds
o
-d
r2
^P
d
d
d
cd
p
v.*
>I:I:
8:
i:x
'.V.
X:I
i
::=::
Ivi
•8
\v
•X:
X«I
•:•:•
:-x
:8
Irt.|¥ dtl| 3 a g
^^rtl^spsg
«im 11 lip
•g o	C8 « >0 ■3’
'P P P .P t hSUfP 1
sfnnffll
|l!ils!!li
SP“,8 p
j! !i«l Iii! »15 lit H
2 S 513 o" ° B .g 'Fr18.•S 3 a S y y ni
rt
g
E
&
> 28 Si >3 ost g ogš> £ co S
'3 “	8'« S g N S i s g
48 3 a pao« 6-a * aoS-«
'^r.lEta^-2 7,5	°
^IlIHtsJtL
S-3®
,2-gS
•&2 a^-Kag |EE8|	2 o
| šiliti
£ S^-g g«
2 N > m 47>m ^
ig S5 i
•"g M «>~a	-
l>g
I 03 D g CD
03 >0 ■r“* O G1 a 03
- N J3 ^ vy
a“ > c- a:a^ ^
83 I ZPILI
l3l!f!!sla|ngl
S -D
§|
'rŠ co
h
CO
03 ^ G ^ 1
ge-ss as.» > >-h2
cg
>0
^ C 05
IfŠR
1I1 s
>n a«
| M £ ^
;S ■§ “
I
Mmmmmmmmmmmmmmmmmmm |
^ d	d
>0 -d	>0
it
a a
e •ti £ ti ti ti
a 1
O • r4
4—4 co d d N>o
a
3 4 8 i -5 i .5 j«M £ 5,-a-S «,S g^ia: «
ii4lii
!ftl3IS
a n ^ g >w 8 o
7 .?2,>g a-, 8
o £'§#¥a
islll1^ |.š‘žll'-."-i
ti ti
•I—> H
rt
tUi
_rt
E 4 a’a
05
n . a
■g:
Jo -A O S-S 1
3-0 « g| 0.0 “
JU"
8 o
^ O S
rt-°>3 o |8
o I S “
•^8 O
liplillf siliti
3 £ i S « 00 ti fl tž o 'S o a 5 - a o ■T.-a-s « 8 > c a a8 > . , “ g | S,:a|
2 o g=o a,» N ^ - ji as co ,
^8 rt
8 > §
o
o?2|
«rii|lpfii^8|Jo'a
l'G 08
‘i 8 P.

is J liti
.. „ šS .5 S..| |S1Š1 f tl 11181 “ ||f |š4
til HU'* :si*i*«s:!2 H y *iiiiil:lil«|;l
^'sJs|aa^ rt'3 S
'I > J 5 I a " o J
rflsllll
«8 “I
4^ 43	.8
•rH f
iyi =
t ® ® S -S B Ns-g a
Ulil - - tff
.os J •§ "S
•3 3 rt a"
R.s
a s
.- 44
-H >S
3 s^.2-i^.s.
G'6 ^
■ 3,co co ti _ ti
S J g
to O
-5 °T3
> eri 0
rt os
a8 g a 844
0	£ co co w Sl
1	> a
H*
:-!
e £
'Es
H: šlsS Ul 41! is|! tpf iftl I|!
><o a-S	'co G "o'> § £"'D
OJ r .
03 'ffO ^	« ti
'a 8 aoS4
.&03 2 ^ cj 5
ut
If gooim^s
£am-!ioQS8
Gi«h
sili
šs
•:*x
1
1
s:
s
I
l
1
1
u
w
«
<

3. 2
a“
o
■I«
1!
ooooooocoooooo
fti- C—	lO	CM	H«	uT5	lO	t—J	OO	OO	CO	CO
C'j eri	CO	to	G	CD	CO	CO	C~	cvj	G	CD	CO
LO	CM	CO	t—	lO	c—	CO	tO	H*	CO	CD
t—H T—I	CM	r-4	tH	tH	r-H	r-H	r-H	r-H	r-H	r-H	r-H
rHOiOCOOr-tfti-OrHO-^OO
COCOeOH«CDCOr-HOrHOOOOlO
lOoir^cdoCModoCDCoGoiP cMosoo	'H	co	tratne©	10
r-H 05 CO CO	CO	-H	CMr-Hr-H	r-H
CO	DJ	CO	rf DJ r-H	rH
r—lOSOCOOtOtDCrJCMH^I^-OJO
C0C0C0050505-r*'['-r-HOC0C0CM OOŠH^OOCMOlOr-HcdoOCDr-H C"! 05 CD lO 05 05 05 CD L'— lO 05 CD CO r-HcDiCOCMCDlDCDtOCDCOC— CD-rf
CO	CO (Dl CO "H CO H1 CO lO h
H< 05 r-H CO CM OO lO CD LO OO t— Ol -f r-H-HlOOODlOCOCOlOCOr-HTt|CO
ocdcdGcoH5GH^o6c35cdtHtH
LOCMOOt-lOlT-lHrHlOC^-COCMCD CO CD -rt' CO 05 C5 05 •—t CD CD CM r—4 1—I OCMrHCOCMUDCDC—lOOOOOr-HC—
*o
CO
co co
CM CM
lO lO OO tH
r-HCOOt-HOSCOOCDr-HCOOCDC-r-H CD CO CO Tf CM 05 OO rH 05 OO Dl C-CO-HOCMGcoGtAoiH^Ooi 05 05OrHCD00C0O00Tfr-HC0O OO 05 OO IC— 05 05 OO tH 05 CO CD lO H4 OO	CD rH CM CO CO CO CO rH tH
CD CD H* C
-H CM r-H c
H1 CO t—1 O t—1 CD CO H-' H* O CO "8 OSOlOtHOCMC-CDOrHOCOOS CD LO	CO	CD	CO	CD	•—<	t'-	(Dl	(Dl	lO	05
LO t—I	CO	CO	CD	LO	t—I	05	<0	CO	CD-I—I	1—I
05	LO	tH	CD	05	OO	LO	CD	’ ~
O	C-l	H*	LO	lO	Hi	te-	-H
r-H	r-H
S)r2 >
!• E c ! J ■§
SS12SJ.
t:£t^ 3
•J §33^
5 G 'rt J Ol -H
m S ij2 o o č
s	0	
05 Dl	od CD	
O		
H1		
	CD •H	
G 05 10	S	
co CD		
CO CD		
G 5	G CD	
0		
Hf	C—	
CD CD CO	od CD	
CO CO		
CO	05 05	
£	£	
lO Dl lO		
05 CD	lO ID	
cd CO	G CD	
D-		
05		>
		1
		0
	£ X X	s
		fl
I •—5	05 G G is rt	8,0 •3 w •rH >N < 2S
<	rt^	B s
G	Or	1 g
m	O CO	55S
CO 10 O CO CD O CD CD CD 05 CD 05 lAcMC^ioCDlHOOOOtOCMOCM
LO	r-H
n.cDcoocr>co-i.coir-H--.pcr, rH CO CO lO tC- ID tC- CD 05 *-H Dl
H-i	CO »H C— CD CO H* t—I CO lO O lO
t-- CM r—\ CM CM CO CC> lO te- CO tH CD Dl	t-H	r-H
CO 05 H1 CO O O rH O CD Dl LO O 'H UDCMCMOOte-OOCDOCDCMOCO
O5O5lDC0CDtHCOO5CDH^CDrHC-LO r-H r-H Dl CO lO IH lO te- CD D- t-H Dl
Dl CO	CD	05 te- lO	t—1 lO Dl CO 05	CD	>—<
CD d!	'—i	G Dl rti	CO CD lO OO lO	•—i	D-
m8 >
g S^^-B
is S!
J T3
■K IS >
ifllllilMUt
fficCMOOmoOK^aiSa
•■a c/3
S m
00 CO
a N N 2
0^
co-ti
g-5
« s
■§55
š §
N .g
•-' g


■S a A .E, g g S
8 p 2 S m §• _ g ’S ^•5’ « ^ ■£ e ti 8 > > w ^ 2 .E a ■- E 3 8
l|fai;§
§>Iff!l 1-jiIbI
rt H -rH .cj O
P G G o ^ w
ttllll |lli tl
S § a a «3 s
'1 a S x > p ^
«lll||S l|IUp
4'Pl-fl ličili llpa-St
i!;.isp|i:-| ofSlfif-alli
> rt 2 8 Q-E! .g'aT o p p
O 0,1« T3 e 45 44 T3 XI
ra
E
N
C/3L- 'S i
45	a
3 % ^
N C
O
co
03 OJ
t—H >0
'3 8 G. G
rt £
G "■
igfSSžBM-E |8gE|g
^XP°2ti03	-^ ■£ p <4 - ^
8 2 g E “ o
ti7-§'S	4“ tia«8a; rt-*
o|,. g>ppg jBla^e-S,
'gSgigig^.H §s:-g>Ega3g
S E c 3 3 7 -S ti a-g; S g a-E-fe
-“Sa|£|> 3m°!j.s
a B c “ £ = J '3^2--
ti 45 s a S .E a
Čl sl« SI
>S O, “ ft44 X P
s-tžll
i|Š|f|,-0'g|l|t|S sl
>8 a E S a
s ,S g S g .p
g £ EV-S-S
5 .«3	§•
f!i§i.s
O •rH o 50 O)
|a»-'šss
IlPIl
lillll
■8 p ^	'3 3
l31^ll olo
žl.gS-So ^0^
w a g. o'at § x
JI til»1
"lil
"S o
r g
8-Sggti^.al 'S a/ a ^3 x p 0 _g ti-E > “ ti| g a« °> o|BjBoxo
ol|S'"l|sJ
Sl mitl| žitni I'P
nalili
3,-S 043 a .8 g ti ra
a i
li
p
a43
^ S
G 2
S) G
a« ..
II
!| 1 E rt
w S N
G "
G rt
Q,r2
i3alS)2>gtipn| a,
,:&ti 03 S p a | g 8 o |
“B1U>§22-§:a
ž tin^ti-tiacsti >£
^ G
lil lili pl lel
ll!!i||ltslii.
^oEolŽag 8xJxg
In
'a >
’gQ
d) O
3 m
!l
VI H |'H
n
U N 03 03
H K
CD^C^JCOcOCDOitHCDCMlOH1
,~^r~H’H,—ItHCMCMCMCOH1
rt G CM CM .

H1 ^ IO CD IH CO 05 O tH CM tH tH tH
d) •“—H
£x £ S.S 3 O o a|
OD ^ X ti >
l:P,sl
rt .rH - rt 05
l^x aS
1 g J o g
^ “ m
■aB3
'lil
dT N Ph G rt . G ^ G
š|2SItl
a'a°¥oB|E
J£|3a5U
ililillt Ifilllii t! ppl!
o >8--,x8 gx
“i g a,g
•flPlfil
Illullt
a| g g « | S |
ffUliif
ItpItP
E»BBižaa,n
tS S g'5'S p ”-■£
m S|
>12.^IvE
ra
S2
ra
C/9
ra



itsii

IKAZIPOT
PHARE REŠUJE GORENJSKO
Stuart Thompson, izvedenec programa Evropske skupnosti za pomoč vzhodnoevropskim državam pri spreminjanju svojih gospodarstev v tržna, imenovanega PHARE, je pred dnevi po obisku v Sloveniji odšel v Bruselj s polno torbo predlogov in programov prestrukturiranja. Thompson je izvedenec za drobno gospodarstvo in se je zanimal predvsem za možnosti razvoja srednjih, malih, in družinskih (ali mikro) podjetij. Slovenska stran, to je ministrstvo za drobno gospodarstvo mu je pripravilo pet predlogov, pri katerih gre predvsem za spodbujanje razvoja podjetništva in za strokovno pomoč podjetnikom. Eden pa zajema celovito reševanje ene regije, in naključje je hotelo, da je ta regija Gorenjska.
Naključje omenjamo, ker je bilo treba podatke zbrati v nekaj dnevnih, ministrstvo pa je ocenilo, da jih bo najlaže dobilo na Gorenjskem.
»Sicer pa smo na ministrstvu že prej ugotovili, da je najbolje narediti celovit program reševanja regije, ne le posameznih središč v njej, kot so naredili v Mariboru,« nam je razložil Erič Tomas, svetovalec v ministrstvu za drobno gospodarstvo. »Zadevo smo zastavili tako, da ne bi reševali samo velikih industrijskih obratov, ki so v težavah ali domnevamo, da bodo vanje še zabredli,
ampak odprli perspektive množici ljudi, ki bodo brez posla, raznovrstnih zasebnih dejavnostih. Pri tem pa bomo do skrajnosti izkoristili tudi krajevne značilnosti. Pridobljene izkušnje bi lahko s pridom uporabili drugje v Sloveniji, kajti program PHARE terja, da se v delo vključijo ob njihovih tudi domači strokovnjaki, ki jih ustrezno izobrazijo.«
Na Gorenjskem je ta hip v nevarnosti, da izgubi delo 25 tisoč zaposlenih v 15 ogroženih podjetjih. Na drugi strani pa je kar 8000 kmetij premalo izkoriščenih, ki potrebujejo dopolnilne programe in strokovno pomoč pri preživetju in pri iskanju razvojnih možnosti. Stuart Thompson je bil zadovoljen s pestrostjo in številčnostjo zamisli, med katerimi so nekatere povsem samosvoje. Kot tržiška, da bi razvili center za zmajarstvo, za kar imajo nadvse ugodne klimatske in geografske pogoje.
