Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Napovedi o podražitvi ogrevanja ublažili ili torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 1 Naše prireditve Podravje z Silvestrovanje za male in velike iz studia radia Ptuj  Stran an 3  Strani 10 do 12 Ptuj, torek, k 44. jjanuarja j 2022 Letnik LXXV z št. 1 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,50 EUR Ptuj z ZVKDS ne soglaša z nadaljevanjem rušenja ob nekdanjem Koteksu Rušenje preostalih stavb vprašljivo Lansko poletje je ptujska občina naročila rušenje nekdanje stavbe Koteksa ob Dravi. Kljub številnim pomislekom se je izkazalo, da je novo stanje tam sedaj boljše. Urejanje tega območja so nameravali nadaljevati z rušenjem še treh sosednjih objektov v Dravski ulici, saj so stari in dotrajani, a se zatika pri pridobivanju soglasja varstvenikov kulture. Več na strani 3. Aktualno Lenart z V TBP del proizvodnje selijo v Bolgarijo Podravje  Stran 2 Starše z Objekt v Loki po oceni inšpekcije nevaren za uporabo  Stran Gospodarstvo 4 Podravje z Ptujsko podjetje ponuja naprave za učinkovito filtracijo zraka Kronika  Stran 8 Foto: Črtomir Goznik Gorišnica z Na čelu policijske postaje je Zvonko Merc  Stran Ljudje in dogodki 16 Ptuj z Svetovalna pisarna za zdravljenje s pomočjo medicinske konoplje 17 torkova izdaja  Stran Aktualno z Ormož z Zakaj Ptujčani niso upravičeni do visokih subvencij Ekosklada Bo nov ukrep pomagal odpraviti odseljevanje mladih? Zadnja destrniška seja  Stran 2  Stran 5 z Ko politična kultura doseže svoje dno  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 2 Aktualno 2 torek z 4. januarja 2022 Ptuj z Pri zamenjavi stare kurilne naprave nižje subvencije kot v nekaterih drugih občinah Varčna raba energije - za Ptujčane brez visokih subvencij Zakaj na Ptuju niso upravičeni do višjih subvencij Ekosklada Občine, v katerih je bil sprejet »Ker v Mestni občini Ptuj nimamo sprejetega odloka o načrtu za kakovost zraka, naši občani niso upravičeni do višjih subvencij Ekosklada za zameodlok o načrtu za kakovost zraka, njavo kurilne naprave. To nikakor ni logično in na tem področju je treba nekaj narediti,« je izpostavil Gorazd Orešek, svetnik MO Ptuj, in se vprašal, so mestne občine Celje, Ljubljana, kako je možno, da številne druge občine po Sloveniji imajo odlok, ptujska pa ne. Od leta 2017 ptujska občina na dveh lokacijah zagotavlja sredstva za izvedbo merjenja kakovosti zraka v mestu: pri bolnišnici in na Ormoški cesti v Spuhlji. Predvsem na drugi lokaciji so pred časom naprave zaznale slabo kakovost, nekaj mesecev, v času kurilne sezone, celo alarmantne. A očitno ne dovolj, da bi občina iz tega naslova lahko kaj »iztržila.« Ključni namen meritev je bil ugotoviti, kakšna je kakovost zraka v mestu, pa tudi, ali Ptuj izpolnjuje pogoje za sprejetje odloka o načrtu za kakovost zraka, ki velja v mestih, prekomerno onesnaženih s prašnimi delci (PM 10). Pogoj za sprejetje odloka je, da so zadnja tri leta dnevne mejne vrednosti PM 10 presežene več kot 35-krat v letu. To je podlaga za sprejetje odloka, brez tega pa občani niso upravičeni do nekaterih subvencij Ekosklada. Vsaj dve leti bi morali prekoračiti mejne vrednosti prašnih delcev v zraku Na ptujski občini pojasnjujejo, da tovrstnega odloka ne sprejemajo občine, pač pa ga pripravi ministrstvo za okolje in prostor, sprejme pa Vlada RS. »Pogoj za to, da v občini ta odlok stopi v veljavo, je, Foto: ČG Način sprejemanje odloka o načrtu za kakovost zraka očitno ni optimalen. da so več let prekoračene mejne vrednosti prašnih delcev v zraku, tega pogoja pa na Ptuju nismo izpolnjevali,« je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek. Opazno preseganje so zaznali le eno sezono, in sicer takrat, ko so prašni delci bili zaznani po celotni državi. Merjenje na Ptuju še vedno poteka, a kakšnih omembe vrednih presežkov merilci trenutno ne zaznavajo. Orešek pravi, da se mu zdi neverjetno, da si je toliko občin v Sloveniji uspelo priboriti sprejetje odloka, ptujska pa ne. Izposta- vil je Maribor, Ljubljano, Mursko Soboto …»Da smo mi fenomen in nimamo onesnaženega zraka, težko verjamem,« je dvomil občinski svetnik. Gajškova je dejala, da imajo tudi na ptujski občini mnogo vprašanj v zvezi s tem in da so razmišljali tudi o tem, da bi merilnike prestavili na druga mesta. Ponekod naj bi odloki prenehali veljati Več kot očitno je, da trenutni sistem in način sprejemanja odloka o načrtu za kakovost zraka na ravni države ni optimalen, najbrž pa tudi ne pravičen. Po podatkih, s katerimi razpolagajo na ptujski občini, naj bi na ministrstvu za okolje razmišljali o tem, da bodo odloki v nekaterih občinah, kjer trenutno še veljajo in so podlaga za pridobivanje sredstev Ekosklada, razveljavljeni. Stanje na področju kakovosti zraka naj bi se marsikje izboljšalo oziroma občine naj ne bi več izpolnjevale pogojev, da so njihovi občani še vedno upravičeni do subvencij pri zamenjavi ogrevalnih naprav. Če bi tak predlog obveljal in bi odloke razveljavili, bi tudi zanje prenehale veljati bonitete. »Če gremo zdaj po naši občini, bomo videli, da je bistveno več kurišč na drva, kot jih je bilo pred šestimi leti. Prav čudno se mi zdi, da ne presežemo mejnih vrednosti,« je še vztrajal Orešek. Na ptujski občini pa so odgovorili: »Vrednosti sicer včasih presežemo, a le v času kurilne sezone, sicer pa ne, to pa je premalo, da bi lahko bil odlok sprejet«. Dženana Kmetec Maribor in Murska Sobota ter občine Miklavž na Dravskem polju, Trbovlje in Zagorje ob Savi. To naj bi bila z vidika kakovosti zraka degradirana območja. V nekaterih občinah, kot sta denimo Novo mesto in Kranj, je bil tak odlok sprejet, a je lansko leto prenehal veljati, saj niso več izpolnjevale pogojev zanj. Tam, kjer je še vedno v veljavi, pa to za občane pomeni, da lahko pridobijo visoko subvencijo Ekosklada. Subvencija za vgradnjo kondenzacijskega plinskega kotla znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov, a ne več kot 2000 evrov. V primeru, ko ni možnosti priklopa na zemeljski plin ali daljinsko toploto, je lahko subvencija v primeru zamenjave stare kurilne naprave na lesno biomaso z novo napravo (prav tako na lesno biomaso) do 60 odstotkov priznanih stroškov, a ne več kot 5000 evrov. Za vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda subvencija znaša največ polovico priznanih stroškov ali do maksimalno 3200 evrov. Spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave je sicer možno dobiti tudi na Ptuju, a v precej nižjih zneskih. Ormož z Imetniki počitniških hiš morajo plačevati za smeti dvakrat Lenart z Kljub krizi v TBP poslovali pozitivno Položnica tudi za bližnji 'vikend' Del proizvodnje selijo v Bolgarijo Zakonodaja je marsikdaj nelogična in neživljenjska. Eden takih primerov je ravnanje z odpadki, ki z odlokom narekuje, da mora lastnik za vsak objekt, četudi gre za skorajda sosednjo stavbo stanovanjske hiše, za katero že tako plačuje položnico, posebej plačati odvoz smeti. V največjem slovenskogoriškem podjetju, Tovarni bovdenov in plastike (TBP), kjer delajo za najbolj znane avtomobilske znamke na svetu, so z rezultati poslovanja glede na epidemijo in razmere na trgu zadovoljni, saj ostajajo na podobnem nivoju kot v letu 2020. Že pred časom nas je eden izmed občanov opozoril na popoln nesmisel glede plačevanja ravnanja z odpadki. Pošteno ga je razjezil takratni dopis Komunalnega podjetja Ormož o obvezni vključitvi v sitem ravnanja z odpadki, v katerem so zapisali, da so na podlagi analize ugotovili, da za enega izmed objektov ne plačuje odvoza smeti. Sogovornik nam je pojasnil, da gre za vikend, ki je skoraj sosednja zgradba in je le nekaj metrov oddaljen od njegove stanovanjske hiše, za katero pa že tako plačuje odvoz odpadkov. Zato se mu niti najmanj ne zdi smiselno, da bi bil imel in posledično plačeval še eno kanto za smeti. Kot je dejal, na tem vikendu ne prebiva niti ne ustvarja odpadkov, če pa jih že, pa jih odnese v nekaj metrov oddaljeno kanto za smeti na svojem dvorišču ob hiši. Zakaj morajo občani, ki imajo poleg stalnega prebivališča v občini še počitniški objekt, plačevati dvoje kant ter posledično dvoje položnice za smeti, je na decembrski seji zanimalo tudi svetnika Foto: MH Občani, ki imajo poleg stalnega prebivališča v ormoški občini še počitniške hišice, morajo plačevati dvoje smetnjake. Za stavbe, ki jih uporabljajo občasno in kjer ni prijavljenih 'stanovalcev', se zaračuna najmanj 3,30 evra. Simona Kolmaniča. »Smiselno bi bilo, da imajo na vikendu posode za odpadke tisti lastniki, ki ne prebivajo v naši občini, ne pa tudi nekdo, ki ima denimo 500 metrov od svoje hiše vinograd z vikendom ali kletjo, saj mora odvoz odpadkov plačati dvakrat. Jasno je, da ne živi na dveh lokacijah hkrati,« je še opozarjal. Obvezno plačevanje tretjine kante Od starega leta so se poslovili s približno 55 milijoni evrov prihodkov, kar je nekaj več kot predlani, a veliko manj kot pred izbruhom koronavirusa, ko so jih ustvarjali po 65 milijonov. Direktor Danilo Rojko ocenjuje, da je bilo leto 2021 še zahtevnejše od prejšnjega, saj so se podražili surovine, električna energija in, transport, zato je toliko zadovoljnejši z rezultati. Rojko pravi, da niso edini proizvajalci bovdenov in plastike v Evropi, so pa s petinskim tržnim deležem vsekakor največji. Kupce A gre za boj, ki je že vnaprej izgubljen. Z občine so pojasnili, da mora biti v skladu z državno zakonodajo vsak objekt vključen v sistem ravnanja z odpadki. »V primeru, da objekt nima prijavljenih oseb, se šteje, da se objekt uporablja občasno, in se mora za takšen objekt skladno z uredbo MEDO obračunati tretjina najmanjšega zabojnika mešanih komunalnih odpadkov – torej 120-litrske posode. Uredba ne ločuje objektov po lastništvu, ampak je striktno zapisano, da mora biti v sistem ravnanja z odpadki vključen vsak objekt posebej. Oba predpisa je sprejel tudi ormoški občinski svet,« so še pojasnili. Monika Horvat Največje slovenskogoriško podjetje razmišlja o selitvi dela proizvodnje v cenejše države, a zato v Lenartu ne bodo odpuščali. imajo po vsem svetu, vendar se tudi oni soočajo s kitajsko in indijsko konkurenco, ki sicer ponuja nižje cene, a slabšo kakovost. Delavci odhajajo v Avstrijo V TBP-ju si kruh trenutno služi 779 delavcev oziroma delavk, saj jih je v podjetju kar za dve tretjini. Še leta 2020, ko so morali skoraj za dva meseca ustaviti stroje, je v lenarškem gigantu delalo 924 delavcev, a so število zaposlenih Foto: SD v 2021. skrčili tako zaradi optimizacije v proizvodnem procesu kot zaradi krize v avtomobilski industriji. Do težave v dobaviteljski verigi je prišlo, ko je začelo primanjkovati elektronskih komponent in so se posledično začela zmanjševati naročila, svoje pa so dodali že omenjeni višji stroški, ki vplivajo na proizvodnjo. Kljub krizi so lani ustvarili dobrega pol milijona evrov dobička. Plače zaposlenih povprečno znašajo 1.400 evrov bruto, kar je nekaj manj od povprečja v kovinski in elektro industriji. Zaposleni so prejeli božičnico, Rojko pa pravi, da so v plače v zadnjih dveh letih vključili še nekaj dodatkov, da bi zadržali delavce, ki jim uhajajo v sosednjo Avstrijo. Direktor se v prihodnje spogleduje s selitvijo dela proizvodnje oziroma nekaterih programov v države, kjer so stroški dela cenejši, pri tem pa ima v mislih zlasti Bolgarijo. Pri tem pomirja vse, ki bi se zbali za svoje službe v Lenartu, in poudarja, da zaradi te selitve v lenarški tovarni ne bodo odpuščali, pač pa bodo vpeljali nove in donosnejše programe. V TBP namreč tudi v teh časih vlagajo v tehnološke posodobitve. SD torek, 4. 1. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 4. januarja 2022 3 Ptuj z Novo leto – nove, višje cene ogrevanja Napovedi o podražitvi ublažili Ptujčani, ki so priključeni na skupni ogrevalni sistem, bodo ta mesec na položnicah prejeli višje zneske. V Javnih službah (JS) Ptuj, ki so upravljavec daljinskega sistema ogrevanja in distributer toplotne energije, so najprej napovedali do 70-odstotni dvig cen. Podražitev naj bi bila po zadnjih izračunih nižja, okoli 40-odstotna, je navedla županja Nuška Gajšek. Vprašanja brez odgovorov Foto: ČG Cene na položnicah za ogrevanje, ki jih bodo ta mesec prejeli Ptujčani, bodo precej višje od dosedanjih. V JS Ptuj so sprva napovedali skoraj 70-odstotni dvig, zadnje dni decembra so v javnost posredovali informacijo, da bo podražitev okoli 40-odstotna. Uporabniki bodo lahko podaljšali ročnost plačil. Direktor JS Ptuj Alen Hodnik podražitev ogrevanja pripisuje višjim cenam energentov, predvsem zemeljskega plina, ki je njihov glavni vir za proizvodnjo toplote. V luči aktualne podražitve se je zastavilo vprašanje, ali bi lahko bilo ogrevanje za Ptujčane cenovno ugodnejše, če ne bi bili v tolikšni meri odvisni od plina. Že kakšno desetletje v mestu ob Dravi razmišljajo o kurilnici na lesno biomaso, kot marsikaj na Ptuju pa je tudi ta projekt obstal pri ideji oziroma samo na papirju. V Mestni hiši so sicer zadovoljni, da se je dinamika modernizacije kurilnice ob vrsti podražitev upočasnila, saj bi v primeru izvajanja investicije bile podražitve za uporabnike bistveno bolj boleče, ker bi jih bilo težje obvladovati. Projekt predvideval samo eno peč na lesno biomaso Investicijska dokumentacija za širitev in obnovo kurilnice ter distribucijskega toplovodnega omrežja je bila izdelana pred letom dni in februarja potrjena na mestnem svetu. Vrednost projekta je bila ocenjena na 3,5 milijona evrov. Sofinancerski delež Ministrstva za infrastrukturo (MZI) bi znašal blizu 1,2 milijona evrov, 2,3 milijona evrov bi z najetjem kredita zagotovile Javne službe. Načrtovali so, da bi kotlovnico na Volkmerjevi cesti obnovili in razširili, dva plinska kotla bi zamenjali z novimi (vgradili bi enega na lesno biomaso, drugega na plin), uredili bi skladišče za lesne sekance, prostor za filtracijo dimnih plinov in namestili štiri zalogovnike tople vode skupnega volumna 90 m³. V drugi fazi projekta bi razširili omrežje daljinskega ogrevanja. Podražitev, še preden so karkoli začeli Na kateri točki in zakaj je projekt obstal? Direktor Hodnik je povedal, da so izbrani izvajalci odstopili od ponudb, saj se je vrednost projekta zvišala za okoli 600.000 evrov. „Takšne podražitve pred podpisom pogodbe niso dovoljene, prav tako takšna podražitev bistveno spremeni že sprejeto in potrjeno finančno sliko projekta, ki ga kljub začasnim negativnim posledicam, kot so te sedaj (podražitev ogreva- nja, op, a.), ni mogoče voditi brezglavo. Zaradi tega smo nemudoma pričeli iskati ustrezne rešitve za to, da projekt zaženemo vsaj oziroma najkasneje do naslednje kurilne sezone,“ je razložil sogovornik. Pojasnil je tudi, da se bodo najverjetneje odpovedali sofinancerskemu deležu države v znesku 1,2 milijona evrov, saj bi ga za posodobljeno dražjo različico projekta bilo treba povišati. „Glede na to, da MZI sofinanciranja ne želi povišati kljub predvidenim podražitvam, bomo projekt najverjetneje v celoti izvedli z lastnimi sredstvi.“ Pobuda za obnovo kurilnice ostaja Kaj bi danes za odjemalce cenovno pomenilo, če bi Ptuj za daljinsko ogrevanje imel kotlovnico na lesno biomaso? Bi cena ogrevanja ostala na enaki ravni ali bi se minimalno povišala? Sedanji sistem daljinskega ogrevanja je v pretežni meri odvisen od zemeljskega plina, ki se je v zadnjem letu dni zelo podražil. V Javnih službah Ptuj pravijo, da jasnega odgovora na to vprašanje ni moč oblikovati. „Glede na to, koliko okoliščin se je v tem letu drastično spremenilo, od spremembe cen zemeljskega plina, elektrike in gradbenih storitev do cen energentov nasploh, na to vprašanje ne moremo odgovoriti, ne da bi zgolj špekulirali. Teh podatkov nimamo. Finančne dokumente trenutno ažuriramo z željo, da čim prej nadaljujemo naš zastavljeni projekt.“ skega podjetja. „Če želimo doseči, da podražitve na trgu ne bodo neregulirano udarjale po žepih naših uporabnikov, moramo projekt zagotovo dokončati. Prav tako želimo doseči znižanje cen in odpraviti podražitve, ki se obetajo za letos. Najverjetneje ne bomo izvedli povezave na Vičavo, saj je prioriteta kotlovnica in čim prejšnje ogrevanje na lesno biomaso.“ Kaj pa sežigalnica Ideje o projektu niso opustili, je poudaril prvi mož ptujskega občin- Zastavilo se je tudi vprašanje, ali so se načrti o rekonstrukciji kurilnice in menjavi kotlov morebiti upo- Ptuj z ZVKDS ne soglaša z nadaljevanjem rušenja ob Dravi Kdaj bodo porušili preostale objekte ob nekdanjem Koteksu? Lansko poletje je ptujska občina naročila rušenje nekdanje stavbe Koteksa ob Dravi. Glede tega je bilo kar nekaj pomislekov, a se je izkazalo, da je novo stanje na tem območju neprimerno boljše. Urejanje tega območja so nameravali nadaljevati in porušiti tudi sosednje tri objekte v Dravski ulici, saj so stari in dotrajani, a se zatika pri pridobivanju soglasja varstvenikov kulture. Staro, razpadajočo stavbo, v kateri je nekoč deloval Koteks – nekdanjo usnjarno, ki je leta kazila podobo mesta, so sredi septembra letos porušili. Občina se je tako odločila na podlagi mnenj gradbenih strokovnjakov. Tudi stroškovno sanacija ni bila smiselna. Že pred rušenjem objekta so konservatorji mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) menili, da odločitev občine ni pravilna in da bi objekt bilo smiselno in možno obnoviti. Kakorkoli, občina je svoj cilj uresničila, z rušitvijo se je strinjalo pristojno ministrstvo in prižgalo zeleno luč zanjo. »Odločitev ministrstva je temeljila na mnenju strokovnjakov gradbene stroke, iz katerih je izhajalo, da uporaba objekta ni varna, saj bi lahko pri posameznih delih ostrešja ali stropov prišlo do hipne samodejne porušitve. Stanje objekta kot celote je predstavljalo neposredno nevarnost za okolico in objekt ni izpolnjeval bistvenih zahtev glede zaščite pred ogrožanjem zdravja in življenja ljudi, prometa in sosednjih objektov. Zato je bilo smiselno objekt porušiti, saj se stroškovni vidik vložka v sanacijske posege ne bi izkazal in upravičil v sami vrednosti,« so odločitev za rušitev argumentirali na MO Ptuj. Bodo smeli rušiti preostale objekte v Dravski? Foto: ČG Občina je načrtovala rušenje še nekaterih objektov v Dravski ulici, a se mariborski ZVKDS s tem ne strinja. Foto: ČG Takoj po rušitvi Koteksa so na ptujski občini napovedali, da bodo porušili tudi sosednje stavbe. Tu so ostali še trije stari, dotrajani objekti časnili zaradi pobude o sežigalnici, ki bi prav tako lahko dajala toploto za daljinsko ogrevanje. „Naša prizadevanja in načrti se zaradi tega projekta niso spremenili. Izgradnja tistega objekta je srednjeročno, če ne že dolgoročno zastavljen projekt, prav tako je potrebno preučiti še možnost povezave daljinskega ogrevanja na ta objekt. V vmesnem času bomo naredili vse, da cena ogrevanja za trenutne odjemalce čim dlje ostane čim nižja,“ je še dejal direktor JS Ptuj Alen Hodnik. Mojca Zemljarič na naslovih Dravska ulica od 17 do 19. V njih sicer še vedno delujejo nekatera društva, denimo Šahovsko društvo, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ter Planinsko društvo, a nekaterim je občina že poiskala nove prostore. Planinsko društvo Ptuj se bo tako že kmalu preselilo v Prešernovo ulico. Kljub zagonu in želji občine, da se uredi celotno območje ob reki, z največjim turističnim potencialom, se pri realizaciji načrtov ponovno zatika. Kot pravijo, trenutno še ni znano, kdaj se bo nadaljevalo rušenje: »ZVKDS ni izdal soglasja za rušitev, na to smo se pritožili in še čakamo na odgovor.« Pritožbo zdaj obravnava kulturno ministrstvo. Občina ima s tem območjem velike načrte. Prvi korak je objava javnega arhitekturnega natečaja, na podlagi katerega bo izbrana najprimernejša rešitev za ta del mesta. Sledila bosta sprejem podrobnega prostorskega načrta in določitev namenske rabe. Seveda pa je pred tem treba določiti, katero območje bosta natečaj in OPPN zajela: s trenutno še obstoječimi starimi, dotrajanimi objekti ali brez njih. