46. štev. V Ljubljani, dne 18. novembra 1911. Leto III. Slovenski Dom Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Kako gospodarimo? II. Kmečki stan igra v naši domovini najvažnejšo vlogo in l)o tudi v bodočnosti steber blagostanja našega naroda. In ko bi se velika masa našega ljudstva zavedala svoje šc speče gospodarske sile, kako bi bili mi že napredovali na vseh poljili. Poglejmo torej nekatere velike pogreške našega gospodarstva. Naš narod zapravi vsako leto milijone in milijone samo na tobaku. Milijoni našega narod, premoženja se na ta način izkade v zrak. Še več milijonov kron pa se zapije na pivu, vinu in žganju. Ko bi si narod le ta denar prihranil, ne bil bi gospodarsko šibek. Pa ne le, da ljudstvo s pijančevanjem zapravlja težko prislužene groše; še večja nesreča na eeli tej stvari je ta, da si narod zapravlja zdravje, telesne moči in sile, ki so najveejega pomena za naše narodno življenje. To je edina slaba stran našega življenja in gospodarjenja. Druga velika napaka našega gospodarstva je potratno življenje sploh. Meščan, delavec in kmet, vsak živi nad svoje premoženjske razmere. Ta napaka pelje narod v gospodarsko pogubo. Slabi vzgledi radi vlečejo. Napuh, to je že stari greh našega naroda. Koliko milijonov gre za nepotrebno lišpanjo. V tej slabi lastnosti posnema naš meščan tuje meščanstvo; naš kmet zopet meščana, delavec svojega delodajalca, služkinja svojo gospodinjo itd., tako da je ta greh v na-» rodu splošno razširjen in prinaša našemu narodu v m u premoženju ogromne milijone škode vsako leto, posameznim članom našega naroda pa češče gospodarski polom. Napuh se je polastil nas vseh in zahteva od nas milijone in milijone. Napuh spremlja človeka od rojstva do smrti in zahteva največje gospodarske žrtve. In še na grobu ne prestane napuh, še onostran groba spremlja človeka. Na pokopališče nakladamo milijone svojega narodnega premoženja za bronaste momente in druge spomenike. Sploh napuh nam požre milijone r:a dragoceni obleki, raznem drugem lišpu. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. S samim tem denarjem bi mi lahko pokupili vsa tista lepa posestva in krasne poljane, ki jih poseduje v naši domovini tujec. Mi se sicer veselimo lepote svoje domovine, navdušujemo se nad njeno krasoto, toda glavni viri bogastva se stekajo v roke tujcu, ki vedno bolj ponosno dviga svojo glavo na naši rodni grudi. Ne z nasiljem, ampak z delom in trudom si mora naš narod pridobiti nazaj izgubljeno zemljo, da bo domovina, v kateri prebiva, tudi res njegova last. In ozrimo se po tovarnah v naši domovini. Koliko jih je v slovenskih rokah1? Skoro nobena. Tujec je njihov lastnik. In ravno te tovarne bi nas morale vedno spominjati, da moramo biti v svojih potrebah zelo skromni in da moramo varčevati, ako hoče postati naš narod lastnik teh tujih tovaren na naši zemlji, ki so v glavni vir bogastva in blagostanja. Varčnost, to je najboljše orožje v vsakem boju, ker nikdar ne zarjavi in nikdar ne pride iz mode. In koliko milijonov zaigramo na loteriji. Loterija ni ničesar drugega, kot tatvina narodnega premoženja. Avstrijska državna loterija je stara že 150 let. Do leta 1895. je imela država od loterije dobička 2.000,000.000 kron. Neverjetna vsoto. Ixi še ji nese skoro v^ako leto 16 milijonov kron. Staviti v loterijo, to je pri mnogih ljudeh kar naravnost strast. Koliko jih je, ki znosijo zadnje krvavo prisl užene groše v loterijo. To strast podpira zelo tudi praznoverje in je pri ljudstvu tako globoko ukoreninjeno, da se je skoraj ne da iztrebiti drugače, kakor če država svojo loterijo odstrani in vse zasebne prepove. Govorilo se je že večkrat o tem, toda do danes se žal še ni ničesar ukrenilo. In koliko stotisoč kron znosi naš narod v loterijo, ki grejo popolnoma v nič. Varčnost, pridnost, delavnost in izobrazba, to so tiste lepe čednosti, ki nas morejo edino rešiti, da ne utonemo v gor-manckem morju. Tuji kapital nas dosedaj tlači. Na podlagi omenjenih čednosti si pridobimo lastni kapital, ki ko tujega izpodrinil iz naše domovine. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani Škofova politika. Leta 1898. je zasedel stolico sv. Maksima Anton Bonaventura Jeglič. Za časa njegovega škofovanja se je pričel v našem javnem mestu fanatičen boj. Ta boj se je pojavil in posebno ostro se bije v sedanji dobi v vseh panogah našega javnega življenja. Škof kot najvišji dušni pastir v deželi bi se moral brigati v prvi vrsti za dušni blagor svojih vernikov. Ker smo pravični, hočemo pribiti, da je naš škof pobožen in bogaboječ mož, kateremu v verskem oziru ne more nihče ničesar očitati. In če bi se brigal le za dolžnosti svojega dubovskega poklica, bi bil ravno na verskem polju lahko mnogo1 koristil cerkvi. Toda nesrečna usoda je hotela, da se je ravno za časa njegovega škofovanja začelo najbolj mešati vero s politiko, kar je veri sami neizrečeno škodovalo. Škof kot goreč duhovnik se s posvetnimi stvarmi posebno pa s politiko nikdar ni pečal. Naravno je torej, da je tudi ne more prav razumeti. Prišel je iz Bosne na Kranjsko. Ker razmer ni poznal, se je dal vjeti v mreže koristolovcu dr. Šušteršiču in dr. Kreku, ki sta že tedaj vodila naj-hujši boj na nož, proti