Predlogi so za zdaj zajeli kranjsko, škofjeloško, tržiško, radovljiško in jeseniško občino, kasneje se bosta pridružili še kamniška in domžalska. Koliko bo prestrukturiranje regije veljalo, za zdaj seveda ni mogoče reči in tega podatka Stuart Thompson ni odnesel v Bruselj. Je pa zvedel, da so ostali štirje programi, ki naj bi jih PHARE pomagala uresničiti, vredni dobrih 200 milijonov ecujev. Ker je minister za znanost dr. Peter
Tancig kot koordinator vseh programov PHARE za Slovenijo pred dnevi v Bruslju podpisal prvi sporazum med Slovenijo in PHARE, po katerem bo Slovenija lahko koristila 7 milijonov ecujev, nas je zanimalo, čemu je slovenska stran g. Thompsonu predstavila tako drage programe, zlasti še, ko je za razvoj drobnega gospodarstva predviden le milijon ecujev.
»Slovenija ima možnost dobiti še precej več nepovratne finančne pomoči, čeprav je jasno, da bodo večjo težo predstavljali strokovni nasveti, izobraževanje ter tehnična pomoč,« nam je odgovoril Erič Tomas. »Tom Garvey, direktor PHARE, je ob obisku pred več kot mesecem dni namignil, da bi lahko dobili kakih 20 milijonov ecujev. Mi bi bili veseli, če bi se ta napoved uresničila. Moram pa dodati, da ima Slovenija še dodatne možnosti, saj v posameznih državah Zahodne Evrope obstaja še vrsta organizacij, kjer je možno dobiti pomoč. To bo pomembno zlasti pri posameznikih konkretnih dogovorih med slovenskimi in tujimi organizacijami.
Program za prestrukturiranje gorenjskega gospodarstva naj bi bil izdelan do potankosti v kakih treh mesecih, tako da bo takrat, ko bi Slovenija lahko začela izkoriščati dodeljenih ji 7 milijonov ecujev pomoči, nared.
Boris Rugelj
Oprema Kočevje: USPEŠNO LANSKO LETO IN NOVI IZDELKI
Takole so si privoščili delavci kočevske Opreme po proslavi, ki je potekala pod sloganom »KAKOVOST, POSLOVNOST IN KULTURA« in so z njo obeležili politično burnoT a poslovno uspešno lansko leto. Na njej je slovenski kipar Janez Boljka
v obliki modulne gradnje. Na področju zahtevnih oblačil pa so začeli uvajati aramidna vlakna, ki so negorljiva in trenutno najmočnejša, kar jih pozna svet. »Če nam Bog in Partija ne bosta posebej nagajala, si upam trditi, da smo sposobni v enem letu

KU/tm 3E roiMMO, 57 BUA^tŠjkZ \HtX) /ZqUSA ŠE VELIKO VEČjA Jp V

^rp'
,m v
ZAKIJUČNJ
’• .. •. .
RAČUN
— %hsi,\2h.
SMISEL ZA
PRIREJANJE
PODATKOV
Lani je slovensko gospodarstvo prigospodarilo za 31,4 milijarde tolarjev izgub, ob 1021 milijardah tolarjev prihodka. Skoraj dve tretjini izgub je pridelala industrija, 13,7 odstotka promet in zveze, 7,6 trgovina in 6,5 odstotka gradbeništvo, da omenimo samo najmočnejše izgubarske dejavnosti. Ob tem pa SDK ugotavlja, da je bilanca poslovnega uspeha slovenskega gospodarstva lepša (seveda navidez), kot bi smela biti glede na vse lanskoletne težave, ki so prizadele Slovenijo.
»predal svojemu namenu« skulpturo slona - simbol in maskoto Opreme. Zbranim je spregovoril predsednik podjetja Božidar Zajc, ki je med drugim dejal, da so v Opremi v dobrih dveh letih nadomestili več kot 75 odstotkov izdelkov z novimi, v katere so vložili 5 milijonov DEM in jih uspešno prodajajo. Posebej velja omeniti dva strateška projekta, sta že v fazi prototipne realizacije. Na področju medicinske opreme je to tretja generacija laboratorijskega pohištva
ponovno pridobiti izgubljena tržišča ali jih nadomestiti z novimi, zopet doseči že ustvarjen standard, plače v znesku 600 do 700 DEM in po dolgem času spremeniti trend rasti družbenega bruto produkta. V Opremi tako bo, za Slovenijo pa naj se pokažejo ljudje, ki si upajo to obveznost prevzeti na svoja ramena in biti za to nagrajeni ali zaznamovani,« je poudaril Zajc in povabil goste na ogled razstave novih izdelkov. Slika: Sašo Bernardi Tekst: I. K.
BREZ POLITIKE DO DOMAČEGA GOSTA
SVOBODA BIVANJA
Sejem Svoboda bivanja na Gospodarskem razstavišču od 7. do 11. aprila bo tretji in s tem zadnji v sklopu treh sejemskih prireditev Alpe Adria. Na tiskovni konferenci so organizatorji povedali, da so z obiskom prejšnjih dveh sejmov Svoboda ustvarjanja in Svoboda gibanja zelo zadovoljni, saj so skupaj prodali kar 52 tisoč vstopnic.
Razstavne salone na sejmu Svoboda bivanja bo združevalo skupno »Vse za dom, gospodinjstvo in hobi«. Obiskovalci si bodo lahko ogledali električne stroje in orodja, belo tehniko in gostinsko opremo, različne materiale za zaključna dela, stavbno pohištvo, notranjo stanovanjsko opremo, glasbila in avdio-video tehniko. Na zunanjih površinah Gospodarskega razstavišča pa bodo na ogled kmetijski stroji, vrtne ute in bazeni ter sedežne garniture.
Prvič doslej so se spomnili tudi na svobodo bivanja otrok, saj. jim bodo na 450 kvadratnih metrih zgradili pravcato mesto iz lego kock - Legoland.
Do sedaj se je za udeležbo na sejmu prijavilo že 260 razstav-
Ijalcev iz Slovenije in devetih tujih držav, ki bodo svoje izdelke razgrnili kar na 8000 kvadratnih metrih zaprtega in 450 kvadratnih metrih zunanjega prostora. Sejem bo 7. aprila ob 10. uri odprl Izidor Rejc, minister za industrijo in gradbeništvo Republike Slovenije.
T.u. B.H.
Turistična zveza Slovenije je te dni poskrbela za sestanek z eno samo točko dnevnega reda: možnosti za dopustovanje domačega gosta. Ob tem se bo marsikdo, ki se bori za preživetje in je zaradi socialne negotovosti ob miren spanec, prav gotovo namrdnil.
Kako do denarja za počitnice, ko pa ga zmanjkuje že za plačevanje položnic? In ne gre oporekati. Še kako namreč drži, da si mnogi izmed nas še lep čas ne bodo mogli privoščiti zasluženih počitnic.
Pa zato kljub vsemu ne gre metati puške v koruzo. Res je namreč, da je v primerjavi s preteklostjo postal življenjski prostor Slovenca žalostno majhen in da so naši žepi letos še veliko bolj prazni, kot so bili kdajkoli poprej, vendar se, vsaj nekateri, dopustu gotovo ne bodo odpovedali. Verjetno se ne bomo sončili v Črnogorskem primorju in tudi ne čofotali v sinjem morju pod Bičkovim, si bomo pa vzeli
lahko prinašalo turistično gospodarstvo, zares, blago povedano, zelo nenavadno. Nadalje je treba letos računati, poudarja dr.
pravkar izšlo
mag. Aleksej Cvetko
NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Brošura je izšla v založbi ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana
Naročita jo lahko na naslov:
e
Dalmatinova 4, Ljubljana, c/ilSTi tel. 061/321-255 ali 110-033, fax. 061/317-298
Bo julija kaj bolj živahno?
nekaj dni za pošten oddih v svoji Sloveniji. Če bo le to prenesel naš družinski proračun.
Ob razmišljanjih, kaj nam bo prineslo poletje 92, dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije opozarja na tri stvari. Med drugim ga povsem upravičeno skrbi znana ugotovitev, da v Sloveniji še vedno nimamo politike do domačega gosta. Do je do turista, ki je najbolj zanesljiv in obenem pogosto tudi najboljši gost. To je ob vsem govorjenju o tem, kaj vse bi nam
Marjan Rožič, da vse več ljudi živi v bedi, da imamo že 100.000 nezaposlenih in da se tudi tisti, ki imajo redne dohodke, denimo upokojenci, stežka tolčejo iz meseca v mesec. Ja, medtem ko životarijo tisti, ki delajo, in se težko preživljajo oni, ki so garali vse življenje, bi lahko za mlade dejali, ne le da so povsem brez cvenka, ampak da so celo že brez spodnjic. In kdor je brez le-teh, si nedvomno presneto težko privošči kaj lepega.
Pa še k tretji misli predsednika
Turistične zveze Slovenije. Prav zaradi hude krize, v kateri smo se znašli in nam jemlje dušni mir, nam je dopust še toliko bolj potreben, opozarja dr. Marjan Rožič. In lahko mu le pritrdimo. Toda kako, kje vzeti denar za počitnice?
No, prav o tem je tekla beseda na omenjenem sestanku. Da ne bo sredi turistične sezone prevelikega razočaranja, naj kar brez ovinkov povemo, da bo marsikje na naši obali in tudi v notranjosti tako, kot je bilo včasih. Ne bo popustov. Hotelirji računajo, da bodo imeli polne roke dela in da Slovenci ne bomo »tvegali« počitnic kje v Istri ali na Kvarnerskih otokih. Pa se bodo ušteli. Že zato, ker naši konkurenti obljubljajo zares dostopne cene. Sedaj, na primer, lahko dopustujete na Malem Lošinju za 9'mark dnevno (polni penzion), pri nas pa morate odšteti 60 mark (za polpenzion).
Organizatorji počitnikovanja na vasi pa so pripravili vrsto ugodnosti. Zgornja cena polnega penziona bo v najlepši sobi in ob najbolj obloženi mizi 35 mark na dan. Pri tem pa bodo gostje deležni vrste popustov. Družinski, na primer, bodo znašali tudi do 40 odstotkov. Posebni popusti bodo tudi za upokojence, za kar organizatorji dopusta na vasi omogočajo tudi namensko varčevanje. Ni kaj, dobro razmišljajo.
O tem, ali bi kazalo imeti v prihodnje v Sloveniji posebne nižje cene za domače goste in nekoliko višje za tujce, so mnenja različna. Zato bo tudi praksa različna. Pri tem je najbolj pomembno, da bo za nas počitnikovanje v vsakem primeru precej velika naložba. Vsekakor pa bodo tisti, ki bodo ob konkurenčnih cenah veliko nudili oziroma več kot drugi, zelo verjetno imeli polne roke dela. Zato pač, ker bomo vsi skupaj svoje tolarje zelo skrbno obračali in nam na kraj pameti ne bo prišlo, da bi komu karkoli podarili.
Andrej Ulaga
KAŽIPOT
NA REŠETU
r
A
če kje drži tista, ki gotovo ni iz trte izvita, da nikar ne glejte politika v usta, ampak se raje potipajte po žepu, če je vaša denarnica še v njem, potem je to pri sprejemanju državnega proračuna. Toliko lepih besed in skrbi za ljudstvo najbrž ne boste slišali do naslednjih volitev. In če niste z obema nogama trdno na tleh, so vas prepričati, da vam brez državnih uradnikov, ki vam poberejo več kot polovico ustvarjenega, sploh ni moč živeti. Kakor koli že. nekaj čez 174 milijard tolarjev, ali za vašo boljšo predstavo polčetrta milijarda nemških mark, se bo začela vrteti. Številka je lahko velika, lahko pa tudi ne. Po zakonu o proračunu bodo vsi »porabniki« dobili manj, kot mislijo, da jim pripada. Tako se bo denimo nova slovenska vojska morala zadovoljiti s približno tretjino od zahtevanih 23 milijard tolarjev. So pa tudi taki, ki mislijo, da je še to preveč in da bi bilo bolje del tega denarja nameniti šolstvu. Podobno velja tudi za policijo. Po vročih razpravah bi lahko sodili, da nam struktura sprejetega proračuna odkriva slovensko razvojno strategijo. Pa ni tako. Je pač seštevek pogosto zelo glasnega merjenja moči posameznih skupin pritiska, da si državni kolač razdelijo čimbolj po svojem okusu (in potrebah). Samo po sebi je to čisto normalno, če poteka po nekakšni sredinski črti, ki se ji reče razvojni program Ker tega slovenski parlament ni bi! sposoben izterjati od Peterle-tove vlade, je nastala idealna podlaga za ribarjenje v kalnem. Pač v stilu z najvišjega mesta vladne palače na Prešernovi 8: če bo špičasto, bodo vile, če bo okroglo, pa lopata.