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 4. januarja 2022 Ptuj z Odlično leto 2021 v porodnišnici Starše z Objekt v Loki po oceni inšpekcije nevaren za uporabo 900. porod mamice devetega otroka Bodo Dnevni center aktivnosti sanirali ali rušili? Prvič po devetih letih so v letu 2021 v ptujski porodnišnici opravili več kot 900 porodov. Medtem ko se marsikje srečujejo z upadanjem števila rojstev, na Ptuju opažajo porast. Prav 900. porod pa je bil poseben tudi zato, ker so ga opravili pri porodnici, ki je rodila devetič. Foto: ČG V četrtek, 30. decembra, so v ptujski porodnišnici opravili 900. porod v letu 2021; mamica je rodila devetega otroka. Četrtek, 30. decembra 2021, je bil za porodni oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj prav poseben dan, zapomnili si ga bodo po dveh pomembnih dogodkih. »Res smo veseli in zadovoljni, da nam je uspelo v letu 2021 doseči tolikšno število porodov. To je številka, ki kaže na to, da delamo dobro, strokovno in da res poskrbimo za ženske,« je bila zadovoljna Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice. Magično število 900 opravljenih porodov, ki so ga nazadnje dosegli pred devetimi leti, je zaznamovala še ena devetica: 900. porod je namreč bil opravljen pri materi devetih otrok. »Porodnica iz okolice Ljutomera je rodila devetega otroka, od tega dva v Mariboru, pet pri nas, v naši porodnišnici, in še enega na poti k nam. Počuti se dobro, prav tako tudi otrok,« je še dodala Bosiljeva. Porod dečka, ki je tehtal 4110 gramov in meril 53 cm, je tekel hitro in brez zapletov. DK Ptuj z Saga o javnih straniščih pri koncu Dnevni center aktivnosti (DCA) Loka, ki so ga zadnjih deset let aktivno uporabljali člani Društva upokojencev Starše, je nevaren za uporabo. Tako je pred dobrim letom ocenil gradbeni inšpektor. Objekt ob regionalni cesti v Loki je zato zaprt; občina pa je v tem času naročila izvedensko mnenje o sanaciji objekta pri sodnem izvedencu za gradbeništvo. Slednji je pripravil tri možne variante: sanacija obstoječega objekta, rušitev in gradnjo novega objekta na isti lokaciji ter novogradnjo na drugi lokaciji. Najcenejša varianta za izvedbo je glede na oceno stroškov sanacija objekta, kar bi občino stalo nekaj manj kot pol milijona evrov. Glede na podano mnenje in ugotovitve sodnega izvedenca je občina v proračunu za leto 2022 planirala sredstva za pripravo potrebne dokumentacije za sanacijo objekta ter za začetek izvajanja sanacijskih del. Prav tako si bodo prizadevali pridobiti nepovratna sredstva za energetsko sanacijo objekta. Po drugi strani pa sta tako statik (Amratura, Uroš Žvan, s. p.) kot geotehnik (MBL inženiring, Branko Muršec, s. p.) v strokovnem mnenju ocenila, da bi bilo bolj racionalno objekt porušiti in zgraditi novega. Statik Žvan je konstrukcijo ocenil kot nezanesljivo, »stanje zidov še ni nevarno, so pa izrazito deformirani stropi in potencialno nevarni. Nadaljnjo uporabo objekta zato odsvetujem. Morebitna sanacija bi zahtevala odstranitev ostrešja, ki najverjetneje sloni na plošči nad pritličjem, celotne plošče, obsežno sanacijo temeljev in zidovja … Racionalnost sanacije v potrebnem obsegu je vprašljiva, zato svetujem odstranitev objekta in izvedbo nadomestne gradnje.« Podobno svetuje tudi Muršec: »Sodimo, da je v obravnavanem Foto: EK Stavba DCA Loka je v precej slabem stanju. primeru najbolj smiselna rušitev obstoječe zgradbe in gradnja novega objekta na ustrezno saniranih temeljnih tleh.« Med analizo je bilo namreč ugotovljeno, da ponekod pri dozidavi temeljev sploh ni. Mnenja svetnikov si nasprotujejo O tej problematiki so razpravljali tudi starški svetniki. Strinjali so se, da bo treba skupaj z uporabniki izbrati eno izmed predstavljenih variant. Svetnica Zdenka Gornik in Sodni izvedenec je pripravil tri možne variante: Čas obratovanja še ni znan Zgodba o javnih straniščih na ptujskem avtobusnem postajališču se je vlekla skoraj desetletje z nekaterimi vmesnimi fazami, ko so le-ta obratovala. V tem času sta skupno rešitev neuspešno iskala vodstvo MO Ptuj in Arriva Štajerska. VARIANTA 1 – sanacija obstoječega objekta na isti lokaciji: 490.510 evrov VARIANTA 2 – izgradnja novega objekta na isti lokaciji: 570.280 evrov VARIANTA 3 – izgradnja novega objekta na novi lokaciji: 554.995 evrov svetnik Boštjan Munda sta se pridružila mnenju stroke. Menita, da bi bila najracionalnejša rušitev in izgradnja novega objekta. Munda je celo predlagal gradnjo na novi lokaciji, saj naj bi bila temeljna tla ponekod neutrjena. Velika večina ostalih svetnikov se je zavzela za sanacijo obstoječega objekta. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo objekt rešili. Prepričan sem, da je sanacija obstoječega objekta izvedljiva, in sicer v obdobju dveh let,« je poudaril Marjan Malek, svetnik in predsednik Društva upokojencev Starše. Ob tem je dodal še, da DCA Loka niso uporabljali samo starejši, ampak tudi številni drugi občani, v prostorih so med drugimi delovali pevski zbor, gledališka in literarna dejavnost, delavnice, športne aktivnosti, … »Vse dni v tednu je bil prostor maksimalno izkoriščen, zato si želimo čimprejšnjo sanacijo objekta. Njegova prednost je tudi Cerkvenjak z Dom kulture pred obnovo Oder ni več varen Občinski svetniki so v načrt razvojnih programov za letos uvrstili tudi obnovo cerkvenjaškega kulturnega odra in na zadnji lanski seji potrdili investicijsko dokumentacijo zanj. Foto: ČG 29. decembra je ptujsko avtobusno postajališče končno dobilo spodobne javne sanitarije, a še niso v uporabi. V igri je bilo več možnih rešitev, od sanacije nekdanjih javnih stranišč pod avtobusno postajo do ureditve le-teh v etaži avtobusne postaje, a bi to MO Ptuj stalo okrog 120.000 evrov, Arriva Štajerska pa bi sodelovala s prostorom in vzdrževanjem. Ker skupne rešitve ni bilo na vidiku, so se v MO Ptuj odločili, da jo bodo poiskali sami. Od napovedi rešitve do postavitve modularne enote, v kateri naj bi bile ločene moške in ženske sanitarije ter sanitarije za invalide, vključno s previjalno mizo, pa je znova preteklo dobro leto dni. Tik pred novim letom, 29. decembra, pa so na betonsko podlago končno postavili modularno enoto. Dobavilo jo je podjetje E+projekt elektro storitve iz Šratovcev. V njej bodo namesto treh ločenih stranišč tri enote unisex ter sanitarije za invalide s previjalno mizo. Nova javna stranišča bo upravljalo podjetje Javne službe Ptuj, ki mora poskrbeti tudi za ureditev okolice. Kdaj jih bodo odprli, ta trenutek še ni znano, ker je objekt še brez potrebnih priključkov. V MO Ptuj so ob urejanju temeljev za javna stranišča povedali, da nabava in postavitev modularne enote naj ne bi presegla 50.000 evrov. MG S projektom, v katerem kot partnerja sodelujeta še Kulturno društvo Cerkvenjak in Zadruga Dobrina, bodo preko Razvojne agencije Slovenske gorice (RASG) kandidirali za sofinanciranje iz evropskih sredstev. V Cerkvenjaku so znani po svoji društveni dejavnosti, zlasti po kulturnem izročilu. Dramska dejavnost je bila desetletja znana po vsej Sloveniji, v zadnjih 30 letih pa je občina znana tudi po festivalu narodno-zabavne glasbe, ki spada med najstarejše festivale v Sloveniji. Kulturno društvo Cerkvenjak denimo spada s svojimi sekcijami med aktivnejša društva v občini in nastopa tudi širše v regiji. Svoje prostore ima v kulturnem domu v Cerkvenjaku, za svoje predstave pa uporablja predvsem dvorano z odrom, poleg kulturnikov pa jo Foto: SD Oder kulturnega doma je dotrajan, zato so na občini pripravili projekt obnove. lokacija, saj je v neposredni bližini avtobusnega postajališča. To je predvsem pomembno za starejše, ki imajo velikokrat težave zaradi prevozov,« je še dodal Malek. Svetnik Cveto Završki je spomnil, da je bil objekt zgrajen pred tridesetimi leti s samoprispevkom, zato se sam zavzema za obnovo objekta. Po njegovem mnenju stavba ni v tako slabem stanju, kot je zapisano v izvedenskem mnenju. Nekoliko bolj skeptičen je bil svetnik Miran Zorin, da bi bilo morebiti glede na poškodbe dobro razmisliti o gradnji novega objekta na trdnih tleh. Prav tako pa si bo treba odgovoriti na vprašanje, kakšen in kako velik objekt uporabniki sploh potrebujejo. Glede na to, da je v proračunu za prihodnje leto planiranih 191.000 evrov za rekonstrukcijo DCA Loka, bodo najverjetneje izvedli sanacijo obstoječega objekta. Estera Korošec uporabljajo tudi druga društva, osnovna šola, občina in gostujoči uporabniki. »Oder je bil zgrajen udarniško pred več kot pol stoletja, vmes je doživel še nekaj posodobitev, a ne zadoščajo več sedanjim standardom. Sistem zaves in zastirk pomeni zaradi dotrajanih materialov in uporabljenih elementov veliko tveganje. Sistem ozvočenja deluje pomanjkljivo in ni kompatibilen z novo tehniko, video projekcija je zaradi nerodne postavitve komponent in slabe opreme vedno velik opravilni in časovni zalogaj. Na tak način je težko delati, nekaterih vizualnih in zvočnih aktivnosti pa v bistvu sploh ni mogoče izvesti,« pravijo v KUD Cerkvenjak. Investicija je ocenjena na nekaj manj kot 33.000 evrov, od tega je dobrih 18.000 evrov upravičenih, preostalih 14.000 pa neupravičenih stroškov. Kulturni dom bo dobil novi sistem ozvočenja, odrske zavese in projekcijsko platno, obnovili bodo hrbtne stene odra, strop, notranji balkon in opleske. »Z zamenjavo in rekonstrukcijo odrskih elementov bo oder varnejši, hkrati pa bo nova oprema omogočila tudi širšo uporabo odra.« SD torek, 4. 1. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 4. januarja 2022 5 Ormož z Bo nov ukrep pomagal odpraviti odseljevanje mladih? Dodatna občinska finančna pomoč mladim za streho nad glavo V občini Ormož se že leta dolgo soočajo z izseljevanjem mladih. Vodstvo občine želi to problematiko odpraviti tudi z ukrepi, ki bi mladim pomagali rešiti prvi stanovanjski problem in priti do lastnega doma. Poleg prodaje občinskih parcel po znižani ceni in subvencioniranja komunalnega prispevka nameravajo nameniti finančno pomoč za nakup parcel, ki niso v občinski lasti, ter za gradnjo ali nakup hiše ali stanovanja. Tamkajšnji svetniki menijo, da gre sicer za korak v pravo smer, a po drugi strani opozarjajo, da so predvideni zneski pomoči prenizki in neizenačeni. Občina je pred časom sprejela odlok o pomoči mladim in mladim družinam, s katerim jim je omogočila povračilo sredstev do največ tretjine kupnine pri nakupu občinske parcele za reševanju stanovanjskega problema. Ukrep se je izkazal za dobrodošlega, saj je bilo mladim in mladim družinam prodanih devetnajst nepremičnin, namenjenih stanovanjski gradnji. Občina ima zaenkrat na voljo le še šest tovrstnih zemljišč. Kot ugotavljajo, se kljub temu še vedno močno čutijo posledice izseljevanja, zato načrtujejo dodatne finančne spodbude. Po predlogu novega odloka, ki so ga svetniki potrdili v prvem branju, bi občina mladim do 40 let in mladim družinam z enim ali več šoloobveznih otrok (ne glede na starost staršev) namenila enkratno denarno pomoč tudi pri nakupu parcele, ki ni v lasti občine, ali za prvo gradnjo ali nakup hiše oziroma posameznega stanovanja ali za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe na območju občine. Višina pomoči bi znašala do največ 2.000 evrov za mlado osebo oziroma par brez otrok, za mlado družino pa največ 3.000 evrov oziroma glede na razpoložljiva sredstva. Na občini so poudarili, da želijo z novim ukrepom mlade spodbuditi, da si svoje življenje uredijo znotraj območja občine oziroma se vanjo vračajo. Z zagotavljanjem dodatnih finančnih spodbud želijo pritegniti tudi mlade iz drugih krajev. videli prihodnost za delo v domači občini. Po ugotovitvah se mladi niso odseljevali samo zaradi boljše stanovanjske politike drugod. Morda je bil takšen le odstotek. Na vratih občinske uprave je vse več investitorjev, ki želijo graditi najbrž zaradi prihoda novega podjetja, novih delovnih mest.« Kot je še nadaljeval, so višine pomoči primerjali z drugimi občinami po državi. Nekatere morda resda ponujajo višje zneske, a je njihov skupni fond manjši. Svetnik Mirko Novak, ki sicer, kot je dejal, nima nič proti tem ukrepom, pa se je obregnil ob skupno višino planiranih sredstev. Ta so predvidena v znesku 80.000 evrov, kar je manj od načrtovanih sredstev za celotno občino za razvoj kmetijstva v sicer pretežno kmetijski občini (predvidenih je 70.000 evrov). Kot je še razvidno iz predloga, bi se sredstva delila na podlagi javnega razpisa. Po besedah župana brez finančne pomoči ne bi ostal noben upravičenec, saj bi v primeru, da razpoložljiva sredstva ne bi zadoščala za dodelitev vsem, ta razdelili proporcionalno. Monika Horvat Dodatne pomoči Foto: MH Občina je po znižani ceni mladim doslej prodala 19 parcel. V prihodnje bi želela pomagati tudi pri nakupu zasebnih parcel za reševanje prvega stanovanjskega problema. Toda kot so opozarjali svetniki, sta predlagani višini pomoči precej neizenačeni. Nesorazmerna pomoč za nakup parcele: do 7.000 evrov za občinsko, za zasebno do 2.000 ali 3.000 evrov Svetniki so pozdravili predlog, a hkrati opozorili na nekatere pomanjkljivosti. Simona Kolmaniča je zmotilo predvsem nesorazmerje v višini pomoči pri nakupu občinske parcele in parcele v zasebni lasti. Upravičenec je namreč pri nakupu 600 kvadratnih metrov občinske parcele pri vinski kleti v vrednosti okoli 21.000 evrov prejel subvencijo v višini 7.000 evrov, v primeru nakupa zasebne parcele pa bi po omenjenem predlogu lahko prejel največ 2.000 oz. 3.000 evrov. Da so ti zneski prenizki, se je strinjal tudi Matej Hebar: »Če hočemo, da mladi res ostanejo ali se morda celo k nam preselijo, bi morale biti te finančne spodbude višje.« Prav tako ga je zanimalo, kakšna je dolgoročna vizija občine glede reševanja te problematike, kaj načrtuje na področju zagotavljanja stanovanj za mlade, saj jih primanjkuje, potrebne bi bile tudi obnove teh stanovanj. »Pričakujete, da se bo zaradi teh korakov odseljevanje spremenilo? K reševanju te problematike bi morali bolj celostno pristopiti, pogrešam dolgoročno strategijo. Vsekakor gre za korak v pravo smer, a ne verjamem, da bi s takimi ukrepi lahko rešili problematiko odseljevanja,« je še menil. Po predlogu bi upravičenci lahko zaprosili še: do največ 600 evrov, če gre za nakup zemljišča za stanovanjsko gradnjo ali gradnjo hiše ali posameznega stanovanja na kulturnovarstvenem območju, do največ 500 evrov v naseljih z visoko starostno strukturo prebivalstva (kjer je po podatkih statističnega urada povprečna starost nad 45 let), do največ 300 evrov v naseljih, kjer je skupni prirast prebivalstva negativen (iz dodatne pomoči je izvzeto naselje Ormož), ter sredstva glede na število otrok v mladi družini: največ 200 evrov za enega otroka, 300 evrov za dva in do največ 500 evrov za tri ali več otrok. »Uskladiti se mora več dejavnikov« Župan Danijel Vrbnjak je odgovoril, da občina sama ne more preprečiti obstoječega stanja, lahko pa pomaga mladim z različnimi pomočmi: »Lahko bi napisali sto analiz ali študij. Konec koncev, ali se bodo mladi odločali za to ali ne, se mora uskladiti več dejavnikov. Tukaj mislim predvsem na gospodarstvo, da bodo mladi ostajali, Foto: Dreamstime/M24 Ptuj z Investicije v Zdravstvenem domu Markovci z Občina izvedla tradicionalne razpise V novo leto z novimi pridobitvami 100.000 evrov za razvoj kmetij in podjetij „Ob kadru, ki je najpomembnejši del našega zavoda, so za delo zelo pomembna ustrezna osnovna sredstva. Ponovno se lahko pohvalimo, da v novo leto vstopamo z velikimi pridobitvami,“je povedala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Občina Markovci je v letu 2021 izvedla vrsto razpisov, s katerimi na različne načine pomagajo občanom. Že tradicionalno so denar razdelili domačim podjetjem in kmetovalcem, uspešno pa so izpeljali tudi razpis za sofinanciranje smučarskega tečaja. Foto: ČG Tudi leto 2022 v Zdravstvenem domu Ptuj začenjajo s pomembnimi investicijami. Tik pred koncem leta 2021 so dobili nov ultrazvok, ki ga bodo uporabljali na ženskem dispanzerju, posodobili pa so tudi dve ambulanti v pritličju (št. 5 in 10). Kot že vrsto let doslej tudi v to leto vstopajo s posodobljenim voznim parkom. Nabavili so dve novi reševalni vozili za nujno medicinsko pomoč in tri nove avtomobile. Te bodo za delo na terenu uporabljale patronaža ter služba zdravstvene vzgoje in oskrbe pacientov, ki potrebujejo psihiatrično pomoč. Skupaj so vozila vredna 350.000 evrov. Vrednost posameznega reševalnega vozila je okrog 150.000 evrov, dodatnih 36.000 evrov pa so jih stala osebna vozila. Petek Uhanova je izjemno zadovoljna, da so uspeli realizirati nakup, saj so, kot pravi, stara vozila draga za vzdrževanje. DK Kot je določeno z razpisnimi pogoji, najvišji možni odstotek financiranja smučarskega tečaja znaša 90 odstotkov upravičenih stroškov. Po razpisu je bilo na voljo 5.000 evrov. Prijavilo se je 36 vlagateljev za 38 otrok. Najnižji dodeljeni znesek je znašal 113, najvišji pa 170 evrov. Največ vlagateljev je prejelo 125 evrov. Prav tako so v letu 2021 izvedli javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini, na katerega je prispelo 34 vlog. Razpisne pogoje je izpolnjevalo 30 vlagateljev, skupno pa bodo prejeli 30.000 evrov. Višina dodeljene pomoči je odvisna od izpolnjevanja razpisnih pogojev in razpoložljivih sredstev. Tudi v proračunu 2022 je za ta namen zagotovljen enak znesek. tega je razpisne pogoje izpolnjevalo 30 podjetij. Občina je razdelila 64.540 evrov. Kot so sporočili z občinske uprave, sta se oba razpisa izkazala kot upravičena, saj je bilo zanimanje veliko, sredstva pa so bila razdeljena v skladu z občinskimi pravili. »Občina je nedvomno pripomogla k razvoju kmetijstva in malega gospodarstva v lokalnem okolju,« so zapisali. V oktobru pa so objavili javni poziv za organizacijo fašenka v Markovcih, na katerega sta se prijavila dva ponudnika: Laplac, d. o. o., in Iven Plus, d. o. o. Slednje je bilo tudi izbrano in bo v prihodnjem letu izvedlo fašenk, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Gre za podjetje iz Bukovcev, ki je registrirano za gostinstvo, posredništvo in gradbeništvo. EK Za podjetja okoli 64.500 evrov Na razpis za malo gospodarstvo se je prijavilo 33 vlagateljev, od Foto: CG Za organizacijo fašenka v Markovcih je bilo izbrano podjetje Iven Plus, d. o. o. Štajerski TEDNIK 6 torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 6 torek z 4. januarja 2022 V središču Destrnik z Po burni razpravi in prekinitvah občinski proračun pod streho Ko politična kultura doseže svoje dno Drugo branje proračuna za leto 2022, ki so ga destrniški svetniki obravnavali tik pred iztekom starega leta, je bolj kot vsebina proračunskih postavk zaznamovalo pritlehno obračunavanje s političnimi nasprotniki z obeh strani, obkladanje z žaljivkami, jemanje besede, kričanje, preklinjanje in slednjič skoraj tudi fizično obračunavanje. V predlagani proračun je občinska uprava vnesla nekaj prerazporeditev, ki jih je župan predhodno uskladil s posameznimi odbori. Nekatere so vezane tudi na dejstvo, da do konca 2021 vse načrtovane investicije niso bile zaključene, zato se prenos sredstev v novo leto povečuje za skoraj 280.000 evrov, med drugim zlasti zaradi propadlega nakupa občinskih poslovnih prostorov. Ilešič noče prodati pisarn Kot je znano, se je občina s podjetnikom Inom Aldom Ilešičem dogovorila, da od njega odkupi nekdaj občinske pisarne z opremo v Janežovskem Vrhu 42 v skupni višini 167.000 evrov, a si je ta nato premislil. Župan Pukšič je opozicijskim svetnikom očital, da so prav oni odgovorni, da je dogovor propadel, saj jih ni bilo na neformalni sestanek z Ilešičem; podjetnik se je bojda hotel pogovoriti z vsemi svetniki ali pa z nobenim. Neuradno je slišati, da to ni edini razlog za neizpeljani posel, saj naj bi Ilešič v zameno za prodajo prostorov od občine zahteval več parkirnih mest, kot mu jih po etažnem de- ležu pripada. Opozicijski svetniki so vložili tri amandmaje. Elizabeta Fras je predlagala, da bi se novoustanovljenemu turističnoinformacijskemu centru (TIC), ki so mu že po prvem branju odvzeli 2.000 evrov in jih dali za sofinanciranje župnijskega zbornika, vzelo še 6.000 evrov in jih namenilo društvom: kulturnemu, turističnemu in društvu kmetic. V svoji obrazložitvi je dejala, da župan svetnikom ni jasno predstavil, kaj natančno naj bi novi ponudnik na področju turizma v občini – Zavod Ma-Kole iz Makol – delal. Plačujemo nekaj, kar znamo sami »V občini imamo društva, ki pripravljajo prireditve. Kot nam je povedal Beno Toplak iz zavoda, naj bi TIC med drugim pomagal pri organizaciji, izvedbi in promociji teh prireditev, obenem naj bi društvom pomagal s prijavami na razne razpise. Vse to počno naša društva že danes, res pa je, da so tako finančno podhranjena, da se na razpise težko prijavijo, saj nimajo denarja, ki ga je treba založiti do konca trajanja projekta. Nisem proti TIC-u, a se ne strinjam s tem, da plačujemo nekoga od zunaj za nekaj, kar lahko naredimo sami, tudi s pomočjo zaposlenih na občini.« Ker spada TIC v paket z nedavno odprto papirnico in podružnično pošto na Destrniku, eno brez drugega pa se, tako Toplak, Zavodu Ma-Kole, ki deluje kot podjetje, ne bi izšlo, saj da pošte poslujejo z minusom in potrebujejo še druge dejavnosti, je Frasova od amandmaja odstopila. »Razumem, da ste podjetnik in vas vodi finančni interes, zamerim pa županu, da nas zmeraj postavi pred dejstvo. Če namreč ne umaknem amandmaja, boste s prstom kazali name, da sem kriva, ker se komaj odprta pošta znova poslavlja z Destrnika.