vsemu, kar ni slepo prisegalo na klerikalni prapor. Dr. Šušteršič je hotel na vsak način splezati kvišku. Že za časa škofa Misije se je vrinil v klerikalni tabor. Toda ker je bil znan preje kot velik liberalec, ki je posebno rad zabavljal čez duhovnike, mu vladika Misija ni nič kaj prav zaupal in je strogo pazil nanj, ker ga je smatral kot za človeka, ki se mu gre le za svojo osebo, za svoj lastni prospeh. Ko je prišel škof Jeglič, ga je začel dr. Šušteršič liitro loviti v svoje mreže. In, žal, to se mu je tudi posrečilo. Ker škof Jeglič ni poznal naših domačih razmer, ga je Šušteršič tako premotil, da mu je vse verjel in o vsem sodil tako, kot si je Šušteršič želel. Dr. Šušteršič je predvsem hotel dobiti v svoje roke politično moč v deželi. Zato je predvsem pripravil škofa k temu, da je zapovedal svojim duhovnikom, da morajo vsak v svojem področju pričeti politično delovati, seveda tako, kot je bilo prav dr. Šušteršiču. Šušteršič je začel slikati škofu hudiča na steno. Pripovedoval mu je o raznih brezvercih, ki sc menda nahajajo v deželi. Seveda je bila to velika neresnica. Pa tudi če bi bili res pri nas kaki krivoverci ali brezverci, bi jih morala duhovščina v zmislu naukov Jezusa Kristusa z lepim vzglednim življenjem in dobrimi nauki ter navodili skušati spraviti zopet na pravo pot, ne pa z zmerjanjem in hujskanjem. Sicer pa je bila vest o krivovercih in brezvercih prazna bajka, navadna laž. Dr. Šušteršič je hotel škofa prepričati, da je vera v nevarnosti, da se gre za vero. In na naj večjo škodo vere in cerkve same, je škof v svoji prezaupljivosti tudi verjel Šušteršiču. Tn v znamenju, da je v 7ievarnosti vera, se je pričel bratomorni boj po vsej deželi na na j večjo škodo gospodarskega, političnega, kmečkega in socijalnega položaja našega naroda. In ta boj traja še danes, vrši se pred našimi očmi. Oe gredo ljudje v cerkev, je ravno isto, kot če bi šli na političen shod, kjer duhovnik ni več oznanjevalec božje besede, ampak popolnoma navaden političen agitator. Škof Jeglič izdaja »Škofijski list«. Toda v njem je le malo govorice o veri, krščanstvu, kar bi moral biti namen tega lista. V njem se govori v prvi vrsti o politiki. Ne dviga se vernosti našega ljudstva, ampak podžiga se strankarsko strast in seje sovraštvo. Vsa naša duhovščina je po škofovi zapovedi vprežena v političen voz klerikalne stranke, kjer gospodari edini Šušteršič in izrablja ta položaj v svojo korist. Škof Jeglič je preveč zaupljiv in kratkoviden. Zato ne ve, kako škodi njegovo politično delovanje veri med našim narodom. Politikujoči duhovniki so največja nesreča za naše ljudstvo. Da je to resnica, navajamo sodbo dveh drug h škofov, ki drugače sodita o politi-kujočlh duhovnikih kot pa naš škof. Leta 1903. je pisal kremonski škof Bonomelli: »Meni je mučno, ako vidim auhovnlita, ki se vrže v politično vrvenje in se udeležuje volitev, s katerimi v tesni zvezi je toliko osebnih koristi, toliko jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovniška suknja se pri tem zmečka, ako se docela ne strga. Duhovnika v pravem duhu Kristusovem smatram kot moža miru in očeta vseh. Zato naj se on ne umešava v politične borbe, naj'ne poditi ra te ali one stranke, tega ali onega kandidata, ker tega ne dovoljuje dušni blagor, pa tudi njegov dušno pastirski in očetovski poklic se ne more strinjati s takim postopanjem.« Ta škof je spregovoril veliko resnico. Kristus je za vse umrl. Ljubil je vse ljudi. In sv. katoliška cerkev je mati vseh ljudi. Zato pa se ne sme zlorabljati cerkve in vere v politične namene in sploh ne v posvetne namene. Škof Jeglič pa jc takorekoč svojo cerkveno politiko, katere namen bi morala biti prava verska vzgoja, zamenjal s posvetno politiko. Kar je on ljubljanski škof, vidimo najhujše boje in sovraštva med kmetovalci, meščani in delavci. To gotovo ni politika miru, kot jo zahteva vera in njena vzvišena naloga. Škof Jeglič oznanja vojsko in poživlja svojo duhovščino in vernike na boj. Mesto da bi bil oznanjevalec miru, je sejalec razdora. Poglejmo še tozadevno mnenje dalmatinskega nadškofa Careva, kateri je pred nekimi volitvami pisal svoji duhovščini tako-le: »Bodite predvsem možje ljubezni, ne mešajte se v reči, ki vzburjajo ali vstvar-jajo razpore; ne pozabite, da bodete jutri pastirji premaganih in premagovalcev. Držite se svoje vesti, ali nobene stranke.« To so pravi nauki in navodila za duhovnike. Toda škof Jeglič daje svoji duhovščini ravno nasprotne’ nauke, kot omenjena dva škofa. Naš škof pa svoje duhovnike kar naravnost tira v politiko. Kateri duhovnik neče biti političen agitator, pade pri škofu v nemilost, pa naj bo drugače še tako svet mož in vnet duhovnik. Politika škofa Jegliča je pogubna za vero, za cerkev, pa tudi za naš narod. Zato bi škof tudi najbolje naredil, da bi so posvetil pobožnemu življenju, kar odgovarja njegovi srčni potrebi. V politiko pa naj se ne bi mešal, ker je ne razume. Vrhu tega se pa tako delovanje tudi ne strinja s škofovim dostojanstvom. Krivda ne leži na škofu,, ker on je le zapeljan. On je le orodje v irokali Šušteršiča. Zato pa bi moral take slabe svetovalce napoditi od sebe. Politični razgled Državni zbor. P r e t e p v zborni c