SKLAD SOLIDARNOSTNE POMOČI
RED V GOSPODARSTVU
Trboveljski sklad solidarnostne posmrtninske pomoči že 17 let uspešno pomaga ljudem v najtežji stiski, ob smrti v družini. Te dni so na letni skupščini sklada, ki sta ga 1975. leta ustanovila občinski sindikalni svet in društvo upokojencev Trbovlje, ugotovili, da je sklad tudi prejšnje leto dobro delal in veliko pomagal ljudem. Največ zahvale za dobro delo sklada pa sta požela predsednik sklada Janez Malovrh in Tine Lenarčič. V čem je šarm takega sklada? V Trbov-
ljah vanj vplačuje 12730 občanov letno »članarino«, ki znaša za letošnje leto borih 400 tolarjev. V primeru smrti v družini pa upravičenec do pomoči skupaj s pomočjo, za minuli mesec je znašala 25000 tolarjev, in sredstvi iz pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, praktično pokrije vse pogrebne stroške. Pomoč iz sklada ni posojilo! S pametnim gospodarjenjem se v skladu nabere vedno več denarja, kot ga letno porabijo.
e. R.
Te dni naj bi se začela razprava o zakonu o gospodarskih družbah, ki ga je vlada skupaj s tezami pripravila nedolgo tega. Da gre za zelo resno in tudi zapleteno snov, dokazuje kar 564 členov, kolikor jih ima začetno zakonsko besedilo. V kratkem bo gradivo vzel v roke tudi skupščinski odbor za splošne gospodarske zadeve. Predsednik odbora Franc Grašič nam je povedal, da nima iluzij, da bi odbor k tako zahtevni in globoki problematiki lahko prispeval kaj bistvenega. Gre za izgradnjo si-
stema, skladnega s sistemi v džravah s tržnim gospodarstvom. Zakon bo določal le pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij, seveda pa bodo morala sedanja podjetja organiziranost prilagoditi temu zakonu. Med drugim to pomeni, da bodo morale d.d. in d. o. o. dokapitalizirati minimalni znesek osnovnega ali ustanovitvenega kapitala, zaradi tega se bo število podjetij, ki so bila ustanovli-jena z nekaj tisoč tolarji, pa praktično ne poslujejo, so mrtva, verjetno močno zmanjšalo. B. R.
Prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Ponovno o poklicnih boleznih
O poklicnih boleznih sem v tej rubriki že pisal (24. 5. 1991). Zakaj ponovno v tako kratkem času? Zato, ker meje k temu izzval članek v Nedeljskem dnevniku, kjer je avtor trdil, da skrivamo seznam poklicnih bolezni, da ga nikomur nočemo pokazati, skratka, da ljudi, ki imajo pravico do invalidnine kakor tudi do večjih prejemkov med bolovanjem, »okrog prinašamo«.
Z avtorjem tega zapisa se nikakor ne strinjam. Še vedno velja seznam, pa da bom karseda natančen, v Republiki Sloveniji še vedno velja Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ št. 38 z dne 22. 7.1983. Če sem to zapisal,TeTjašhoraa lahko vsak državljan ali zavarovanec v Sloveniji najde ta Uradni list in ugotovi, katere so poklicne bolezni, zaradi katerih ima lahko pravico do bonitet. Najprej je to:
-	100-odstotno nadomestilo za čas bolovanja,
-	pravica do višjega zneska, če je telesna okvara več kot 30-odstotna,
-	pravica do polne pokojnine ne glede na delovno dobo, če gre za invalida I. kategorije. Da pa ne bo spet kdo dejal, da seznam skrivamo, bom navedel, katere so tiste bolezni, ki jih lahko priznamo za poklicne bolezni:
•	zastrupitve s svincem ter njegovimi spojinami in zmesmi,
•	zastrupitve z živim srebrom ter njegovimi spojinami in amalgami,
•	zastrupitve z arzenom in njegovimi spojinami,
•	zastrupitve s fosforjem in njegovimi spojinami,
•	zastrupitve z manganom ter njegovimi spojinami in zmesmi,
•	zastrupitve s halogenimi elementi (s klorom, fluorom, bromom in jodom) in njegovimi spojinami,
•	zastrupitve z berilijem ter njegovimi spojinami in zmesmi,
•	zastrupitve s kadmijem ter njegovimi spojinami in zmesmi,
•	zastrupitve s selenom, vanadijem ter njegovimi spojinami in zmesmi,
•	zastrupitve s kromom in njegovimi spojinami,
•	zastrupitve z nikljem in njegovimi spojinami,
•	zastrupitve z benzenom in njegovimi homologi ter drugimi strupenimi cikličnimi spojinami,
•	zastrupitve z nitro in amino spojinami benzena, njegovimi homologi in njihovimi derivati,
•	zastrupitve s halogenimi ogljikovimi maščobami in aromatske vrste (monoklormetan, triklormetan, etan, kloeretil ipd.),
•	zastrupitve s cikličnimi ogljikovodiki (nafta, benzin, vvhite špirit, kerozin ipd-),
•	sindrom akropatije v polimerizaciji viniikloridov z akroosteolizo ali brez nje,
•	zastrupitve z žveplovo kislino in njenim anhidridom (SOa) žveplovim vodikom, žveplovim ogljikom, dimetilsulfatom in drugimi škodljivimi žveplovimi spojinami,
•	zastrupitve z dušikovo kislino in njenimi estri (nitroglicerolom, dinitrogli-kolom idr.), njenimi anhidridi, dušikovimi oksidi, t. i. »nitroznimi plini«, drugimi derivati in amonijakom,
zastrupitve z alkoholi, estri, aldehidi in ketoni.
Piše:
Mag. Aleksej Cvetko
Pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu in pravica do dela s skrajšanim delovnim časom
Zakonske določbe novega zakona o tem, v kakšnih primerih pridobijo zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu ali pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, se ne razlikujejo veliko od dosedaj veljavnih določb.
Pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom ima delovni invalid III. kategorije invalidnosti, če je za tako delo zmožen brez poklicne rehabilitacije ali če se je za tako delo usposobil s poklicno rehabilitacijo.
Pravico do dela s skrajšanim delovnim časom na svojem delu ima delovni invalid II. kategorije invalidnosti, če to svoje delo lahko opravlja najmanj polovico polnega delovnega časa. Pravico do dela s skrajšanim delovnim časom na drugem ustreznem delu pa ima invalid II. kategorije invalidnosti, če ne more svojega dela opravljati niti polovico polnega delovnega časa: to velja tudi v primeru, če se je za tako delo usposobil s poklicno rehabilitacijo.
Za zavarovance, pri katerih nastane invalidnost v času šolanja;
-	dijake in študente pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah,
-	otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri praktičnem pouku v organizacijah za usposabljanje ali na obveznem praktičnem delu,
-	dijake in študente višjih in visokih šol pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij,
-	zavarovance, ki kot udeleženci mladinskih taborov v Republiki Sloveniji sodelujejo pri opravljanju del in nalog na mladinskem taboru,
velja, da imajo pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu samo. če so se s poklicno rehabilitacijo usposobili za tako delo, kar je zanje dodaten pogoj.
Delovnemu invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti, ki zaradi zdravstvenih razlogov lahko dela v enakih pogojih kot drugi delavci, se zagotovi opravljanje dela v skladu s priznanimi pravicami v organizaciji ali pri delodajalcu. Če ne more delati v enakih pogojih kot drugi delavci, se zaposli v posebni organizaciji za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, lahko pa se mu omogoči, da delo opravlja doma, če je to glede na njegovo invalidnost potrebno ter glede na vrsto in organizacijo dela izvedljivo. Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti mora nastopiti delo na drugem ustreznem delu oziroma delo s skrajšanim delovnim časom, ko mu je na podlagi dokončne odločbe o uveljavitvi ustrezne pravice preskrbljeno drugo ustrezno delo. Tako delo pa prične opravljati v roku, ki je določen v pogodbi o delu, ki jo je sklenil z organizacijo ali delodajalcem, oziroma je določen s sklepom organizacije ali delodajalca o razporeditvi na tako delo.
(Se nadaljuje)
KAŽIPOT CEN
Morda boste mislili, da gre za aprilsko šalo, vendar to ni nobena šala. Nov val podražitev je zopet najbolj prizadel osnovna živila, kot sta kruh in mleko. Spet bodo v vsaki družini prišla na vrsto nova izračunavanja, kako obrniti skromen mesečni dohodek, da bi prebrodili do naslednje plače. Gotovo bi bil dobrodošel tudi kak tolar, ki bi ga uspeli privarčevati. Zato preberite naslednje vrstice in presodite, kje boste ta teden kupovali.
Olje je najcenejše v Mercatorju na Slovenčevi, kis pa v Supermarketu, in sicer kar do 20 tolarjev. V Kašči boste dobili tudi do 16 tolarjev cenejšo sol, po špagete pa pojdite v Fortis na Vojkovi cesti. Tako kot že več tednov boste tudi tokrat največ privarčevali pri pralnem prašku, če ga boste kupili v Mercatorju na Slovenčevi, saj tam še vedno stane manj kot 600 tolarjev. In kot že rečene, se je mleko s prejšnjih 38,70 tolarja podražilo na 40,40 tolarja.
Nikar ne tarnajte nad visokimi cenami, saj se lahko samo še povišajo. Zato ne izgubljajte dragocenega časa, temveč hitro zavijte v najcenejše trgovine z našega seznama in nakupite vse potrebno.
BLAGO/TRGOVINA	Maxi-market Lj.	Supermarket Lj.	Nama Dunajska	Blagov. Bežigrad	Mercator Slovenc.	Emona Cigalet.	Delikatesa Dunajska	Emona Hubad.	Kašča Vojkova	Sončnica Maroltova	Fortis Vojkova	Forum Dunajska
OLJE - 11, steklenica Cekin-rastlinsko	127,80	115,40	-	138,30	113,10	127,80	130,10	-	-	124,40	-	119,90
KIS - 11, PVC Šampionka-vinski	126,00	110,60	-	-	-	131,10	-	-	131,00	-	-	127,10
SLADKOR -1 kg TSO Ormož-kristal	62,50	70,60	-	-	68,70	70,60	70,00	-	68,60	73,60	69,30	65,90
SOL - 1 kg, morska Droga-mleta	44,70	44,70	51,00	55,90	44,90	50,60	43,20	44,70	39,00	49,40	44,60	44,90
MOKA - 2 kg Mlinotest-tip 500	59,70	55,20	-	-	-	55,20	-	55,20	-	56,90	-	-
SALAMA -1 kg MIZ Emona-posebna	407,50	407,50	427,10	436,50	-	407,50	-	407,50	-	-	-	-
SADNI SIRUP - 11 Fructal - Jabolko	182,50	-	182,50	182,50	-	-	-	-	-	192,70	-	-
MLEKO - 11, PVC LM-3,2%	40,50	40,40	-	40,40	40,40	40,40	40,40	40,40	40,50	40,50	-	-
ŠPAGETI-0,5 kg Mlinotest - Ceres	66,80	-	-	-	66,80	69,90	-	66,80	-	72,30	55,80	-
PRALNI PRAŠEK Henkel-Persil	720,10	720,10	750,00	720,10	592,90	-	-	720,10	-	732,20	-	771,90
SCT sredi Moskve zgradil šest poslovnih stavb
Poslovni prostori zahodnih podjetij v ulici Južinski pereluk
SCT je zgradil pod nadzorom moskovskega spomeniškega varstva šest zgradb
Podoba realne ruske arhitekture 19. stoletja s številnimi štukaturami na fasadi
Prehodi med zgradbami so z^,1!! ^klenimi stenami, ki prepuščajo svetlobo
Dokaz, da se dežela, ki je še donedavna veljala - za hermetično zaprto, zares odpira svetu, je vstop vanjo. To smo lahko občutili sredi februarja letos že na mednarodnem letališču Šeremetjevo, kamor smo z Brnika prileteli z Adriinim letalom. Tri dni potem, ko je ruski konzul Jurij Girenko izročil slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu noto o priznanju Slovenije, smo v to državo brez velikih formalnosti vstopili s slovenskim potnim listom. Prijetno presenečenje!
Moskva, mesto v katerem (brez predmestij) prebiva šest milijonov prebivalcev, njena površina pa je tako velika, da zunanja mestna obvoznica, ki v krogu oklepa mesto, meri kar 120 kilometrov, na vsakem koraku daje vtis velikih sprememb. V središču in najbližji okolici so že številna gradbišča. V teku je projekt obnove starega moskovskega jedra. Nemci, Avstrijci, Poljaki in drugi gradbeniki, pa tudi Slovenci obnavljajo Moskvo. S pomočjo kapitala razvitih držav. Ta je kljub številnim notranjim pretresom, ki so značilni za obdobje po uvedbi demokratične oblasti v Rusiji, že začel izkoriščati možnost, ki se mu ponuja. Postopoma prihaja v deželo, ki zaradi sprememb doživlja svoje travme, a lahko pomeni v bližnji in daljni prihodnosti odlično priložnost in predvsem nove trge, neizmernih velikosti.