« Bo moral Pukšič sam kriti potne stroške? Branko Horvat je predlagal, da se znesek za službena potovanja z 8.000 evrov zniža na 5.000, razlika v višini 3.000 evrov pa nameni vaškim odborom za vzdrževanje cest. »Na predvolilnih srečanjih je namreč Pukšič prejšnjemu županu Vladimirju Vindišu očital preveliko porabo sredstev za službena potovanja. Obljubili ste racionalizacijo, tudi s prodajo službenega avtomo- Destrniški proračun za leto 2022 je po dolgih razpravah in mučnih zapletih slednjič pod streho. Slovenija, Podravje z Potovanje v tujino za zdaj pod precej strogimi in različnimi ukrepi držav Pred potjo v Italijo ali Avstrijo izpolnite poseben obrazec Pred odhodom v tujino ažurne informacije pridobite na spletnih straneh pristojnih ministrstev države, v katero potujete. Povezave do pomembnih spletnih naslovov najdete na straneh Gov.si. Okvirne informacije o potovanjih znotraj Evropske unije najdete tudi na aplikaciji Re-open EU, ki je dostopna prek spletne strani, lahko pa si jo namestite na pametni telefon. Evropska komisija se sicer trudi redno posodabljati podatke, vendar zanje ne jamči, v vsakem primeru pa vam aplikacija ponuja povezave do relevantnih spletnih strani, na katerih se lahko prepričate o točnosti in časovnosti informacije. Vse omejitve praviloma ne veljajo za osebe, mlajše od 12 let, v spremstvu odraslega, ki pogoje izpolnjuje. V posameznih državah tudi za mladoletne med 12. in 18. letom veljajo manj strogi pogoji. Italija Podobno kot pri potovanju v Avstrijo je vstop v Italijo prepovedan potnikom, ki so bili v zadnjih 14 dneh v naslednjih državah: Bocvana, Esvatini, Lesoto, Malavi, Mozambik, Namibija, Južna Afrika, Zimbabve. Vsi potniki pa morajo pred vstopom izpolniti obrazec EU za digitalno identifikacijo potnikov, ki ga najdete na evropskem portalu Euplf.eu; izpisala se vam bo QR-koda, ki jo lahko ob uporabi pametnega telefona pokažete na meji. Poleg tega morate predložiti dokazilo o cepljenju ali okrevanju, ob tem pa še negativen rezultat hitrega testa (24 ur) ali PCR-testa (48 ur). Seveda velja tudi evropsko digitalno covidno potrdilo. Avstrija Potniki morajo predložiti dokazilo o cepljenju ali prebolevnosti, ki mora biti izpisano v angleščini ali nemščini. Veljajo tudi QR-kode evropskih digitalnih covidnih potrdil. Avstrijski mejni organi zahtevajo še dokazilo o obnovitvenem odmerku, to sicer že vsebuje zeleno digitalno potrdilo. Če obnovitvenega odmerka niste prejeli, morate predložiti potrdilo o negativnem testu PCR, ki ne sme biti starejše od 48 ur, izdati ga mora zdravstvena institucija in izpisano naj bo v angleškem ali nemškem jeziku. Če ste brez potrdila o negativnem PCR-testu, vas bodo napotili v desetdnevno samoizolacijo, ki Foto: Profimedia/M24 Omejitve za vstop v države na Balkanu niso tako hude kot npr. za države v EU se prekine ob negativnem testu. Če nimate dokazila o cepljenju ali okrevanju, pa vas napotijo v desetdnevno samoizolacijo, ki se lahko po petih dneh skrajša z negativnim testom. V obeh od navedenih primerov morate že pred potovanjem v Avstrijo izpolniti poseben obrazec (pre-travel-clearance) na spletni strani avstrijskega ministrstva za socialo in zdravstvo, kjer .............................. navedete svoje omejitve. Natisnjen obrazec nato pokažete na meji. Vstop v Avstrijo je na splošno prepovedan za potnike z območij, v katerih prevladuje različica omikron. Na tem seznamu so trenutno predvsem južnoafriške države. Potniki iz teh držav načeloma imajo možnost vstopa, vendar morajo izpolniti pogoje, ki smo jih navedli v prejšnjem odstavku. Avstrijci za vstop v državo zahtevajo tudi dokazilo o prejetem poživitvenem odmerku. torek, 4. 1. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 4. januarja 2022 Foto: SD bila, a se to ni zgodilo. Takrat ste govorili, da je še 5.000 razsipno. No, teh 5.000 razsipnih evrov vam pustimo v letu 2022.« Pukšič mu je odgovoril, da je bila prodaja službenega avtomobila smiselna in da je občina v sedanjem mandatu za potne stroške porabila celo manj kot v prejšnjem, to pa utemeljil s številkami, vendar Horvat amandmaja ni umaknil, opozicija pa ga je potrdila. Župan je bil nad tem ogorčen: »Hvala, Horvat, ker bom moral zdaj sam kriti potne stroške.« Denar za kanalizacijo v Placarju Foto: SD Elizabeta Fras: »Umikam amandma, sicer boste s prstom kazali name, da sem kriva, ker se komaj odprta pošta znova poslavlja z Destrnika.« Foto: SD Branko Goričan je kolegom iz opozicije očital, da so mu zasadili nož v hrbet, in besno odvihral s seje. Dobesedno zavrelo pa je pri amandmaju Branka Goričana glede povečanja sredstev za izgradnjo kanalizacije v Placarju. Ker se naselju Placar odpira možnost priključitve na ptujsko kanalizacijsko omrežje, je predlagal, da se 100.000 evrov vzame kanalizaciji v Zasadih. »Sredstva, rezervirana za kanalizacijo v Zasadih, so odvisna od pridobitve koncesije za dom upokojencev. Če investitor koncesijo dobi, bo kupil tudi zemljišče, za katerega smo mu že podelili stavbo pravico. Gradbeno dovoljenje smo že pridobili, v skladu z njim bo občina morala tam zagotoviti kanalizacijski priključek. Gradnja kanalizacije je torej povezana s prodajo zemljišča, kar ste svetniki soglasno potrdili že v prvem branju proračuna. S prerazporeditvijo sredstev bi rušili dogovor in ne znam si predstavljati, kako bi investitor pogledal, če bi dobil koncesijo za dom, občina pa ne bi poskrbela za kanalizacijo,« je opozoril Pukšič. A Goričan je vztrajal 7 pri svojem, pri tem pa ga je na glasovanju podprlo še pet preostalih svetnikov opozicije. Prepričan je namreč, da Destrnik koncesije za dom upokojencev ne bo dobil, takšne naj bi tudi imel informacije iz Ljubljane. Od noža v hrbet … Pukšič je bil zaskrbljen, češ da se je znašel v koliziji interesov, in na hitro preigraval možnosti, kaj storiti: zaplet kasneje reševati z rebalansom, umakniti glasovanje o proračunu in preiti na nehvaležno financiranje po dvanajstinah ali se odločiti za kaj tretjega. Ker so se toni že zelo povišali, nivo politične debate pa se je spustil na dno s pošiljanjem saj-veste-kam, je Matej Sužnik predlagal športni time-out oziroma proceduralni desetminutni odmor, da se pregrete glave malce ohladijo. Pred dvorano Volkmerjevega doma kulture pa ni nič kazalo na pomiritev, še več, beseda je dala besedo, očitki so leteli na vse strani in v nekem trenutku se je Pukšič zagnal v Horvata. Če ne bi posredovali drugi svetniki, bi se najbrž celo stepla. Na svoje kolege iz opozicije, ki so iskali kompromisno rešitev za placarsko kanalizacijo, pa se je znesel tudi Goričan, češ da so izdajalci, ki so mu zasadili nož v hrbet. Niti prisluhniti ni želel njihovim argumentom, še več, zagrozil je z odstopom s svetniške funkcije in odvihral s seje. … do kompromisa Da se drama izpred doma kulture ne bi nadaljevala še na seji, je Pukšič ob koncu odmora vse svetnike povabil v posebno sobo, da se Zapisnik seje, ki je ni bilo Destrniška opozicija na zadnji seji občinskega sveta ni hotela potrditi zapisnika zadnje izredne seje, na kateri bi morali obravnavati predlog proračuna, saj je sejo obstruirala, ker vabilo in gradivo zanjo ni prispelo pravočasno. Zato ga je Pukšič umaknil z dnevnega reda. »Glavni županov razlog za kršitev poslovnika je bil v tem, da ne bi imeli časa vlagati amandmajev. Zato smo ga obvestili, da nas na sejo ne bo, in zahtevali, da v roku razpiše redno sejo. S svojimi svetniki je potem pred kamerami sicer imel neko srečanje, a ga je izkoristil za pljuvanje po nas, vendar to ni bila uradna seja občinskega sveta, zato posledično ne more biti zapisnika z nje,« je dejal Branko Horvat. Pukšič ga je zavrnil, češ da poslovnika ni kršil. »Lahko bi prišli na sejo in zahtevali, da se z dnevnega reda umakne točka o proračunu. A to ni bil vaš namen.« Dan, ko se v občini sprejema proračun, bi moral biti praznik, je prepričana Majda Kunčnik. »A pri nas je ta dan predvsem samo prazen. Več kot očitno je, kaj je bil vzrok vašemu manevru s tako poznim sklicem na sejo – bali ste se amandmajev.« Foto: SD mimo oči in ušes javnosti dogovorijo, kako spraviti skozi proračun, da bo volk sit in koza cela. Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli, saj sta obe strani stopili korak nazaj. Župan je predlagal amandma na Goričanov amandma, po katerem Zasadom ostane denar za kanali- zacijo, 30.000 evrov pa se vzame iz postavke za mrliško vežico in se jih nameni kanalizaciji v Placarju. Svetniki so to soglasno sprejeli, s tem pa potrdili tudi proračun za leto 2022. A nazdravili novemu letu kljub temu niso. Senka Dreu no 180 dni) in negativen rezultat PCR-testa (72 ur), ki mora biti izpisan v madžarščini ali angleščini, test pa opravljen v državi EU. Če vstopate s potrdilom, ki ni evropsko covidno potrdilo, mora biti izpisano v italijanščini, angleščini, francoščini ali španščini. Potniki brez potrdila lahko vstopijo z negativnim hitrim ali PCR-testom, a se morajo ob tem samoizolirati za pet dni na naslovu, navedenem na obrazcu za lokalizacijo potnikov Euplf.eu. Po koncu te samoizolacije morate opraviti hitri ali PCR-test. Srbija Hrvaška Pogoji vstopa na Hrvaško so bolj sproščeni. Večinoma bo zadostovalo potrdilo o cepljenju v obliki evropskega digitalnega covidnega potrdila. Obnovitvenega odmerka Foto: Profimedia/M24 V Italiji poleg dokazila o cepljenju zahtevajo negativen PCR ali hitri test. Foto: Sta/M24 stran 7 V središču Župana Franca Pukšiča je Branko Horvat med odmorom tako razburil, da se ga je hotel fizično lotiti. Foto: SD COLOR CMYK ne zahtevajo, zadostoval bo tudi le prvi odmerek določenih cepiv. O natančnih pogojih, koliko dni po prvem odmerku velja katero cepivo, se poučite na spletni strani hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. Vstop je omogočen tudi prebolevnikom. Zadostoval bo tudi negativen hitri antigenski test (48 ur) in PCR-test (72 ur), ki ga na lastne stroške opravite na meji. V tem primeru se zavežete, da boste v samoizolaciji počakali do rezultatov. Če hitrega testa ne opravite na hrvaški meji, morata biti iz potrdila razvidni ime proizvajalca in komercialno ime testa. Izjeme od vsega navedenega veljajo za delavce ali samozaposlene, ki opravljajo nujna dela. Natančen seznam najdete na straneh hr- vaškega ministrstva za notranje zadeve. Nadaljnja izjema so migranti, povezani z izobraževanjem, in tranzitno osebje (vozniki tovornjakov, ladijsko osebje v tranzitu in potniki, ki so v tranzitu manj kot 12 ur). Madžarska Državljani Madžarske lahko v državo vstopajo s kartico o imuniteti, nemadžarskim državljanom pa za isti namen velja evropsko digitalno covidno potrdilo. Zanje ni omejitev, če njihovo potrdilo vsebuje eno od naslednjega: dokaz o cepljenju, dokaz o okrevanju ali negativen rezultat PCR-testa (72 ur). Če digitalnega potrdila nimate, bodo sprejeli tudi dokazilo o cepljenju (sprejemajo slovenska dokazila), dokazilo o okrevanju (veljav- V Srbijo lahko vstopate z negativnim hitrim (48 ur) ali PCR-testom (72 ur) oziroma potrdilom o okrevanju, pri čemer Republika Srbija s Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o priznavanju takšnega dokumenta. Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve sicer malce nejasno dopušča izjemo za državljane Slovenije s potrdilom o prebolevnosti, ki ni starejše od 180 dni, in tiste, ki so osem mesecev po okužbi prejeli prvi odmerek cepiva. Vendar bodo na meji zagotovo sprejeli evropsko digitalno covidno potrdilo, zato si ga uredite. Mladoletni (od 12. do 18. leta) lahko v državo vstopajo brez negativnega hitrega ali PCR-testa, vendar morajo v 48 urah od prehoda meje zavodu za javno zdravje posredovati rezultat enega od obeh testov. Bosna in Hercegovina Na mejnih prehodih BiH sprejemajo negativen izvid PCR- in hitrih testov, ki ne sme biti starejši od 72 ur. Če v BiH vstopate iz države, ki ni članica EU, se veljavnost teh testov skrajša na 48 ur. Sprejeto bo tudi potrdilo o cepljenju, vendar le za osebe, ki so prejele drugi odmerek cepiva 14 dni pred prestopom meje. Isti pogoj velja za prvi odmerek, če gre za cepivo, ki je dovolj v le enem odmerku. Spletna stran policije BiH sicer izrecno ne navaja, da sprejemajo evropsko digitalno covidno po- Foto: Profimedia/M24 Vračanje v Slovenijo Tujci, ki vstopajo v Slovenijo, morajo izpolniti EU-obrazec za digitalno identifikacijo potnikov, ki je na voljo na evropskem portalu Euplf.eu. Pogoje vstopa v Slovenijo najdete na spletni strani Policije, kjer izberete, kateremu pogoju ustrezate, in nato izpolnite obrazec. Med pogoji so negativen izvid testa in potrdilo o cepljenju ali prebolevnosti ter seveda digitalno covidno potrdilo. V državo vas bodo spustili tudi, če imate pozitiven izvid PRC-testa, ki je starejši od 10 dni, vendar ni starejši od 180 dni, razen če zdravnik presodi drugače. Kot ustrezna so navedena dokazila, izdana na območju EU in schengna, BiH in Republike Srbije ter še nekaj držav s seznama, ki je objavljen na spletni strani Policije. Če ne izpolnjujete nobenega od navedenih pogojev, vam bodo policisti odredili karanteno na domu, dolgo deset dni od dneva vstopa v državo. Tujcem, ki jim je odrejena karantena, Policija dovoli vstop in potovanje z lastnim vozilom po najkrajši poti do naslova, kjer bodo prestajali karanteno. Isti postopek velja za državljana Slovenije, ki mu je karantena odrejena v tujini in jo želi prestajati v Sloveniji. V tem primeru naj se prijava opravi prek tujega zdravstvenega osebja, ki naj o tem obvesti NIJZ. trdilo, vendar so nam po telefonu potrdili, da je mogoče mejo prečkati z natisnjenim potrdilom ali tudi s QR-kodo, ki jo pokažemo na pametnem telefonu. Sprejeli bodo tudi zdravniško potrdilo o prebolevnosti, a le če je ob prihodu na mejo starejše od 14 dni in ni starejše od 180 dni. Luka Tetičkovič Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 Podjetništvo 8 COLOR CMYK stran 8 torek z 4. januarja 2022 Njiverce z Zlatko Šalamun – Okrepčevalnica Atila Priznanje za 30 let dela v gostinstvu Za trideset let dela v gostinstvu je priznanje s Ptujskega prejel tudi Zlatko Šalamun, lastnik Okrepčevalnice Atila v Njivercah. „To je bilo obdobje vztrajnosti, potrpljenja, dela, tudi velikih težav, vzponov in padcev, ki jih je bilo treba premagati, da smo se obdržali. Začel sem kot najemnik, nato sem objekt odkupil, ga prenovil in dogradil,“ je po prejemu priznanja povedal Zlatko Šalamun. Ob nakupu je obdržal ime lokala, s katerim je posloval prejšnji lastnik. V Okrepčevalnici Atila je trenutno šest zaposlenih. Delajo vse dni v tednu razen nedelje. Za delo v gostinstvu se je Zlatko Šalamun odločil po petletnem obdobju dela v Iraku, kjer je bil šofer. Zaposlen je bil v IMP-ju na Ptuju. Takrat se je marsikdo odločil za delo v Iraku. To je bil čas, ko je 'našel dušo' v gostinstvu, ker rad dela z ljudmi, je povedal. To delo ga veseli, to je kemija, četudi po osnovni izobrazbi ni gostinec. Gostilno je imel tudi v Primoštenu na Hrvaškem, a jo je zaradi vojne moral zapreti in se vrniti domov, sicer bi verjetno tam ostal. Nekaj časa se je ukvarjal tudi s prevozništvom, a je to dejavnost opustil. V začetku so pri Atili pekli samo pice, ker je bila tudi kuhinja premajhna, da bi lahko gostom postregli tudi drugo hrano. Po prenovi so ponudbo razširili. Sedaj pripravljajo vso hrano po naročilu, malice in kosila, nudijo pa tudi gostinske storitve na domu. Še vedno pa gostje najbolj povprašujejo po picah. Hišna pica Atila z Foto: Črtomir Goznik Okrepčevalnica Atila se bo v prihodnje še širila, Šalamunovi ji bodo dodali še turistične sobe, načrtujejo pa tudi gradnjo objekta z restavracijo v neposredni bližini, kjer bi lahko postregli 100 gostom naenkrat. Foto: Črtomir Goznik Zlatko Šalamun, Okrepčevalnica Atila, z ženo Emo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ga je nagradila s priznanjem za 30 let dela v gostinstvu. dvojnim nadevom ostaja kraljica v tej ponudbi. Delajo vse dni v tednu razen nedelje, ko imajo zaprto. V koron- skem obdobju je bilo tako kot pri vseh gostincih: težko, težko obdobje pa se nadaljuje tudi v tem času. V prazničnem decembru, ko naj bi bili lokali polni, je vse prazno, ni zabav ob zaključku leta, ni srečanj s pogostitvijo. Na terasi imajo prostor za okrog 50 obiskovalcev, v notranjih prostorih pa za 35 do 40. Pri Šalamunovih kljub vsem težavam, povezanih s korona krizo, ostajajo optimistični, smelo načrtujejo prihodnost svoje dejavnosti. Zlatko Šalamun se bo prihodnje leto upokojil, vajeti pa bo prevzela žena Ema, ki že sedaj večino časa preživi v okrepčevalnici. V tem času dokončujejo načrte za ureditev sob nad okrepčevalnico, saj želijo tudi sami še več prispevati k razvoju turizma v okolju, kjer delajo. V svojih načrtih niso omejeni, svojih zemljišč za razvoj imajo dovolj – tudi za gradnjo restavracije v neposredni bližini okrepčevalnice. Ko je bil v Kidričevem še bazen, so imeli v Atili sezono, kot bi bili na morju, ko pa so ga zaprli, se je to pokazalo tudi na njihovem pro- metu. Nekoč je bilo Kidričevo znano tudi po tradicionalnih velikih plesih. Če kaj danes Kidričevemu manjka, je to bazen, ugotavlja Šalamun. Upa, da bo dovolj zavzetosti za to, da se kraju povrne tudi ta objekt, saj je pomemben ne samo za domače prebivalstvo, temveč tudi v turističnem smislu. Priznanje za 30 let dela v gostinstvu Zlatku Šalamunu sicer veliko pomeni, v največji meri pa je to zasluga vztrajnosti, poudarja. Obdobje je bilo prežeto z vzponi in padci, zlasti v zadnjem času pa se v tej dejavnosti srečujejo z izjemnim pomanjkanjem kadra. Včasih ni bil problem dobiti natakarice, in če se glede gostinskih kadrov ne bo nekaj hitro spremenilo, perspektive za to dejavnost ne vidi. MG Ptuj, Slovenija z Ptujsko podjetje ponuja naprave za učinkovito filtracijo zraka Kako prezračevati: z odpiranjem oken ali s pomočjo tehnologije Podjetje Filtris s sedežem na Ptuju ima na področju rešitev prezračevanja dolgoletne izkušnje in bogate reference. Vrsto let sodelujejo z obema največjima farmacevtskima gigantoma v Sloveniji, Lekom in Krko, pa tudi s podjetji iz drugih panog, med njimi sta Domel in Eti. V luči aktualnih razmer v zvezi s koronavirusom je kakovost zraka še toliko pomembnejša, so prepričani v ptujskem podjetju, ki med drugim na trgu ponuja naprave za filtracijo zraka v notranjih prostorih švedskega proizvajalca Camfil, enega največjih v branži na svetu. V podjetju Filtris menijo, da bi lahko njihove samostoječe naprave za filtracijo zraka s hepa filtri učinkovito pripomogle k izboljšanju zraka v zaprtih prostorih, še posebej v zavodih, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi upokojencev, pa tudi v drugih javnih in zasebnih poslovnih prostorih. Uporaba naprave je enostavna, treba jo je samo vklopiti v električno omrežje in že deluje. „Študije potrjujejo učinkovito delovanje. Dokazano odstranjujejo viruse, tudi covid-19, zrak očistijo vseh nečistoč in nadležnih vonjav. Certificirane so v skladu z zahtevami najzahtevnejših uporabnikov, kot sta farmacija in zdravstvo. Naprava zrak v prostoru popolnoma očisti, učinkovita ni samo v boju z virusi, temveč tudi z alergeni. Priporočamo, da naprava deluje ves čas, še posebej v prostorih, kjer so tveganja okužb večja, ali tam, kjer se srečuje več ljudi,“ je poudarila Andreja Jerebic Erjavec iz podjetja Filtris. Državni zavodi se opirajo na stališča NIJZ Glede na to, da bo koronavirus še nekaj časa del vsakdana, nas je zanimalo, v kolikšni meri je država naklonjena ideji o nameščanju sobnih naprav za filtracijo zraka. Enostavno in učinkovito čiščenje zraka Foto: Profimedia/M24 Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so povedali, da zavodi s področja socialnega varstva za zagotavljanje ustrezne kakovosti notranjega zraka upoštevajo navodila NIJZ. „Eden izmed možnih ukrepov je uporaba čistilcev zraka ali dezinfekcijskih naprav, ki pa morajo biti dokazano učinkovite proti koronavirusu in varne za uporabnike prostorov. Glede na priporočila NIJZ se lahko sobni čistilci zraka uporabljajo le kot dopolnitev drugih prezračevalnih ukrepov.“ Dodali so, da se bodo prezračevalni sistemi modernizirali tudi v okviru posodobitve obstoječih kapacitet institucionalnega varstva – program React, iz katerega je sredstva za novogradnjo v Žabjaku med drugimi dobil Dom upokojencev Ptuj. Prezračijo tako, da odprejo okna Na Ministrstvu za zdravje so pojasnili, da smernice v zvezi s prezračevanjem zaprtih prostorov oblikuje NIJZ na podlagi najboljših razpoložljivih dokazov in znanj na evropski ter svetovni ravni. „Navedena priporočila eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih in/ali ultravijoličnih čistilnikov zraka. Predvsem je bil prvi priporočen korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod, in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja (naravno, mehansko), torej odpiranju oken (op. a.). V primeru obstoječih centralnih prezračevalnih sistemov se priporoča pogostejše čiščenje samega sistema. Sprememba postrojenja prezračevanja za vsak objekt zahteva celovit pristop. Ministrstvo za zdravje je v preteklih letih zagotovilo vgradnjo prezračevalnih sistemov v vrsto objektov javnih zdravstvenih zavodov v okviru izvedenih energetskih sanacij, sofinanciranih iz EU-sredstev. V teku so tudi energetske sanacije objektov na območju celotne države.“ Na šolskem ministrstvu so poudarili, da so za zaščitne ukrepe v zavodih od lanskega oktobra do letošnjega junija namenili dodatnih 10 milijonov evrov. „Šole so ta sredstva glede na specifične potrebe porabile po lastni presoji. Predvsem je bil prvi priporočeni korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja (naravno, mehansko).“ Mojca Zemljarič Filtracijske naprave so po besedah Andreje Jerebic Erjavec iz podjetja Filtris le dopolnilo obstoječim prezračevalnim sistemom, ki učinkovito in s preprostim načinom uporabe (samo priključitev v vtičnico) dosežejo izjemen učinek – zrak očistijo vseh nečistoč. Informativna cena osnovne naprave brez senzorja je 1.340 evrov (plus DDV). „Naprava takšnega ranga bi bila dovolj za eno pisarno, šolsko učilnico ali vrtčevsko igralnico. V prostorih, kjer prezračevanje ni dovolj dobro izvedeno, recimo za učilnice, predlagamo po dve napravi. V primeru opremljanja večjih zavodov bi skupaj s proizvajalcem Camfil oblikovali posebne ponudbe. Stroški nabave filtracijskih naprav za glasbene šole bi znašali med 10.000 in 20.000 evri, za šole od 50.000 do 100.000 evrov, približno enako tudi za domove upokojencev. Zelo priporočamo, da bi naprave koristili vsaj v skupnih prostorih in za uporabnike, ki imajo težave z dihanjem ali alergijami. Dobavitelj naprav, švedski Camfil, je renomirano podjetje, ki je z omenjenimi filtracijskimi napravami v minulih dveh letih opremilo številne ustanove po vsem svetu. Nabava je mogoča tudi po korakih, da se lahko uporabniki najprej prepričajo o pozitivnih učinkih delovanja. Splošni bolnišnici Ptuj in Murska Sobota sta z našimi napravami opremili rdeče covid cone, zaupa nam tudi zdravstveni izvajalec DSD Diagnostika Ptuj. V podjetju imamo na voljo demonstracijsko napravo, ki jo lahko uporabniki v svojih prostorih preizkusijo.