i. Najbolj zagrizena nemška poslanca J.laiik in Ilumer sta se med seboj pošteno stepla. Malik je bil hujši in je Humra pošteno obdelal s pasjim bičem. — Dr. Šušteršič je nekaj žugal vladi, da se mi, Jugoslovani, ne bomo dali vedno ob steno pritiskati. Da bi le to ne bi bile prazne besede. — Ministrski predsednik je povedal poslancem, da se na njihove predloge glede draginje ne bo mogel ozirati. Po ceni mesa torej ne bomo še jedli. Dobili pa bomo nove davke: davek na žganje se zviša od 00 vinarjev na 1 K 40 vin.; davek na pivo od 34 vin vin. na 80 vin. — Sploh je nova vlada še mnogo slabša kot je bila Gavčeva. Je bolj klerikalna, o čemer nam priča naučni minister Hussarek, pristen klerikalec. Nadalje bo ta vlada tudi proti nenemškim narodom zelo pristranska, o čemer nam priča zagrizen Nemec,minister Hochenburger. Vse pa prekaša ministrski predsednik Štirk, ki hoče vladati brez parlamenta s pomočjo § 14. In to je velepomembno za sedanji mednarodni položaj. Štirk je pristaš tiste stranke višjih krogov, lreveč samostojen. Govori se, da ste mu ob zadnjih državnozborskih volitvah očitali, ker je volil poštenega narodnjaka, ne pa Coča, ki je v taboru klerikalcev, od katerih se je dobila podpora za vodovod iz deželne blagajne. Starmanov odgovor: »Pa imejte to podporo za vodovod sami!« Vas je poparil, mi pa se vam zahvaljujemo naprej za vse »dobrote«,s katerimi nas hočete pritegniti h klerikalnim garam. Pustotnik je torej vaš župan. Le imejte ga, je izprašan klerikalec. Mi ga pa ne maramo, ker imamo boljših mož in tudi ne trpimo v svojem gospodarstvu farovškega jerobstva. Pravite, da ste zabili v naprave že okoli 15.000 kron. Ali ste porabili nam v korist en svoj vinar? Ali ni bilo prvo vaše delo med nami beračenje'? Niste hoteli vedeti, da smo komaj plačali cerkev, da znašajo stroški za farovž in šolo čez 30.000 kron, nabirali ste po hišah denar za odložljive naprave in v dosego večjih uspehov ste pritiskali moralično s svojo osebo. Šteli smo vam krone, pa težko in bali smo se, kaj še vse pride, in to tem bolj, ker poznamo črno nehvaležnost, ki je vzela cerkveni sedež, kateri je bil pri- znanje in plačilo za žuljave žrtve ob gradnji nove cerkve. Fajmošter Finžgar se je ogrel v našem prijetnem gnezdu in sedaj bljuje klerikalni strup na vse, kar ni klerikalno: »Liberalni listi so tako grdi, da jih ne primem z roko,« govoril je Finžgar s sveto vnemo. Le počasi! Pred dvema letoma je sklical fajmošter naše žene, da bi jih poučil o rdečih škofovih bukvicah. In te bukviee je vzel v svoje čiste roke, o njih vsebini pa je govoril potrpežljivim poslušalkam tako sladko in mamljivo, da jih je pohvalil v »Slovencu«, kako so jim škofove bukviee všeč. Ne, g. fajmošter, rdeče bukviee niso in ne morejo biti všeč našim ženam, so preveč sramežljive in poštene. Vi ste se nam pa zagnjusili, ko ste brali vpričo žena nežinirano take svinjarije, katere je spisala prismojenost škofova, in si niste umili rok... — Med nami se ponavlja vprašanja, ali se zdi gospodični Anici prijetno 5n primerno, da kuha in streže podnevi in ponoči častilcu rdečili bukvic v farovžit? Tudi o tej točki Irodemo kmalu obširneje govorili. Danes pribijemo, da nam fajmošter in kaplan nimata prav nič velevati v posvetnih, gospouar-skih in občinskih zadevah, ker za to tudi ne plačujeta naiklad, namreč jih mi redimo in pasemo, da nista lačna ob lakoti in ne žejna ob suši. Ako hočeta sebi dobro: proč roke od občinskih in vsakih drugih volitev! Proč s politiko! Cenjene soobčane pa resno opominjamo, naj se skrbno varujejo vonja iz dobske kaplanije in iz ljubljanskega arltajtshavza! g Škofja Loka. (Zmaj pobira ljudi v Škofji Loki in njemu napovedana smrt!) Poslušajte, ta zinagalec zmaja se je naro-dil v Puštalu v Merjančenčni gostilni, tako pripovedujejo krščanski možje iz Škofje Loke in njih častita oseba župnikova. Že je razvil svoje delovanje s sovraštvom do preblagega škofjeloškega klerikalizma, kjer je zmaj skrit. Ta junak se pa imenuje Luka, ki se upa ugonobiti to zver. Malo čudno je vseeno, da se je Luka lotil takega velikega posla, ki je že tričetrt leta kru-ljev in se dozdaj še ni z drugim izkazal, kot da je v »Slovenskem Narodu« nekaj izbruhov tega zmaja osvetlil, če ga bo tako pobijal, bo še zaradi njega lahko mlade imel. Poglejmo pa malo v brlog tega krščenega zmaja, ki je pod varstvom škofjeloških krščanskih mož, kakšna je pravzaprav ta zverina. Pravzaprav ni zmaj, ampak skupaj več drugih nečednih golazni, ki bi bile res potrebne uničiti, te se imenujejo: obrekovanje, laž, odpuščanje grehov po novem načinu, oznanjevanje božje zapovedi »ljubi boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe« po novem receptu: Ce bližnjega ne maraš, to še ni greh. Ce tvoj bližnji ne vleče s tvojo politično stranko, ne imej nobenega opravka z njim, ga ne pozdravljaj in mu tudi ne odzdravljaj. Sadovi teh golazni se že kažejo. Prej mirni in med seboj prijatelji-' vaščani se sovražijo, če prav ne vedo za kaj. Krščanski možje jedo prepovedan sad brez graje in greha. Kadar mašuje kak vpokojeni duhovnik, se občinstvu cerkev zapira in je le kaki izvoljeni družini pri-voljeno biti pri sv. maši. V »Katoliškem izobraževalnem društvu« se