Domača ruska podjetja in zahodne firme so v Moskvi in drugod ustanovila že več kot tisoč mešanih podjetij - joint ventures. Med najuspešnejšimi je »Perestroika joint venture«, ki sta ga že junija 1988 ustanovila moskovska gradbena organizacija Mosimstroj in ameriška skupina The VVorsham group. Podjetje se ukvarja z nepremičninami in gradnjo ter oddajo objektov za poslovne prostore tujih predstavništev v Moskvi. S tem podjetjem je navezal poslovne odnose tudi SCT ter 23. maja 1990 sklenil pogodbo za projektiranje in gradnjo objektov v ulici Južinski pereluk.
>>To je prvi projekt v Moskvi, na katerem delajo skupaj ruski in slovenski gradbeni strokovnjaki,« poudarja Igor Žukov, direktor projekta Perestroika joint venture. »Predstavništvom tujih firm gradimo sodobne, dobro opremljene prostore. Da bi zagotovili svetovno raven, smo se odločili za sodelovanje z izkušenimi tujimi gradbenimi firmami. Pogodbo z SCT smo sklenili potem, ko je vaše podjetje zmagalo na razpisu. V mednarodni konkurenci je ponudilo najboljše pogoje. Gradnjo objektov financiramo s sredstvi podjetij, ki bodo uporabljala te prostore. To so firme Du pont, Ciba Geigy in grupa IRI.«
Mesec dni po podpisu pogodbe so slovenski strokovnjaki začeli projektirati poslovno sosesko. Pri načrtih za fasado in notranjo ureditev so sodelovali projektanti projektnega biroja Mersons part-neri iz Moskve. Pri projektiranju so morali upošte-■ • vati zahteve moskovskega spomeniškega varstva:
V Moskvi, glavnem mestu nekdanje Sovjetske zveze, današnje Ruske federacije, je uspešno končan prvi veliki projekt izvajalca SCT iz Ljubljane. »Perestrojka«, kot so popularno imenovali gradnjo šestih zgadb v samem središču mesta, manj kot pet minut hoje od Kremlja, je dokaz, da se slovenski gradbeniki z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na tujih (predvsem zahodnih in arabskih) trgih, uspešno lahko spopadejo tudi z rusko zimo. Pa ne le s temperaturami, ki so pozimi segale do minus 36 stopinj Celzija, pač pa tudi z izjemno zahtevnimi ruskimi standardi. In zopet ne samo ruskimi, kajti poslovni objekti v ulici Južinski pereluk so zahtevali gradnjo po najzahtevnejših, zahodnih - švicarskih, ameriških in italijanskih - standardih. V novih zgradbah so namreč predstavništva podjetij iz teh dežel.
nove zgradbe morajo imeti natančno tako podobo, kot so jo imele stare, ki so pred tem stale na tem mestu. Tako so novi objekti zgrajeni s pomočjo sodobnih tehnologij, vendar povsem v stilu realne ruske arhitekture 19. stoletja. Predvsem je poudarjena fasada s številnimi štukaturami. Gradnjo so ves čas nadzorovali strokovnjaki spomeniškega varstva, ki niso dovolili prav nobenih odstopanj pri zunanjih merah objetov.
Ko so se gradbinci SCT oktobra 1990 spopadli z delom, so najprej naleteli na izredno zapletene hidrogeološke razmere in visoko raven podtalnice. Že pri prvem odkopu v globino 2,5 metra je voda zalila gradbeno jamo. Ker pa je bilo potrebno kopati kar osem metrov globoko (zaradi gradnje podzemnih garaž), so bili potrebni številni sanacijski ukrepi. Veliko sivih las so graditeljem povzročale sosednje zgradbe, ki so temeljene precej višje kot pa nove. Sanacijski predlog strokovnjakov Geološkega zavoda ni bil uspešen, zato so se na gradbišču, ki ga je vodil Sulejman Kumalič, odločili, da bodo vodo zadrževali z odprtimi vodnjaki, z najbolj preprosto, a učinkovito tehnologijo. Potem so, kljub prihajajoči zimi, v mesecu dni jamo izkopali.
Vseh šest zgradb je med seboj povezanih, v kleti pod njimi pa je garaža s 44 parkirnimi prostori. Graditelji so se ves čas gradnje spopadali s številnimi dodatnimi željami investitorja in spremembami projektov. Pestila jih je huda zima z izjemno nizkimi temperaturami, tako da so med gradnjo posamezne dele morali pokrivati s cerado in prostor ogrevati z vpihavanjem toplega zraka s pomočjo plinskih gorilcev. Tudi moskovsko kontinentalno podnebje ni bilo nič prijazno, saj je večkrat dnevno deževalo in gradbišče je bilo ves čas blatno.
Objekti so narejeni iz monolitnih armiranobetonskih sten, opeko so uporabili le za fasadno oblogo. Vsi gradbeni materiali so ruskega porekla, zahtevnejši materiali za instalacije in obrtniška dela pa so uvoženi iz Slovenije in drugih - predvsem zahodnih držav. Tako je izolacijske materiale, kot je denimo tervol brez vsebnosti fenola, dobavila novomeška Krka.
Kdo bo najemnik poslovnih stavb, je postalo znano šele aprila naslednjega leta, ko je investitor sklenil pogodbi za prve tri stavbe s firmama Ciba Geigy in Du pont. To pa je pomenilo tudi začetek projektiranja notranjosti zgradb. Švicarski projektivni biro Martin D je naredil načrte in potem tudi nadziral gradnjo. Notranjost zgradb je pravo nasprotje klasicistične zunanjosti. Bogati vhodi, razkošna stopnišča, najsodobnejše strojne in elektro instalacije, oprema...
Marjan Trtnik, ki je v drugem delu posla skrbel za usklajevanje del na področju strojnih in elektro instalacij, poudarja, da tako zahtevnih projektov doslej še niso izvajali. V zgradbah je kar 27 različnih instalacijskih sistemov. Več vrst razsvetljave (fluorescentna, klasična, zasilna, varnostna in dekorativna s halogenimi svetilkami in neonom), električna dvigala, inventorsko napajanje s stabilno napetostjo za računalnike, računalniške
Izjemen tempo in povečani napori vseh zaposlenih pri projektu so zahtevali primerno prehrano. Najprej so imeli rusko kuhinjo. Hrana je bila slabe kakovosti in še draga povrhu. Potem so iz Ljubljane v Moskvo pripeljali lastno kuhinjo. Delavci, ki so v konicah delali v dveh izmenah, so bili nad njo navdušeni. Ob črni menjavi dolarja in nakupu artiklov je bila hrana tudi cenejša. Poleg tega pa so jo »vzljubili« tudi njihovi ruski sodelavci.
Veliko časa so porabili za prevoz na delo in z njega, saj so stanovali v nastanitvenem centru na jugovzhodu Moskve, oddaljenem 30 kilometrov od gradbišča. Vožnja s starimi ruskimi avtobusi skozi mesto je trajala uro in pol v vsako smer, v gneči pa tudi dve uri.
mreže, protipožarni, varnostni in protiviC.T)".1 Sl‘ stemi s centralami, telefonske instalacije velikih zmogljivosti z direktnimi in internimi linijami ter centralami, avdio in video povezave s kamerami in napravami za reprodukcijo, TV sistem za sprejem štirih ruskih in treh satelitskih programov, avtomatsko odpiranje vhodnih vrat v garažo, naprave za prezračevanje, gašenje, toplo in hladno sanitarno vodo, ogrevanje, vodno gašenje garaže, sistemi za zajemanje in odvod dima, za avtomatski dvig pritiska vode, avtomatsko zapiranje požarnih loput...
Vsi delavci SCT so delali ves čas pospešeno, praktično non-stop, ob petkih in Svetkih, podnevi in ponoči. Tako so do oktobra lanskega leta uspeli dokončati prve tri zgradbe (Južinski pereluk 15/1, 15/2 in 13/2) in jih predati investitorju. Konec preteklega leta so se vanje že vselila predstavništva več podjetij. Poleg omenjenih še Švicarska banka, Philip Moriss in druga. Prav sedaj pa se končuje tudi gradnja preostalih treh zgradb (11/1, 11/2 in 13/1). Najemnik teh prostorov bo italijansko združenje IRI (za osem različnih italijanskih podjetij). Najemniki prostorov so zahtevali, da se pri gradnji upoštevajo tudi njihovi standardi, kar je za izvajalce pomenilo dodaten napor, ki pa so ga uspešno zmogli.
Direktor projekta Igor Žukov je navdušen nad skupno opravljenim delom. »Trudimo se, drug drugemu pomagamo. Zelo zanimivo je delati s slovenskimi strokovnjaki. Veliko se lahko naučimo od njih. Mislim, da je tako sodelovanje dobro za obe strani. Perestroika joint venture bo nadaljevala gradnjo objektov za poslovne prostore tujih predstavništev. Načrtujemo tudi gradnjo hotelov in že sodelujemo s firmo Milton. Imamo velike načrte in nameravamo še sodelovati s firmo SCT.«
Ali prva lastovka, poslovna soseska s skoraj 8500 kvadratnimi metri površin, slovenskemu gradbenemu podjetju SCT iz Ljubljane prinaša pomlad na ruskem tržišču? Vse kaže, da jo, kajti vrhunska kakovost opravljenega dela dokazuje sposobnost strokovnjakov SCT. »Mnogi navdušeni obiskovalci novozgrajenih stavb to potrjujejo. Tudi arhitekt Merson, predsednik združenja arhitektov Moskve, ki je osebno prinesel predlog za ponudbo šestih novih objetov, posel, ki naj bi ga opravili skupaj z Italijani,« pravi vidno zadovoljen diplomirani gradbeni inženir z dolgoletnimi izkušnjami v tujini - Sulejman Kumalič. »Investitorji nam zaupajo. To zaupanje moramo krepiti, hkrati pa biti na tem trgu še bolj agresivni. Posla je dovolj za vse, ki so sposobni, še posebej pa so perspektivni bartelski posli. Le slovenski kooperanti se bodo morali s svojimi cenami prilagoditi svetovni konkurenci, kajti nemogoče je, da so na primer avstrijski proizvajalci oken cenejši od slovenskih.«
S. N.
•' Notranjost novih zgradb - razkošje barv, opreme in instalacij	Igra svetlobe in luči	Vertikale in horizontale interierja
m
TW,
3. aprila 1992
ZmmiSKA RAZPOTJA
SPLOSNI OTROŠKI DODATEK
Zveza družin Slovenije je sprožila pobudo za takojšnjo uvedbo univerzalnega oziroma splošnega otroškega dodatka, s katerim bi ublažili vse večjo revščino pri družinah z otroki in enakomerneje razporedili bremena krize. »Opredeljevanje do te pobude bo nekakšen lakmusov papir, koliko stranke resno mislijo, ko govorijo o večji skrbi za otroke,« meni Andreja Černak-Meglič, članica Zveze družin, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine.
Podobna pobuda je že prišla na skupščinske klopi. Družbenopolitični zbor in zbor občin sta na zadnjem zasedanju republiške skupščine že sklenila, da mora vlada v štirinajstih dneh predložiti takšen osnutek zakona o družinskih dajatvah, ki naj bi med drugim opredelil tudi univerzalni otroški dodatek. Ta naj bi v povprečju zagotavljal pokrivanje vsaj 20 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Zdaj je na vrsti še zbor združenega dela, ki bo o tem sklepal na prihodnjem zasedanju.
Univerzalni otroški dodatek dobivajo otroci domala v vseh evropskih državah. Tako zelo ozko vezan na določeno število otrok, kot je pri nas, pa ni nikjer. Otroški dodatek dobivajo namreč le najbolj socialno ogroženi otroci in še to zelo majhnega. Šestčlanska družina v Ljubljani dobiva denimo za štiri majhne otroke skupaj manj kot šest tisočakov mesečno!
dreja Černak-Meglič. »Zdaj je pravi trenutek, da sprožimo mehanizme družbenega posega v obliki univerzalnega otroškega dodatka, ki bo dvigoval kupno moč prebivalstva.« Univerzalni otroški dodatek, ki bi zajel 85 do 90 od-
davčnega razreda narašča tudi učinek olajšav.
V drugo pa smo udarili mimo zato, ker je zdajšnji otroški dodatek preveč selektiven - dobiva ga le vsak četrti otrok in povrh vsega je še smešno nizek.
V ČIGAVI VLADI JE MINISTER
Sindikati zdravstva in socialnega skrbs.tva Slovenije so ogorčeni. Pripravljeni so se pogajati o uresničevanju panožne kolektivne pogodbe, vendar ne za vsako ceno. Predvsem ne pristajajo na to, da je izhodiščni osebni dohodek po panožni kolektivni pogodbi nižji od zajamčenega osebnega dohodka, ki je ta hip 15.820 tolarjev bruto osebnega dohodka.