“ Foto: Arhiv Svet24 Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo in podeželje torek z 4. januarja 2022 9 Slov. Bistrica z Blagoslov na god sv. Štefana Slovenija z Ohranjanje mejic, bogatih z vegetacijo in živimi bitji Kruh in sol za vsakega konja Številne vloge skrivnostnih mejic Na praznik sv. Štefana so po vsej Sloveniji potekali blagoslovi konj. To tradicijo so po nekaj letih premora obudili tudi v Konjerejskem društvu Slovenska Bistrica, njihovemu vabilu pa se je odzvalo skoraj 30 konjenikov z Bistriškega in tudi širše. Prve mejice, ki pomenijo ozek podolgovat pas grmovja in dreves, so nekoč verjetno nastale naključno zaradi krčenja gozda in pridobivanja obdelovalnih površin. Obenem so služile kot lastninske meje med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, po čemer so dobile svoje ime. Z mejicami, o katerih se je v posebni knjižici z naslovom Življenje v mejicah razpisala Aleksandra Lešnik s sodelavci Centra za kartografijo favne in flore, so naši predniki omejevali tudi pašnike in delili njive, kot dobri gospodarji pa so vanje posadili še za človeka uporabne grmovnice, kot so na primer glog, robida, kovačnik, brek, bezeg in leska. Raj za velike in male Foto: KD Slovenska Bistrica Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja in zato, kot piše etnolog dr. Niko Kurent, je ta svetnik v očeh ljudstva prevzel zavetništvo nad konji. Na njegov god poteka v mnogih krajih v Sloveniji blagoslov konj in živine. Tradicija ima velik pomen tudi na Bistriškem. Konjerejsko društvo Slovenska Bistrica, ki je letos konjenike že povezalo na 25. Bistriški konjenici, se je odločilo, da leto 2021 sklene še z blagoslovom konj. Na god svetega Štefana se je pred župnijsko cerkvijo sv. Filipa in Jakoba v Laporju zbralo nekaj manj kot 30 konjerejcev, jahačev in drugih ljubiteljev konj. Zbrane je pozdravil tamkajšnji župnik Franc Mlakar in z blagoslovom konjenikom zaželel vse dobro, obenem pa tudi zdravje živini, „požegnal“ je še sol in kruh, ki so ju konji pozneje dobili za pod zob, konjerejci pa so prejeli medaljo kot spomin na blagoslov konj leta 2021. Sledila sta okrepčilo za konjenike in ježa do domačega hleva. S to tradicionalno prireditvijo je društvo sklenilo leto 2021 in obenem z lepo popotnico stopilo novemu naproti. In kaj pripravljajo v letu 2022? »Upam, da nam bo uspelo izpeljati občni zbor, piknik za člane in blagoslov konj. Osrednji društveni dogodek pa bo tudi tokrat konjenica, njen obseg pa bo odvisen od epidemioloških razmer,« je dejal predsednik Janko Dvoršak. MV Podravje z KGZS opozarja na težave Pomoč za mlečni sektor Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da so razmere na trgu prireje mleka iz dneva v dan bolj zaostrene. Tako od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahteva, da pripravi predlog pomoči za mlečni sektor, „če želimo ostati samooskrbni pri prireji mleka“. KGZS, ki sicer pozdravlja sprejem najnovejšega paketa ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19, v katerem je predviden tudi dodatek za kmete, opozarja, da v tem paketu ponovno ni predvidene pomoči za mlečni sektor. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, spremljajo in analizirajo dogajanja v pridelavi in na kmetijskih trgih z veliko zaskrbljenostjo. Najnovejši podatki, zbrani z anketiranjem kmetij, namreč kažejo, da se zgodnjejesensko divjanje cen repromaterialov ne umirja, temveč še naprej presega „vse razumne okvire“. Ob občutnih podražitvah energije, predvsem goriv, so v zadnjih nekaj mesecih podivjale cene inputov v rastlinski pridelavi. Zaščitna sredstva za varstvo rastlin so se podražila za 15,4 odstotka, seme za 41,3 odstotka, gnojila pa za 107,2 odstotka. V živinorejski proizvodnji se poleg naštetih podražitev, ki bremenijo osnovno proizvodnjo, podražitve odražajo tudi pri pridelavi osnovne krme in nakupu dodatne. Ta se je podražila za 56,2 odstotka. Po drugi strani pa so se v jesenskih mesecih minulega leta cene ključnih živinorejskih proizvodov, tudi mleka, popravile le za nekaj odstotkov, kar še povečuje razkorak med stroški in prihodki. „Lanske in pričakovane letošnje podražitve energentov, gnojil, semen in vsega drugega, za kmetovanje nujnega repromateriala, bodo tudi dolgoročno podražile kmetovanje in proizvodnjo hrane,“ so še poudarili v KGZS. sta Foto: Arhiv Svet24 Rastlinska sestava mejic se med deli Slovenije precej razlikuje že zaradi različnega podnebja in drugih okoljskih dejavnikov, ne glede na geografsko območje pa povsod velja, da pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, več različnih življenjskih okolij ponuja živalim kot varna mesta za gnezdenje, razvoj, prezimovanje in prehranjevanje, saj jim nudi zavetje pred vetrom, dežjem, mrazom, vročino in tudi pred plenilci. Tam najdemo razne žuželke, tudi pomembne divje opraševalce, od katerih je odvisna pridelava naše hrane, ptice, plazilce, netopirje in druge manjše sesalce, kot so ježi, rovke, krti, voluharice, miši in polhi, vanje pa se zatečejo tudi večji sesalci, kot so srne, lisice, zajci, kune in podlasice. Mejice so povezane tudi z vodnimi živalmi, kot so ribe, potočni raki in školjke. S svojim senčenjem namreč vplivajo na temperaturo vode, posledično na količino raztopljenega kisika in s tem na obstoj številnih vodnih živali. Za svoje preživetje mejice potrebujejo tudi dvoživke. Foto: SD Mejice niso pomembne le za rastlinsko in živalsko pestrost, pač pa posredno ali neposredno vplivajo na kakovost našega bivanja. jo vodo iz tal v obdobjih, ko v kratkem času pade veliko dežja. Mejice ščitijo rodovitno prst pred vetrno in vodno erozijo, kar zlasti velja na odprtih kmetijskih površinah tako v nižinah, ki so izpostavljene močnemu vetru, kot tudi v gričevjih, kjer močni nalivi zlahka odplavijo nezaščiten rodovitni sloj tal.« Kot posledico nepremišljene odstranitve mejic ob melioracijah v 80. letih prejšnjega stoletja avtorica opiše primer Ajdovskega polja v Vipavski dolini iz leta 2012. Orkanska burja je takrat odnesla več kot 20.000 kubičnih metrov zemlje, kar je tamkajšnjemu kmetijstvu povzročilo velikansko škodo. Mejice blažijo podnebne spremembe Kar je dajalo senco, ni prineslo subvencije Mejice pa niso pomembne le za naravo, pač pa tudi za človeka. Kot ugotavlja Lešnikova, posredno ali neposredno vplivajo na kakovost našega bivanja. »Pomagajo pri blaženju posledic podnebnih sprememb, saj sodelujejo pri skladiščenju ogljika iz ozračja. Kot že rečeno, prispevajo h kakovostnejši vodi, saj zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil, pesticidov in usedlin v podzemne in površinske vode. Z omejevanjem hitrosti vetra nad površino tal zmanjšujejo izhlapevanje, s skladiščenjem vode blažijo negativne vplive suše, po drugi strani pa črpa- Ptujski kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak je pojasnil, da za zmanjševanje pomembnih mejic, ki poleg naštetega dajejo kulturni krajini tudi značilen pečat mozaičnosti in tako zagotavljajo njen lepi videz, v preteklosti niso bili krivi zgolj kmetje. »Bili so namreč časi, ko je država načrtno spodbujala njihovo krčenje. Če je denimo imel kmet eno drevo sredi njive, za katero je zaprosil za subvencijo, so mu od velikosti njive za krošnjo tega drevesa odšteli dva ara, mu torej za toliko tudi zmanjšali subvencijo. To so bili avtomatizmi: pogledali so Foto: Arhiv Svet24 Mejice ščitijo rodovitno prst pred vetrno in vodno erozijo, kar zlasti velja na odprtih kmetijskih površinah tako v nižinah kot tudi v gričevjih, kjer močni nalivi zlahka odplavijo nezaščiten rodovitni sloj tal. Napake iz preteklosti: nepremišljeni goloseki Foto: SD Kljub temu da so se pozitivnih lastnosti mejic ljudje zavedali že v preteklosti, pa so kasneje zaradi neprimernih posegov marsikje skoraj povsem izginile: številne so izkrčili zaradi intenzivnega kmetovanja, k njihovemu obstoju pa nista doprinesli niti industrializacija in urbanizacija. H krčenju mejic je slednjič prispevalo tudi nepoznavanje njihovega pomena za naravo in ljudi. »Mejice so marsikje zanemarjali, zato so se preveč razrasle ali pa so postale preredke. Z nepremišljenimi goloseki, denimo pod pretvezo zagotavljanja protipoplavne varnosti, ob potokih in rekah, kurjenjem obrežne vegetacije, odlaganjem odpadkov, z neustreznimi posegi v prostor, kot so komasacije, melioracije in arondacije, ter neprimernim vzdrževanjem, ki vodi v zaraščanje in poveča nevarnost vdora tujerodnih rastlinskih vrst, so mejice danes marsikje zelo osiromašene.« Z zadovoljstvom pa avtorica opaža, da jim ljudje v zadnjem času spet posvečajo več pozornosti, saj so očitno ponovno prepoznali njihove številne vloge. »Mejice so med drugim življenjski prostor številnih organizmov in povezovalni koridorji različnih življenjskih okolij, zato povečujejo vrstno pestrost v pokrajini. Kot mešanica gozda, grmišča in travnika imajo vrstno najpestrejše mejice raznoliko strukturo in rastlinsko sestavo. V takšnih mejicah rastejo mogočna stara drevesa, klijejo mladi drevesni poganjki in v njih najdemo tudi odmrla drevesa.« ortofoto posnetke, in namesto da bi spodbujali ohranjanje mejic, so samo odštevali vse, kar je bilo 'motečega' na neki njivi. Zaradi dreves in grmovja na svojih njivah ima kmet seveda več dela, zato zaradi samega obdelovanja nad njimi ni navdušen, saj povzročajo senco, tu so še korenine, zraven sodi zaraščenost, ki jo je treba čistiti. V preteklosti jih je zato resda krčil, danes pa se pravzaprav že vsak zaveda njihovega vsestranskega pomena. Na srečo je to končno dorečeno in urejeno tudi na strani države. Če je kmetija vključena v kmetijske okoljske ukrepe, lahko uveljavlja plačilo za mejice, in sicer dobi 1,6 evra po dolžinskem metru mejice, znan pa je tudi status mejic, kajti ni vsako drevo že tudi mejica. Hkrati s pravicami so seveda določene tudi obveznosti, med katerimi je na primer ta, da se sme čiščenje v mejicah izvajati samo v zimskem času, sicer pa zaradi zaščite rastlin in živali, ki tam bivajo, ne.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 4. januarja 2022 Podravje z Silvestrovanje za male in velike iz studia radia Ptuj Otroci so silvestrovali po spletu in radiu V luči trenutnih razmer tudi letošnja prireditev Silvestrovanje za male in velike ni potekala na prostem, kjer bi se otroci lahko družili. A kljub temu niso bili prikrajšani za glasbo in voščila svojih najljubših glasbenikov – v družbi Radio–Tednik Ptuj smo znova pripravili spletno otroško silvestrovanje. Foto: arhiv Radio Ptuj Foto: arhiv Radio Ptuj Foto: arhiv Radio Ptuj Silvestrovanje za male in velike je prireditev, ki jo v družbi Radio– Tednik Ptuj pripravljamo že vrsto let in je zmeraj je privabila številne otroke in njihove starše, da so v družbi svojih najljubših glasbeni- kov veselo rajali, plesali in odštevali ob vstopu v novo leto. Že lani je organizatorjem načrte prekrižala epidemija, saj ni omogočala druženj, zato smo pripravili veselo in zelo odmevno spletno silvestro- vanje in hkrati upali, da bo letos vendarle mogoče rajati v živo. A razmere spet niso bile naklonjene izvedbi prireditve v živo, zato smo se odločili, da najbolj razposajeno silvestrsko rajanje pripravimo v našem radijskem studiu, na zadnji dan v letu pa ga je bilo moč spremljati v radijskem programu in na Facebook profilu Radia Ptuj. Povabilu na spletno druženje z najmlajšimi so se odzvali najpri- ljubljenejši slovenski glasbeniki: Dejan Vunjak, Isaac Palma, Dejan Krajnc, Nika Zorjan, Alya, BQL in Polkaholiki. Vsi so otrokom namenili svoje največje uspešnice in ob tem dodali še lepe želje ob vstopu v novo leto 2022. Veselega otroškega novoletnega rajanja si seveda ni mogoče predstavljati brez najprepoznavnejših in najbolj razposajenih ptujskih škratov – v studiu sta se nam pridružila brata Malek iz Športno-cirkuškega društva Eleja. S svojim plesom sta otroke popeljala www.teleing.com Pišite nam na info@ttaallum um m.s .si in TALUMINKA bo vašaa.. VSE INŠTALACIJE NA ENEM MESTU SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE Zgoddba o TALUMINNKI tallum.ssi/ttaluminnka Prroizvedena. Upporabljjena. Zbrana inn soor tirrana. Pretaljeena. Ponovno upporabljeena .... v čarobni svet glasbe, sodelovala pa sta tudi pri veselem odštevanju točno ob 12. uri. Dejan Krajnc – »Dejan Dogaja«: ''Dragi otroci, v novem letu vam želim vse lepo. Ne bom vam rekel, da ubogajte starše, ker vem, da jih. Želim pa, da se v letu 2022 vrnejo vse tiste male zabave in druženja s prijatelji in da boste otroštvo uživali tako, kot sem ga včasih jaz.'' Isaac Palma: ''Dragi otroci, želim vam srečno novo leto, naj bo za vas nepozabno. Bodite pridni in srečni!'' Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve torek z 4. januarja 2022 11 Alya: ''Dragi otroci, v novem letu vam želim vse najboljše – veliko zdravja, sreče, ljubezni in veliko poljubov. Naj bo to leto lepo vseh 365 dni.'' Nika Zorjan: '' Dragi otroci, želim vam srečno in veselo novo leto. Naj se vam uresniči vse, kar si želite. Imejte se radi – med seboj in sami sebe.'' Dejan Vunjak: ''Dragi otroci, v letu 2022 vam želim veliko sreče in zdravja. Bodite pridni v šoli, veliko se igrajte, plešite in prepevajte. Imejte se radi. Upam, da se čim prej srečamo na kakšnem nastopu, kjer bomo skupaj prepevali skladbe, ki jih imate najraje.« Polkaholiki: ''Vsem otrokom želimo srečno, zdravo, veselo, pred- IZVAJANJE INTELEGENTNIH STORITEV (osvetlitev, ogrevanje, klimatski sistem, centralno nadzorni sistem, upravljanje z žaluzijami). MIRKO LETONJA s.p. Gradišča 148, 2282 Cirkulane Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mail: mirko.letonja@siol.net V prazničnih dneh najdite obilo notranjega miru ter moči za nove izzive. Srečno 2022! Foto: arhiv BQL in Polkaholiki Foto: arhiv Radio Ptuj 3URPRFLMVNRVSRURþLOR ”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ‘’‘†Œ‡–Œ‡‡†‹ƒǦ ’‡•ǡ†Ǥ ‘Ǥ ‘Ǥ (NRQRPLËQLLQXËLQNRYLWLSULSRPRËNLNLSRGSLUDMRYDĄH]GUDYMH 1LVROHSURGDMDOFLDPSDNVWURNRYQMDNLNL]QDMRVYHWRYDWLò3RQXMDMRHNRQRPLËQHLQSUDNWLËQHWHUPRGHUQHLQXËLQNRYLWHUHŕLWYH ‘•–”‘‘˜Œƒ‹œƒ‡Ž‡–”‹«‘‘‰”‡˜ƒŽ‘ –‡Š‹‘ǡƒœ†ƒŽ‡«‡Ž‡–‘Ǥ ‘˜‘”‹‘‘ ’‘†Œ‡–Œ— ‡†‹ƒǦ ’‡•ǡ ‹ ‹ƒ †ƒ‡• ‘•‡œƒ’‘•Ž‡‹Š‹—’”ƒ˜‘–‡”•Žƒ†‹æ«‡ ˜Ž‘˜‡Œ‹˜ƒ•‹˜‘„«‹‹ ƒŒ†‹ƒǤ Metka Sabath je podjetje ustanovila Ž‡–ƒ ͷͿͿͺ ‹ ˜ –‡Š Ž‡–‹Š Œ‹ Œ‡ • •‘†‡Žƒ˜ci uspelo, da so postali distributer za ‡†‹ ‹•‡ ’”‹’‘‘«‡ ‡†‹•ƒƒǡ †‹•–”‹„—–‡” ‹ •–”‘‘˜Œƒ œƒ ‡Ž‡–”‹«‘ ‘‰”‡˜ƒŒ‡–‡”˜‡Ž‡’”‘†ƒŒƒŽ‡ ’”‹„‘”ƒœƒ ˜”–‹‘搌‘‡ Šƒ”–•Ǥ ‘•‘˜‘‘‰”‡˜ƒŒ‡ƒŒæ‹Š•–ƒ‘˜ƒŒǡ Œ‡” Œ‡ –‘ ƒŒ„‘ŽŒ ‡‘‘‹«ƒ ”‡æ‹–‡˜Ǥ  ‰”‡Ž‹ ’ƒ‡Ž‹ǡ ’”ƒ˜‹ ‡–ƒ ƒ„ƒ–Šǡ †ƒŒ‡Œ‘‘„«—–‡ǡ‘–„‹ƒ•‰”‡Ž‘•‘ ‡ǡ ‡ ‘‰”‡˜ƒŒ‘ ƒ”‡« œ”ƒƒǡ ƒ’ƒ ˜ ’”˜‹ ˜”•–‹ ’”‡†‡–‡ ‹ ‘•‡„‡Ǥ e‡Ž‡ •‡—†ƒ”‘ •‡ œƒ«‡ •‡‰”‡˜ƒ–‹ –—†‹ œ”ƒ ˜’”‘•–‘”—Ǥ ‘ ’‘‡‹ǡ †ƒ †‹Šƒæ ŠŽƒ†‡Œæ‹ œ”ƒǡ ‹ƒæ ’ƒ ‘„«—–‡ –‘’Ž‹‡ Ȃ ƒ” Œ‡ •’‡– ‘†Ž‹«‘œƒœ†”ƒ˜Œ‡ǡ’”‡†˜•‡†‘„”‘†‘掑œƒŽŒ—†‹•’”‘„Ž‡‹ƒŽ‡”‰‹Œ‹ƒ•–‡Ǥ œ†”ā‡˜ƒŒƒ ’”ƒ–‹«‘ ‹ǡ ’”ƒ˜ –ƒ‘ ‹ •‡”˜‹•‹”ƒŒƒǤ ‘–‹”ƒŒ‘ ‰ƒ ƒ •–‡‘ ƒŽ‹ strop, ljudje pa po potrebi zanj dokupuŒ‡Œ‘ –—†‹ ‘‰‡ǡ †ƒ ŽƒŠ‘ ’ƒ‡Ž •–‘Œ‹ ƒ –Ž‡ŠǤ Ž‡–”‹«‘–ƒŽ‘‰”‡–Œ‡Ȃœ†”ƒ˜‘ Ž‡–”‹«‘–ƒŽ‘‰”‡–Œ‡Ȃœ†”ƒ˜‘ ‹‡‘‘‹«‘ ‘ „‡•‡†ƒŠ ‡–‡ ƒ„ƒ–Š Œ‡ –ƒŽ‘ ‘‰”‡˜ƒŒ‡’”ƒ˜‹‘†‰‘˜‘”ƒ˜’”ƒæƒŒ‡ǡ ƒ‘ ‘‰”‡˜ƒ–‹ ’”‘•–‘”‡ǣ Dz†‘” ā‡Ž‹ †‘•‡«‹’”ƒ˜‘–‘’Ž‹‘†‘ƒœƒƒŒ†‡ƒ”Œƒǡ ‘– ‰ƒ œƒŠ–‡˜ƒŒ‘ †”—‰‡ ‘‰”‡˜ƒŽ‡ –‡Š‹‡ǡ — ’”‹’‘”‘«ƒ –ƒŽ‘ ‰”‡–Œ‡Ǥ ‘ Œ‡ ˜ƒ”«‘ ‹ œ†”ƒ˜‘ ‘‰”‡˜ƒŒ‡ǡ ”ƒœ’‘”‡†‹–‡˜–‘’Ž‘–‡Œ‡‡ƒ‘‡”ƒǡƒŒ ‹œ•—æ—Œ‡œ”ƒ‹ƒŒ Œ‡†˜‹‰‘˜ƒŒƒ’”ƒŠ—ǡ ƒ” —‰‘†‘ ˜’Ž‹˜ƒ ƒ ‹”‘Ž‹‘ „‹˜ƒŽ‹Š’”‘•–‘”‘˜Ǥdz Ǥ Ǧ Ǥ —†‹ •”„ œƒ œ†”ƒ˜Œ‡ǡ Ž‡’‘–‘ ‹ ‹ ȋ’”‹’‘‘«‹ œƒ ƒ‹—”‘ǡ ’‡†‹—”‘ ‹ œ†”ƒ˜†‘ ƒ„ƒ–Š‘˜ƒ†‘†ƒŒƒǡ†ƒŒ‡‡Ž‡–”‹«‘–ƒŽ‘‰”‡–Œ‡†ƒ‡••–ƒ†ƒ”†—†‘„Œƒ˜‘palnicah, neprecenljivo je udobje toplih –ƒŽǡ–Žƒ•‡•—æ‹Œ‘Š‹–”‡Œ‡ǡŒ‡’ƒ–—†‹‘†Ž‹«‘’”‘–‹˜Žƒ‰‹‹’Ž‡•‹ǡœƒ–‘Œ‹Š˜‰”ƒŒ—Œ‡Œ‘–—†‹˜‘’ƒŽ‹æ‡•–‡‡‹˜•‡˜‡”‡ •–‡‡Š‹æǤ –”‘捋 ˜œ†”ā‡˜ƒŒƒǡ ‘– •‘ •‡”˜‹•‹”ƒŒ‡ ‰‘”‹Ž‹‘˜ǡ «”’ƒŽǡ «‹æ«‡Œ‡ ’‡«‹ ‹ †‹‹‘˜ǡ–‡”’”ƒŠ‹•”ƒ†’‘•–ƒ‡Œ‘ ’”‡–‡Ž‘•–Ǥ ‘‘‹«‘•––‡‰ƒ•‹•–‡ƒ’ƒŒ‡–—†‹˜ –‡ǡ’”ƒ˜‹ǡ†ƒŽƒŠ‘’”ƒ˜˜•ƒ’”‘•–‘” ‘‰”‡˜ƒ‘•ƒ‘•–‘Œ‘‹‡˜ŽŒ—«—Œ‡‘ ‡Ž‡‰ƒ •‹•–‡ƒǤ ‰”‡˜ƒŒ‡ ŽƒŠ‘ —’”ƒ˜ŽŒƒ‘–—†‹ƒ†ƒŽŒƒ˜‘•–‡Ž‡ˆ‘‘ ƒŽ‹”ƒ«—ƒŽ‹‘ǡƒ”Œ‡‘†Ž‹«‘œƒ’‘«‹–‹æ‡ƒ•–ƒ‹–˜‡Ǥ Ž‡–”‹«‘–ƒŽ‘‰”‡–Œ‡˜‡†‘„‘ŽŒ—’‘”ƒ„ŽŒƒŒ‘–—†‹œ—ƒŒǣDzƒ‘‡„‘•–‡‹‡Ž‹ ˜‡« œƒŽ‡†‡‡Ž‹Š •–‘’‹  ƒŽ‹ –‡”ƒ•ǡ †ƒ ‘ †‘˜‘œ‹Š ’‘–‡Š • Žƒ«‹ƒ‹ ˜ ‰ƒ”ƒā‡ •’Ž‘Š ‡ ‰‘˜‘”‹ǡdz †‘†ƒŒƒ ‡–ƒ ƒ„ƒ–ŠǤ ˆ”ƒ”†‡«‹‰”‡Ž‹’ƒ‡Ž‹Ȃ—«‹‘-ˆ”ƒ”†‡«‹‰”‡Ž‹’ƒ‡Ž‹Ȃ—«‹‘ ˜‹–‹‹˜ƒ”«‹  ’”‹‡”Œƒ˜‹ • Žƒ•‹«‹‹ ‡Ž‡–”‹«‹‹ ‰”‡Ž‹‹ •‘ ‹ˆ”ƒ”†‡«‹ ȋ Ȍ ’ƒ‡Ž‹ œ‡Ž‘ ˜ƒ”«‹ǡ •ƒŒ ’‘”ƒ„‹Œ‘ †‘ ͻͶ ‘†•–‘–‘˜ ƒŒ‡‡”‰‹Œ‡ǡŽŒ—†Œ‡’ƒ•‹Œ‹Š—’—Œ‡Œ‘ ˜‡«‹‘ƒ œƒ †‘†ƒ–‘ ‘‰”‡˜ƒŒ‡ ‹ œƒ ‡†‹ƒǦ ’‡• •”„‹ œƒ ˜ƒæ‡ œ†”ƒ˜Œ‡ –—†‹ œ ‡†‹ ‹•‹‹ ’”‹’‘‘«‹ ‡æ‡ „Žƒ‰‘˜‡ œƒ‡ ‡†‹•ƒƒǡ Œ‡” ‹ƒŒ‘˜•‡œƒ‘–”‘Ž‘œ†”ƒ˜Œƒȋ‡”‹Ž‹‹ –Žƒƒǡ–‡”‘‡–”‹‹‘•‹‡–”‹Ȍǡ–‡”ƒ’‹Œ‡ ȋ‹ˆ”ƒ”†‡«‡ Ž—«‡ǡ ‹ŠƒŽƒ–‘”Œ‹Ȍǡ ‡‰‘ ‡‰‘ ‘„”ƒœƒȌ –‡” ™‡Ž‡•• ȋƒ•ƒā‡ ‹ ‰”‡Ž‡„Žƒœ‹‡ǡƒ†‹œƒ‘‰‡Ȍ’ƒ–—†‹œƒ œ†”ƒ˜†‘ȋ˜Žƒā‹Ž‹‹œ”ƒƒǡ‘†˜Žƒā‡˜ƒŽ‹‹ȌǤŒ‹Š‘˜ƒƒ‘˜‘•–Œ‡œƒ‰‘–‘˜ŽŒ‡ƒ œ‡†‹ ‹•‹‹‹ ‡”–‹Ƥƒ–‹ǡ’‘†’”–ƒ’ƒ•–”‹Ž‡–‘‰ƒ”ƒ ‹Œ‘ƒ˜•‡‹œ†‡Ž‡Ǥ Štajerski TEDNIK 12 torek, 4. 1. 2022 Naše prireditve vsem pa igrivo novo leto. Imejte se radi in uživajte.'' BQL: '' BQL vsem otrokom želiva navihano, igrivo in veselo novo leto, ki naj bo polno zdravja. Pa pridni bodite.'' Drago Slameršak, direktor družbe Radio Tednik Ptuj: ''Zaradi covid ukrepov že drugo leto otroško silvestrovanje pripravljamo drugače, brez druženja v živo, a z istim poslanstvom, ki nas spremlja že vrsto let. Morda letos še bolj kot prejšnja leta želimo poudariti pomen druženja med različnimi generacijami, saj je prav to smisel vsega: da se družimo, zabavamo, se pogovarjamo in drug k drugemu prenašamo pozitivno energijo. Res je, da je silvestrovanje za male in velike drugačno, kot je bilo pred leti, a potrudili smo se, da je bilo še bolj prisrčno, toplejše in prijaznejše za vse otroke, a tudi za tiste, ki so mladi in razigrani po srcu. V času krize smo morali številne prepoznavne dogodke pripraviti drugače. Res je, da vsem manjka stik s tistimi, ki so vrsto let sooblikovali podobo naših projektov, a vendarle smo se v zadnjih dveh letih naučili, da tudi v video obliki lahko prikažemo čar prazničnega vzdušja. Tudi partnerji, ki nam zmeraj stojijo ob strani pri pripravi naših projektov – tako Ob toplini božičnih praznikov in svetlobi novega leta, vam želimo obilo izpolnjenih želja in osebne sreče. Ozrimo se nazaj in pozitivne izkušnje preslikajmo v leto 2022! 4GP\GSTU\URKZUVXOTKYKTU\K[YVKNKZKXY\Kń`GMUT SREČNO 2022! COLOR CMYK stran 12 torek z 4. januarja 2022 Foto: arhiv Radio Ptuj Foto: arhiv Radio Ptuj glasbeniki kot poslovni partnerji – se v teh negotovih časih radi odzovejo povabilu k soustvarjanju pozitivnih dogodkov. In eden takšnih je silvestrovanje za male in velike, kjer nam je znova uspelo dokazati, da skupaj zmoremo, da je lepo praznovati, četudi na daljavo oziroma v varnem okrilju svojega doma. Otrokom v novem letu 2022 želim, da bi lahko hodili v vrtec in šolo, predvsem pa veliko zdravja, zadovoljstva, razigranosti in veselja.« Domen Hren, odgovorni urednik Radia Ptuj: ''Na radiu Ptuj v primerjavi z drugimi radijskimi programi dajemo najmlajšim poslušalcem veliko večjo pozornost. Ne samo ob silvestrovanju, ampak tudi sicer v programu. Zavedamo se, da danes, ko ne moremo praznovati ali na splošno biti skupaj, vseeno moramo ohranjati 'stik'. Silvestrovanje za male in velike smo tudi tokrat zasnovali v spletni različici. Vsi gostje so posneli vsak svojo napoved in voščilo za leto 2022. Prav vsi so se hitro in brez pomislekov odzvali našemu povabilu, saj se zavedajo, da je radio še vedno platforma, ki v današnjem 'prehitrem' času pomeni najbolj neposreden stik s poslušalci. Program, ki ga je moč poslušati in gledati hkrati, je v zadnjih dveh letih postal stalnica na radiu Ptuj, kot ena najmodernejših radijskih postaj v Sloveniji svojo tehnologijo in tehniko s pridom izkoriščamo. Tudi v prihodnje se bodo radijske vsebine dodatno selile na splet, ki ponuja ogromno možnosti razširitve klasičnega radijskega programa. Vse to počnemo v želji, da poslušalcem ponudimo najširši spekter doživljanja vsebin, ki jih pripravljamo. Srečno, otroci, in ne pozabite: takoj po skoku v novo leto se začne 8. sezona največjega otroškega festivala Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Ste že povprašali svojo učiteljico ali svojega učitelja glasbe o prijavi?'' Silvestrovanje za male in velike sta omogočila tudi Vitiva d.d. in Peter Matjašič s.p. NŠ Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Šport v letu 2021 Slovensko športno leto 2021 stran 13 Jože Dajnko, prejemnik priznanja Planinske zveze Slovenije »Cilje ni vrh, cilj je varna vrnitev domov z dobrimi občutki« Stran 15 Stran 14 Odbojka Med dekleti na Ptuju izredno zanimanje za odbojko Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis z Mednarodni turnir Šesta igralka sveta za začetek premočna za Zidanškovo Najmočnejši turnir na začetku leta 2022 poteka v Avstraliji, v petem največjem mestu v »deželi tam spodaj« – Adelajdi. V glavnem mestu Južne Avstralije živi nekaj več kot 1,3 milijona prebivalcev, večja mesta so Sydney, Melbourne, Brisbane in Perth. Turnir ima oznako WTA 500 in ima nekaj več kot 700.000 dolarjev nagradnega sklada. Turnir ima odlično zasedba, vključno z najboljšo igralko sveta Ashleigh Barty, izmed TOP 10 so prisotne še Arina Sabalenka (2.), Maria Sakkari (6.), Paula Badosa (8.) in Iga Swiatek (9.). Ob njih so nosilke še Sofia Kenin (12.), Elena Rybakina (14.) in Elina Svitolina (15.). Na turnirju sta prisotni tudi obe najboljši Slovenki na WTA-lestvi- Turnir WTA 500, Adelajda (700.000 dolarjev nagradnega sklada): Foto: WTA Maria Sakkari 1. krog: Zidanšek – Sakkari (Grčija, 3.) 