prirejajo predstave le v poznih ponočnih urah, da se ložje vrši med mladino ljubkovanje, ko se ista odpušča od predstave ob 11. ponoči, kjer ima potem še do doma po celi dve uri hoda. Prišlo je že tako daleč, da starši vsled tega kolnejo društvo in sosed hiše je moral s silo preprečiti, ker so se iz društva v neko njegovo stanovanje hodili zaljubljeni parčki gret. V društvu samem se ob nedeljah dopoldne kvarta, da so ljudje brez sv. maše, seveda vse brez greha. To je tedaj približno naslikan tisti zmaj, ki ima pa tudi več glav, katerih mu pa Luka ne bo mogel posekati, če mu prav Žagar in Poličar pomagata. Tukaj bi bilo potreba drugega orožja, namreč, da bi v ta brlog malo posvetila višja cerkvena oblast in pošast, če že ne ugonobila, pa vsaj malo prikrajšala. g Iz Poljan nad Škofjo Loko. Gonja proti naprednim listom v cerkvi. Zadnjo nedeljo se je spravil naš kaplan na napredne liste: »Slov. Narod«, »Jutro« in »Slov. Dom«. Posebno zadnji mu leži v želodcu ter mu povzročuje hude hrče. Z največjo razburjenostjo je rohnel proti brez-verstvu teh listov. Kar iskre so se kresale, tako je grmel. Ne zavoljo kaplana, ki ga nimajo celo njegovi somišljeniki za posebno pametnega v politiki, ki jim več škoduje nego koristi. Ne zaradi njega, zavoljo ljudi je treba povedati, da gospod kaplan več škoduje verski stvari s takimi pridigami kot »Slov. Dom« vse leto. »Slovenski Dom« še ni nikdar pisal zoper vero, ne odvračal ljudi od verskih dolžnosti. Ce pa graja neverne duhovnike in njih početje ter njih vtikanje v posvetne zadeve, da zanemarjajo pri tem svoj poklic, še to ni brezversko. Keeemo pa, da je taka pridiga, kakor jo je imel naš kaplan na Martinovo nedeljo, več kot brezverska in za vero kaj malo koristna. Mesto, da bi povedal kaj lepega iz življenja sv. Martina, kateremu svetniku kot farnemu patronu v varstvo je izročena naša fara, bi bilo gotovo Bogu bolj vešč, kakor pa to brezpotreb-no in brezuspešno ropotanje na prižnici čez liste, za katere še veliko ljudi ne ve. Mar bi bili vzbujali med verniki po zgledu sv. Martina ljubezen in usmiljenje do revežev, povedali o ponižnosti, o kakoršni se bere in sliši ravno o sv. Martinu. In še več takega, saj sam še več ve kot mi, kar bi bilo vplivalo na res pravo versko mišljenje in ravnanje. In mesto tega to rohnenje in tako razburjenje, da je vam kar sape zmanjkovalo. To pač ne more napraviti posebnega vtiska na poslušalce, ki vidijo, kako se ta, ki bi jih moral učiti pohlevnosti in drugih takih čednosti, sam razburja, se mu bere iz obraza sovraštvo in maščevalnost, kar sploh ni lepo, posebno pa še v cerkvi ne. Tako početje pač ni krščansko. In tako početje, seveda, pobija tudi »Slovenski Dom«, kar je popolnoma prav in celo dolžnost. Cerkev bodi cerkev, kjer se naj nči ljubezen in kako se naj odpušča tudi svojim nasprotnikom. Seveda, ne po vašem, ko ste grozili, da tak niti odveze ne dobi, ki bere »Slov. Dom«. S tako neprevidnostjo, da ne pravimo neumnostjo, se veliko več škoduje verski stvari kot »Slovenski Dom«. Kaj mislite, da to ljudi straši in ne ločijo pravega od nepravega1? Še čakali boste na nje, pa jili ne bo. S tako nespametjostjo se jih je že veliko odgnalo iz cerkve. In vi jili boste tudi. In če nazadnje še skupno povzamemo, ste ga takoj v nedeljo na to prav pošteno polomili vsled razburjenosti. Za božjo čast se potegujete, pa jo sami zanemarjate, ko celo pri peti maši opuščate najlepši slavospev Bogu: Gloria in excelsis deo — Slava Bogu na višavah! K01 bi se bili držali tega, kar je bilo za ta dan primerno, bi morda ne bili napravili tega poloma, ko je vam menda še med mašo rojil le »Slov. Dom« po glavi. Sploh pa ne mislite, da boste s talkini rogoviljenjem kaj opravili. Pred leti se je spravil na ta način eden vaših prednikov na »Rdeči Prapor«. Živ krst ni tu poznal tega lista. Vsled kaplanovega zabavljanja so postali ljudje pozorni in takoj sta prihajala dva iztisa na dva priprosta moža, bolj pripadnika klerikalne stranke kot naše, na tukajšnjo pošto. Tako bo tudi zdaj. Smo uverjeni, da za vsakega naročnika na »Slov. Dom«, ki ga izgubimo, bodemo že skrbeli, da dobimo za nadomestilo po dva. V vašo žalost in našo tolažbo povemo vam, da takoj prvi teden po vaši sloveči pridigi na »Slov. Dom« pride en iztis več na tukajšnjo pošto in menda je ta ravno 51. izvod. g Poljane nad Škofjo Loko. Prejeli smo celoletno naročnino od dveh naprednih mož iz Poljan, zraven pa sledeče pismo: »Slavno uredništvo! Danes je moj otrok iz šole domov prišel in povedal, kako jih je naš kaplan pri krščanskem nauku v šoli učil, da starši naprednih listov ne smemo imeti, posebno »Slovenskega Doma« ne, in nas otroci morajo prositi, da naprednih listov ne bomo mi naročili. Kaplan je tudi v nedeljo v cerkvi pridigal, da takih listov ne smemo imeti v naših hišah naročenih. Moram povedati, da nisem imel do danes svojega »Slovenskega Doma«, keir ga mi je vselej moj sosed posodil. Ker se pa kalpan tako žene, naročim list danes sam za eno leto zase in za svojega strica. Druge poljanske kmeta pa tudi prosim, da se pokažejo moške in hitro naroče dobri in zanimivi »Slovenski Dom«, ki vselej pove resnico in je zato kaplan tako hud nanj. Jaz bom pa še skušal dobiti še kakšnega naročnika, da kaplan ne bo mislil, da sme samo on govoriti v naši dolini. — Spoštovanjem N. N. g Selca. Pri nas se bodo v kratkem vršile volitve. Upamo, da bo ljudstvo izvo- lilo pametne in poštene može. Da župnik Rožnik ne zna izbirati odbornikov, je jasno pokazal s tem, da je spravil v odbor Kosa. Kosovo zadevo s Tuškom poznamo vsi. To se ne da popraviti. In Rožnik ne bo očistil Kosovih rok od Tuškove krivde. Ta Kos se je zopet odlikoval v zakonski »zvestobi«. Kdo pa je oče tistega otroka, ki ga je porodila njegova dekla1? Na to naj nam Kos odgovori! — Rožnik pa sedaj itak zapusti našo dolino. Mi mu želimo srečno pot, čeprav je zasejal med našimi farani toliko sovraštva in razprtij. g Češnjica. Ko smo pri nas brali o pretepu dveh nemških poslancev v državnem zboru, smo se takoj spomnili na našega Coča, ki je tudi pravi mojster na tem polju. Saj nam je znano, da se je on tudi že v deželnem zboru tepel, potem se je pa s tem nečednim dejanjem še prav bahal po naši dolini. Lep poslanec, lep ljudski zastopnik! g Iz Blagovice. V nedeljo je naš župnik oznanil s prižnice, naj gremo na shod v Krašnjo. Opravil je litanije kar po maši, da se je mogel udeležiti shoda. Veliko je bilo takih neumnežev, ki so šli z njim v tujo občino hujskat za občinske volitve. Danes je mnogim žal1, ker so se prepričali, da je to velika neumnost. Najgrše pa so se obnašali Mlakarjevi, ki so hoteli domače ljudi s shoda spraviti. Posebno sirovo se je videlo, ko so padli na krašenjskega učitelja in na Štruklja. Ti - le Mlakarjevi ljudje ne bodo prej odnehali, da jih bomo malo svetu pokazali, kakšni so. Delajo pa nam na vsak način veliko sramoto z župnikom vred, ko hodijo take sirovosti stresat okrog. Imajo pač v Krašnji bolj olikanega župana. Drugič pa kaj več. g Iz Krašnje. Še nikdar se ni zgodila taka nesramnost, kakor dne 12. novembra v Krašnji. Duhovniki iz Blagovice, Moravč in Češnjice so prignali cele trope svojih backov v Krašnjo. Prišli so iz šestih občin, in sicer iz Blagovice, Moravč, Češnjice, Drtije, Lukovice in Kosez. Takoj po litanijah so se vsuli pred župnišče in začeli duhovniki vpiti: Vkup iz Blagovice, vkup iz Moravč itd. Tudi Krašnjani so se strnili skupaj in to ni bilo tujcem všeč. — Zaleteli so se naenkrat v posestnika Štruklja, učitelja Grmeka in zahtevali, da morata ta dva proč. Pa ni se zgodilo, volja tujcev, ker domači fantje in možje so krepko potisnili sitne tuje brenclje proč in ostala sta, na veliko jezo vseh na shodu. Na tak, naravnost predrzen in sirov nastop so domači rekli najprej, da hočejo za-braniti vsak govor in so zapeli »Hej Slovenci«. Še - le, ko je domači župan posredoval, so dopustili, naj se vrši shod in s tem pokazali, da razumejo več olike, kakor tuji kimovci, ki so mislili domačine pognati z domačih tal. Videli pa bomo, ali bodo nasprotniki tudi pustili govoriti naše ljudi na naših shodih. Ampak povedati pa moramo, da tako nesramnih ljudi, kakor so bili tisti, ki so se vsilili v Krašnjo iz tujih občin, ni nikjer. Kaj bi rekli Bla-govčani, ako bi Krašnjani pridrli v Blagovico in tam domače prepodili z njih zemlje. Vidi se iz tega slučaja, kjer imajo klerikalci večino, tam zatirajo druge ljudi in le sami sebi privoščijo vse. Na drugi strani pa se kaže zopet duhovska laž, ko uče, da se ljubite med seboj, delajo pa le nemir in zdražbe, kar se je videlo v nedeljo. Krekov govor je bil še dosti miren. Seveda je hvalil sebe in klerikalne poslance, kakor bi bili kdove, koliko dobrega storili za nas. Naših bi se bil že kdo oglasil k besedi, a Krek je skoro do mraka govoril in so ljudje že komaj čakali na konec. Vemo pa čisto natančno, da bi bil Krek, če bi nekaterih domačih ne bilo, tako lagal in sramotil nekatere ljudi, da bi mislili domačini, da so zares razbojniki. To smo Kreku preprečili s svojo navzočnostjo. Ta shod je imel namen, priporočiti ljudem, naj volijo klerikalce v občinski odbor, da bi potem bil »Tajčar« župan, Marn, Levičnik in Mihec pa svetovalci. Te so hoteli ljudem priporočiti, a se jih niso upali, ker so videli, da bi preveč zasmrdelo, če bi take kozle priporočali za občinski odbor. Še nekaj moramo k temu shodu povedati. Kako pa je to, da so domačega župnika tako na stran postavili ? Zakaj pa se tuji duhovniki vtičejo v našo občino 1 Kaj se mlecno-zobi moravški kaplan s svojimi »Cuki« vlači v Krašnjo, kdo pa je naprosil blago-viškega in češn j iškega, da sta prignala backe in purane. Ce so v drugih krajih ljudje tako neumni, da klerikalcem vse verjamejo, ali mislite, da moramo tudi Krašnjani tako bedasti biti. Le poglejte, kako so pomedli s klerikalci na Viru, v Dobu, Lukovici, Kosezali in še drugod, kjer so spoznali, da klerikalci znajo samo dolgove delati občini, ne nared« pa nič koristnega. Le poglejte Blagovičane, ki so zidali sredi vasi neko hišo, da se bodo ljudje notri izobraževali in imeli »teater«. — Kdo pa bo to hišo plačal? Župnik ali žup-ljanil — V Krašnji smo morali šolo razširiti in smo jo tudi. Naši otroci se bodo v šoli kaj več naučili, kakor poprej, ko so na takem drenu sedeli. Tudi Blagovičani bodo morali šolo zidati, to jim ne odide. Namesto da bi šolo zidali, so pa postavili »Katoliški dom« in če ne bo nobenega, ki bi plačal to stavbo, bo občina morala prevzeti dolg, ker bo župnik to zahteval, lcer se ga vse boji, bodo pa pokimali. Tudi v Krašnji bi radi Marn, Mihec in Levičnik, da bi v občini vladali taki ljudje, ki vse duhovnika ubogajo, zato si poklicali »Bogojčane« in druge na pomoč. Ali Krašnjani so že tako izprevideli, da kozla ni postavljati v zelnik za »vahto«, Marna Tajčarja, Levičnika in Mihca pa ne v občinski odbor. Neki pošten klerikalni mož je rekel takoj po shodu: Krek se je pošteno penil in potil. Povedal je nekaj resničnega, namreč, da nam manjka futra za živino, lagal se je, da so duhovniki najslabše plačani, ali povedal pa ni, koliko je storil za nas. Od njegovega shoda nimamo nič drugega, kakor same besede. Nikoli več ga ne grem poslušat! g Železniki. Sv. misijon je srečno minul. V nevoščljivosti in surovosti so naše tercijalke dosegle rekord. Prišlo je tudi mnogo kmetskih ljudi iz sosednih vasi na sv. misijon, katere so pa naše tercijalke suvale in psovale s tujci, ter vplivale na spovednike, naj jih spodijo. Posebno sta se odlikovali Banova in Pavlonovcova Anca. Te pobožne duše kmetu niti spovedi ne privoščijo, pač pa ga znajo drugače vedno izkoriščati. Za tercijalke je bil pa ta misijon tudi dober kšeft, ker so si več kronic prislužile s tem, da so prostore stražile drugim takim, ki so mislili, da brez njih ne sme iti naprej. Seveda se je tudi v spovednici dobro »prešalo« naprednjake radi naprednih časopisov in društev, naj opustijo in odstopijo od društev, ker to je bil sploh glavni namen misijona. Se bode že videlo ,koliko uspeha so dosegli. Zadnja pridiga se je slovesno zaključila z bojkotom, ker je gospod misijonar odvračal ljudstvo, naj ne liodi v gostilne, 'kjer imajo napredne časopise. Ubijati in krasti sedaj menda ni več greh, pač pa čitati napredne liste. Tiste tercijalke, ki so precej kšefta pri sv. misijonu napravile, tarnajo kako bode sedaj dolgčas, toda pač božja volja ne pusti tega, da bi si tercijalke še nadalje z lenobo kruh služile, vsi drugi ljudje pa so veseli, da se je sv. misijon pričel in da je tudi končan, ker v Železnike naj bi pripravil g. Marčič sedaj tudi še kaj takega, da bi si ljudstvo moglo s poštenim delom kaj prislužiti. g Iz Tuhinjske doline. V Zgor. Tuhinju so bile pretekli teden občinske volitve. Zmagala je fajinoštrova kandidatna lista s pomočjo takozvanili Marijinih očetov in sinov in s pomočjo volilne nasilnosti. Prvič se je pokazalo čisto prozorno, da faj-mošter ne vidi v Marijini družbi namen ljudi poboljšati, da bi bolj spoštovale Kri-stove nauke, temveč fajmošter hoče v tej družbi vzgojiti cerkvene mladeniče in može, ki jih požene pri vsakih volitvah v boj za protikmetsko fajmoštrovsko politiko. Mlado in staro, ženske in moške je nahujskal proti samostojno mislečim kmetom, vse naj pogine, kar tako ne misli in ne čuti, kakor fajmošter, tako je bahato sklenil župnik na svojem gradu. Vse sc mi mora pokoriti, vse me ubogati, kakor nekdaj ubogi kmet grajščaka. Godile so se velike nezakonitosti, samostojni kmetje se nameravajo pritožiti. Fajmoštrova stranka je pokazala veliko revščino: morala je izvoliti v nov odbor človeka, ki je menda že 20 let dolžan občinski blagajni 100 K, katerih ni hotel vrniti vzlic opominom. — Prosimo, da nas natančno poučite o vseh podrobnostih glede tega in podobnih vprašanj. g V občini na Selah so se izvršile volitve tako nepravilno in nezakonito, da bo celo cerkveno misleča vlada odredila, da se volitve razveljavijo in da znova voli. — Selški fajmošter je kot volilni komisar vse volilce opeharil, pustil je nevedne kmete podpisati proti njih volji in vednosti glasovnice s fajmoštrovimi podrepniki, če je vse tako, kakor se nam poroča, zasluži oseba te vrste ime goljuf in zasluži, da ga orožništvo odvede v zapor. — Samostojni kmetje, pazite, varujte se farovške politike in moči. Kjer je cerkev močna in fajmošter bogat, tam je kmet revež in brez besede v občini. Mislite, da bo vaš bodoči občinski odbor sila velike važnosti, ker bo vodil zgradbo šole. Fajmošter hoče, da se najme veliko denarno posojilo za zgradbo, kmetje hočejo pa le malo posojilo in pa sami s tlako pomagati graditi. Brez dvoma je cenejša tlaka in lažje nadzorstvo uporabljenega posojila od strani kmetov. Pri velikem posojilu bo stavka dražja in kmet ne more kontrolirati, za kaj se vse denar uporabi. Skratka, kmetje in bodoči občinski svet naj samostojno brez fajmo-štra odločijo, kako bodo gradili, fajmošter in njegovi privrženci bodo iskali povsod le lastne koristi. g Kamnik. V nedeljo, dne 12. novembra je kmečki fant iz Podgorja ubil na deželni cesti stavca Lužarja iz Slatnarjeve tiskarne v Kamniku. Gospod Lužar je bil miren in dober človek, ki je skrbel za svojo bolno mater. Bil je pa naprednjak in to zadostuje, da po sedaj veljavni klerikalni morali ne šteje njegovo življenje nič. Ker on menda ubijalca ni spoznal, utegne roka pravice zaseči še ostale odrasle podgorske fante, kolikor jih še ni v zaporu. Nedavno je namreč eden izmed njih zažgal p. d. Medvedovo hišo, kjer so se fantje shajali pri domačih dekletih k ponočnemu razveseljevanju. Dekleta so Marijine device seve in še cerkvene pevkinje povrh. Radi