Najbolj jih jezi, da vlada ne upošteva njihovih dosedanjih pogajanj z ministrom dr. Božidarjem Voljčem. V pogajanjih z ministrom so se sindikati s področja zdravstva in socialnega skrbstva namreč dogovorili, da je všina izhodiščnega osebnega dohodka za mesec marec enaka zajamčenemu osebnemu dohodku. Dogovorili so se tudi, da je to akontacija, takoj ko bo znan dejanski priliv sredstev v zavarovalnico, se bodo sindikati in minister dogovorili o možnem poračunu. To naj bi bil skupni prispevek obeh pogodbenih strani pri uveljavljanju kolektivne pogodbe, saj je vsaka stran popustila za deset odstotkov pri izhodiščnem izračunu.
Naslednji dan po seji vlade, 26. marca, pa je minister obvestil sindikate, da je potreben nov krog pogajanj, saj vlada kaj takega ne dovoli. Sindikati zato postavljajo slovenski vladi javno vprašanje, kakšna so pravzaprav pooblastila resornega ministrstva, če se njegovi dogovori ne upoštevajo. Hkrati pa od vlade zahtevajo, da takoj izroči ustrezna pooblastila svojemu ministru za zdravstvo, družino in socialno varstvo. Zdi se torej, da so v vladi posamezna ministrstva le za okras, z okrasom pa se ni kaj pogovarjati.
M. F.
Socialne razmere pri nas niso slabe, ampak so naravnost katastrofalne. Dva povprečna osebna dohodka v decembru 1991 ne pokrivata niti minimalnih življenjskih stro-
as,
d« bi ga	približni, 85 do 90 odsUiiUv , ,,:l,
nas še vedno nimamo.
Sredstva za te namene bi se pri nas povečala od zdajšnjega 0,6
- ,	,	..	■ ...............0,« do 3 od-
stotke družbenega proizvoda (Avstrija 2,8, Francija 3,0% DP).
Šim,
Deset let stara pobuda
Pobuda o univerzalnem otroškem dodatku je stara že deset let, zadnje čase pa vse
bolj prihaja v ospredje. »Ekonomska kriza že tako kaže zobe, da danes lahko govorimo o lakoti in stradanju mnogih družin,« opozarja An-
NASLIKANEGA HRUHA NE MOREŠ POJESTI.
(Korejski pregovor)
stotkov vseh otrok in mladine, je najbolj učinkovit mehanizem za razdelitev dohodkov v korist družin z otroki.
Vse študije, ki obravnavajo prihodke družin z otroki, namreč kažejo, da se stroški družine z vsakim otrokom bistveno povišajo. Analiza minimalnih življenjskih stroškov družin lani v novembru pove, da so le-ti za 35 odstotkov večji, če družina vzdržuje enega, za 69 odstotkov večji, če družina vzdržuje dva, in za 104 odstotke večji, če družina vzdržuje tri otroke!
Analize hkrati kažejo, da prejema otroški dodatek pri nas komaj četrtina oziroma 25 odstotkov otrok. Njegova povprečna višina v letu 1991 je bila le 935 tolarjev oziroma 17 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, v decembru lani pa 1750 tolarjev oziroma 16 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.
Davčne olajšave in otroški dodatki
Evropske države uporabljajo med različnimi oblikami finančnih pomoči družinam z otroki dva temeljna ukrepa: prvi so davčne olajšave za vzdrževanega člana - otroka, drugi pa so neposredne denarne dajatve družinam: to so družinski oziroma otroški dodatki. Praviloma je njun skupni učinek takšen, da po-krijeta skupaj 40 odstotkov življenjskih stroškov otroka.
Pri nas smo sicer vpeljali oba ukrepa (davčne olajšave in otroške dodatke), vendar smo obakrat udarili mimo. Učinki davčnih olajšav so pre-pičli, saj znašajo za enega otroka 6,5, za dva otroka 8,4 in za tri otroke 12,6 odstotka minimalnih življenjskih stroškov pri povprečnem osebnem dohodku. Davčne olajšave so enake za vse zaposlene. Upoštevajo se kot odbitne postavke pred uvrstitvijo v davčni razred. Ker pa je davčna lestvica progresivna, razlike v osebnih dohodkih zaposlenih z davčnimi olajšavami ali brez njih naraščajo s prehajanjem v višji denarni razred. Tako lahko ugotovimo, da imajo večji učinek pri višjih kot pri nižjih davčnih razredih. Skratka, z višino

škov tričlanske, kaj šele štiri-ali petčlanske družine. Pa tudi podatki za januar in februar ne obetajo nič bolje. Znano pa je, da okrog 70 do 75 odstotkov zaposlenih prejema plačo pod slovenskim povprečjem ali okrog njega.
Otrokom je zato treba pomagati takoj. Če to ni moč narediti s prerazporeditvijo sredstev znotraj javne porabe, potem bi bilo treba poiskati dodatne finančne vire z obdavčevanjem premoženja, dedovanja. Zakon o družinskih dajatvah pa bi morali sprejeti tako in ne z njim mečkati do meseca maja ali pa še dlje.
Marija Frančeškin
VRAČANJE STANOVANJ LASTNIKOM________________________________
Razprodaja družbenih stanovanj je bolj ali manj končana. V prvi plan prihajajo zapleteni problemi upravljanja in denacionalizacije, ki zahtevajo temeljito strokovno znanje, hkrati pa tudi posluh za specifične težave ljudi, ki jih ti problemi zadevajo. Pri tem bo veliko število prizadetih na svoji koži občutilo, da so visokoleteče ideje eno, sposobnost organizacije in realizacije teh idej pa nekaj čisto drugega. Preveč prostora bi porabila, če bi naštevala, kaj vse se je od dobro zamišljenih načrtov stanovanjske reforme v kratkih petih mesecih izpridilo. Zato bom opozorila le na probleme, ki se napovedujejo ali že so zaradi denacionalizacije stanovanj.
Občine, ki so postale lastnice stanovanj, ki čakajo na denacionalizacijo, morajo z imetniki stanovanjske pravice skleniti trajne najemne pogodbe. Zakon zelo natančno določa, kakšna mora biti vsebina teh pogodb, in tudi to je zapisano, da ostanejo določila (trajne) najemne pogodbe v veljavi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije. V praksi pa je - vsaj v Ljubljani - tako, da so občine pooblastile za prevzem stanovanj in sklepanje najemnih pogodb ljubljansko Stanovanjsko podjetje.
Njegovi pooblaščenci na hitro popisujejo in prevzemajo stanovanja, vsiljujejo takojšen podpis vnaprej izpisanih pavšalnih najemnih pogodb in na proteste dajejo pojasnila, da gre tako in tako samo za začasne pogodbe. V te pogodbe pa se je, kdo ve kako in na čigavo zahtevo, vštulilo določilo, da lahko tako lastnik kot najemnik odpovesta pogodbo brez obrazložitve z 90-dnevnim odpovednim rokom. Niti opisani postopek, niti začasnost pogodb, niti izrecno zapisana možnost odpovedi niso v skladu z zakonskimi določili. Podpisniki teh pogodb pa so praviloma starejši ljudje, ki šele po temeljitem branju spoznavajo, kaj so pravzaprav podpisali.
Drug problem so imetniki stanovanjske pravice, ki so bili z odločbami vseljeni v lastniška stanovanja in jim je priznana samo pravica uporabe. Znano je, da bi morali vsi ti uporabniki v enem letu stanovanja izprazniti, občine oz. tisti, ki so jim ta stanovanja dodelili, pa zagotoviti (pravočasno seveda) nadomestna stanovanja. Povsod kjer so lastniki znani, so bile odločbe že vročene. Občine priznavajo svoje obveznosti v zvezi s tem, vse pa so tudi
povedale, da prostih stanovanj pač nimajo. V Ljubljani je že okrog 500 teh primerov, samo v občini Center blizu 300. Stanovanja, ki jih je treba izprazniti, so v starejih hišah, stanovalci so jih večinoma obnovili na svoje stroške in za dva- do trikrat povečali njihovo vrednost. Kateri predpis bo zdaj opredelil pravice teh uporabnikov do povračila neamortiziranih vlaganj, kdo bo poravnal stroške selitev in morda tudi nujne nadomestitve opreme, če sedanje opreme ne bo mogoče preseliti v nadomestna stanovanja?
In še hujši primer: na površje prihaja doslej še neugotovljeno število dolgoletnih najemnikov v privatnih stanovanjih z regularnimi najemnimi pogodbami. Nekateri med njimi so najemniki po 30,40 in celo več let in tudi oni so na svoje stroške modernizirali stanovanja. To so lahko storili samo s soglasjem lastnikov. Tudi ti najemniki dobivajo odpovedi, ki se glasijo na mesec, dva, največ tri mesece odpovednega roka. Dediči večinoma že pokojnih lastnikov se želijo vseliti ali pa drago oddajati lepo vzdrževana stanovanja, in pri tem jih pravice sedanjih najemnikov nič ne brigajo. Omenjene najemne pogodbe pa so prav tako trajne narave in jih lastniki lahko odpovedo samo, če najemnikom preskrbijo druga primerna stanovanja, ob izselitvi pa povrnejo neamortizirana vlaganja.
Že navedeni problemi dokazujejo, da lahko stanovanjski zakon tolmači vsak po svoje, kakor pač razume svoje kroisti. Prizadeti državljani pa se (še) ne zavedajo, da se bodo morali organizirati in takemu početju upreti.
Vika Šauta
14
m
3. aprila 1992
RAZllM IN SME
Sindrom učiteljskih plač
Vsaj za tri tarifne skupine ne zagotavljajo preživetja
S sprejetjem zakona o plačah v javnem šolstvu je najbrž zaključeno obdobje, ko je bil interes učiteljstva in vseh zaposlenih v šolstvu usmerjen k ustvarjanju čimvečjega dohodka in nato k njegovi delitvi. O tem, ali so šola kot podjetje za ustvarjanje dohodka, ravnatelji kot profitni mana-0 gerji ter računovodje kot najpomembnejši kadri kar prispevali k večji učinkovitosti slovenske šole kot vzgojne in izobraževalne ustanove, bi se dalo razpravljati. Prispevek najbrž ni bil velik, ker je učinkovitost majhna. Samoupravno urejanje plač je vsekakor imelo posledico, da smo se soočali z burnimi, skorajda mesečnimi razpravami o prenizkih plačah in velikih razlikah med plačami učiteljev ter zlasti velikih zaostajanjih v primerjavi s plačami v drugih javnih dejavnostih ali pa v gospodarstvu, kar je imelo za posledico burile proteste, bojkote in stavke. Večnega boja za vsaj malo boljši košček kruha, za vsaj približno enakovredno plačilo v primerjavi z drugimi so se gotovo naveličali tako zaposleni v šolah, sindikati, oblast predvsem pa ^ javnost.
Urejanja plač v javnem sektorju se je v letu 1990 lotil
slovenski izvršni svet s predlogom kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Sindikati v vsej svoji pluralnosti so splošno pogodbo pravzaprav zavračali, ker so želeli skleniti pogodbe za posamezne dejavnosti, tako kot so jih na veliko sklepale posamezne gospodarske dejavnosti. Po več kot enoletnem prerekanju med predstavniki vlade in številnih sindikatov je bila kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti septembra 1991 vendarle sklenjena. Skorajda v celoti je bila uveljavljena volja izvršnega sveta kot bodočega delodajalca, saj so bile iz pogodbe črtane skorajda vse pravice zaposlenih do soodločanja in sooupravljanja. V tarifnem delu, ki je izhodiščne plače za negospodarstvo in s tem tudi za šolstvo vezal na zadnje znane povprečno izplačane plače v gospodarstvu Slovenije, pa so sindikafi morali pristati na možnost, da se izhodiščne plače znižajo do 20%, če v proračunih delodajalca ne bo sredstev. Znižanje pa v času veljavnosti pogodbe ne sme trajati dlje kot tri mesece.
Po pričakovanju je izvršni svet Slovenije znižanje izhodiščnih plač začel uveljavljati
že takoj na začetku veljavnosti pogodbe. Kot pozitiven ukrep je najbrž potrebno oceniti sklep o kalkulativnih osnovah za določitev obsega sredstev za plače, ki je zavezal vse financerje, da zagotovijo potrebna sredstva, čeprav je razvrstitev v posamezne skupine zahtevnosti opravil izvršni svet sam, brez posveta s komerkoli. Zapletati pa se je začelo po preteku treh mesecev, ko se je nadaljevalo znižanje izhodiščnih plač za 20 % in povzročalo čedalje glasnejše proteste ostalih podpisnikov. Po petih mesecih veljavnosti pogodbe sedanja vlada sicer ponuja za 6% manjše zaostajanje izhodiščnih plač od predvidenih s pogodbo ter izraža pripravljenost na pogajanja in spoštovanje ostalih določil pogodbe. Vendar se ostali podpisniki soočajo z dejstvom, da je izhodiščna plača za najnižji tarifni razred za 1400 tolarjev nižja od zajamčene, da plače vsaj za tri tarifne skupine ne zagotavljajo preživetja, da se ne spoštujejo določila pogodbe glede pravic sindikatov idr.
Vlada po njenih ugotovitvah nima dovolj proračunskih sredstev, da bi kratkoročno realizirala pogodbo in s tem uveljavljala pravni odnos. Ravnanje vlade kot sopodpisnika spreminja po-
godbo v brezvreden kos papirja.