2:6, 6:0, 4:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Juvan – Bouzkova/Hradecka (Češka) ci, Tamara Zidanšek (30.) in Kaja Juvan (100.). Tami pri žrebu res ni imela sreče, v uvodnem krogu je bila namreč njena tekmica 3. nosilka Maria Sakkari. Ker sta bili prvi nosilki v prvem krogu prosti, je bil žreb najtežji mogoči … 26-letna Grkinja je imela lani odlično sezono, najboljšo doslej, saj se je med drugim dvakrat uvrstila v polfinale turnirjev za grand slam (v Parizu in New Yorku), nastopila je tudi na zaključnem turnirju najboljše osmerice v Mehiki. Drugi niz je bil, kar se tiče slovenske igralke, prava teniška poezija. Neubranljivi udarci so padali z vseh strani, forhand pa je bil naravnost odličen. Posledica tega je bila „zavezana teniška kravata“ (6:0), ker proti igralkam s TOP 10 ni pogost pojav ... Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek Dvoboj na osrednjem igrišču v zgodnjih ponedeljkovih urah je bil zelo zanimiv od začetka do konca. V prvem nizu sta imeli igralki break priložnosti v osmih igrah od devetih, le prvo igro je Grkinja dobila brez večjih težav. Odločilna je bila razlika v izkoriščenih priložnostih, Sakkarijeva je izkoristila dve od osmih, Zidanškova nobene od šestih. Niz se je končal 2:6. Rokomet z ŽRK Ptuj V odločilnem nizu Tami ni začela tako, kot je drugega končala, le nekaj trenutkov neodločnosti je bilo dovolj, da se je Sakkarijeva vrnila v igro. Hitro je povedla z 0:3, nato pa se je naša igralka vendarle zbrala in izenačila na 3:3. Izenačeno je bilo do izida 4:4, nato pa je zadnjih osem točk na srečanju dobila izku- šenejša Grkinja in upravičila vlogo favoritinje – 4:6. Dvoboj je trajal več kot dve uri, v točkah pa je bila v minimalni prednosti Sakkarijeva – 85:87. Tamara je imela v dvoboju na koncu celo več break priložnosti (16:11), obe igralki pa sta izkoristili po štiri. Pomemben faktor pri zmagi grške igralke so bili tudi asi, dosegla jih je kar 10 (Tami enega). Igra Zidanškove, ki jo v Adelajdi kot trener spremlja Anže Čevka, navdaja z optimizmom tudi zaradi doseženih neubranljivih udarcev (winerjev), v dvoboju s 6. igralko sveta jih je zbrala kar 45. Če bi uspela zmanjšati število neizsiljenih napak, potem ni straha za nadaljevanje sezone. Jože Mohorič Šah z Svetovni prvenstvi V drugi del okrepljene z dvema novinkama Dva člana ŠD Ptuj Rokometašice v 1. slovenski ligi bodo prve, ki bodo takoj po novem letu nadaljevale prvenstvene obračune. Dekleta ŽRK Ptuj bi se morala v soboto v gosteh meriti z Izolčankami, kar bi bil derbi začelja lestvice, saj gre za zadnjeuvrščeni ekipi lige, a je bil dvoboj naknadno prestavljen. Nov termin še ni znan. »Pravega premora nismo imeli, saj smo se do odpovedi pripravljali na tekmo proti Izoli. V prazničnih dneh smo imeli težave s prostorom za treniranje, saj sta dvorani Ljudski vrt in Center zaprti. Poskusili smo kombinirati z Mladiko,« je dejal trener ŽRK Ptuj Matej Bračič. Ptujska zasedba bo drugi del sezone dočakala nekoliko okrepljena, saj sta se ekipi pridružili novinki. »Res je, ekipi sta se že pridružili Mia Želj in Neli Rukelj. Zelo se veselimo, da bosta z nami, saj ju v tej situaciji resnično potrebujemo. Doslej smo imeli na voljo res minimalno število igralk, kakšna točka je splavala po vodi prav zaradi tega, ker nismo imeli zamenjav. Vseh naših težav pa s tem seveda ni konec, še naprej je namreč poškodovana Ana Tripkovič, ki ima v tej sezoni res veliko smole; začelo se je z blažjim pretresom možganov, potem je sledil zvin gležnja, na koncu pa še ope- racija zaradi slepiča. Kljub vsemu sem optimističen za nadaljevanje sezone, v klubu upamo, da bomo v drugem delu dosegali boljše rezultate, predvsem pa slavili v tesnih tekmah, kakršne smo imeli z Velenjem, Izolo in Litijo.« Najučinkovitejša igralka v ptujskem klubu je tudi v sezoni 2021/22 Minea Kolenko, ki je na dosedanjih devetih odigranih tekmah (ŽRK Ptuj čaka še zaostala tekma 5. kroga s Krko, op. a.) zabila kar 95 golov! To je z naskokom najboljši dosežek med vsemi igralkami v 1. ligi, najbližje tekmice zaostajajo za 30 in več golov: Nastja Ferenc (Velenje) 59, Tjaša Stanko (Krim) 56, Ivana Nikolič (Zagorje), Tjaša Žener (Žalec) in Manca Kogovšek (Litija) vse 54 … »V tem delu sezone smo kar nekaj tekem izgubile za zadetek ali dva, to pa enostavno moramo v drugem delu sezone preobrniti v svoj prid in zbirati točke za obstanek v 1. ligi. Z nekaj okrepitvami nam to lahko uspe, verjamem, da bomo pri tem uspešne,« je dejala Minea. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj bodo že konec tedna nadaljevale prvenstvene obračune. uspešna v Varšavi Za zaključek leta 2021 se je v Varšavi na Poljskem zbrala smetana svetovnega šaha na dveh svetovnih prvenstvih: na pospešenem in hitropoteznem. Na vsakem je sodelovalo skoraj 300 šahistk in šahistov po vnaprej določenih kriterijih. Na obeh tekmovanjih sta nastopila tudi člana Šahovskega društva Ptuj Andrej Volokitin in Velimir Ivič. Posebej uspešna sta bila na pospešenem, saj sta v trinajstih partijah osvojila 8 oz. 6,5 točk. Andrej Volokitin, ki je bil po začetnem ratingu na 42. mestu, je to uvrstitev izboljšal za 21 mest in ob koncu zasedel 21. mesto, Velimir Ilič pa je z 78. mestom svoj izhodiščni položaj (148) izboljšal za kar 70 mest. Nekoliko manj uspešna sta bila na hitropoteznem prvenstvu, kjer so udeleženci v dveh dneh odigrali 21 partij v nenormalno hitrem tempu (3 minute in 2 sekundi dodatka na potezo). Obema se je že nekoliko poznala utrujenost petih dni nenehnega igranja tudi po več ur in več partij na dan, zato sta zaostala za svojima začetnima pozicijama. Vseeno sta pokazala kakovostno igro in bi lahko bila z nekoliko športne sreče njun izkupiček boljši. Oči svetovne šahovske javnosti pa so bile uprte v absolutno najboljšega šahista sveta, Norvežana Magnusa Carlsena. Ta je prihajal v vlogi aktualnega svetovnega prvaka tako v pospešenem kot hitropoteznem šahu, povrhu pa je nekaj dni pred tem osvojil že svoj peti naslov svetovnega prvaka v standardnem šahu. Tokrat ni upravičil vloge prvega favorita in se je na pospešenem SP moral zadovoljiti »samo« s 3. mestom, še slabše pa se je odrezal na hitropoteznem, kjer je zasedel šele 12. mesto, ob tem pa doživel kar šest porazov. Tako mu ni uspelo ponoviti t. i. šahovskega »trojčka« iz leta 2014 in 2019, ko je osvojil vse tri svetovne lovorike, po dolgem času pa je izgubil tudi primat najboljšega na hitropotezni svetovni lestvici. Končni vrstni red – pospešeno: 1. (59.) Nodirbek Abdusattorov 2593 (Uzbekistan) 9,5 točke, 2. (4.) Ian Nepomniachtchi 2798 (Rusija) 9,5, 3. Magnus Carlsen 2842 (Norveška) 9,5, 4. Fabiano Caruana 2770 (ZDA) 9,5, 5. Jan-Krzysztof 2801 (Poljska) 9 ... 21. (42.) Andrej Volokitin 2631 8, ... 78. (148.) Velimir Ivič 2357 6,5 točke ... Končni vrstni red – hitropotezno: 1. (8.) Maxime Vacher-Lagrave 2787 (Francija) 15 točk, 2. (6.) Jan-Krzysztof Duda 2792 (Poljska) 15, 3. (4.) Alireza Firouzja 2810 (Francija) 15, 4. (14.) Danil Dubov 2749 (Rusija) 14,5, 5. (15.) Levon Aronian 2740 (ZDA) 14 99. (82.) Velimir Ivič 2575 10 ... 135. (94.) Andrej Volokitin 2547 9 točk … (številke v oklepajih so začetne pozicije) Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 torek z 4. januarja 2022 Šport v letu 2021 Slovensko športno leto 2021 zaznamovali olimpijski presežki in Pogačarjev drugi Tour Slovenski športniki so v letu, ki se izteka, zbrali toliko uspehov in dosežkov, da je težko vse že našteti brez tveganja, da bi kakšnega izpustili. A povsem na vrhu sta verjetno dva športna presežka: zmaga Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji ter olimpijske igre v Tokiu s petimi slovenskimi medaljami in nepozabno košarkarsko predstavo. znajti, ker je bila to ob olimpijski premieri edina tekma, je zlahka odpravila tekmice in postala prva zlata plezalka v olimpijski zgodovini. Zlat je bil tudi kanuist Benjamin Savšek, potem ko je konkurenco ugnal za tri sekunde in več. Zlat pa je bil tudi Primož Roglič. Njegova zgodba je morda še bolj kot druge slovenske olimpijske odmevala tudi po svetu – le kdo si ne bi zapomnil olimpijskega prvaka v kronometru, ki sploh noče nehati voziti in so ga skorajda odnesli s kolesa, sicer bi naredil še en krog ... Kolesarsko prevlado Slovenije je v Tokiu potrdil tudi Tadej Pogačar, v tesnem razpletu cestne dirke se je moral sicer zadovoljiti z bronom. Judoistka Tina Trstenjak pa se je zapisala v športno zgodovino z novim izjemnim dosežkom, srebrno medaljo. Pa tudi z lepo športno potezo, ko se je po izgubljenem finalu objela s svojo tekmico. Olimpijsko zgodbo so nekaj tednov pozneje zaokrožili še parao- limpijci. Tradicijo osvajanja medalj so nadaljevali tudi na Japonskem, junak z mirno roko in dobrimi živci je postal strelec Franček Gorazd Tiršek s srebrom in bronom. Nogometna scena je bila za Slovenijo na reprezentančni ravni precej skromna. Hitro je bilo jasno, da bo Katar 2022 ostal le želja, Matjaž Kek in njegovi izbranci pa so zares zablesteli na premalo tekmah, da bi lahko upali na preboj na mundial. Je pa v Sloveniji potekal zaključni del EP Odbojka z ŽOK Ptuj Med dekleti na Ptuju izredno zanimanje za odbojko Ženski odbojkarski klub Ptuj je zelo dobro organiziran športni kolektiv, vanj je v vadbene procese trenutno vključenih 125 deklet. Lahko bi jim jih dodali še nekaj, a jih ni mogoče vključiti v klub, saj so nekatere skupine popolnoma zasedene. Delo z mladimi so razdelili v sedem skupin, ki redno trenirajo v športni dvorani Gimnazije Ptuj, na OŠ Breg in v šolski športni dvorani Center na Ptuju. V klubu dela pet trenerjev, dodatno pa se trije vključujejo po potrebi. V tej sezoni so uspeli pridobiti tudi dve novi mladi trenerki. Pet tekmovalnih skupin Skupno število ekip, ki tekmujejo pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije, se zadnja leta zmanjšuje. Veliko klubov je zaradi vedno večjih težav končalo delovanje. A ne glede na to je odbojka v Sloveniji med vsemi generacijami izredno popularen šport in je med ženskami z naskokom najmnožičnejši šport. V Ženskem odbojkarskem klubu Ptuj tekmujejo s petimi tekmovalnimi skupinami. Najmlajše deklice, s katerimi začnejo skozi igro spoznavati odbojkarske elemente in pridobivati prepotrebno motoriko, hodijo v 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Ta skupina se ne udeležuje tekmovanj, razmišljajo pa, da bi v prihodnje začeli tekmovati v mini odbojki tudi s to skupino. Najmlajša tekmovalna skupina je mala odbojka, v kateri so učenke 6. in 7. razreda. Tekmujejo v B-skupini, kar je srednji kakovostni rang med 64 ekipami iz celotne Slovenije. Druga skupina so starejše deklice (iz 8. in 9. razreda). Tekmujejo v 2. ligi, kar je srednji kakovostni rang med 73 ekipami iz celotne Slovenije. V tej starostni skupini imajo vključenih največ deklic, zato se delijo v dve skupini. Kadetinje, ki jih sestavljajo igralke 1. in 2. letnika srednje šole, so s kvalifikacijami dobile možnost tekmovanja v 2. ligi, kar je prav tako srednji Marijana Horvat, predsednica in trenerka: »Na Ptuju je zanimanje za odbojko zelo veliko. Imamo samo ženski klub, je pa veliko povpraševanje tudi za fante. Ker je odbojka zelo zahteven šport, je treba začeti trenirati vsaj v 4. razredu osnovne šole. Pri nas imamo veliko zanimivih mladih igralk, ampak so začele prepozno treninge, kar se težko nadoknadi. Največje povpraševanje za vpis v klub je v 8. in 9. razredu osnovne šole, kar je zagotovo prepozno.« kakovostni rang med 62 ekipami iz celotne Slovenije. Najmočnejša skupina med mladimi tekmovalkami je skupina mladink, kjer tekmujejo v večini igralke članskih ekip. Iz celotne Slovenije prihaja 42 ekip, ptujska ekipa tekmuje v 1. ligi, kar je najvišji rang. Te ekipe v Sloveniji tekmujejo tudi v 1., 2. in 3. ligi. Foto: arhiv ŽOK Ptuj Starejše deklice ŽOK Ptuj veliko obetajo za prihodnost ptujske odbojke. Zadnja tekmovalna ekipa so članice, ki tekmujejo v 3. ligi, kar je najnižji rang tekmovanja. V članski kategoriji je 55 ekip iz celotne Slovenije. V želji, da lahko dajo v klubu priložnost za tekmovanje samo mladim igralkam, ki svoje znanje pridobivajo izključno v ptujskem odbojkarskem klubu, so se s to skupino postavili na konec vrste in želijo vsako leto napredovati na lestvici. David Breznik la je Anže Lanišek dosegel zmago, na SP v Oberstdorfu pa je bil tretji. Judoisti so se z EP in SP vrnili s štirimi medaljami: atletinja Tina Šutej je bila srebrna na dvoranskem EP, Kristjan Čeh pa zlat na EP do 23 let. Tudi kajakaši in kanuisti so se s prvenstev vračali z medaljami, plavalka Katja Fain je bila bronasta na EP v 25-metrskih bazenih ... Čeprav ni bilo medalje ali finala, pa velja izpostaviti tudi Tamaro Zidanšek. V Parizu je na slovitem Roland Garrosu prišla do polfinala med posameznicami, kar je bil najboljši dosežek po Mimi Jaušovec leta 1977. Zadnja dirka sezone je odločala o svetovnem prvaku v motokrosu. Tim Gajser je bil kot branilec naslova v igri do konca, a se letos ni izšlo in je sezono končal kot tretji v elitnem razredu MXGP. In prav malo je zmanjkalo tudi odbojkarjem. Kot kaže, imajo že nekaj let »srebrno dobo«. Potem ko so bili srebrni na evropskih prvenstvih 2015 in 2019, so v letošnji izvedbi spet prišli do finala. V Katovicah so v polfinalu utišali domače navijače in premagali Poljsko, v finalu pa nato klonili proti Italiji. Spomladi so v novi ligi narodov prišli do četrtega mesta. V letu 2021 pa se je žal v 75. letu starosti poslovil legendarni slovenski nogometaš Danilo Popivoda. Konec leta je bila nesreča usodna za nekdanjega deskarja Marka Grilca, bitko s hudo boleznijo je decembra izgubil nekdanji rokometni vratar Boštjan Strašek. sta OB JUBILEJU VSEH NAS DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSE, PREDVSEM PA DARILO ŠPORTU www w ww ww w..m .me media m diiaa24 24. 2 4 si si Foto: FIBA.com Slovenska košarkarska reprezentanca se je prvič uvrstila na olimpijske igre in v Tokiu osvojila 4. mesto. do 21 let, sicer tudi brez vidnejšega uspeha domače vrste, na koncu je v finalu v Stožicah zmagala Nemčija. Prave zvezde pa so postali nogometaši Mure. V končnici prejšnje sezone so v zadnji tekmi v gosteh premagali Maribor in si tako v neposrednem obračunu priborili naslov prvaka. Svojo uspešno zgodbo so nadaljevali tudi jeseni. Kot edini slovenski predstavnik so se prebili v skupinski del evropskih tekmovanj. V konferenčni ligi jim je na prvih petih tekmah sicer vselej nekaj zmanjkalo, da bi dobremu vtisu dodali še točke. A se je vse spremenilo v tekmi predzadnjega kroga, ko so v Mariboru senzacionalno z golom v zadnjem napadu sodnikovega dodatka premagali sloviti Tottenham in mu zadali, kot so zapisali britanski mediji, enega najsramotnejših porazov v zgodovini. Prav nobenega poraza pa ni bilo za Pogačarja. Mlad slovenski kolesarski zvezdnik je, potem ko je lani na Touru še veljal za presenečenje, letos opravil s tekmeci, kot da ima za sabo že ducat takšnih dirk. Ob drugi zaporedni zmagi jim ni dal nobene možnosti, za piko na i je poleg najbolj cenjene rumene majice pobral še majici za najboljšega mladega kolesarja in hribolazca. Ob tem je Pogačar zmagal še na nekaj enodnevnih klasikah in drugih močnih dirkah ter tako še dodatno zastrašil tekmece. Roglič pa je septembra prišel na svoj račun na »svoji« Vuelti. Dirka po Španiji postaja njegov zasebni projekt, saj je v letu 2021 dosegel že tretjo zmago v nizu. A to seveda še zdaleč ni bilo vse, kar so dosegli slovenski športniki. Zelo pridni pri zbiranju zmag in lovorik so bili tudi zimski športniki: v prejšnji sezoni je bila razred zase v skokih Ema Klinec, postala je svetovna prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala. V ekipni konkurenci so medaljo na SP osvojile še njene kolegice, na tekaških smučeh je blestela Anamarija Lampič z malim kristalnim globusom in medaljo v sprintu na SP. Na tekmah svetovnega poka- V PRODAJI Športne pravljice nimajo vedno srečnega konca. Tudi slovenska košarkarska v Tokiu ga ni imela, a verjetno ni ljubitelja športa, ki ne bi znal povedati, kje je bil in kaj je počel, ko so Francozi v zadnji sekundi ustavili Slovence na poti do finala. A svetovni zvezdnik Luka Dončić in njegovi reprezentančni kolegi so navdušili vse – najprej z zmago na kvalifikacijah v Kaunasu, kjer so si Litovci verjetno že rezervirali karte do Tokia, pa potem še na samih igrah. Dončićevih 48 točk na prvi tekmi z Argentino in sprehod Slovenije do polfinala je dvignil na noge vso državo ter poskrbel, da so si navijači nastavljali alarm za bujenje ob štirih zjutraj. Košarkarjem je zmanjkal en met, zato pa so številni drugi slovenski športniki v Tokiu zadevali v polno. Junakinja plezalnih sten Janja Garnbret je pokazala, da zmore še več. V kombinaciji, kjer se je pač morala Foto: cyclingnews Tadej Pogačar je drugič zapored zmagal na Dirki po Franciji. INTERVJUJI Z GLAVNIMI FA CAMI SLOVENSKEGA ŠPORTA ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA POSEBNA IZDAJA EKIPE Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Pogovori, reportaže torek z 4. januarja 2022 stran 15 15 Planinstvo z Jože Dajnko, prejemnik svečane listine PZS »Cilj ni vrh, cilj je varna vrnitev domov z dobrimi občutki« Jožef Dajnko, prejemnik svečane listine PZS (obrazložitev) Jožef Dajnko je dolgoletni član Planinskega društva Ptuj. Kot geodet je veliko pripomogel, da so ptujski planinci spoznali svojo okolico in se znali orientirati v domačem okolju. Poskrbel je za pravilno vrisane poti na zemljevidih, strokovno je sodeloval pri nastajanju Haloške planinske poti, pozneje pa pri nadelavi Slovenjegoriške poti. Tako je ustvaril pot, ki je vsem v ponos. Poleg ljubezni do pohodništva je bila njegova priljubljena aktivnost v društvu orientacija. Poskrbel je, da so se na šolah ustanavljali orientacijski krožki in prirejala tekmovanja na primarni in sekundarni ravni. Pripravljal je materiale za tekmovanja, bil inštruktor orientacije na izpopolnjevanjih in organizator številnih občinskih, medobčinskih in regijskih tekmovanj. Njegovi varovanci so na teh tekmovanjih dosegali vidne uspehe tako na pionirski kot mladinski in veteranski ravni. Še vedno je aktiven planinski vodnik. Planinci mu zaupajo, cenijo njegovo preudarnost in odgovorno vedenje ter se zelo radi udeležujejo njegovih izletov. Jožefova zasluga je, da se je veliko Ptujčanov povzpelo na naš očak Triglav. Izkazal se je tudi kot predsednik PD Ptuj. V času, ko je bil velik osip med člani, se je znal povezati z mentoricami v vrtcu in OŠ ter privabiti v članstvo otroke. Tako je ohranil številčnost društva, ob tem pa mladim pokazal skrivnosti planinskega sveta. S svojim nesebičnim delom in prenosom znanja je Jožef veliko prispeval k prepoznavnosti PD Ptuj tudi zunaj občinskih meja. ne boš sam pazil na naravo in pri tem delal majhnih korakov naprej, potem tudi velikih ne moreš. Ko pa vsi stopimo skupaj, lahko 'premikamo gore'. Otroke lahko začnemo hitro učiti pravilnega obnašanja v planinah, občudovanja in spoštovanja narave, gora, hribov, tudi navadnega domačega grička v naših Halozah – vsak breg je spoštovanja vreden. To vzgojo začnemo na izletih, planinskih šolah, taborih …, saj brez tega ne gre. Če tega ni, potem pridemo do popivanja v planinah, do puščanja smeti, do nošenju v planine vsega mogočega, česar sploh ne potrebujemo. V planinah hočemo doživeti neokrnjeno naravo, mir in tišino … Gneči v planinah se dandanes skorajda ni več mogoče izogniti, a je tudi v takšnem primeru potrebno spoštovanje do drugih planincev in narave.« go. Po mojem mnenju bi moral biti mandat predsednika omejen na dva štiriletna mandata, ker ti začne počasi zmanjkovati idej, kaj bi še lahko izboljšal. Treba je poiskati kandidata za naslednika, da nadaljuje nekaj tvojega, a ima svoje ideje in daje s tem društvu nov zagon in polet. Moj naslednik Miran Ritonja je prišel v času korone, ko se mora spoprijemati z vsemi ukrepi. V tem času smo izgubili nekaj članstva, predvsem otrok, osnovnošolske mladine, saj se jih ne sme voditi v istih skupinah iz različnih šol, a vse to je življenje. To je pot, po kateri stopamo skupaj, včasih malo gor, včasih malo dol – nikoli ni samo ravna. Življenje je treba živeti takšno, kot je, druge variante ni. Ne moremo živeti v utopiji, kaj bi lahko bilo, iz tega, kar imamo, je treba narediti najboljše možno.« V udejstvovanje v planinstvu ste vložili tudi veliko strokovnega znanja iz svojega strokovnega področja – geodezije. J. Dajnko: »Vsi moji profesorji na fakulteti za geodezijo so bili planinci in ljubitelji gora. Spomnim se svojih poti do geometrijskega središča Slovenije (GEOSS), do planine Rašica: velikokrat sem jo obiskal ponoči, ko smo vklapljali laserje in v mirnih večernih urah, ko ni bilo mešanja zračnih gmot, merili različne razdalje. To mi je dalo navdih, to me je potem 'potegnilo' v Haloze. Dva mandata sta povsem dovolj Dolga leta ste bili predsednik PD Ptuj – kakšno obdobje je to bilo za vas? J. Dajnko: »To obdobje je trajalo dolgih 11 let, morda že malce predol- Foto: osebni arhiv Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje posameznikom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Na svečani podelitvi v Medvodah je decembra podelila svečane listine PZS desetim zaslužnim posameznikom, spominske plakete PZS petnajstim planincem ob življenjskih jubilejih in tri priznanja vodstva PZS za posebne dosežke. Med prejemniki svečane listine je bil tudi Jože Dajnko iz PD Ptuj. »Ta listina pomeni zame priznanje za vse vloženo delo in trud, za vse prostovoljstvo. To je resnično prostovoljstvo, v katerega sem vlagal 40 let svojega prostega časa. Pri tem še zdaleč ni šlo samo za pohajanje po planinah, ampak predvsem za delo v društvu, za delo z mladimi, pa tudi z drugimi starostnimi skupinami. Iz tega, da sem nekaj naredil za splošno dobro, za spoznavanje naše narave in domovine, sem vedno črpal zadovoljstvo. Ko sem ljudem pokazal lepote in videl iskrice v njihovih očeh, je bilo to nekaj najlepšega. Velikokrat so pri tem presegli svoje dejanske moči in pri doseganju ciljev iz sebe potegnili najboljše. Cilj pa ni bil vrh, kot bi lahko pomislili, cilj je bil varna vrnitev domov z dobrimi občutki,« je dejal Jože Dajnko uvodoma. Za planince je znano, da so »ljudje dobre volje«. J. Dajnko: »To je dejansko res, a so tudi primeri, ko te lahko kaj močno potre. Tudi sam sem imel v svoji 40-letni dobi vodnika en smrtni primer. To se je zgodilo pod Triglavom, v objemu gora. Človek je bil večkrat z mano na različnih poteh na naš najvišji vrh, zadnja smer mu očitno ni bila usojena, njegovo srce ni vzdržalo. Naslednje leto sem peljal njegovo družino na kraj dogodka in jim pokazal, kje in kako je hodil, pripovedoval sem jim o njegovi povezanosti z gorami … Ta zgodba me spremlja, a dejstvo je, da se to lahko zgodi kjerkoli in kadarkoli.