sumljivosti so dali pol tucata fantov pod ključ. Zdaj jim bodo radi uboja sltedili še drugi. Kamniški Čuki pa izgube večjo polovico svojih sočlanov. Take so posledice novodobne duhovniške vzgoje in dekan Lavrenčič se lahko ponaša, da je ravno v njegovi župniji mladina tako za »vero« vneta. o Notranjske novice o n Gor. Logatec. Poročil se je v Gor. Logatcu g. Matija Kogoj iz Gorenje va- vi z gdčno. Franico Gostiševo iz Cer-kovske vasi. — Mladima novoporočence-ma obilo sreče! n Iz Dol. Logatca. Pod našim novim gospodom župnikom se gode v cerkvi res čudne stvari: za gotove ljudi je cerkev časih kar zaprta, ali se pa pobožne vernike takorekoč napodi iz božjega lirama. Pred kratkim sta bile v naši farni cerkvi dve poroki, ena za drugo. Pri prvi je bilo vse kakor po navadi, pri drugi pa so se zakle-nilanila vsa vrata, tako da sta smela le ženin in nevesta ter poklicani svatje v cerkev. Pri drugi poroki je namreč stopila pred altar Marijina devica. Ne vemo sicer, če podaja župnik Marijinim hčeram pri poroki posebne nauke v smislu škofove brošure in je bil vsled tega zabranjen nepoklicanim vstop v cerkev, ali se je samo Marijina devica sramovala tujih ljudi — stoječa na pragu samskega in zakonskega življenja; to pa vemo, da župnik, oziroma njegovi podrepniki niso bili v nobenem učaju upravičeni, braniti ljudem vstop v božji hram, katerega vzdržujemo mi kakor oni. To si v prihodnje tudi odločno prepovemo! — Še lepše je bilo na Vseh svetnikov dan. Vedno so ljudje na večer tega dne dlje časa se pomudili v cerkvi in nihče jim ni prejšnja lota branil, če so tudi nekateri opravljali svojo molitev celo do 9. zvečer. Letos je pa cerkovnik že ob 7. zvečer začel po cerkvi ugaševati svetilke in je v molitev za svoje rajnke zatopljene ljudi skoro iz cerkve podil. Zakaj neki? Ker je bila za zvečer tega dne napovedana v klerikalnem »Društvenem domu« gledališka predstava. Pa naj kdo še reče, da naši klerikalci niso' za vero vneti, če smatrajo »Mlinarja in njegovo hčer« za bolj važno, kakor pobožno molitev v cerkvi. n Iz Žirov. Klerikalni agitator se je v zadnjem »Domoljubu« obregnil ob njemu neljube osebe. Ker med drugimi napadi meri v prvi vrsti na mene, treba je, da stvar resnici na ljubo pojasnim. Najprvo zlobno trdi, da združeni naprednjaki in so-cijalisti nameravajo mene voliti za župana; resnica je, da sem se jaz tudi kandidaturi za odbornika odločno ustavljal (ker mi je le predobro znana »čast in dobrota« ki jo uživajo za splošni ljudski blagor de-Tujoče osebe), vdal sem se le splošni želji večine. Glede župana še ni bilo nobenega govora. 'Po je bilo tudi blagoslovljenemu dopisniku znano ter je mene in še nekaj drugih nalašč predstavil za nasprotne kandidate, upajoč da bo našie osebe postavil kot strašilo in s tem pridobil največ glasov za svojo stranko. Jaz mu voščim za svojo osebo samo dober tek ter povem javno, da ako nimajo boljših sredstev za agi tacijo, je njih stranka prokleto na slabili nogah. Dalje piše dvoumno o moji vnemi za gospodarsko delo. V tem oziru mu bodi povedano, da sem imel jaz in drugi ki smo delali pri razvoju našega podjetia dobro voljo in jo še imamo, da bi napravili neka j dobrega in občekoristnega. Žrtvovali fino se sami in hi bili morali morebitne neljube posledice nositi edino mi, splošno pa bo to podjetje (električna centrala, mizarske delavnice in žage) nekaj dobrega in občekoristnega ako se bo pametno vodi'c. Pristaši stranke pa koje zastopa in zagovarja »Domoljubov« dopisnik so nam delali vsakojake zapreke ter naše zavode nesramno bojkotirali, to je morda po n j ‘ h nazorih čisto odbro in naravno, toda s splošno človešikega stališča prokleto poulo in nizko. Na vprašanje kakšna je ŽirovsL-i cerkev od znotraj? odgovarjam jaz sle le- 6e: Nova župna cerkev znotrai je taka, da bi jo klerikalci radi na stroške davkoplačevalcev izpopolnili (oltarje, orsrlie, slikarije itd.) in bi v to svrbo porabili še mnogo tisočakov občinskih doklad, ako bi bil od-l>or v njihovih rokah. Jaz za svojo osebo nimam nič proti temu, da se vse bo napra- vi ako dajo tisti, ki so za stvar vneti, pač pa sem proti temu, da bi se koga nakakr-šenkoli način k temu sililo. Sodim tudi, da bi klerikalci v slučaju, da dobe moč, zidali na občinske stroške novo župnišče, «mež-narije«, plačevali organiste itd. in je umljivo, da bi morali tudi občinske doklade temu primerno zvišati. Vidi pa se že sedaj, da bodo nastopili brezobzirno proti vsemu, kar ni z njimi. Občinskemu slugi, ki se mu v službenem oziru ničesar ne more očitati, že sedaj deklamirajo odhodno pesmico, dasi je mož žrtvoval svoja najboljša leta v službi občine. Tako bi delali vsepovsod. S takimi ljudmi jaz nisem in ne bom in upam da tudi večina razumnih Žirov-cev z njimi ne bo volila. Ameriške novice. a Slovenski grobovi. V Forest City, Pa., je umrla dne 22. novembra gospa Marija Černe, stara 46 let in doma iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. — Dne 23. oktobra je v istem mestu povozil neki voz rojaka Johna Grdino iz Št. Lovrenca na Dolenjskem. Bil je na mestu mrtev. a Italijan zabodel Slovenca. V Davisu blizu Thomasa, W. Va., je neki Italijan z nožem sunil Ivana Burjo tako nevarno, da se je več dni boril s