Minister za šolstvo in šport je zato najbrž upravičeno videl rešitev v zakonu o plačah delavcev v javnih vzgojnoizo-braževalnih zavodih. Kakorkoli je že potekalo enoletno sprejemanje zakona, je ta končno sprejet po meri vlade in naj bi v prihodnje zagotavljal dolgoročen in stabilen
plačni sistem. Vsekakor se bo izhodiščna plača za najnižji tarifni razred tudi v prihodnje izračunavala po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in naj bi bila enaka za vse proračunske uporabnike. Bati se je, da bodo plače ob nizki izhodiščni vrednosti za prvi tarifni razred še vedno nizke. Ostali proračunski uporabniki so si ohranili še
možnost nagrajevanja individualne delovne uspešnosti ter že v praksi izvajajo sistem dodatkov za nazive. Dodatke za nazive pedagoških in strokovnih delavcev uzakonja tudi zakon o plačah v šolstvu, vendar se ministrstvu očitno ne mudi izdelati pravilnika o napredovanju v nazive. Nazivi bodo namreč zahtevali dodatna proračunska sredstva.
Togo zavračanje vsakršne možnosti, da bi nekako povečali izhodiščne plače za nepedagoške delavce, ki prav gotovo tudi prispevajo k materialni kvaliteti naše šole, bo imelo za posledico, da bo sčasoma iz šol izginil zadnji dober hišnik, kuhar ali tudi računovodja. V skrajni diskriminaciji tega kadra so bili enotni tako predstavniki vlade, ministrstva ter pozicijski in opozicijski poslanci, ko so zavračali predlog sindikatov, da naj bi zakon omogočil vsaj individualno nagrajevanje delovne uspešnosti ter ljudi. Opozoril, da z izhodiščno plačo ne morejo preživeti, nihče ni hotel slišati. Morda bo bolj poštena rešitev, da bi te dejavnosti v prihodnje preselili v pristojnost komunalnih služb.
Ali bo zakon o plačah v šolstvu umiril duhove in usmeril pozornost učiteljstva k visokim pedagoškim ciljem, bo kmalu pokazala praksa. Praksa namreč vedno kaže, da so plače občutljiva tvarina, ki mu še tako čudodelen instrument, kot je zakon, v slovenskih razmerah ni vedno in povsem kos.
v
Spikove bodice
Vedno večje tatvin in ropov. To razumem. Ljudje so lačni. Samo zakaj potem narašča tudi število posilstev?
Nekdo mi je zadnjič rekel: -Daj za sendvič!-, pa sem dal. Potem je rekel: -Daj za pivo!-, pa sem tudi dal. Ljudje so tudi žejni. Kotično je izustil: -Daj za konjak!«, pa nisem dal. Že tako imamo preveč takih, ki ne mislijo s trezno glavo.
Še dobro, da je regrat trdoživ plevel, drugače bi ga že davno iztrebili.
Ko bomo predali podjetja v privatne roke, bo pa bolje. Zlasti za lastnike...
Nihče več ničesar ne stori zastonj ali udarniško, kot stno včasih rekli. Nihče več ni tako udarjen.
Predlagam, da uvedemo tudi davek na - lenobo.
Včasih: Več znaš, več veljaš.
Včeraj: Več znaš, bolj garaš.
Danes: Več znaš, manj imaš.
Vse bolj so mi všeč bolj rejene ženske. Tako lepo je videti sem in tja koga s polnim želodcem.
Povsod vre. V Bosni, na Hrvaškem, v bivši Sovjetski zvezi, samo v našem piskru ne.
Vladimir Tkalec
Junaki Planice
Ko v deželo pride pomlad, se zgodi Planica. Je mit, ki smo ga ustvarjali desetletja in iz njega napravili praznik. Letošnja Planica je bila deževna, oblačna in sončna hkrati. Predvsem pa odeta v rdečo Slovenčevo preobleko, skupaj z mnogimi vodilnimi slovenskimi politiki, ki so manifestirali prirediteljeve puhovke! Eni imajo srečo, možnosti in zveze.
Hkrati drugi vstopnic ne moremo plačati s čekom Ljubljanske banke. Ga ne vzamejo in konec, četudi je zakonito plačilno sredstvo Republike Slovenije. Toda kot kaže, to ni za Planico, zavito v rdečost Slovenca. Gotovina je gotovina, vstopnina vstopnina in na koncu te reši policaj, ki ti svetuje vnovčiti ček za potreben denar na bližnji bencinski črpalki.
Bil sem v nedeljo, ko je dolino pod Poncami obsijalo sonce in so od naših najdlje skakali predskakalci. Pa se nisem nič jezil, ker je bilo skakanje naših kot vso sezono in se nisem nadejal nobenih čudežev, kljub očitni politizaciji prireditve. Ljudje okrog mene so gledali mini-
strskega predsednika in se pripravljali na žvižganje, on pa je molčal. Že ve, zakaj! Planica je bila polna vsakdanjih ljudi. Tudi tokrat so ji dajali šarm, ki je zanjo značilen, potem ko dolino napolnijo zvoki fanfar in številnih glasbenih skupin, ki meditirajo o'b šankih in sodčkih. Tem ljudem, ki so prišli uživat in doživljat Planico, ni moč govoriti drugače kot z jezikom Planice. Natanko vedo, da jo letos zmorejo težje, kot so jo lani, in prišli so se poslovit od zime in ne sadit rožic politični pomladi. Prišli smo občudovat pogum ljudi, ki zmorejo leteti in skakati.
Tudi letos je nekaj otrok iskalo starše pri Čaplji in tudi tokrat sem ob sebi spoznal očanca, ki mu je hči prinesla stolček. Po prvi seriji je rekel, da zdaj ve, za kaj gre, in dodal: »ENKRAT PA SEM PLANICO DOŽIVEL TUDI JAZ.«
Tako je v svetu pod Poncami. Dež, veter, oblaki, sonce, pogum, pa tudi Zelenci, kot močvirje in izvir Save, niso daleč.
Milan Bratec
K
Skok v Južno Ameriko
Posebej v študentskih letih sem tako nekajkrat popotoval po ZDA, delal na Norveškem in Izraelu, pa tudi zadnja potovanja po Sovjetski zvezi, Kitajski, ZDA, Južni Ameriki, Mehiki in Kanadi so bila v takšni »samotarski« izvedbi.
Po drugi strani pa so me potovanja v takšnem slogu preveč utrudila. Včasih sem prišel s potovanja domov bolj utrujen, kot pa sem na pot odšel. Res da drugače utrujen, vendar vseeno potreben počitka. Osebno namreč verjamem v teorijo polnjenja »osebnih akumulatorjev«. V letih študija in dela sem imel praviloma vedno obdobja izjemno trdega, praktično neprekinjenega dela oziroma študija (od jutra do večera skoraj brez prostih vikendov), pa tudi obdobja sorazmerno dolgega počitka ali vsaj povsem drugačnih interesov (na primer gradnja hiše). V študentskih letih sem tako vsa poletja preživljal na delu v tujini - ameriških campih, delu v norveškem transportnem podjetju in izraelskem rudniku ba-
kra. Potem sem se izmenjave študija in tujine naveličal. Vrsto let sem nato poletja preživljal v zidanju hiše in brezskrbnih počitnicah na Jadranu. Nenadoma pa se mi je ponovno povrnila želja po tujini. To pot tako v samotarski kot v družinski izvedbi. Če potuješ z družino, je agencijski način potovanja verjetno primernejši. V Zahodni Evropi ali Severni Ameriki, kjer je organizacija potovanja ali bivanja enostavna, kjer ni večjih jezikovnih in socio-kulturnih ovir oziroma razlik, je tudi rizičnost družinskega potovanja majhna. Čeprav potovanja po ZDA z avtobusi Greyhounda v družinski inačici danes ne bi več ravno priporočal.
V Afriki, Aziji in Vzhodni Evropi, Kitajski, Sovjetski zvezi pa se problemi hitro nakopičijo. Nezmožnost komuniciranja, nerazvitost posameznih načinov transporta, vprašljiva varnost niso ravno najbolj primerno okolje za družinske izlete.
Če imaš dovolj denarja in si lahko privoščiš bivanje v najbolj-
Piše:
Bogomil
Ferfila
ših hotelih, drage letalske vozovnice, se tudi z družino in brez turistične agencije lahko podaš na potovanje. Verjetno pa bi bili stroški precej večji kot v agencijski izvedbi. Skupinsko potovanje namreč ponavadi razpolovi ceno avionske karte, ki pa je na potovanjih v daljne dežele glavna stroškovna postavka. Spomnim se, da je bila samo cena letalske vozovnice v Moskvo večja, kot pa nas je v družinski izvedbi stalo desetdnevno križarjenje po čudoviti reki’ Volga z letalskimi vozovnicami vred. Zaradi relativne nerazvitosti letalskih povezav in drugih razlogov je mnogo težje dobiti nizke cene letalskih vozovnic na primer med Evropo in azijskim, afriškim kontinentom. So pa še druge prednosti agencijskega načina potovanja. V kratkem času spoznaš najbolj znamenite »punkte« de-
žele, ki jo obiščeš. Imaš pravzaprav kombinacijo varnosti in udobja, ki ti jo zagotavlja agencijski okvir, ter občutka pustolovščin, neznanega, nevarnega, ki ga lahko doziraš v času, ki ti je prepuščen, da ga zapolniš v lastni izvedbi. Težko bi na primer rekel, da spoznaš Tajsko, če ne bi užil raja njenih najbolj luksuznih hotelov, neizmerne prijaznosti Taj-čic, razkošja hotelskih bazenov in hrane.
To ti praviloma nudi agencijski način potovanja. Še vedno pa imaš tudi možnost, da iščeš samega sebe po barih Patponga, da si najameš velik ameriški džip in z njim križariš po Bangkoku in okolici. Verjetno je, da boš zaradi agencijskega okvira izpustil potovanje po džungli na slonovem hrbtu, spanje v šotoru, pred katerim gori ogenj, ki odganja divje zveri, in okoli katerega je posut prah, ki tako iritira kožo kač, da se obrnejo...
Agencijsko organizirana potovanja te morda celo bolj motivirajo, nedvomno pa te motivirajo drugače, kot pa če potuješ oziroma živiš v tujini sam.
Moram reči, da sem z leti popotovanj razvil specifičen interes za bivanje v tujini, kar se mi je posebej pokazalo med mojim zadnjim enoletnim študijem in poučevanjem v ZDA in Kanadi. Ugotovil sem, da mi je bilo sila všeč predvsem zaradi relativne enostavnosti problemov in ovir, ki sem jih moral razreševati v tujini. Doma
se ti problemi, težave, obveznosti enostavno tako nakopičijo, da včasih kar potoneš vanje. Zlasti v obdobju mojega bivanja v Pittsburghu, pod varnim okriljem Fullbrightove štipendije, so bili problemi zelo enostavni: študij od jutra do večera, pozneje pisanje in korigiranje moje ameriške knjige, izdelava orisov predavanj, ki sem jih od časa do časa imel na različnih ameriških univerzah.
To pa je bilo tudi vse. Ob tem sem skrbel le še za dobro fizično kondicijo z vsakodnevnim treniranjem v univerzitetni telovadnici in bazenu. Nobenih sestankov, prepirov doma in v službi, nobenega drvenja, živčnosti, zamujanja.
Številni se v tujini ne znajdejo najbolje - domotožje, novo okolje
in navade, odsotnost družine in prijateljev. Jaz pa nikjer v obdobju zadnjih 10, 15 let nisem naredil toliko kot v tujini. Že ko sem v 70-tih letih delal po ameriških kampih, v norveškem Tron heimu in izraelskemu Eilatu, sem vedno čez poletne mesece naštudiral nekaj izpitov, napisal eno ali dve diplomski nalogi. V tujini nekako vsa bremena odpadejo z mojih ramen, lahko se koncentriram le na študij.
Verjetno obstaja nevarnost, da s takšnim načinom življenja raz-viješ določeno stopnjo nestabilnosti in nemira, ki lahko preraste v obsedenost s potovanji, bivanji v tujini. Vse to lahko postaja življenjska nuja, mamilo ali ključ za reševanje problemov.
Nadaljevanje prihodnjič
I	T časopis • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20.
H F W slovenskih novembra 1942
J J delavcev • DE - časopis slovenskih dela' .ev je glasilo
H * m J	Svobodnih sindikatov Slovenije
O Izdaja ČZP Enotnost. 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479
•	Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956
•	Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942
•	Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942
•	Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec). Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda. Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Sonja Seljak (lektorica). Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956
•	Naročnina: 321-255
•	Posamezna številk • : l stane 66 tolarjev
•	Žiro račun: 50101-603 46834
•	Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, KcpJageva 2, Ljubljana
•	Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc. Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
Rdeči direktorji
MELAMIN: NOVA ŽRTEV?
V Kočevju, v mestecu Peyton, kot ga je imenoval predsednik svobodnega sindikata v Melaminu Vido Petek, je završalo: krščanska demokracija je spodnesla direktorja Melamina Dušana Popoviča! Govorica kot govorica? Grdo natolcevanje ali kanček resnice? Novinarsko beležnico polnimo v samem Melaminu.