« Omenili ste povezanost z gorami, z naravo, kar je ena osnovnih značilnosti planincev. J. Dajnko: »Niso vsi rojeni v tem duhu, a se na srečo to lahko privzgoji. Sčasoma dozori spoznanje, da če Foto: Črtomir Goznik Jože Dajnko: »Vsi moji profesorji na fakulteti za geodezijo so bili planinci in ljubitelji gora. Spomnim se svojih poti do geometrijskega središča Slovenije (GEOSS), do planine Rašica. To mi je dalo navdih, to me je potem 'potegnilo' v Haloze.« »Priznanja iz rok tistih, ki cenijo vaše delo« Najvišja priznanja PZS so izraz spoštovanja in skromna pozornost posameznikom za dolgoletno predano prostovoljno delo na različnih področjih planinske dejavnosti tako v lokalnem kot širšem družbenem okolju. »Dragi prejemniki najvišjih priznanj! Gradimo na temeljih, v katerih je vgrajeno obilo vašega prostovoljnega dela, mnogih smelih načrtov in uspešnih izvedb. Dosegli ste jih skupaj v številnih uspešnih navezah, v tovariškem vzdušju, ki je pogosto preraslo v trajna prijateljstva. Priznanja naj bodo zahvala za doseženo, prihajajo iz rok tistih, ki cenijo vaše delo. Smo prostovoljci, toda za svoje delo smo bogato nagrajeni z osebnim zadovoljstvom ob dobro opravljenem delu, pa tudi z vezmi, ki so se ob tem spletle med nami,« je na slovesnosti v Medvodah poudaril predsednik PZS Jože Rovan. Kot geodet sem v prvi službi dobil – Haloze. Bilo mi je v čast in zadovoljstvo, da sem leta 1982 in 1983 nadelaval haloške planinske poti. Takrat smo že imeli pot Jožeta Žetalskega, pa pot iz Stoperc na vrh Donačke gore – to je že bilo. Žetalska pot, ki je povezovala vzhod in zahod Haloz, pa je bila nekaj novega. Takratni entuziasti – Tone Purg, Dušan Peček – smo našli sprejemljivo varianto, ki je bila takrat seveda še makadamska, in povezali Borl z Žetalami oz. Donačko goro. Kasneje je prišel navdih tudi za Slovenskogoriško planinsko pot, krožno pot okoli Ptuja, ki povezuje vse občine v Slovenskih goricah (delno je pot že bila narejena, predvsem prvi del, op. a.). Poskrbel sem za kartografske podlage, za določanje kontrolnih točk … V veselje mi je bilo tudi čitanje geografskih kart: začeli smo s kartami 1:50.000. Kasneje smo začeli na šolah poučevati orientacijo, vrsto let sem bil organizator področnih orientacijskih tekmovanj in kasneje tudi inštruktor in predavatelj orientacije za bodoče inštruktorje. Bil sem tudi v različnih ekipah na orientacijskih tekmovanjih – najprej v družinski kategoriji z ženo in otrokoma, kasneje v okviru ekipe nad 40 let, kjer smo nastopali in se družili na tekmovanjih po Sloveniji … Bili smo tudi državni prvaki, kar štirikrat nam je to uspelo.« Treba se je prilagajati razmeram Če se vrneva na planinstvo: kakšni planinci smo Štajerci? J. Dajnko: »Dobri planinci smo! Smo sicer daleč vstran od atraktivnih gorskih in planinskih lokacij in smo si zaradi tega prisiljeni organizirati prevoze. Včasih je bilo lažje, ker so vlaki pogosteje vozili v več smeri in pogosteje tudi ob sobotah in nedeljah, danes praktično tega ni več. Avtobusni prevozi so postali dragi, pa še velika razlika je za udeležence, če je avtobus poln ali polovično zaseden. Pri vsem je treba računati tudi na večjo obremenitev okolja, če je v skupini 10 ali 50 ljudi. Sem zagovornik manjših skupin. Štajerci se vsekakor znamo organizirati z lastnimi prevozi, včasih tudi s kakšnimi kombiji ali manjšimi avtobusi. Osnovno pa je, da spoštujemo naravo, da uporabljamo označene poti in da upoštevamo vsa znamenja na poti – ena od osnovnih je prepoznati nevarnost neviht. Pa še nekaj bi poudaril: da zna vsak pri sebi presoditi, česa je sposoben, da se ne spravlja po nepotrebnem v nevarnost. Kdor potrebuje kakšen nasvet, naj se obrne na planinsko društvo, radi bomo pomagali. Vsekakor se je treba prilagajati razmeram – letos smo npr. maja prehodili Haloško planinsko pot. Priporočila in ukrepi NIJZ so bili takšni, kot so pač bili v tistem trenutku, avtobusnih prevozov ni bilo mogoče organizirati … In smo povabili vse ljudi v Cirkulane … Načrtovali smo, da jih bo prišlo 20 ali največ 30, na koncu se jih je zbralo 70! Naredili smo krožno turo, se sprehodili po naših lepih Halozah in je bilo vse lepo in v okviru predpisov. Saj je tudi samostojno lepo hoditi, a so ljudje komaj čakali, da so se lahko družili. Smo družbena bitja, potrebujemo pogovor in stik s sočlovekom. Prav zaradi tega so bile gore letos zelo obiskane, pa ne samo ob koncih tedna, ampak kar vsak dan. Ko sem začenjal svojo geodetsko pot na terenu, je bil prvi stik s stranko vedno pogovor. Ko smo se spoznali in na kratko pogovorili, pa smo začeli delati – po navadi smo potem vse uredili hitro in brez napetosti. Ljudje potrebujemo pogovor.« Jože Mohorič Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 16 torek z 4. januarja 2022 Gorišnica z Za učinkovitejše intervencije Gorišnica z Policijska postaja z novim vodstvom PGD Moškanjci z novim vozilom Na čelu postaje je Zvonko Merc Moškanjski gasilci bodo po 28 letih dobili novo gasilsko vozilo s cisterno. Naložba je ocenjena na okoli 300.000 evrov. Po besedah predsednika PGD Moškanjci Gregorja Soka bo občina prispevala levji delež sredstev, preostali del nameravajo pokriti s kandidiranjem na razpisu ministrstva za obrambo in z lastnim deležem. Zato obenem pozivajo na vaščane, da jim pomagajo pri nakupu vozila, s katerim bodo na intervencijah učinkovitejši. Novo gasilsko vozilo s cisterno bo vsestransko, opremljeno z dodatno opremo za reševanje pri tehničnih intervencijah. Z njim želijo nadomestiti sedanje vozilo, ki bo prihodnje leto staro 28 let. »Vozilo je kljub starosti v dokaj solidnem stanju, toda premalo zmogljivo. Novo vozilo GVC-1 s pogonom na vsa štiri kolesa bo imelo vgrajen rezervoar s 3.000 litri vode. Foto: PGD Moškanjci Ob prisotnosti župana Jožefa Kokota je pogodbo o nakupu vozila GVC1 v imenu PGD Moškanjci podpisal predsednik Gregor Sok, v imenu podjetja Rosenbauer iz Gornje Radgone pa direktor Marjan Cvikl. Pri tem velja izpostaviti, da naše društvo pokriva velik požarni rajon, tu skrbimo za požarno varnost in posredujemo ob nesrečah, med tveganimi točkami pa sta industrijska cona in bencinski servis. Poleg vasi Moškanjci pokrivamo sosednjo vas Tibolci. Smo tudi prvi posredovalci v občini. Nova pridobitev tako ne bo namenjena samo za našo vas, ampak za celotno občino, saj gremo pomagat tudi, ko pomoč potrebujejo drugje,« je pojasnil Sok in dodal, da bo vozilo dobavljeno do prihodnjega oktobra. Društvo šteje kar 220 članov, od teh je okoli 47 operativcev, precej je mladih. Gasilci so tudi hrbtenica družabnega dogajanja v vasi. Eden največ njihovih dogodkov je srečanje gasilske mladine, ki ga načrtujejo tudi v prihodnjem letu. Pohvalijo pa se lahko še z iznajdljivostjo in podjetnostjo. Kot so namreč dejali, so prvi gasilci v občini, ki so kandidirali in uspešno pridobili sofinancerski denar na razpisu Las; v večini ga bodo namenili za nabavo potrebne opreme. Monika Horvat Komandirji po novem načelniki Policijska postaja (PP) Gorišnica ima od jeseni novega načelnika. Vodenje postaje je prevzel Ptujčan Zvonko Merc, ki je policijsko uniformo oblekel leta 2003, ko je začel kot pripravnik na PP Ormož in kasneje sodelavec PP Gorišnica. Večino sedaj že skoraj 20-letne policijske kariere se je ukvarjal z vprašanjem nezakonitih migracij. Leta 2006 je delo v Policiji nadaljeval v Ljubljani, v specializirani enoti za nadzor državne meje. Po sedmih letih se je vrnil na območje mariborske policijske uprave. V Slovenski Bistrici je deloval kot pomočnik komandirja za mejne in splošne zadeve, v letih 2015 in 2016, ko je izbruhnila migrantska kriza, je služboval v migrantskem centru v Šentilju, bil je operativni vodja izmene. 2018 je postal je pomočnik komandirja PP Ormož, njegove naloge so bile ponovno povezane z vprašanji kriminalitete, mejnih zadev in tujcev. Stopnička višje v karieri je bilo delovno mesto komandirja na PP Ruše, lani jeseni je postal načelnik (komandir) PP Gorišnica. Glede na to, da gorišniški policisti pokrivajo ne tako majhen del državne meje, kjer so vprašanja nezakonitih prehodov še kako aktualna, so z izbiro novega načelnika, ki ima na področju tujske problematike ogromno znanja in izkušenj, verjetno zadeli terno. „Vesel sem, da so bile prepoznane moje izkušnje in želja po delu v zvezi z mejnimi zadevami in tujci ter da lahko danes vodim 55-članski kolektiv PP Gorišnica. Prvi koraki v vlogi zdaj že nekdanjega komandirja PP Ruše, danes smo po novi zakonodaji načelniki, so bili odlični in nedvomno dobra popotnica za nadaljnje delo ter vodenje večje postaje,“ je pojasnil Zvonko Merc, novi načelnik gorišniške policijske postaje. Dodal je, da mu delo na področju tujske problematike zelo leži, kot vodja postaje pa Foto: ČG Zvonko Merc je novi načelnik PP Gorišnica. Temeljni cilj, ki si ga je zadal pri vodenju postaje, je v čim večji možni meri delovati preventivno in graditi zaupanje v okolju. Precejšen del nalog gorišniških policistov bo usmerjen tudi v reševanje problematike nezakonitih prehodov državne meje. mora sicer obvladati tudi vsa druga področja policijskega dela. Dve desetletji izkušenj z delom s tujci „Celo svojo kariero sem se specializiral za področje mejnih zadev, vprašanja tujcev in migracij. Tesno sem povezan s policijskim delom s tujci in ga rad opravljam. Ob državni meji smo nenehno prisotni, zaznavamo nezakonite prehode, to je pač trend, ki se ne ustavi. Še bolj kot sami nezakoniti prehodi meje so aktualna vprašanja razkrivanja kriminalnih združb, ki vse to organizirajo in delujejo predvsem z juga, iz nekdanjih držav Jugoslavije. Naša naloga ni samo prepreče- stran 16 vanje nezakonitih migracij, ampak tudi izslediti organizatorje teh prehodov, pri čemer gre za hujša kriminalna dejanja, ki jih moramo preprečevati. To je bistvenega pomena, pa tudi, da občanom zagotovimo trden občutek varnosti,“ je poudaril sogovornik. Cilj: zaupanje ljudi in varno bivanjsko okolje za vse Poleg varnostnih vprašanj, povezanih z državno mejo, gorišniški možje v modrem skrbijo za vsa druga področja javne varnosti: varnost v cestnem prometu, preprečevanje in obravnava kaznivih dejanj, odkrivanje kriminalitete … V skladu z novelo zakona o organiziranosti in delu policije je sredi novembra prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem, med njimi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj. Slednji po novem več ne nosijo naziva komandir, temveč načelnik. Novela zakona predvideva, da bi bilo delo načelnikov vezano na mandat. „Naš cilj je približati delo Policije ljudem, družbi in lokalni skupnosti ter okrepiti zaupanje v naše poslanstvo. Želim si dobre komunikacije in sodelovanja z vsemi deležniki na območju, z ljudmi na terenu, društvi, pravnimi subjekti, občinami, državnimi organi (CSD, tožilstvo, sodišča), mediji … Če bodo vezi na vseh ravneh trdne, potem lahko delamo odlično in v največji možni meri poskrbimo za varno okolje. Sem zelo kooperativen, odprt za pobude in vprašanja. Prepričan sem, da je uspeh rezultat kolektivnega dela v skupnosti. Ljudje prepogosto Policijo vidijo samo kot represivni organ, vendar pa je naše delovanje v precejšnji meri preventivno. Seveda med naloge sodi tudi izvajanje ukrepov, a če je z ljudmi vzpostavljen zaupanja vreden odnos, je enim in drugim lažje. Zaupanje si je težko izboriti, izgubi se ga zelo hitro. Verjamem, da če bodo ljudje zaznali naša prizadevanja na področju preventive, bodo znali tudi to ceniti. Policisti pa smo v vlogi tistih, ki moramo v čim večji možni meri poskrbeti za varnost vseh nas,“ je pogovor sklenil novi načelnik gorišniške policijske postaje Zvonko Merc. Mojca Zemljarič Gorišnica z Družina Kovačec ohranja tradicijo in dediščino Ko 200 let stara hiška posebej zažari Sredi Male vasi v Gorišnici v prazničnem času še posebej izstopa več kot 200 let stara kmečka hiška z okolico družine Kovačec, ki jo v prazničnem decembru krasi na tisoče lučk. Jože in žena Vesna, ki je prav tako navdušena nad praznično okrasitvijo hiše, pa imata še en skupni hobi: ohranitev kulturne dediščine, manjše kmečke hiške, ki datira v daljna leta okoli 1800. »To je hiša mojega prapradedka« »To je hiška mojega prapradedka, kjer sem tudi sam živel leto dni. Pred skoraj tridesetimi leti sem jo pričel obnavljati v želji, da jo ohranimo. Hiška je bila sicer v prvotni obliki nekoliko večja, a smo jo zaradi gradnje nove hiše deloma porušili,« je povedal Jože. V hiški s kletjo, kjer se s sorodniki in prijate- Foto: MH Praznična osvetlitev pri družini Kovačec Foto: MH Lepo ohranjena kmečka hiška lji radi družijo ob praznovanjih, so lepo ohranjena stara lesena okna in polkna ter mogočna vhodna vrata. Uspelo jim je ohraniti in obnoviti tudi krušno peč ter nekaj drugih predmetov, kot je ločena posoda, le slamnate strehe jim ni uspelo ohraniti. »Slamnata streha je bila v preteklosti obnovljena, a smo se kasneje odločili za drugo kritino, saj je bil strošek vzdrževanja te strehe enostavno previsok. Sicer pa smo obnovitvena dela na in v hiški v glavnem izvedli sami in s pomočjo prijateljev,« sta še povedala lastnika. Jože že več let skrbi tudi za čudovito praznično razsvetljavo domačih objektov in okolice: »To delam za svojo dušo. Želim pričarati praznično vzdušje in ohranjati tradicijo, kajti poleg lučk postavimo tudi velike jaslice.« Pri praznični okrastivi hiše, ki se vsako leto nekoliko poveča, pa Vesni in Jožetu pomagata tudi oba sinova. »Sprva smo krasili samo sta- ro hiško, sedaj so lučke nameščene tudi po stanovanjski hiši, gospodarskem objektu, grmovju in drevesih,« sta pojasnila sogovornika. Jože svojo zbirko dopolnjuje z lučkami od povsod, celo iz tujine. Praznično razsvetlitev pa dopolnjujejo še velike jaslice. Okrašena hiška z okolico in sosednjimi objekti privablja poglede mnogih, da se ob njej ustavijo in si jo pobližje ogledajo, Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek z 4. januarja 2022 torek, 4. 1. 2022 Naravno zdravljenje v povezavi s klasično medicino Na Ptuju bo po novem letu vrata odprla prva svetovalna pisarna za zdravljenje s pomočjo medicinske konoplje. Sedež ima v Trstenjakovi ulici 5 (Domino center). Kot prva bo v Sloveniji ponujala strokovno individualno svetovanje, ki je hkrati edino utemeljeno na dolgoletnih študijah zdravljenja s pomočjo medicinske konoplje, je povedala magistra biomedicinskih znanosti Vlasta Klep. Zagovorniki komplementarnega zdravljenja V podjetju Svet biomedicine delajo z najboljšimi produkti medicinske konoplje, ki v skladu z zakonodajo vsebujejo pod 0,2 odstotka THC-ja in različne vrste kanabinoidov. „S pravilnimi napotki strokovnjakov v prvi vrsti spreminjamo zavest o delovanju konoplje (CBD ne povzroča odvisnosti), ob tem pa ljudem omogočamo, da se svobodno odločijo o načinu in pristopu reševanja svojih zdravstvenih težav. Smo zagovorniki t. i. komplementarnega zdravljenja (v manjši meri alternativnega), ko povežemo zdravje iz narave oz. zdravljenje s konopljo (kanabinoidi) s klasično medicino, ki je v določenem primeru potreben del vzpostavljanja optimalnega bolnikovega počutja. CBD (in drugi kanabinoidi) deluje na specifične dele celic in tako zdravi brez stranskih učinkov. Na voljo so kapljice, olja, mazila, smola, čaji, med. Ljudem lahko svetujemo preko skypa, viberja, zooma, strokovne nasvete klasične medicine pa si zagotovijo stran 17 Ljudje in dogodki Ptuj z Svetovalna pisarna za zdravljenje s pomočjo medicinske konoplje Vlasta Klep zase pravi, da je po duši Štajerka. Izobraževala se je v ZDA, Gradcu in Združenem kraljestvu. Magistrirala je v ZDA na temo Zdravljenje epilepsije in drugih nevroloških težav pri odraslih. Zaradi lastne težke zdravstvene izkušnje se je odločila, da se bo bolj kot alternativnemu posvetila komplementarnemu zdravljenju, pri katerem klasično medicino povezuje z zdravljenjem z medicinsko konopljo. Z delom prve svetovalne pisarne za zdravljenje z medicinsko konopljo želi prispevati k večji afirmaciji najstarejšega slovenskega mesta. V pisarni se bodo posvetili vsakemu, ki ga zanima tovrstno zdravljenje in mu zagotovili vse preverjene informacije o zdravljenju s kanabinoidi. Zdravljenje je namreč zelo zapleteno, vezano na potrebe posameznika (njegov način življenja, telesno težo, prehranjevanje, druge zdravstvene težave, zdravilo ...), zato je tako zelo pomemben nasvet, natančno načrtovanje, analiza človekove zdravstvene zgodovine in spremljanje procesa zdravljenja, je poudarila mag. Vlasta Klep, ki bo delala v tej svetovalni pisarni. COLOR CMYK Foto: zasebni arhiv Magistra biomedicinskih znanosti Vlasta Klep: „V prvi vrsti želimo ljudi informirati o tem, kaj je medicinska konoplja in kako deluje ter da imamo čez 100 vrst kanabinoidov, ki delujejo na različnih področjih, na različne organe, na različne receptorje.“ tudi po elektronski pošti (zdravnica živi in dela v Švici). Gre za vrhunsko strokovnjakinjo, zdravnico na številnih področjih klasične medicine, specialistko družinske medicine in strokovnjakinjo za obolenja 17 Premalo ljudi, ki res poznajo delovanje medicinske konoplje V Sloveniji je bilo zdravljenje s kanabinoidi prisotno najprej pri zdravljenju otroške epilepsije. Odrasle osebe, ki imajo takšne ali drugačne nevrološke in druge bolezni, se same poslužujejo zdravljenja z medicinsko konopljo, bolj ali manj pa brez pravih informacij, ker ni podatkov o tem, za kakšne izdelke gre, so pa v prodaji celo v trafikah, na bencinskih servisih, v prodajalnah, kjer jih prodajajo kot prehranska dopolnila, čeprav po mnenju Klepove to niso, ker jih je bolj racionalno vrednotiti kot zdravila. V Sloveniji je premalo ljudi, ki bi resnično poznali delovanje medicinske konoplje, kaj je in kako deluje na različnih področjih ter kako je pomembna pri boleznih odraslih, pri demenci, parkinsonovi bolezni, alzheimerju, drugih nevroloških obolenjih, krepitvi imunskega sistema, onkoloških obolenjih, dermatoloških težavah, bolečinskih stanjih itd. V tem času, pravi, ji ljudje prav tako pogosto zastavljajo vprašanja, ali CBD ne zdravi covida-19. Vsekakor ne, zagotavlja Vlasta Klep. CBD pomaga pri krepitvi imunskega sistema, ki je pri virusnih okužbah zelo okrnjen, seveda pa je še izreden problem t. i. »dolgi covid«, pri katerem pa bodo poskušali ljudem s pomočjo medicinske konoplje nuditi največjo možno podporo pri premagovanju njihovih zdravstvenih težav. starejše populacije bolnikov. Pisarna v Trstenjakovi ulici 5 bo odprta vsak torek in četrtek med 8.30 in 10.30 ter med 12. in 15. uro. Zainteresirani nam lahko pišejo na elektronski naslov svetbiomedicine@ gmail ali nas pokličejo po telefonu 031 334 775,“ je povedala mag. Vlasta Klep iz podjetja Svet biomedicine, ki plemeniti načine zdravljenja z naravnimi produkti, hkrati pa ne pozablja na klasično medicino, ko je to potrebno. Vse več ljudi se danes zateka k naravi, k tistemu, kar je bilo znano že tisoče in tisoče let, tudi zaradi tega, ker vedo za nekatere izhode, ki so jim na razpolago. Tako se tudi vse bolj odločajo za zdravljenje z medicinsko konopljo, saj nima stranskih učinkov za razliko od klasičnih zdravil, ki jih skozi celotno življenje uporabimo zelo veliko, imajo pa zelo veliko stranskih učinkov. Zdravnik naj ne bi nikoli hkrati predpisal več kot štiri do pet zdravil hkrati, ker sicer eno začne spodbijati delovanje drugega in v bistvu tako zdravimo stranske učinke prejšnjega zdravila, delovanje zdravil pa se zelo zmanjša. Tega pa pri CBD-ju oz. kanabinoidih ni zaznati. MG Ptuj z Koncert komornega zbora Glasis Markovci z 26. tradicionalni božični koncert Ponovno nam je uspelo Pevski zbori pričarali praznično vzdušje Po težkem in negotovem obdobju, še posebej za nas, ki se ukvarjamo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo, je v pevsko sezono 2021/2022, ki smo jo pričeli v začetku septembra, vendarle posijal žarek upanja, sreče in optimizma. KUD Markovski zvon je konec decembra organiziralo že 26. tradicionalni božični koncert. Zaradi epidemioloških ukrepov so v markovski cerkvi izvedli dva koncerta, obiskovalci pa so dobili brezplačne vstopnice za zagotovitev mest nekaj tednov prej – okoli 320 vstopnic so uspeli razdeliti v slabem tednu dni, kar jih je zelo razveselilo. Kot je povedal predsednik društva Gregor Zmazek, gre za koncert z dolgoletno tradicijo, ki je za večino občanov samoumeven del božičnih praznikov. Tako dober letošnji obisk pripisujejo tudi temu, da lani zaradi epidemije božičnega koncerta niso izvedli. V bogatem glasbenem programu so nastopile vse sekcije društva: otroški cerkveni pevski zbor Zvonček, mladinska skupina Animatorji (zborovodkinja Rebeka Mikša), komorni zbor Glasis (zborovodja Ernest Kokot), mešani cerkveni pevski zbor Sveti Marko (zborovodkinja Alenka Domanjko Rožanc), organist Andrej Kramberger, instrumentalisti (Niko Kostanjevec, Pia Majerič, Ajda Mikša, Miha Kokot) in solisti (Waris Cimerman, Lara Završnik, Pia Majerič, Lucija Janžekovič, Eva Kokot in Ajda Mikša). EK Foto: MH Že lani načrtovani božično-novoletni koncert v soorganizaciji z Javnimi službami Ptuj in Dominikanskim samostanom ter pod strogimi pogoji, ki so predpisani za tovrstne prireditve, je članom komornega zbora Glasis, ki ga vodi dirigent Ernest Kokot, v petek, 17., in soboto, 18. decembra, uspelo postaviti na oder dominikanskega samostana na Ptuju. Nanj smo se začeli pripravljati v začetku te sezone v upanju, da nam uspe. Koncertu smo nadeli pomenljivo ime »O, magnum mysterium« (O, veličastna skrivnost). Iz tega razloga sta bili prva in zadnja skladba koncerta s tem naslovom. Dvorana je bila, upoštevajoč vsa pravila, polna, oba koncerta sta bila razprodana. Devetnajst sklad, devetnajst voščil in sporočil za praznike – sporočil z željo za lepši in boljši jutri, za boljši svet. Šestnajstkrat je nastopil 23-članski zbor kot celota, s tremi skladbami pa se je predstavilo sedem članov zbora, sedem odličnih in perspektivnih mladih glasbenikov, saj je njihova povprečna starost 20 let. Pester izbor skladb, primernih predprazničnemu času, različne odrske postavitve, solistični vložki, glasbena spremljava, svetlobni efekti, odlična tehnična ekipa ter nenazadnje popoln, nam ljubi in domač ambient smo povezali v čudovito celoto in nastal je pravi spektakel, ki je privabil veliko množico poslušalcev; ti zadovoljstva, ganjenosti in navdušenja niso skrivali. Vmesni tekst sta napisala basist zbora Aleksander Gabrovec in znani Ptujčan, igralec Igor Samobor, ki je ves tekst tudi prebral in čutno interpretiral. Oba koncerta sta presegla naša pričakovanja in to nam vliva še več volje, zagnanosti in delovne vneme za naprej. Polni načrtov zremo v leto 2022, ko nas čakajo novi izzivi, novi projekti. Martina Horvat Foto: KUD Markovski zvon V markovski cerkvi so odzvanjale božične pesmi. Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 4. januarja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Štirje kovači Guinnessov certifikat – izjemno priznanje za ansambel in Franca Šegovca Ansambel Štirje kovači so prave legende slovenske narodno-zabavne scene. Člani neprekinjeno nastopajo že od leta 1954, torej celih 67 let. Osmega decembra lani je na naslov Franca in Hermine Šegovc prišel certifikat Guinessove knjige rekordov o tem, da so najdlje delujoči narodno-zabavni ansambel na svetu. Na dokumentu je vpisan datum 14. december 2020, ko je bil ansambel star 66 let in 103 dni. Uradno so sicer nastopali že od januarja 1954, za verodostojen dokument pa so iz tega leta pri Guinnessu upoštevali izpis iz poročnega lista, skupaj s fotografijami poroke, na kateri so igrali Štirje kovači 2. septembra 1954. Hermina Šegovc je povedala, da pot do certifikata ni bila lahka. Treba je bilo zbrati ogromno gradiva, vse od začetka delovanja ansambla, vsako leto delovanja pa tudi dokazati s pogodbami o nastopih in drugimi dokumenti. Pri pridobivanju certifikata se je zelo trudila nečakinja Franca in Hermine Šegovc Lucija Fink, ki je bila v stalnih stikih s predstavniki Guinnessa. Leto, ki se je poslovilo, je bilo tako za ansambel Štirje kovači kljub epidemiji leto, ki ga bodo še posebej pomnili. Guinnessov certifikat je resnično izjemno priznanje za ansambel, predvsem pa za Franca Šegovca, saj bo še dodatno obogatil njihovo izjemno narodno-zabavno pot, ki jo lahko ljubitelji narodno-zabavne glasbe podrobneje spoznajo tudi v muzeju Štirih kovačev v rodnem Slovenj Gradcu. Uradno so ga odprli marca lani v sklopu Koroškega pokrajinskega muzeja. Franc Šegovc in Hermina Šegovc sta MO Slovenj Gradec podarila vse tisto, kar sta o ansamblu Štirje kovači shranjevala 67 let, MO Slovenj Gradec pa je poskrbela za lep prostor in ga dala v upravljanje Koroškemu pokrajinskemu muzeju. tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru pripeljal Vasja Samec, eden največjih strokovnjakov folklorne dejavnosti v Sloveniji,« je dejal Malek, ki se še dobro spominja vseh uspehov folkloristov. Trenutno je še vedno aktivna skupina godcev ljudskih viž, nastaja pa skupina mladih pevcev ljudskih pesmi. Njihove aktivnosti je v zadnjih dveh letih nekoliko okrnila epidemija, kljub temu pa so se z veseljem odzvali vabilom na manj- še okoliške dogodku. V decembru so organizirali koncert narodno-zabavnih glasbenih skupin, kjer so nastopili tudi folkloristi in godci. Že tradicionalno organizirajo mednarodno tekmovanje otroških folklornih skupin, ki vsako leto poteka v starški osnovni šoli. V KUD Franc Ilec Loka–Rošnja je okoli 50 aktivnih članov. Od občine za delovanje letno prejmejo okoli 3.500 evrov. Estera Korošec Foto: zasebni arhiv Guinnessov certifikat za najdlje delujoči narodno-zabavni ansambel na svetu Nadvse uspešna glasbena pot ansambla je predstavljena kronološko, po desetletjih, s fotografijami, plakati, nosilci zvoka, notnimi zvezki, knjigami ter nagradami in priznanji, ki jih je bilo prav tako veliko in na katera so izjemno ponosni. Prejeli so tudi priznanje kot ljudje odprtih rok, ponosni so na vse svoje koncerte za humanitarne namene, ko so lahko pomagali pomoči potrebnim. Ob Foto: zasebni arhiv Ansambel Štirje kovači nastopa že od leta 1954. Njegov vodja in soustanovitelj Franc Šegovc bo letos praznoval že 70 let glasbenega ustvarjanja, pevka Hermina Šegovc pa 50 let, odkar poje v ansamblu. V tem času je Franc Šegovc ustvaril okrog 800 skladb in napisal okrog 200 besedil. vseh nagradah in priznanjih pa so za Štiri kovače še vedno največja nagrada njihovi poslušalci, ki jih zvesto spremljajo vsa ta leta. Dajali so jim tisto potrebno moč, da so vztrajali in igrali naprej, ne glede na to, da ved- Foto: zasebni arhiv Ansambel Štirje kovači danes sestavljajo: Franc Šegovc (harmonikar in vodja ansambla), Andrej Šmon (klarinetist), Andrej Hudobreznik (trobentar), Jože Sedar (kitarist), Zdenko Zdovc (baritonist, bas kitarist), Hermina Šegovc (pevka) in Srečko Sedar (pevec). Starše z Iščejo mlade pevce ljudskih pesmi Kulturna dvorana v Loki živi no ni šlo vse gladko, da je bilo treba premagati marsikatero oviro. Glasba Štirih kovačev – glasba veselja V 67 letih delovanja so nastopili na tisočih odrih doma in v tujini. Koncertne turneje so jih popeljale po vsej Evropi, nastopili pa so tudi v ZDA, Kanadi in na Japonskem. „Na vsako igranje smo vedno šli veselo, da dragim poslušalcem prinesemo svojo glasbo. Nastopov smo imeli resnično veliko in še sedaj nastopamo, ko je to mogoče, a si nikoli nismo natančno vsega beležili, da bi lahko natančno povedali, koliko nastopov smo imeli v 67 letih, koliko dni smo preživeli na odrih in koliko kilometrov smo prevozili,“ je povedala Hermina Šegovc. Izdali so 47 plošč, kaset in zgoščenk. Vodja ansambla in harmonikar Franc Šegovc je tem času ustvaril okrog 800 skladb in napisal okrog 200 besedil. Nove skladbe še danes ustvarja vsak dan. Mejnikov, ki so zaznamovali obdobje delovanja Štiti, vendar se je nato plesna skupina razšla. Aktivna samo še skupina godcev Marsikatera kulturna dvorana oz. dom v Podravju večino leta sameva, v času epidemije, ljudskih viž ko je organizacija prireditev omejena, pa še toliko bolj. Situacija pa je precej drugačna v Rošnji (občina Starše), kjer prostega termina med tednom skorajda ni več na razpolago. V dopoldanskem času potekajo številne aktivnosti za upokojence. Ti so začeli prostore uporabljati pred letom dni, saj so bili primorani zapustiti dnevni center v Loki zaradi dotrajanosti zgradbe. V kulturnem domu so tudi številne športne aktivnosti (namizni tenis, joga, samoobramba), za svoje vaje pa ga uporabljajo člani mlajše gledališke skupine. Dvorano, ki je bila v lanskem letu obnovljena, ima v upravljanju KUD Franc Ilec Loka–Rošnja, ki je bilo ustanovljeno pred 35 leti na pobudo domačina Marjana Maleka; ta je vsa ta leta tudi predsednik. Društvo si je ime nadelo po domačinu, mladostniku, ki je odšel leta 1945 v partizane, a se ob koncu vojne ni vrnil. Ustanovili so ga predvsem z namenom obujanja in ohranja- Franc in Hermina Šegovc se že vsa leta trudita, da je delo vodje an- sambla Štirje kovači in avtorja skladb dobilo trajen zapis, da se ohranja njegova glasba. „Predvsem pa smo veseli, da predstavljamo Koroško, našo govorico, naš način igranja, naš zven, ki je tako značilen. Hvala bogu, da imamo Štirje kovači vodjo, ki piše glasbo, njegov način komponiranja se v vseh letih, odkar ustvarja, ni spremenil. Naš komponist je zelo mehka duša. Vse njegove skladbe so resnične, z njimi izraža vse, kar vidi, čuti. Ne nazadnje je koroška govorica drugačna, tudi za Korošce pravijo, da so posebni ljudje, sicer molčeči, a širokega srca,“ je povedala Hermina Šegovc. Tako je izšla knjiga njegovih skladb, razne edicije za klarinete, za pevske zbore. Leta 2020 pa je izšla tudi druga knjiga s podpisom Franc Šegovca – Rjava zemlja. Pred tem je izšla njegova avtobiografska knjiga Naš pobej bo muzikant. Pri ansamblu Štirje kovači so optimistični tudi glede epidemije. Prepričani so, da jo bomo s skupnimi močmi premagali in da bodo glasbeni odri že kmalu ponovno zaživeli. Še posebej pa so optimistične besede vodje ansambla Franca Šegovca, ki vedno reče: „Počakajmo na jutri!“ Ta optimizem mu je bil v veliko oporo tudi po okrevanju po hudi nesreči pred tremi leti. Najdaljšo noč so člani ansambla Štirje kovači preživeli doma. Načrtov za leto 2022 pa jim ne manjka. Načrtujejo televizijska snemanja, nastope, koncerte. Še kakšno leto želijo igrati, dokler bo to dopuščalo zdravje. „Seveda pa moramo upravičiti ta vpis v Guinnesovo knjigo rekordov,“ je ob koncu pogovora povedala Hermina Šegovc in v imenu ansambla Štirje kovači zaželela vse lepo vsem bralcem Štajerskega tednika, poslušalcem Radia Ptuj in vsem ljubiteljem narodno-zabavne glasbe, posebej še ansambla Štirje kovači. MG nja ljudskega izročila. Ena izmed uspešnejših sekcij društva je vrsto let bila folklorna skupina. Ta se je preimenovala v veteransko in ob posebnih priložnostih še nastopa. Pred leti so jo sicer uspeli pomladi- »Prvi plesalci folklore so imeli vaje kar na asfaltnem igrišču v Loki, ker drugih prostorov ni bilo. Nato pa nam je svoje prostore ponudila krajevna skupnost Loka–Rošnja. Skupino je do vrhunskih rezultatov Foto: KUD Franc Ilec Loka–Rošnja KUD Franc Ilec Loka–Rošnja je organizator številnih kulturnih prireditev. rih kovačev, je bilo veliko. Leta 1997 je bil Franc Šegovc na prireditvi Slovenskih novic okronan za kralja polk in valčkov, leta 2000 pa je bil valček Kam le čas beži, ki je medtem ponarodel kot še nekaj drugih Šegovčevih viž, razglašen za vižo stoletja. Iz tistega leta je tudi najvišje priznanje na področju narodno-zabavne glasbe, zlati petelin. Narodno-zabavna glasbe vsem članom ansambla veliko pomeni, posebej pa so ponosni, da je veliko skladb njihovega vodje ponarodelih. Štirje kovači ostajajo tudi veliki podporniki festivalov, saj ti zagotavljajo pristen stik z občinstvom, brez stika z občinstvom ni mogoče. Tudi sami so se morali dolgo dokazovati na najrazličnejših tovrstnih festivalih. Izjemno lepe spomine imajo na ptujski festival. Glasba, ki razgalja resnično življenje Foto: KUD Franc Ilec Loka–Rošnja Veteranska folklorna skupina na decembrskem nastopu v Staršah Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 4. januarja 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Kolobarjenje – prvi, zelo pomemben ukrep v vrtnarstvu Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti, ...) stvarno pravo (lastninske pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zvez, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori so brezplačni. Za nami so najlepši, najbolj nori dnevi v letu in življenje se počasi vrača v stare tire. No, čisto po starem še ni, saj nesrečen virus še vedno kroji naša življenja. Kljub temu pa narave in njenih zakonitosti ta virus ne moti. Foto: Pravni nasvet Foto: Miša Pušenjak Pisan vrt, poln različnih rastlin, je zdrav vrt. V januarju še ne hitimo Tudi vrtičkarji bodo hitro pričeli na družabnih omrežjih kazati, kaj vse že imajo posejano. Naj vas na prvem mestu opomnim, da je za setev paradižnika še najmanj dva meseca prezgodaj, s setvijo paprike in jajčevca pa tudi počakajte vsaj do konca januarja. Naslednjih 14 dni, ki so pred nami, je smiselno sejati edino zelenjavo za mikro zelenje ali kalčke. Samo če imate ugodne pogoje (ogrevan rastlinjak), lahko posejete kakšna zelišča, kot so majaron, timijan in podobno, tudi drobnjak in kitajski drobnjak. Posejete lahko tudi čebulo in por. Tudi poletne sorte solate za sadike že lahko sejemo, to pa je tudi vse. V rastlinjak, direktno na stalno mesto, če je vreme ugodno, lahko posejete tudi grah in bob. Je pa zdaj še dovolj časa za razmišljanje in načrtovanje dela v prihodnjem letu. Osnovni pogoj, da lahko vrtnarimo brez kemije, je, da imamo zdravo in živo zemljo, saj se le v taki vrtnine dobro počutijo. Ko mine žar novoletnega praznovanja, vrtičkarji hitro spet razmišljajo o novih setvah. Prvi korak je, da si pripravimo načrt na papirju. Mnoge kolobar še vedno skrbi, saj menijo, da je zapleten, pa niti slučajno ni. Pomembno je le, da se zavedate, da je NUJNO kolobariti, tudi v rastlinjaku. Brez dovolj širokega kolobarja, v katerega vklopimo čim več različnih rastlin, ekološko vrtnarjenje praktično ni mogoče, vsaj dolgoročno ne. Izjema so le mešani posevki in visoke grede. na kolobar najbolj občutljivih špinačnicah (lobodovke) in križnicah. Te vrtnine so zelo občutljive na ozek kolobar in priporočam, da skušate narediti vsaj štiriletni presledek, čeprav je za dolgoročno pridelovanje zelja, cvetače, brokolija … priporočljiv celo petletni kolobar. Torej: kolobar ni tri-, štiri- ali petletni, vsaka botanična družina ima svoje zahteve. Kako planirati kolobar Najlažje je tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvo damo velike potrošnike hranil, v drugo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem, v tretjo damo tiste, ki po večini ne potrebujejo gnojil, v četrti pa so vrtnine, ki jih sadimo povsod, običajno kar kot dopolnilne dodatne vrtnine v mešanih posevkih oz. imajo zelo kratko življenjsko dobo. Če po vrtu zvrstimo samo te tri skupine, že imamo tri letni kolobar. Če potem samo še nekoliko pomešamo mesta sajenja, pa je kolobar pogosto kar šestletni. Da ni tako enostavno, poskrbijo rastline za zeleni podor. Zato si je treba vsako leto vse zapisati ali narisati. V prvi skupini – torej najpožrešnejše vrtnine – so razhudniki, kapusnice, blitva, sladka koruza in bučnice. Te vrtnine lahko pognojimo s polnimi priporočenimi odmerki kupljenih organskih gnojil ali hlevskim gnojem (do 3 l/m2), če gnojimo s kompostom, ga lahko damo 10–12 l/m2. V drugi skupini so predvsem vse korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili tudi visoki fižol, dolga vigna in limski fižol. Celo lečo in čičeriko lahko uvrstimo v to skupino, a samo v primeru, Na vrtu je treba načrtovati setve in sejanja tako, da mine čim dalj da so vrtna tla res slabše ali povprečno založena s hranili. V nekaterih časa, preden na isto gredico pridejo rastline iz iste botanične družine. primerih, ponovno v odvisnosti od analize zemlje, damo v to skupino Povprečen presledek naj bi bil tri leta, čeprav sama pri nekaterih tudi francosko špinačo in druge »špinačnice« (novozelandska špinača, botaničnih družinah priporočam daljše presledke, pri drugih pa lahko jagodna špinača) in kvinojo. Poraba komposta je 8–10 l/m2, kupljenih vrtnarimo celo s krajšimi. Triletni presledek je primeren in zadosten organskih gnojil uporabite 50–75 % priporočenega odmerka, korenovke za kobulnice, bučnice, okro in portulake, za silo zadošča tudi za pa so na gnojenje z gnojem zelo občutljive. To skupino sadimo in sejemo metuljnice in čebulnice. Vedno pa bo povsem dovolj triletni presledek na gredice, kjer so bile v preteklem letu vrtnine iz prve skupine. V tretji pri razhudnikih in košaricah. Slednje si lahko sledijo celo vsako drugo skupini so čebulnice (razen pora) in stročnice: nizek fižol, nizek in srednje leto, pri tem pa je seveda dobro, da se vmes na tej gredici izmenja čim visok grah ter bob. V skupini, ki jo lahko sadimo povsod, predvsem pa več drugih rastlin. Zagotovo pa triletni presledek ne bo zadoščal pri iščemo njene dobre sosede in jim ne odmerjamo posebne gredice, pa so solata, portulak, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali v tretji skupini. Tem vrtninam ne gnojimo, lahko jim dodamo le nekaj malega komposta – do največ 5 l/m2. Pehtran velja za izjemno uporabno zelišče. Vsebuje številne Kolobar je osnova za zdravo vrtnarjenje, brez njega tudi škropiva zdravilne snovi, med katerimi so vitamini, minerali in antioksidanti. kmalu ne pomagajo več. Kolobar pa se vedno začenja z dobrim Pehtran je trajnica grmičaste rasti. Vzgoja je precej nezahtevna, načrtovanjem setev oz. sajenja. potrebuje le rodovitna, suha tla in sončno rastišče. Ta čas se Miša Pušenjak Upoštevajmo samo eno pravilo … Nekaj besed o pehtranu Foto: Profimedia/ M24 najpogosteje uporablja sušen pehtran, ki velja za izjemno aromatičnega, zato ga pri pripravi jedi in čajev dodajamo postopoma. Sicer za začinjanje jedi uporabljamo tudi svežega, in sicer uporabljamo vršičke in suličaste mlade liste, ki jih nabiramo vse leto. Najboljši okus ima tik pred cvetenjem, če pa ga želimo sušiti, porežemo vejice od julija do konca avgusta do tretjine, ko je rastlina tudi v najboljši rastni kondiciji. Opozorilo pred odpovedjo »Delodajalec meni, da sem storil določeno kršitev, in mi grozi z odpovedjo. Prejel sem opozorilo pred odpovedjo, v katerem je navedeno, da me v primeru ponovne kršitve lahko odpusti. Menim, da nisem storil nič narobe. Kaj naj storim?« Trenutno ne morete storiti nič. Zoper opozorilo ne morete sprožiti nobenega postopka. Delavčeva kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (odpoved iz krivdnega razloga). Vendar vam delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že v primeru prve kršitve, temveč šele v primeru ponovne. Če vam bo delodajalec v nadaljevanju zaradi ponovne kršitve odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, boste lahko v 30 dneh od vročitve odpovedi na sodišče vložili tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V tožbi boste lahko uveljavljali in dokazovali, da prve kršitve niste storili in da posledično opozorilo pred odpovedjo ni bilo utemeljeno. Uveljavljali boste lahko tudi, da niste storili ponovne kršitve in/ali da je delodajalec kršil predpisan postopek za podajo odpovedi. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora namreč delodajalec upoštevati postopek, predpisan z zakonom. Najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve (subjektivni rok) in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve (objektivni rok) mora delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Do ponovne kršitve mora priti v roku enega leta od prejema pisnega opozorila (v primeru drugačne ureditve v kolektivni pogodbi je ta rok lahko drugačen, ne pa daljši od dveh let). Če do ponovne kršitve pride po poteku tega roka, takojšnja odpoved iz krivdnega razloga ni možna, ampak je potrebno ponovno pisno opozorilo. Če bo delodajalec menil, da ste storili ponovno kršitev, vas bo moral pisno seznaniti z očitano kršitvijo in vam omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. V nekaterih primerih obveznosti pisne seznanitve in zagovora ni. Pri zagovoru lahko po vaši želji sodeluje predstavnik sindikata ali druga od vas pooblaščena oseba. Na vašo zahtevo mora delodajalec o nameravani odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član ste, oziroma svet delavcev ali delavskega zaupnika. Delodajalec mora upoštevati tudi roke za podajo odpovedi. To lahko poda najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga (subjektivni rok) in najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga (objektivni rok). Če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved v 60 dneh od takrat, ko je ugotovil razlog in storilca, in to ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. Če boste prejeli odpoved, je smiselno za sodni postopek poiskati pomoč strokovnjaka. Odgovor je pripravila: Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Foto: Miša Pušenjak Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Križemkražem 20 stran 20 torek z 4. januarja 2022 Piše: Aljoša Toplak / Fotografije: Mateja Toplak z Kmetija strica Qianga Partijski rokav (3.) Ko sva z Zhao Linom sedela v mračni pisarni, so skozi okna bliskale sledi ognjemeta. Opazil je, kako pogledujem skozi okno, in rekel, da bova kmalu končala. Zgolj eno vprašanje bi še rad zastavil. Namreč, kaj si mislim o Kitajski. Rekel sem, da je to prelepa dežela. Da sem videl njene čarobne gozdove, edinstvena hribovja, slikovite pušče in zeleno vodovje. Njene mogočne metropole in preproste vasice, kjer se meša tradicionalno in moderno. In rekel sem še, da je to dežela dobrih ljudi. Da sva s sestro tisoče kilometrov prepotovala na štop in so se okoli naju kar zgrinjali mimoidoči, ki so nama ponujali pomoč pri tolmačenju, hrano, pijačo, prenočišče, prevoz. Dobrih, kot je dober Zhao Lin, ki nama tako požrtvovalno pomaga pri pobegu iz države. Dobrih, kot je dober stric Qiang, ki naju že en mesec gosti na svoji kmetiji, ker drugam nimava iti. Da je to dežela, kjer ljudje razmišljajo drugače. Kjer o sebi razmišljajo kot o delu celote, raje kot o posamezniku. Kjer o težavah drugih ljudi razmišljajo kot o svojih. Da je to tisto, kar me je najbolj presenetilo. Kako ljudje tukaj popolnoma drugače razmišljajo. Foto: Mateja Toplak Pripadniki partije priložnostno nosijo rdeč rokav, ki velja za statusni simbol. Foto: Mateja Toplak Stvari, ki nosijo simbole vlade, se je bolje ne dotikati. Potem sem bil nekaj časa tiho in je pogled Zhao Lina pravil, da ni zadovoljen z odgovorom. Zavzdihnil sem in vprašal, ali me zares sprašu- je, kaj si mislim o kitajski vladi. Ko je pokimal, sva se nekaj časa gledala v tišini. Nekoč bi odgovoril naravnost, zdaj pa to več ni bilo mogoče. Tako sem ponovil Zhaove besede iz nekega prejšnjega pogovora, češ da je lepo videti, kako je ta vlada nekoč revnemu narodu pripe- Znan je tudi kot vitamin B8. Pomaga pri uravnavanju kopičenja holesterola, zdravljenju alzheimerjeve bolezni in pošiljanju živčnih impulzov, zlasti tistih, ki v možganih sodelujejo pri oblikovanju spomina. Sodeluje tudi pri zmanjševanju izgube spomina v starosti in izločanju strupenih snovi iz telesa, in sicer tako, da podpira delovanje jeter. Deluje tudi blažilno in skrbi za normalno delovanje celic v telesu ter presnovo maščob. Znaki pomanjkanja so zmanjšana dejavnost možganov, pešanje spomina, bruhanje, vrtoglavica, izpadanje las, ciroza, maščobna degeneracija jeter. Simptomi prevelike doze so povišan krvni tlak, poškodba jeter, znojenje, diareja in neprijeten telesni vonj po ribah. Dobri viri so jajčni rumenjak, ribe, zelenolistna zelenjava, meso, jetra, kvas, mleko, stročnice, žitni kalčki, lešniki, orehi. Kako pa ga telo izkoristi, je odvisno od vitamina B12, folne kisline in L-karnitina. Priporočljiva dnevna količina za odraslega ni določena. ALONSO, Fernando - španski dirkač formule ena, svetovni prvak 2005 in 2006, OREIRO, Natalia - urugvajska pevka in igralka, SERAPIS - staroegipčanski bog rodovitnosti in vladar podzemlja ljala bogastvo. Da je nedopustno, kako so bili njegovi starši in stari starši lačni, zdaj pa tega več ni in so vsi preskrbljeni. Da je to glavno. Da vidim srečo in dostojanstvo ljudi. Nekaj takega, sem mu rekel. Ko sem govoril, sem razmišljal o bežnemu incidentu, ko sem nekega jutra stopil v Zhaovo pisarno. Zraven njega sta bila dva pripravnika, ki sta nekaj čečkala po listih, in še starejši gospod, ki je obmolknil sredi stavka in me začudeno pogledal. Zhao Lina sem vprašal, ali mi lahko posodi uniformo vaške straže. Da se tam dolgočasimo in delamo nek posnetek za domače. Temu se je razumevajoče nasmehnil in iz predala potegnil redarski brezrokavnik. Lepo sem se zahvalil, šješje, in že mislil iti, ko mi je pogled obstal na rdečem rokavu, ki ga je nosil čez bundo. Pokazal sem nanj in vprašal, ali mi posodi tudi to. Stopil sem bliže in potipal blago. Zhao Lin se je zresnil. Zaznal sem, da sta pripravnika nehala čečkati, in ko sem ju ošvrknil s kotičkom očesa, se mi je zdelo, da me gledata odprtih ust. Stari zagotovo ni razumel angleško, a mi je tudi on namenil osoren pogled. Zdelo se je, da se je nekaj zganilo v prostoru. Kot da bi se zgolj za sekundo umaknil zastor vljudnosti, in sem lahko videl sovražnost za njo. Kot da bi se dotaknil čarobnega predmeta, ki bi sprožil prekletstvo. Kar naježil sem se ob spremembi energije teh ljudi. Ne, je preprosto rekel Zhao Lin. In jaz sem rekel: V redu. Hvala za brezrokavnik. Adijo. Lep dan. Zdi se, da se je tukaj nekaterih stvari bolje ne dotakniti. Zhao Lin je razmišljal o tem, kar sem povedal o delu kitajske vlade, in skozi okno gledal ognjemet. Ne vem, ali je v odgovoru prepoznal lastne besede, saj je samo pokimal in rekel, da je lepo, kako se strinjava v teh stvareh. Tudi zdaj je nosil rdeči rokav, ki sem ga skušal ignorirati s pogledom, da ne bi Zhaja opomnil na tisti incident. Morda bi ga moral vprašati, zakaj so se tako odzvali. Čutil sem, da je nekatere dni sam želel o tem spregovoriti. A se je potem zmeraj ustavil, ozrl nekam drugam in rekel nekaj vsakdanjega, kot to, kako je tukaj zmeraj bolj mrzlo. Se nadaljuje … Foto: Mateja Toplak Ko sva s sestro štopala po deželi, so se okoli naju kar zgrinjali domačini in nama ponujali pomoč pri tolmačenju, hrano, pijačo, prenočišče, prevoz. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 150,15 EUR, za tujino v torek 119,95 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Štajerski TEDNIK torek z 4. januarja 2022 COLOR CMYK torek, 4. 1. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Ptuj z Kako so se spremenili decembrski dogodki Dornava z Dobrodelni dogodek v ZUDV Škrata Malek: »Otroci si še bolj želijo druženja!« Decembrske nitke prijateljstva December je čas otroškega veselja. Vsako leto so najmlajše obiskala številna pravljična bitja, ki pa so se - tako kot vsi - morala prilagoditi novonastali situaciji. Brata Malek, ki dolga leta razveseljujeta otroke po vsej državi, predvsem na našem koncu, se kljub vsemu trudita razveseliti čimveč otrok. Zadnji dve leti zaradi koronavirusa potekajo vse decembrske aktivnosti v spremenjeni, okrnjeni obliki. Pravljična bitja se trudijo, da bi otroci to čim manj čutili. Tudi škratje so se morali prilagoditi situaciji. »Ker ližemo lišaje, imamo naravni antibiotik. To nam je že v osnovi v pomoč. Smo pa se morali znajti tako, da imamo manjše, namesto večjih prireditev, pa še te v mehurčkih. Prireditev na prostem trenutno ni, zato moramo delati v notranjih prostorih. Vse seveda pod pogoji PCT. Veselje in iskrice v otroških očeh ob najinem obisku ostajajo. Spremenili so se način in prostori druženja, sama rdeča nit pa je ostala enaka. Otroci si še bolj želijo druženj, plesa in stikov,« ugotavljata Miha in Gašper Malek, znana ptujska animatorja. Decembra je bilo zmeraj veliko druženj na javnih krajih, zdaj je tega manj, opažata pa več dogod- Foto: DK Brata Malek se veselita časov, ko bosta ponovno del velikih dogodkov. Trenutno sicer veliko delata, a z manjšimi skupinami otrok. Sudoku z Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 1 2 8 9 5 7 1 8 7 2 9 3 1 6 8 4 5 4 4 6 5 2 1 4 2 3 9 Butik izvrstnih slaščic Yammy Tammy iz Medvod in pod njega podpisana Tamara Zupan sta s svojo ekipo slaščičarskih mojstrov in škratoma sredi decembra bogatila praznične dni otrokom in mladostnikom Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. kov v organizaciji podjetij, ki so poskrbela za raznovrstne manjše otroške dogodke, na katerih najmlajše animirata prav simpatična brata Malek: »Vsi se držijo strogo epidemioloških ukrepov, delamo v mehurčkih. V javnih zavodih, šolah, vrtcih in raznih občinskih srečanjih pa letos žal ni kakšnih dogodkov.« Miha in Gašper sicer poudarjata, da zabava nikoli ne bo izumrla, a ju žalosti, da se marsikaj seli na splet: »Na eni strani želimo otroke spodbuditi, da bi bili čim manj za računalniki, na drugi pa je to postalo neizogibno. Ključno je najti ravnovesje med ekrani in zunanjim svetom. Spremembe so v zadnjih dveh letih, a se prilagajamo. Naši plani so zastavljeni, upamo na najboljše v naslednjem letu, da se bomo čim več družili.« Dženana Kmetec Foto: AŠ S svojim pisanim tovornjačkom so se pripeljali na dvorišče in vsako skupino otrok razveseljevali z izvrstno domačo vročo čokolado, polno lahkotnih penic. Vsaka skupina otrok pa je skupaj z mentorji prejela tudi njihov paket. V njem so ob navodilu bili vsi pripomočki za sestavo slastne medene hiške: pečene medene stranice, barviti bonboni, sladkor v prahu. Potem ko so se okrepčali z vročo čokolado, so majhni in veliki mojstri z vso navdušenostjo gradili slastne hiške. Z beljakovim sladkornim lepilom so hiške zlepili in jih okrasili z barvitimi bombončki. Koliko veselja, radosti je bilo opaziti v njihovih očeh in koliko lepega je bilo moč začutiti! Ekipa Yammy Tammmy, iskrena hvala za čudovito kulinarično doživetje, za super praznično vzdušje, in kot pravijo sami: »Želeli smo dati občutek, da so prazniki lahko čarobni tudi v teh časih, tudi za njih, za otroke s posebnimi potrebami.« Anita Špes Od torka do torka Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << < <<< << <<< << < << <<< <<< << --------------- Denar €€€ € €€€ €€ €€ €€€ € €€ €€€ €€ € € Zdravje › ››› › ››› › ›› ›› › ›› ›› ››› ›› Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 4. do 10. januarja 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 10. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Filip Cestnik, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK 22 torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 22 torek z 4. januarja 2022 Poslovna in druga sporočila œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ www.tednik.si Lepi spomini ne bledijo! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Neverjetna življenjska zgodba Tadeje Brankovič 1DURĀLWH Premagala težko ločitev in še raka 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( ND • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏǣɿƫȸƏȇǣǝȵȸȒƳƏǴȇǣǝȅƺɀɎǣǝȇƏɮȒǼǴȒɮǸȒȅȵǼƺɎɖɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 3,20 EUR, v kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,20 EUR. in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR. 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX zx«XxXÁX# Pokazala osupljivo vitek pas JANJA ZUPAN Nekdanja miss Slovenije še vedno jemlje dih s postavo NAROČILNICA ZA TINA PISNIK ñƏƳȇǴƺȅǣȇɖɎƺȒƳɄɎƺɮƏǼƏȇƏȵǼƏʁǣ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ X«0zà«#k àzXk ñƏƮƺǼƏǴƺǣǕȸƏɎǣɎƺȇǣɀ z Áà#« S takšno postavo ǼƏǝǸȒȒƫǼƺƮƺǸƏȸǸȒǼǣ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne www.odkrito.si Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK Oglasi in objave torek z 4. januarja 2022 Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. stran 23 23 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustil naš dragi oče in dedek V SPOMIN Martin Majcenovič 4. januarja je enaindvajset let, odkar te ni več med nami, draga mama, babica, tašča in sestra IZ ZAVRČA Od njega se bomo poslovili v četrtek, 6. januarja 2022, ob 13. uri na pokopališču v Zavrču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Svojci prosimo za upoštevanje epidemioloških ukrepov. Frančiška Slodnjak DORNAVA 82 Hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel. Žalujoči: sinovi Iztok, Dušan, Miro in Darij z družinami Tvoji najdražji PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nam spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob izgubi dragega brata, strica in prijatelja Leopolda Mernika IZ SLOMOV 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali sveče, za sv. maše in cerkev ter izrazili sožalja. Zahvala policistom PP Ptuj, Pogrebnemu podjetju Mir, duhovniku, govorniku Francu, Klavdiji za odigrano melodijo, pevkam, godbeniku in ge. Roziki za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi IZ NO ŠTEV VE ILKE www www.reporter.si www w.re .repor r por re p ter.sii DANILO SLIVNIK Šestega januarja 2012 si je sodil sam s pištolo makarov DEDIŠČINA Igor Zorčič in Zdravko Počivalšek se spopadata za nasledstvo Mira Cerarja BOŽIDAR WOLFAND WOLF Nisem mogel živeti, bil sem popolnoma na psu PORNOGRAFIJA IZ MAŠČEVANJA Izprijeno znašanje ljubosumnih in zavrnjenih partnerjev Elizabeta Janša, roj. Vrabel, Hlaponci 40a, roj. 1931 – umrla 21. decembra 2021; Branko Puklavec, Cirkovce 48a, roj. 1955 – umrl 22. decembra 2021; Miroslav Hergula, Podgorci 12b, roj. 1955 – umrl 22. decembra 2021; Gabriela Šuman, roj. Korpar, Gorišnica 171, roj. 1924 – umrla 22. decembra 2021; Pavlina Žnidar, roj. Galun, Majšperk 69, roj. 1930 – umrla 25. decembra 2021; Metod Matjašič, Gorišnica 112a, roj. 1939 – umrl 27. decembra 2021; Marija Šmigoc, roj. Potočnik, Skorba 46a, roj. 1944 – umrla 24. decembra 2021; Anton Lesjak, Spodnja Hajdina 42, roj. 1954 – umrl 26. decembra 2021; Marija Kampl, roj. Gasenburger, Slovenja vas 62a, roj. 1950 – umrla 27. decembra 2021; Marija Meznarič, roj. Orlač, Rimska ploščad 3, roj. 1936 – umrla 24. decembra 2021. KMETIJSTVO KUPIM traktorje Zetorje v kakršnem koli stanju. Tel. 070 519 447. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast Andrej Trstenjak IZ ŠTURMOVCEV 10A Umrli so Mali oglasi Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM izločeno plemensko svinjo, težko okrog 260 kg, in seno v oglatih balah. Tel. 041 368 498. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev: hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani, hvala patru Klemnu Slapšaku za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Solza, žalost, bolečina vaju zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli, ker vaju več med nami ni. SPOMIN 2. januarja mineva 14 let, ko si za vedno zaspala, naša draga Ana Dajčman IZ JIRŠOVCEV 55 5. januarja pa mineva 1 leto, ko si za vedno zaspal, naš dragi Franc Dajčman IZ JIRŠOVCEV 55 Vedno bosta ostala v naših srcih, naših mislih. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke. Vajini najdražji Štajerski TEDNIK torek, 4. 1. 2022 COLOR CMYK stran 24 Podravje z Policija ovadila devet preprodajalcev droge Slovenija, Podravje z Konec lanskega leta več dela za policiste in zdravnike Na Ptuju nevarna droga GBL Zaradi pirotehnike poškodovana dva otroka Kriminalisti so v dneh pred novim letom opravili hišne preiskave na devetih naslovih na območju mariborske in celjske policijske uprave in pri tem zasegli prepovedane droge. Našli so tudi izjemno nevarno GBL, zaradi uživanja katere so nekateri potrebovali nujno medicinsko pomoč. Kriminalisti so med hišnimi preiskavami na podlagi odredb okrožnih sodišč na Ptuju in v Slovenj Gradcu zasegli okoli 50 gramov amfetamina, 50 gramov kokaina, 50 gramov MDMA, kilogram konoplje, 10 gramov heroina, več steklenic GBL in manjšo količino nedovoljenih snovi v športu. Našli so tudi prirejen prostor za proizvodnjo prepovedane droge konoplje z desetimi sadikami, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Sedem osumljencev so začasno pridržali in jih po opravljenih hišnih preiskavah in izvedenih drugih aktivnostih znova izpustili na prostost. Kriminalisti bodo po napovedih podali zoper devet osumljencev kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve enajstih kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, dveh kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog in enega kaznivega dejanja nasilništva. Zoper tri osumljence bodo podali tudi kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki je po navedbah policistov povezana s posledicami uživanja prepovedanih drog med osumljenci in žrtvijo v zaprtem krogu ljudi. Dva izmed osumljenih so predhodno že obravnavali zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Zdravniki in policisti so zadnji teden pravkar minulega leta obravnavali prvo poškodbo zaradi nepravilne uporabe pirotehnike v času božično-novoletnih praznikov. Mladoletnik je na srečo utrpel »le« udarnino in buško na čelu ter ožgano veko. V UKC Ljubljana vsako leto obravnavajo eno do tri hujše poškodbe, je povedal travmatolog Simon Herman. Leta 2016 je 14-letnik ostal brez obeh rok. Zaradi zaprtja družbe in epidemije covida so imeli policisti najmanj dela zaradi nedovoljene uporabe pirotehnike, kar dokazujejo tudi podatki. Predlani so namreč zasegli dobrih 4.000 kosov, kar je bilo najmanj v zadnjih sedmih letih, medtem ko so v pravkar minulem letu (do 28. decembra 2021) zasegli že več kot 9.100 kosov. Letos so obravnavali še poškodovanje premoženja, ko je neznani objestnež s pirotehniko poškodoval prenosno stranišče. V skladu z zakonodajo so se lahko pirotehnični izdelki prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, uporabljali od 26. decembra do 1. januarja. Mladoletniki lahko pirotehnična sredstva uporabljajo le ob navzočnosti odrasle osebe. Nepravilna uporaba baterije in prepovedane petarde Sredi minulega tedna so policisti in zdravniki obravnavali prvo Foto: UKC Ljubljana Foto: UKC Ljubljana V UKC Ljubljana povprečno na leto obravnavajo eno do tri poškodbe, katerih posledica je trajna invalidnost. poškodbo zaradi pirotehnike v novoletnem času in drugo v letu 2021. Oba poškodovanca sta bila mlajša od 18 let. Prvega januarja 2021 se je poškodoval trinajstletni otrok, ki mu je v roki razneslo petardo. »Dobil je opekline po roki in obrazu. Poškodba je bila klasificirana kot lahka telesna poškodba,« so sporočili z Generalne policijske uprave. Leta 2016 zasegli 170.000 kosov Foto: PU MB Kot so ugotovili kriminalisti, so se osumljenci na območju Ptuja in Koroške dlje časa ukvarjali s preprodajo prepovedanih drog, zlorabljali pa so jih tudi sami. V letu 2021 so nekateri izmed njih ob zlorabi prepovedane droge GBL potrebovali tudi nujno medicinsko pomoč. Policisti ob tem opozarjajo, da je eksperimentiranje s prepovedanimi drogami izredno škodljivo za zdravje oziroma je lahko tudi smrtno nevarno. Policisti so lani do 28. decembra zasegli 9131 kosov ognjemetnih izdelkov. Daleč največ pirotehnike so sicer policisti v zadnjih letih zasegli leta 2016, ko so na uničenje poslali nekaj manj kot 170 tisoč kosov. Po navedbah policije med najpogostejše kršitve spadajo prodaja, nakup, posedovanje ali uporaba ognjemetnih izdelkov, ki so namenjeni le pravnim osebam ali podjetnikom, ki imajo ustrezno dovoljenje, ali ognjemetnih izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok. »Statističnih podatkov o starosti kršiteljev ne vodimo,« so ob tem še sporočili z Generalne policijske uprave. V Ormožu zasegli kilogram heroina Ormoški policisti so sredi zdanjega tedna v decembru pri 23-letnem osumljencu opravili hišno preiskavo na treh naslovih na območju ormoške in ljutomerske upravne enote in mu med drugim zasegli kilogram heroina. Po pridržanju so ga v četrtek privedli pred dežurnega preiskovalnega sodnika ptujskega sodišča, ki mu je odredil pripor. Pri njem so našli še dobrih pet kilogramov marihuane in 3.750 evrov, ki jih je pridobil s preprodajo droge. Kot so pojasnili, je moški osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Sta, Ur Rodile so: Viktorija Šepetavc, Sodinci 90a, Velika Nedelja – deklica Iva; Špela Bezjak, Bukovci 29, Markovci – deček Tim; Vanesa Zajšek, Cunkovci 12a, Gorišnica – deklica Mia; Valentina Benčić Mišič, Draženci 69a, Hajdina – deček Tilen; Vesna Vnuk, Zabovci 60, Markovci – deček Jaka; Nika Verdnik, Sokolska ulica 109, Maribor – deček Vid; Jerneja Grabar – deček Jan; Meta Lavrič – deklica Hana; Manuela Janžekovič – Nal. Pred tednom dni pa so v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru oskrbeli poškodovanega mladoletnika. Po navedbah travmatologa Simona Hermana, ki je mladoletnika obravnaval, se je ta poškodoval zaradi nepravilne uporabe pirotehnike. Fant je namreč baterijo s svetlobnimi raketami prižgal, ko je bil sklonjen nadnjo. Pri tem je utrpel udarnino in buško na čelu ter ožgano veko. Število poškodb se je v času epidemije zmanjšalo V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana statistiko glede poškodb, povezanih z uporabo pirotehničnih sredstev, vodijo že od začetka tisočletja. »Od začetka tisočletja, govorim o sezonskih številkah, se število poškodovanih ves čas zmanjšuje,« je povedal Herman. V predlanski sezoni, torej decembra 2020 in na začetku januarja 2021, je bilo zaradi zaprtja države v času epidemije zelo malo poškodb. Obravnavali so dve: eno 19. decembra 2020, drugo pa 1. januarja 2021. Največkrat in najhuje poškodovane roke in obraz Foto: PP Medvode Po njegovih besedah so najpogosteje poškodovane roke in obraz. »Po večletnem povprečju so Travmatolog iz UKC Ljubljana Simon Herman: »Po večletnem povprečju so v dobri polovici primerov poškodovane roke, približno tretjina je poškodb glave, predvsem obraza.« v dobri polovici primerov poškodovane roke, približno tretjina je poškodb glave, predvsem obraza. Preostanek so poškodbe trupa, spodnjih okončin, a je teh poškodb glede na celoten delež zelo malo,« pravi Herman. Večina poškodb je sicer po njegovih navedbah blagih, medtem ko v UKC Ljubljana povprečno na leto obravnavajo eno do tri poškodbe, katerih posledica je trajna invalidnost. »Da nekomu odnese prst ali celo izgubi vid na enem očesu, zelo redko pa na obeh, je redkost, a se je tudi to že zgodilo,« pojasnjuje Herman. V zadnjih letih je največjo posledico utrpel 14-letnik s Šentjurskega, ki je leta 2016 ostal brez obeh rok. Nekateri posamezniki, ki so utrpeli najhujše posledice, po navedbah Hermana kasneje sodelujejo v kampanjah za varno uporabo ali proti uporabi pirotehnike. Med poškodovanimi je največ fantov, medtem ko so poškodbe pri dekletih po navadi povezane z objestnostjo, ko so neodgovorni posamezniki metali petarde v množico, je še dejal Herman. Po večletnem povprečju od leta 2001 je med poškodovanimi 52 odstotkov najstnikov, starih od 10 do 20 let, s 13 odstotki sledijo otroci do desetega leta, okoli deset odstotkov poškodovancev pa je starih od 20 do 30 let. Mihael Korsika Danes bo oblačno, V zahodni polovici Slovenije bo občasno rosilo ali rahlo deževalo, izraziteje na Primorskem in Notranjskem. Pihal bo jugozahodnik, ki bo v višjih legah ter v severovzhodni Sloveniji okrepljen. Najnižje jutranje temperature bodo v zatišnih legah severne Slovenije do -3, drugod od -1 do 5, ob morju 8, najvišje dnevne od 5 do 13 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO