Leto VII., štev. 21 LJubljana, sreda 27. januarja 1926 PoStnlna pavSallrana. Cena 3 Oin ca Izhaja ob 4. iiirtf.|. Stane mesečno Din »s-—; ca inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi u. št. 5/L — Telefon št 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prejemov, ulica »t. 54. — Telefon št. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49J Podružnici: Maribor, Barvarska ulic. it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Liub-jana št 11.841 - Praha čislo 78 180. Wien,Nr. 105:41. Ljubljana, 26. januarja. Tresle so se gore, a rodila se je miška. In še prav uboga miška. To je vtis ekspozeja ministra prosvete g. Stjepana Radiča v finančnem odboru. Kai vse je gosp. Radič govoril dokler ai bil minister in kaj vse je napovedoval v prvih svojih medenih tednih! Cesto je celo v svojih nasprotnikih vzbudil mnenje, da je navzlic svoji eksalti-ranosti vendarle nenavaden človek, z originalnimi idejami, dalekosežttimi načrti. ki radikalno obračunavajo s staro-kopitno preteklostjo. Kakor pa se spozna pravi prijatelj v nesreči tako se spozna sposobnost politika in državnika šele tedaj, ko ima priliko, da z dejanji pokaže, koliko so vredne njeajove besede. Tudi gosp. Radič je moral za hip odložiti togo osrečevalca ljudstva, ki vse boljše vč in zna, kakor vsi drugi ter pokazati kako on vodi naše ljudstvo h kulturni sreči in procvitu. Njegov proračun in njegov ekspoze sta na mah razbila glorijo našega novega prosvetiteija in »odrešenik seljaka* se je pokazal, kakor je Pribičevič s fino ironijo povedal, kot najobičajnejši pur-garski minister, ki v sedmih mesecih svojega dela ni znal pripraviti nobenega prosvetnega programa, ni znal ali hotel storiti nobenega novega koristnega ukrepa! Radičev proračun Ln Radi-čev ekspozč — to ie kompletno ubožno spričevalo seljaškega prosvetnega ministra. Prosvetni budižet znala letos 800 milijonov. Zaman iščeš po njem sledov neke nove prosvetne ptolitike. o kateri je g. Radič toliko govoril. Brez vsega je treba priznati, da je še mnogo poti. na katere naša državna prosvetna politika dosedaj še ni stopila. Zlasti sistematična podpora in organizacija prosvetnega dela med širokimi masami ljudstva (predavanja. poljudni tečaji, knjižnice, čitalnice itd.) je ostala dosedai zelo zanemarjena. Tu bi bilo polje seljaškega ministra! PadOč je pokazal popolno nerazumevanje. njegov budžet je v tem oziru ostal prazen . .. Ravno tako prazne so se izkazale Radičeve fraze o škan dalu. da damo za orožnike več nego za ljudske šole: v finančnem odboru je krepko branil, da za šole ni mogoče dati več ne®! za orožnike. Njegov lek proti analfabetizmu je. da naj se naprtijo občinam stroški za šolstvo in da naj vsak državni štipendist nauči po enega analfabeta brati in pisati. Ker je danes po Radičevih navedbah 400.000 šoloobveznih otrok, ki so brez šole in baje 20.000 štipendistov, bi trajalo ravno 20 let. da bi se današnja otroška generacija, ki ie brez šol, naučila pisati. Takih neresnih igračk ar i. ki so še za shode prenaivna, je polno v Radičevem eks-pozeju. Njegovemu osnovnošolskemu programu je na las nodoben srednješolski in visokošolski. Crimnaz^je je treba reducirati (a odprl je tudi t;ste. ki jih je njegov prednik reduciral), profesorji imajo premalo ur na teden, v prvi razred ;e treba uvesti še ruščino (z angleščino, ki jo je nosi! po Mariboru in z ruščino v ljudskih šolah se že ni upal pred parlament) — to le približno njegjerv program za našo srednjo šolo. Približno isti ba-navzerski princip i-e proglasil za naše univerze: profesorji so mu preleni. dijake pa je treba odvaditi štrajka. Punc-tum. Kakšno uho štvo! In kakšna neiskrenost! Gosp. Radič obtožuje vse mogoče faktorje, da so krivi redukcije njegovega budžeta A karakteristično ie. da se je zadovoljil z relativno mntogo manjšim proračunom nego je tekoči. Celokupni državni budžet bo, kakor zrano. letos za 2500 milijonov večji nego je sedanji, a Radič je pristal, da pripade od tega ogromnega viška na prosveto le 38 milijonov, t. j. za približno poldrugi odstotek! V tem oziru je treba zabeležiti tudi sledečo podrobnost. Gosp. Radič je obtožil finančnega ministra, da mu je reducira! Investicijske kredite za zagrebško in ljubljansko univerzo, za beograisko pa jih je pustil. Ironični klici: Predlagajte za Beograd manj in za Zagreb in Ljubljano več so zadeli gosp. Radiča in njegovo neiskrenost po glavi. Oosp. minister ni odgovoril . . . Tako je debata o proračunu ministrstva prosvete postala za Radiča pravi sodni dan in je do golega razkrinkala tega demagoga, ki na delu kaže, da fraze in gesla ne zadostujejo za vodstvo cametne in koristne državne politike. Ne čudimo se. da politični krogi v Beogradu sedai govorijo: Radič se je tudi kot minister diskvalificiral . . Mussolini za francosko-italijanski blok Parh, X. Ianuarja. 1. Kakor poroča »Ecialr«, |e Mussolinij izjavi!, da morata Francija ki Italija držat! sfrvpaj ter tvoriti močan blok proti vsakemu drugemu b!Oku, o katerem sanjajo gotovi narcidi Evrope. Povdarjai ie, da se ne sme nihče, zlasti noben Francoz vznemirjati radi vpraSanla Italijanskega imperija. Končal je z beseda«!, o sprejemljivi ceni. Glede davčnih olajšav je dejal minister* Uzunovič. da bo finančni minister storil vse. kar ie v njegovih močeh, ker ie že tn!"ko'erat pokaztl svojo dobro voljo! Končno je doda!, da bo vloda vse stavljene nrerlloge resno v^el^ v oretres in jih kolikor mogoče upoštevala. Za ministrom Uzunovičem so sto vo rili noslnnci dr. Kumanudi, dr. šeče~ov. dr. Spaho in drugi, ki so vsi naglašnfi, da «e iz proračuna državnih dohodkov najbolje vidi, da je naš budžet fiktiven in sammvoljen in da so tudi prihranki za lo fktivni. Naš proračun je kljub vsem izkazanim številkam v nrimani-kliarn. Govornki so rahtevali od ministra. naj predloži zaVliučne račune. Potem je predsednik odredil cb 9. zvečer odmor in se le ob 10. seia nada-1'~va!a Prvi je dobi! besedo klerikalec PuSeniak. nakar ie srovoril samo^tnini drmok-at Demetrovič. V nnzni no*ril uri je vladna večina sprejela budžet državni dohodkov. # Program Luthrove manišinjske vlade Drugi dr. Luihrov kabinet računa s podtsoro vseh izvenvladnih strank. — Slediti hoče colitiki locarnskih pogodb in premagati težko gospodarsko krizo. Berlin. 26. januarja, s. Današnje seje zbor r.ice so se udeležili skoraj vsi poslanci. Tri. hune so bile prenapolnjene. Državni kan« celar dr. Luther je naiprej na kratko obraz loži! sestavo nove vlade teT je nadaljeval: Zbornica se bo morala odločiti zato. ali fco hotela stvarnemu delovanju te manjšin, ske vlade dati z zaupanjem potrebno pod> lago. Že 19. januarji lani, ko sem predstavil zbornici večinsko vlado, »em prosil za pod« poro onih strank, ki niso bile zastopane t vladi. Vlada, ki jo hočem dane« preasti« viti, je