Pot pravih odločitev
N(	)UNE
Pf ’AL
NnruUiic. pol pravih odlociter. To je reklamni slogan, s katerim sije začelo lani utirati pot skozi tržni in medij-
mestu. Ni dosti manjkalo, pa bi se zaradi gromovmstra : ministra za pravosodje dr. Rajka Pirnata, ki je v tem podjetju videl »krajo družb	oženja«, oj
vilne kontrole in druga polena pod noge pa niso mogla zamajati niti slogana, kaj Šele odločnosti direktorja Dušana Pluta in inovativne skupine njegovih sodelavcev. Prav nasprotno, »hajka« jih je še bolj utrdila v njihovi zagnanosti in ostala je »pot pravih odločitev«.
nja za lansko leto. Komur je jasno, v kakšnih razmerah so lani poslovala naša podjetja, bo seveda znal presoditi podatek, da so si v Novolinu razdelili 5.6 milijona tolarjev
strukturira, ki si ustvarja poslovni image itd. In zdaj odločilni podatek: Novoles, ki naj bi bil po zatrjevanjih ministra:Pirnata žrtev oziroma predmet kraje družbenega premoženja, je kot najveeji družabnik prejel dividendo v višini nekaj manj kol 2.5 milijona tolarjev. To je 23.š
stva v lanskem letu. Minister Pirnat: kdo je koga okradel? Seveda ne pričakujemo, da bi od odgovornega gospoda
nje, Če gd od profila takšne osebnosti, kot je minister Pirnat, sploh lahko dobimo. Njegova izjava, da gre v procesu lastninjenja podjetij predvsem za vprašanje nove porazdelitve družbene moči (beri: oblasti), nam prepričljivo pove, da Pirnat na lastninjenje ne gleda interdisci-
le v barbarskih. Njegova zahteva po lastninjenju, ki bo
temelj novega D oven skopa fundamentalizma, podlaga (ako imenovane antikomumstičr.e revolucije. Novoline je primer, civilizirane privatizacije, ki ni kršil obstoječih pravnih (kakršne koli že so) norm in v katerem je najpomembnejše, kako aktivirati management in zaposlene za učinkovito gospodarjenje in ustvarjanje profita. To pa je
IciUsti Pirnatovega kova nočejo (in najbrž tudi ne morejoi
ljudje odločilno besedo o tem. kakšni naj bi bili (zakonski) temelji bodoče razvojne podobe Slovenije.	]
Novoline bi nam 'torej moral biti eno prvih resnejših opozoril, da ga ti ljudje hudo lomijo in da nas njihovi nazori prej vodijo v delavske četrti 19. stoletja kot v sodobno postkapitalistično družbo.
Ivo Kuljaj
Dušan Popovič, ki bo dolžnost direktorja opravlja še do 6. aprila, nam je najprej orisal formalni potek njegovega ne-imenovanja. Od njega smo zvedeli, da mu pač poteka niandat in da je moral delavski svet poskrbeti za novo imenovanje direktorja. Prijavil se je on in (po njegovih besedah sposoben) inženir kemije Srečo Štefanič, njihov tehnolog. Komisija za pripravo predloga je Štefaniča zaradi formalnih razlogov (Štefanič naj bi imel samo 4 leta delovnih izkušenj na ne-vodilnih mestih) izločila že v predhodnem postopku. Delavski svet je torej obravnaval le njegovo vlogo oziroma kandidaturo. Pri glasovanju Popovič pač ni dobil zadostnega števila glasov. Zakaj?
Čudni razlogi
Popovič nam je naštel formalne razloge, kakor jih je opredelil delavski svet: slaba informiranost v podjetju, slaba organizacija in vodenje, slabo kadrovanje, nizke plače in grožnje s tehnološkimi presežki. Popovič pristaja na pogovor le o nizkih plačah in 0 tehnoloških presežkih. Pove, da so bili pri plačah limitirani z zakonom, da so bili pri sklepanju kolektivne pogodbe s plačami nad njo, potem pa zdrknili kakih 20 odstotkov Pod njo. Kar zadeva tehnološke presežke, razloži, da imajo v Melaminu res kakih 60 delavcev odveč in da te rešujejo Po tako imenovani mehki metodi. Se pravi: z dokupom let in podobnim. Kaj pa gospodarjenje?
V normalnih okoliščinah je danes predvsem na tem področju iskati razloge, da nekdo leti z direktorskega mesta. Popoviču bi težko kdo očital tovrstno nesposobnost. Podjetje posluje z lastnimi sredstvi, ni zadolženo, ima strategijo razvoja in začrtane programe. Po Popovičevih be-
sedah s plačami nikoli niso imeli težav, po zaključnem računu pa so zabeležili dobiček in delavcem izplačali še trinajsto plačo. Skratka, Popovič je prepričan, da delavski svet za svojo odločitev ni našel razlogov v gospodarjenju. Na neposredno vprašanje, ali bi utegnila imeti vmes prste politika, nam je odgovoril, da nima razlogov za potrditev tega vprašanja. Osebno ne verjame, da bi bila zraven kakšna politika, čeprav se mu stvari po svoje spet zdijo čudne.
Najbrž ne brez razlogov. Čeprav je po Popovičevih besedah njegov protikandidat Srečo Štefanič sposoben mlad inženir kemije, pa smo iz nekaterih pogovorov v Melaminu in v Kočevju zvedeli, da
je Štefanič goreč krščanski demokrat in sin prvaka kočevske krščanske demokracije. To seveda še ne bi bilo nič narobe, če ne bi Srečo Štefanič v času direktorjeve odsotnosti zganjal v Melaminu pravcato volilno kampanjo, razlagal ljudem po oddelkih svojo vizijo razvoja podjetja in celo zahteval sklic delavskega sveta.
Poleg tega tudi ne gre spregledati, da je Dušan Popovič v času kampanje Tomšičevega sindikata proti direktorju Opreme Božidarju Zajcu le-temu kot eden redkih nudil
Dušan Popovič
pisno podporo, ki so jo dali v Opremi javno objaviti. Takole se glasi: »Spoštovani g. Zajc, v svojem imenu in v imenu svojih ožjih sodelavcev ti čestitam za korektno in brezkompromisno rešitev problema okoli dogodkov sindikata Neodvisnosti. Verjetno se v tem trenutku še premalo zavedamo posledic v ožjem in širšem okolju v primeru drugačnega razpleta stvari...
Prosim te, da čestitke preneseš tudi svojim sodelavcem, ki so ti pri tem strokovno in predvsem moralni stali ves čas ob strani.«
Stvari so čudne
Se je Popovič s tem pismom komu zameril? Sam dopušča možnost, da se je, poudarja pa, da je to storil zato, ker pozna »delovne reference« Brelihove in Mihiča (slednjega so v Melaminu nagnali že po dveh dneh), in zato, ker so nekateri člani delavskega sveta in sindikata v Melaminu nudili podporo nasprotni strani. Zadeva najbrž ni tako od muh, če vemo, da sta po nekaterih virih dva člana delavskega sveta v SKD, gladovno stavkajoči Mihič v Opremi pa podpredsednik lokalnega odbora krščanske demokracije. Je mogoče tu iskati kakšno zvezo? Dušanu Popoviču se zdi škoda energije za takšna razmišljanja.
Gre mogoče za kakšno radikalnejšo strategijo? Odgovora na to vprašanje seveda ni. Toda nekateri dogodki v zadnjem času prepričljivo govore o tem, da se posamezne stranke in ena še čisto posebej pospešeno pripravljajo na volitve. Za volitve pa je seveda potreben denar. Kako je s tem na Zahodu, vemo. Kako je pri nas, še ne. Toda čudne zamenjave in odstavitve nekaterih direktorjev in takšni ali drugačni napadi nanje vendarle govore, da stvari niso popolnoma čiste. Če nič drugega, velja biti poslej do teh reči še posebej pozoren.
Kaj o neimenovanju Dušana Popoviča misli Vido Petek? Od njega smo zvedeli, da se sindikat do tega posebej ni opredeljeval, da se v kočevskem Pe-ytonu res lahko marsikaj govori, da pa on osebno misli, da za tem sklepom delavskega sveta ne stoji nobena politika. Tembolj, ker je v njem tudi njegova žena in mu o stvareh na delavskem svetu sploh ni pripovedovala. Kot je njemu znano, naj bi bila v delavskem svetu samo ena članica strankarsko opredeljena in še ta za Bavčarjeve	demokrate...
Imajo pa tudi oni nekaj pripomb na Dušana Popoviča, ki se nanašajo predvsem na kader okoli njega in na plače, ki da so prenizke. Povedal je tudi, da so jih direktorji izigrali pri plačah in poskrbeli predvsem zase, sicer pa se mu zdi Melamin zdrava firma in bo po njegovem mnenju še lepo delala. Telefonski razgovor pa je sklenil z rahlo kontradiktorno ugotovitvijo, da je pač glavno, da »fabrika dela in da imajo plače«!
Predsednica delavskega sveta Lada Dropulič se o tej »kočljivi situaciji« ni bila pripravljena pogovarjati po telefonu, saj se ji zdi stvar zelo resna. Zaradi nje jo je ves čas bolela glava in jo še zdaj. Kaj je hotela reči? Sicer pa po njenem mnenju ne bi bilo dobro, da bi ta zadeva škodila firmi, ker se ji ta zdi dobra.
Plač ni hotel zvišati
In kaj reči za konec? Dušan Popovič si tudi s tem ne dela posebnih preglavic. Pravi, da bo pač sklenil svoj mandat v Melaminu, kot se spodobi, in odšel. Kam? Ni nam hotel naravnost odgovoriti, je pa izkoristil priložnost in se zahvalil vsem tistim kočevskim podjetjem, ki so mu takoj ponudila delovno mesto, ena med njimi tudi direktorsko. To je zanj dokaz več, da je v kriznem času sposoben voditi firmo, silil pa se ne bo nikomur. Prav tako mu še na kraj pameti ni padlo, da bi pred vnovično kandidaturo delavcem zvišal plače, kar je sicer običajna direktorska praksa v naših logih. Na te »finte« on da ne gre. Upa pa, da bo vrši-
lec dolžnosti direktorja, ki ga je na predlog kolegija direktorja imenoval delavski svet, držal stvari v rokah do imenovanja novega direktorja. O tem je skoraj prepričan, ker v vršilcu dolžnosti, gospodu Kozincu vidi sposobnega in poštenega človeka. Če pa je vendarle politika v tem primeru kaj mešala štrene, se bo to kmalu pokazalo. Naj slabše pa bi bilo, če bi se pri poslovanju Melamina, kar bi bila katastrofa. »Vsi bi se morali zavedati, da ima zdaj v podjetju kruh 315 ljudi in da ga imajo lahko tudi jutri. To je bi-
stveno, drugo pa mene ne zanima kaj dosti,« je sklenil pomenek Popovič in povedal, da se bo še malo razgledal, potem pa se zaposlil v eni od kočevskih firm. Umirjena in pametna drža direktorja, ki je bil prej predsednik kočevskega izvršnega sveta in ki ga to neimenovanje ni spravilo toliko s tira, da bi delal škodo kolektivu, v katerem je pustil štiri plodna leta. Le upamo lahko, da se zdaj svoje odgovornosti zaveda tudi delavski svet. Delavci Melaina bodo o tem lahko kmalu sodili.
Državotvorni jeepi z rdečo zvezdo
Slovenci segajo prav na dno svojih čedalje bolj praznih žepov in menjujejo jugoslovanske registrske tablice s slovenskimi. Tak je red. Kdor tega ne naredi, ga ljudje v vrsti pred okencem za registriranje in zavarovanje gledajo čudno. Prav ali ni prav, to je seveda drugo vprašanje. Prav posebno vprašanje pa je, ko gre za tablice vozil ministrstva za obrambo. Novoregistrirani državotvorni jeepi brez izjeme dobivajo stare, jugoslovanske tablice z rdečo zvezdo. Kakšno državotvorje neki je to?
I. K.
Nova slovenska kultura? Verjamemo, da bodo kulturniki iz združenja »Neue sloivenische Kunst« ogorčeni,- ker smo si njihovo ime sposodili za naslov naše nove rubričice, toda kot kulturniki bodo razumeli, da gre zgolj za časopisno kreaturo fe njihove figure. In čigava
bliškega odbora ZZB nam je dejal, da je skrunjenje pomnikov NOB eskahralo po ustanovi-tvi društva Nova slovenska zareza. Po njegovem mnenju način skrunjenja kaže, da se je nekdo organizirano lotil brisanja zanj očitno nečedne zgodovine. Ideologija gor ali dol, to je barbarstvo. Očitno dovolj obsežno in zanimivo, da si zasluži časopisno obdelavo.
KAMNIK. Na območju občine so bili doslej pnškodovam trije spomeniki: spominsko obeležje -rezka hreda- na Zapolju, odlomljen spomenik ustreljenim talcem v Kuharjevem borštu (sklesana peterokraka zvezda), spome-; nik na Komendski Dobravi pa je bil polit (iz odpadnim oljem.
