31
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Ko se je državni zbor 21. dne t. in. zopet začel, je — potem, ko je 7 na novo vsto-pivših Moravskih (slovanskih) poslancev obljubo storilo in je v njihovem imenu dr. Pražak objavil, da prihod njih ne pomeni tega, da bi priznavali pravo sedanje ustave, ampak da so prišli v državni zbor le zato, da bi pomagali mir delati med narodi Avstrijskimi — minister kupčijstva zboru v obravnavo izročil poštno pogodbo z Rusijo, finančni minister več načrtov postav p pristojbinah in postavo, po kateri naj se odpravi štempelj za oglase v časnikih, minister za nauk in bogočastje 4 verske postave, minister notranjih oprav zahteva 150.000 gld. v podporo Daimatincem, kupčijski minister pa 250.000 gld. za telegrafe. Ker so neskončne važnosti verske postave, naj povemo našim bralcem na kratko njih zapopadek.
Prva postava v 58. §. naravnost odstranuje kon-kordat in določuje vnanje razmere katoliške cerkve. Po ti postavi ne bodo imeli več škofje raz-sojevati, kdo je vreden in sposoben za kako cerkveno službo, ampak, prav kakor na Pruskem, država. Če bodo hoteli škofje komu podeliti kako faro, katere nima oddati cesar ali pa deželna gosposka, morali bodo deželni vladi naznaniti, komu to faro hočejo podeliti. Če gosposka v enem mesecu ne bode oporekala) ga smejo inštalirati, sicer pa ne. Zoper oporekovanjo deželne gosposke morejo se pritožiti pri ministru bogočastja; če se njih pritožba usliši, smejo imenovanega duhovnika inštalirati, sicer pa ne. Če se kak fajmoster ali drugi duhovnik pregreši (se ve da zoper vlado) in vlada tirja, da ga škof odstavi, pa ta tega ne bi hotel storiti, v njenih očeh ta služba velja za izpraznjeno in morajo gosposke skrbeti, da kdo drug oskrbljuje državna opravila, ki so s to službo sklenjena. Dalje omenjena postava od škofov tirja, da morajo deželni gosposki naznaniti vse izpraznjene službe, ter jej v pregled dati vse svoje določbe, pastirske liste itd. Če vlada vidi, da kake cerkvene naredbe nasprotujejo javnim razmeram , jih mora prepovedati. Cerkvene gosposke morajo tudi vsako nenavadno službo božjo, preden jo ljudem naznanijo, naznaniti dotični gosposki. Teologične fakultete se bodo vravnale po posebni postavi in tudi patro-nati; dotlej veljajo dosedanje določbe. Država čuje nad cerkvenim premoženjem in tudi nad tem, da duhovne gosposke ne prestopijo svojega delokroga. — Druga postava v 30. §. določuje o vnanjih razmerah samostanov (kloštrov.) Ustanovitev novih samostanov mora vlada dovoliti, ki ima pravico tudi od že obstoječih tir-jati njih pravila in jih odpraviti, če kak redovnik (minih) noče več biti v samostanu, mu državna postava
[>ripušča izstopiti. Predniki morajo vsako leto vladi pred-ožiti imenik vseh udov in naznaniti jej vsako spremembo, ki se zgodi med letom in vse darove, ustanove, volila itd., ki jih dobe. če se sliši kako nepostavno ravnanje, imajo politične gosposke pravico preiskovati samostane. Vnanji redovniki smejo se na Avstrijskem naseliti le  s privoljenjem državnim.   — Tretja postava
32
t 31. §. določuje, koliko se iz duhovnih dohodkov plačuje v verski zaklad. Do 10 tisuč premoženja plačevalo se bode po pol percenta; od 10 do 400 tisuč po 174 percentov in če presega premoženje 400.000 gold., plačevalo se bode po 12!/a percentov. Iz tega se bodo plačevali poboljški duhovnim pastirjem in pa tisti stroški, katere so dosedaj plačevali z državnimi denarji. — Četrta postava v 17. §. zadeva državno priznanje verskih družeb. Vsaka nova vera se bode od države pripoznala , če le njen nauk in verska opravila državi ali nravi niso nasprotna. če hoče kdo prestopiti k drugi veri, mora to naznaniti deželni gosposki, ki to potem predstojništvu  zapuščene  vere  na znanje da. —
To je kratek načrt postav, katere bode državni zbor pretresal in jih gotovo sprejel brez sprememb, brž ko ne, bode jih še poostril. Pravna naša stranka bode vpeljavi teh postav nasprotovala, in ž njo vred tudi nekateri drugi federalistični poslanci. Liberalni Poljaki pa, kakor ve nova „Presse" povedati, in mlado-slovenci se jim nočejo pridružiti in bodo glasovali z liberalci. In kako bi naši Spazzapanci mogli tudi drugače? Vsaj liberalizem ni druzega nič kakor to, da nobene vere ni treba in nobene cerkve, po takem tudi duhovnov ne; včasih so take reči imenovali „pasjeverstvo", zdaj jih imenujejo „liberalizem".