smrtjo. Zdaj se mu je zdravje izboljšalo. Gospodarstvo. pisarna nar Vodstvo narodno-napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za po-popolnoma brezplačni pouk o vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravde. Pisarna ho poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki jc potreben kakoršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu jo priložiti lOvinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu, pa 35vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. |(ekaj o jesenskem delu na sadnem vrtu. Sadni pridelek je pod streho. Čeprav smo letos pridelali zelo malo sadja, bo vendar marsikateri sadjerejec, ki je pravilno oskrboval svoje sadno drevje, kljub letošnji hudi suši, skupil dokaj lepih novcev za sadje. Napačno bi torej bilo, če bi sedaj v jesenskem času pustili sadno drevje pri miru, kot je to žalibog še pri nas v navadi. Sadno drevje potrebuje vedno obdelovanja, da, ono je podobno otroku, katerega se mora leto za letom negovati, da nam dobro uspeva. V sadnem vrtu nas čaka še mnogo, mnogo dela. Ne smemo misliti, da smo že vse storili, ko smo sadje enkrat obrali. V naslednjem hočemo nekoliko spregovoriti o delu, ki nas čaka sedaj v sadnem vrtu. 1. Najpripravnejši čas za snaženje sadnega drevja je v pozni jeseni. V tem času še ni premrzlo kot v zimskih mesecih, pa tudi ne tako riskantno kot spomladi, ko postane drevje sočno. Sneg in ivje tudi še nista pokrila vej, tedaj vsak lahko razloči, katera veja ali vejica je suha ali bolna. Vse take veje naj se odreže ali odžaga, ra-vnotako naj se zgodi z vsemi odmrlimi deli. Z odstranitvijo takih bolnih delov, vej, vodenih mladik, tičjega lima, gob itd. so drevo oprosti vseh onih delov, katerih ne potrebuje. Tudi krono se sedaj najlažje uredi. Da se pa mora velike, z žago napravljene rane, gladko obrezati, je pač sa-moobsebi razumljivo. 2. Pozni jesenski čas je najboljši za pomladitev in oživljenje onih dreves, ki so posebno od suhih vej in vodenih mladik obdarjena. Taka drevesa se najlažje oživi s pomladitvijo krone. Pri starih in votlih drevesih pa se pomlajuje najradikalnejše na ta način, da se jih kratkomalo ven vrže in spomladi nadomesti z mladimi. Pomlajenim drevesom pa se mora ob enem tudi dobro pognojiti. 3. Nadalje je pozni jesenski čas najpripravnejši za očiščenje raznih lišajev, mahu in stare lnbadi na drevju. To delo se opravi z žično krtačo in s strguljo. Na ta način se pokonča tudi mnogo škodljivega mrčesa, kateri prezimuje v lubadi. Dobro je potem tudi, da debla vsako jesen z apnenim beležem namažemo, s tem varujemo debla dreves pred toplimi zimskimi solnčnimi žarki, ki so drevju škodljivi. Solnčni žarki povzročajo namreč ozebline na deblih. 4. Pozni jesenski čas je tudi primeren za odstranitev raznih na drevesu ostalih suhih listov in gosenčjili zapredkov. Z malim trudom se sedaj lahko' mnogo škodljivcev uniči. Samoobsebi je razumljivo, da se morajo nabrani listi in zapredki sežgati. 5. Tudi takozvani drevesni kolobarji (šipe) se napravijo najlažje v jeseni, da potem zrak zemljo lažje prešine in tako lažje dohaja h koreninam. S tem se pa tu- di mnogo mrčesa uniči, ki prezimuje v zemlji. 6. Jesenski čas je najboljši za gnojenje sadnega drevja. Slabo rastoča drevesa se morajo pognojiti z dušikom (hlevskim gnojem, gnojnico, stranišnico, čilskim solitrom) in apnom, taka, ki pa malo ali pa zelo nerada rode, pa s kompostom, kalijem in fosforovo kislino. Samo z dobro in obilno hrano se zamore doseči dobro ra-ščo in dol>er pridelek. Razumljivo je, da se drevo, ki se nahaja v slabi zemlji, ne more dobro razviti. V takih slučajih bo pomagalo le dobro gnojenje. 7. Pozni jesenski čas je tudi že skrajni za zavarovanje sadnega drevja pred različnimi škodljivci, pedicem, zajcem itd. Kakor je iz tu navedenega razvidno, nas čaka sedaj mnogo dela v sadnem vrtu. Priden sadjerejec bo temu lahko kos, do-čim bo tak, ki delo odlaša, še spomladi komaj gotov. Je pač olM)jih dosti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Listnica uredništva. Z ozirom na to, da dobimo iz raznih krajev dolga poročila, ker stoji cela naša dežela v znamenju volilnega hoja v občine, smo bili iz tehničnih razlogov prisiljeni, zastaviti za nekaj časa listek: »Proti vsem«. S prihodnjo številko pa zopet nadaljujemo. Iščem dobrega dlmnlhnrslieflii pomočniku proti dobri plači. — Lovrenc Žejen, dimnikarski mojster, Š tur j e h. št. 66 pri Ajdovščini. 92 in koncesijo „Tiha dolina1' v Postojni se daje s 15* decembrom v najem. Poleg gostilniških prostorov je še mala dvorana ter sobe za tujce z vso opravo; vrt, prostor za krogljanje, hlev, njiva itd. Cena po dogovoru. — Pojasnila daje Fr. Paternost, Postojna, Narodni hotel. • v z dobro vpeljano gostilno in mesarijo ter potrebnim gospodarskim poslopjem, ki 1^^ je vse v jako dobrem stavb- fisS HM nem stanju, na Dolenjskem, ■ ■ II sredi velike vasi zraven drž. M ceste, četrt ure od kolodvora M Bal oddaljena, h kateri spada mil tudi nekaj dobr'h njb, trav-■ ■II n'l<0v 'n boste, se radi dru-Afl ImS žinskih razmer in bolezni pod HP jako ugodnimi pogoji takoj prostovoljno proda. Kje, pove Joief Klavier, posestnik in mesar v Štefana pri Trebnjem, Dolenjsko. 94