Preimenovanja trgov in ulic: Titov trg se preimenuje v Glavni trg. Trg svobode v Stari trg, VI R Kidriča v Sutno. Tomšičeva v Glavarjevo, Slandrnva y Samostansko. VI. T. Brejcu v Maleševo, Šolska ni. v Balantičevo ul, (sic!).
Sic!
Jožetu Prazniku, direktorju Tovarne obutve iz Novega mesta očitno še ni jasno, da so minili časi, ko so si direktorji lahko ustvarjali avtoriteto z lovom na čarovnice. V njegov prid mu sporočamo, da si tistih, ki so bili proti njegovemu imenovanju, ne ho pridobil s policijskimi metodami, niti mu na tak način ne bo uspelo organizirati učinkovitega poslovanja in trženja, od česar je pač odvisno tudi to, ali bodo delavci dobili plače pravočasno ali takrat, ko bo pač tako naneslo. Prav bi bilo, ko bi mu to kdo razložil, še preden bo prepozno in preden bo šla po Krki še ena novomeška firma.
16
IF
3. aprila 1992
NUPOmEMRNEJSA stran

A
Humoreska
Prvi april z ženo
-	Koga ste naaprilili, tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok? smo povprašali našega večnega sogovornika, ki je kot navadno slonel za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in srkal svoje pivo.
»Edinega, ki mi verjame.«
-	In kdo je to?
»Žena, vendar. Ali vam vaša žena ne verjame?
-	Kakor kdaj...
»No, meni verjame vedno.«
-	Ste jo pa dobro zdresirali! In kako vam je to uspelo?
-	»Bi radi vedeli, kako se to naredi?«
-	Prav gotovo!
»Ja, ampak ste že zamudili.«
-	Zakaj?
»Z dresuro je treba začeti takoj prvi dan po poroki, še raje pa že pred poroko.«
-	In kako dresura poteka...
»Kar lepo ji poveste, da imate vedno
prav, da ste glava družine in da vas mora ubogati, ker vedno govorite resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico, tako ji bog pomagaj.«
-	Oh, zdajle pa malce pretiravate... Na Slovenskem ni takšnih žensk, žena pa sploh ne. No, in kako ste jo naapri-
Zmago Jelinčič, šef Slovenske nacionalne stranke, že dolgo časa kriči: »Naredite mi to deželo spet slovensko! »Ker mu nihče ni hotel prisluhniti, se je posla lotil kar sam. Malo je s pištolo posvetil štirim juž-njakom, ki so (samo pomislite: kakšna predrznost!) med seboj govorili v materinem jeziku. Ko mu je novinar oporekal, da je takšen odnos do tujcev značilen za fašiste, pa je mirno odgovoril: »To pa že ne, mi se jih želimo znebiti s pravno-legalnimi sredstvi, ne pa z atentati, pretepanji in podobnim.« Quo vadiš, Slovenija?
lili?
-	»Rekel sem ji, da ne bom več zahajal v bife Bližnja srečanja.
-	In vam je verjela?
»Seveda!«
V tem so se odprla vrata v bife. Na pragu se je pojavila ženska in dejala:
»Lepo, da si me počakal, malce sem zamudila, ampak veš, tak promet je...«
-	Zdaj pa ste vi mene nalagali, da ste nalagali ženo, da ne boste več hodili v ta bife. Očitno sta bila z ženo zmenjena prav v tem bifeju, sem pokaral tovariša Neposrednega.
»Oh, saj to ni moja žena, to je moja sestra,« je dejal.
In sta oba odšla. Jaz pa sem se obrnil k oštirju in dejal:
-	Nisem vedel, da ima tovariš Neposredni sestro?
»Kakšno sestro?« je vprašal oštir.
-	No, tole, ki je ravnokar prišla ponj.
»Saj to ni bila sestra. To je bila njegova žena.«
-	Duš fiks - sem preklinjal sam pri sebi - pa me je
nategnil.
V__________
Bogo Sajovic J
Zajčeva
proslava
Božidar Zajc, direktor kočevske Opreme, je pripravil veliko proslavo, s katero je obeležil zmago nad šefom nekega sindikata Francetom Tomšičem, ki se je izkazala z 82 odstotki dobljenih glasov na tajni verifikaciji. Po logiki stvari je torej moralo zanj glasovati tudi veliko članov sindikata Neodvisnost. Ko je za to zvedel France Tomšič, je ogorčen zavrnil vabilo na proslavo. Popolnoma znorel pa je,
ko je zvohal, da so njegovi člani v nasprotju z metodami delovanja KNSS (gladovni štrajk) na proslavi celo jedli!
Marjan Horvat, direktor ČZP Enotnost, se je navdušeno lotil vzgajanja čebel, ki so mu ljubezen hvaležno vračale. Idila je trajala vse do Demosovega prihoda na oblast, ko so čebele nenadoma začele štrajkati, ena pa ga je celo pičila. Marjan dolgo ni vedel, od kod takšna nenavadna sprememba v njegovem čebelnjaku. Končno se mu je le posvetilo, ko je v časopisu prebral, da ima nekaj s čebelami opraviti predsednik vlade Lojze Peterle. Nezanesljive čebele so že prejele odločbe o trajnih presežkih.
Plutov greh
Dušan Plut, direktor Novo-lina iz Novega mesta, je storil nezaslišani greh. Tisto, da je ukradel Novolesovo družbeno lastnino, je minister Pirnat nekako hočeš nočeš še prebolel. Ko pa je zvedel, da je Plutu v enem letu uspelo to lastnino povečati za kakih 24 odstotkov, je čisto znorel. Njegov komentar: »Spet bodo kradli!«
Kuli
PREBIVALKA NAŠE DRŽAVE
TRAVNIŠKA RASTLINA IZ DRUŽINE DRES-NOVCEV
ZDRAVILNA
TRAVNIŠKA
RASTLINA
LADO
LESKOVAR
OSTREŠJE
DEKLEVA
IGOR
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(RYAN)
OSVEŽUJOČA PIJAČA
NAJVIŠJA
GORA
TURČIJE
IZVOR
BRINETKA
NORVEŠKI
JEZIKO-
SLOVEC
(IVAR)
BEOGRAJ. IGRALKA IN KNJI-ŽEVNICA
GERMANSKI OREL
VILKO
EMERŠIČ
OZKA
DESKA
ČAS BREZ VOJNE
DRŽAVNI BOG PRI ST. EGIPČANIH
HRIB NA KOZJANSKEM. ZAHODNO OD KOSTRIVNICE
ZAMISEL
TANKA,
PROSOJNA
TKANINA
PRAOČE
SEMITOV
OBLIKA PLODU PRI ŽITARICAH
VNETJE
JAJČNIKOV
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI IBSENOVA DRAMA
ZDRAVILO
ŠPAN. RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA
ČASTITUIV
STAREC,
OČANEC
BARVA ZA
LASE IHENAI____________
IVAN
PRUATEU
IVAN
MINATTI
PREBIVALKA ANTIČ-NE EMONE LILI N0VY
STANKO LORGER VEČJE IND. MESTO V SRBIJI
OKRASNA
SOBNA
RASTLINA,
KALA
BERLINSKI
RADIO
ERICH
ENGEL
MESTO V SREDNJEM EGIPTU
AVGUST
ŠENOA
A

ŠTEFAN
ARNEJČIČ
AM. MIKROBIOLOG, ODKRIL CEPIVO PROTI OTR. PARALIZI
Nagradna križanka št. 14
Rešeno križanko nam pošljite do 14. aprila 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 14.
Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev
Pravilno geslo nagradne križanke št. 12: Generalna stavka Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 12
1.	Veronika Perše, Gorenja vas 54, 68220 Šmarješke Toplice
2.	Pavle Lopert, Kobilje 14, 69223 Dobrovnik,
3.	Dušan Vogrin, Trubarjeva 14, 63000 Celje Nagrade bomo poslali po pošti.
O
Horoskop
Protifoteljaš
Slovenski politik dr. Dimitrij Rupel (rojen 7. aprila 1946), doktor socioloških znanosti in slovenski zunanji minister, je precej dinamičen človek. Nedvomno je, da so njegova pogosta popotovanja po svetu v službi slovenske diplomacije pripomogla, da svetovna politična javnost, ki o Sloveniji nikoli ni imela kakega posebnega znanja, sedaj vsaj ve, kje Slovenija je in s kakšnimi problemi se ubada. Dr. Rupel, ki je amater na diplomatskem odru, je s trmastimi in nekonvencionalnimi potezami (spomnimo se le njegovih vstopov v kongresno dvorano s kartico obiskovalca, ko mu niso dali uradne prepustnice) predstavil slovenske poglede na jugoslovansko krizo pred očmi svetovne in evropske politične javnosti.
Dokaj zanimiva pa je tudi njegova dejavnost v notranji politiki novonastale države. Bil je eden od snovalcev Slovenske demokratske zveze, pa tudi eden najpomembnejših pri njenem razpadu v dve frakciji, iz katerih sta nastali dve novi stranki. Kot zunanji minister je zasedel enega najpomembnejših resorjev v vladi, je pa bil eden pobudnikov napadov na njenega predsednika, torej na človeka, ki je njegov šef in mu je zaupal to mesto. Šel je celo tako daleč, da ni le zahteval odstopa svojega predsednika vlade, ampak je tudi zavrnil vsakršno možnost, da bi ponudil odstop s svoje funkcije, če se že ne strinja z vladnim programom. Dr. Rupel se je več kot očitno zaklel, da bo ostal na svoji funkciji, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Tako se precej razlikuje od takrat, ko je začel svojo politično pot. Ko se je ustanavljala Slovenska demokratska zveza, je dr. Rupel sedel na tleh in ne na stolu. Na vpršanje zakaj, je odvrnil:
»Da nihče ne bo mogel reči, da sem foteljaš.«
V tem tednu so se rodili še ameriški piepovednik VVashington Irving, angleški pesnik VVilliam Wordsworth in nemški pianist in skladatelj Robert Schumann.	Deni
Šef
Šef je lepo drnjohal spanje pravičnega, ko ga je iz sladkega sna nenadoma prebudilo vztrajno zvonjenje hišnega zvonca. Prižge luč, pogleda pa uro: »Benti sveča, pet zjutraj, le kateri kreten...« Ko pa je v pižami odprl vrata, bi ga skoraj kap. Pred vrati sta stala gospoda s slovenskim grbom na kapah. Po njunem obnašanju je
šef kajpak pri priči ugotovil, da spadata k tistim, ki so svojčas nosili rdeče zvezde. Tudi drugo je bilo v starem stilu. Potrdilo o vstopu v stanovanje je šef na svojo izrecno zahtevo prejel šele na bežigrajski postaji milice, da o nekulturnem vedenju niti ne govorimo. In še višek scene: šefa je sodnik Miroslav Handrovič dal privesti kljub temu, da mu niso izkazali vabila. In zakaj vse to? Popolnoma za nič drugega, kot zato, ker bi moral nastopiti na sodišču kot priča, ker ga je okradel poštar. Šef je potem nekako poskušal razumeti vse skupaj, le odgovora na vpršanje, zakaj so tile menjali zvezde, ni našel. Pač, od nekod mu je prišlo: »Isti kur..., drugo pakovanje!«
Aprila 9 vremen na dan
Pred nami je drugi pomladanski mesec. Prislovično muhast in spremenljiv. »Mali traven ima devet vremen na dan«, pravi ljudski pregovor. Povprečna mesečna temperatura zraka se od 5. 3. dvigne kar na 9.9°C (Ljubljana). Najtoplejši april v Ljubljani v tem stoletju je bil leta 1961, nahjladnejši pa 1938. Vendar pa v teh letih niso bili izmerjeni mesečni temperaturni ekstremi. Najvišja temperatura aprila je bila 29.3. °C leta 1968, najnižja pa - 5.3°C leta 1956 (tudi ti podatki so za Ljubljano). Povprečje skrije marsikaj!
Čeprav je marec »sušeč«, april pa vedno moker, se po količini padavin meseca ne razlikujeta toliko, kot bi morda sodili po njunih imenih oz. slovesu. Povprečje za marec je 91.8, za april pa 111 mm (Ljubljana). Tudi drugod po Sloveniji je april nekoliko bolj namočen, le na Primorskem sta količini precej izenačeni. Sicer pa, spomladi mora deževati: »Malega travna presuho - ni kmetovalcu kaj ljubo; dež če večkrat prirosi, srčno se ga veseli.« Če jo bomo odnesli brez zmrzali, je za letošnjo letino že veliko storjenega: »Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna.«
Kljub večkratnemu sneženju konec marca, pa posebnega mraza do sedaj ni bilo. Preživeli smo puščavski pesek, visoko plimo ob morju, kar pestro je bilo. V sredo in četrtek je bilo res že kar aprilsko, pomladno. Snega je v gorah kar precej, v noči na sredo je v zahodnih Julijcih zapadlo okoli pol metra novega.
No, malo bolje nam v prihodnjih dneh le kaže. Še posebno na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem bo sončno. Drugod bo sonca manj. Nekaj malega padavin bo v zahodnih, občasno tudi v osrednjih krajih. Ker pa bomo ves čas pod vplivom juzozahodnih in južnih vetrov, bo razmeroma toplo, tudi vetrovno.