— V 11. seji državnega zbora je grof Hohen-wart svoj predlog za mirno spravo med narodi Avstrijskimi obširno razložil in čeravno sta ga tudi dr. Pražak in Herman podpirala, je vendar padel. Kolovodja ustavovercev dr. Herbst je nasproti govoril in odbijal vsako porazumljenje^ Grof Hohenwart je kazal na poslednje volitve na Češkem, v katerih so spet federalisti sijajno zmagali, in je^ pred oči stavil ustavo-vercem, naj tega ne prezrejo; Cehi so v svojem pismu sami rekli, da so pripravljeni spustiti se v razgovor; naj se tedaj ta ugodna prilika toliko potrebne sprave ne odbija, — naj se pomisli, da po volilni reformi je Avstrija še dalje od miru in sprave, kakor poprej; naj se pomisli, da gre za Avstrijo! — Al vse besede bile so bob v steno. Dr. Herbst je rekel: „mi smo mi" in nismo zato tukaj, da bi se s Cehi pogajali! — Pri glasovanji je padel predlog Hohenwartov; zanj so glasovali le poslanci desnega središča, Poljaki in Moravski federalisti; demokrati pa so bili tako pošteni, da so pred glasovanjem zapustili zbornico in niso glasovali zoper.
— V 13. seji je zbornici poslancev minister pravosodja izročil načrt postave za družbe na akcije; verske postave so bile v poročanje izročene posebnemu odboru 24terih, načrt postave pa, da so poslopja, ki se leta 1874, 1875 in 1876 ali na novo zidajo, ali dozidajo ali prezidajo, davka prosta, se je izročil finančnemu odseku. — Dr. Kopp, ki nikakor ni še zadovoljen z vladnimi čveterimi verskimi predlogami, je podpiral svoj predlog o splošni uravnavi verskih razmer v Avstriji. Podoba je, da ta demokrat je le organ tistih ministrov (Unger a in Glaser-ja), ki po novi „Pressi" nista zadovoljna s predlogami ministra Stre-majer-a.
Francosko. — Ministerstvo Mac-Mahonovo je ostalo, ko mu je večina državnega zbora izrekla zaupnico.
Spanj sko. — Zmirom še ni konca ne kraja prelivanja krvi v nesrečni tej deželi, kjer brat brata mori, zato, ker eni hočejo kralja vladarja, drugi pa ljudo-vlado.    Stranki kraljevih gre čedalje bolj po sreči.
Prusija. — Vlada neprenehoma divja proti katoliški cerkvi. Velikega škofa Ledohovskega bodo šiloma tirali pred sodnijo,  ki ga bode gotovo obsodila, odsta-
vila in zaprla ali pa iz dežele prognala. Bismark žuga cel6 Francoskim škofom, ki grajajo politiko njegovo. — V državnem zboru nemškem pa, ki se začne prihodnji mesec, bode vendar Bismarku hudo predla, kajti izvoljeno je veliko število poslancev, ki se bodo potegnili za pravice katoliške cerkve, sicer pa je izvoljenih tudi mnogo hudih demokratov, katerim je siloviti Bismark zopern kakor pajek. Tako se utegne primeriti, da mogočni Bismark obsedi ne le med dvema stoloma na tleh, temuč ce!6 med trami.
Rusija, — Vlada začenja dve novi trdnjavi zidati na meji — proti Avstriji. Čudna je ta novica in temveč ravno zdaj, ko častitelji Andrassv-a glorijo pojo njegovi Ruski politiki.
~- {Zopet dr. Costa.) Današnji „Slov. Narod", pretresajoč po svojem škodo, katera se godi majhnim občinam in vpijoč po večih občinah pride do vprašanja: Kdo je kriv, da se veče občine na Kranjskem še niso napravile? Vganite, kdo je — po mnenji „Narodovem", tega kriv? Nihče drug, kakor dr. Costa!! — Čuda, da „Narod" še ni obdolžil dr. Coste, da je tudi koz kriv, ki po Kranjskem razsajajo! Pa morda še bo, le počakaj mo!
—   (Ponarejeni bankovcu) Pred nekoliko časom je nekdo na sejmu v Zvuru kupil konja in ga plačal s ponarejenimi desetaki. Ravno tako je nakupil menda isti človek na Hrvaškem vina, boje za enake desetake, in si ga naročil na železniško postajo Laze, kjer ga še zdaj čaka 80 vedrov. Zdaj je sodnija zasačila nekega posestnika iz Dobrave pri Komendi ter ga gnala k prodajalcem, kateri so ga za tistega spoznali, ki je od njih kupoval in s ponarejenimi bankovci plačeval.
—  Dozdanji notar v Bistrici na Notranjskem gosp. Anton Kupljen je premeščen po dovoljenji minister-stva v Črnomelj.
— (Naznanilo.) Županstvo v S t ur j i pri Vipavi naznanja, da živinski somenj , ki bi moral biti v Šturji 1. februarija, bo že 1. prosenca.
—  (Živinska kuga) se je neki prikazala zopet v dveh vaseh Krškega okraja. Tako se nam kratko poroča, Bog daj, da bi ne bilo res. — Tudi na Primorskem se je neki prikazala, ker ste dve živini naglo poginili. Ljudje, ne kupujte živine, če ne veste dobro, od kod je in da je zdrava.