kot manjšinska vlad« navezan« v načelu tudi na podporo onih strank, ki ni. so v vladi. Prosim z« to podporo, d« bo mogla v težkem zunanjepolitičnem položaju in v največji gospodarski krizi voditi dr« žavne posle na korist ljudstva. V zunanjepolitičnem oziru fe pot driav ne vlade določena po locorntkth poprethah in po sprejetih smernicah. Id sem jih ob. razložil v svojem govor" v d žavnem zho» ru dne 23. novembra 1025 MafvaineJSa toči ka glede stališča sedanje vltde Je vstop Nemčije v Zvezo narodov. Vlada. Id ie od« j seit*. «tonil* la ki le do sedal vodili državne do« sle je ▼ smislu odločitve državnega zbora z dne 27. novembra 1925. neprestano dcio. vala na tem, da se izkoristi locarnska po« godba zlasti za zasedena ozemlji. Z druge strani hočem dane« opozoriti na vprašanje, ki je v središču razprave, to je vprašanje števila zasedbenih čet v drugi in tretji coni. Glede tega je nota poslaniške konference z dne 14. novembri 1925., ki je znana zbornici, določila, da se bo izvršilo občutno zmanjšanje čet, in sicer tako, da se bo bodoče število zasedbenih čet približa, lo normilnemu številu. Pojem »normalno število« se ne more tolmačiti drugače, ka. kor tako, da pomeni to število nemških prezenčnih čet v miru. Pogajanji o tem z interesiranimi tujimi vladami »o še v teko. Nemški vlada upi, da bodo imela zaželje« ni uspeh, kakor se je to 5e zgodilo glede raznih drugih vprašanj. Lastninsko pravni spor z bivšimi vladajo, čimi rodbinami se more čimprej zakonskim potom rešiti. Vlada pi hoče pri tem pri« hraniti nemškemu narodu nemire plebir Poostritev notranjepolitične situacije v Romuniji Notranjepolitična situacija v Rumu-ftiii, ki je bila že ves čas jako napeta, se ie nenadoma še bolj poostrila. Povod temu razburjenju te razpis občinskih volitev, ki ga je objavila Bratianova vlada te dni. Bratianu je s svojo homogeno vlado, sestoječo iz vodilnih članov liberalne stranice, absoluten gospodar položaja v rumunski zbornici, ker se opira na močno absolutno večino Opozicija je napram njemu toliko kot brez moči Ali letos pričetkom aprila poteče doba rumunskega parlamenta, izvoljenega v marcu !. 1922. Koncem maja ali začetkom junija so projektirane nove volitve. Prihaja teda! oni kritični moment ki bo odločil, kdo bo v nadalinih štirih letih imel v rokah režim v Rumuniji Pri tem je potrebno naglasiti, da velja v Bukarešti praksa, da vladna stranka ne dobi dvakrat zaporedoma volilnega mandata. marveč da se izvedba volitev poveri eni od opozicijotialnih strank. Na to prakso se zanaša tudi sedanja rumun-ska opozicija, toda ima proti sebi mnoge tehtne argumente. V njej je zastopan deloma erdeljskj regionalizem, da-3je radikalni agrarnem, deloma celo pristaši bivših germanofilskih strank. Vrh tega je opozicija razcepljena in uspeti s fuzijomranjem v večje stranke. To velja osobito o nacijonalni stranki, katere vodji sta Erdeljec Maniu in profesor Jorga, ter o kmetski stranki; tretja največja opozicijonalna stranka, to je ljudska stranka, ki jo vodi general Avarescu, pa je celo v opasnosti. da se od nje loči skupina pristašev Marghilo-mana, ki se je bila fuzijonirala z njo. Prav nič se ne da reči, katera od teh treh stravk more računati na večji uspeh med narodom, zato so šanse njih vseh napram liberaiom slabše negjo bi bilo pričakovati. V liberalni stranki pa obstoja močna skupina, ki je proti temu, da bi stranka ostala še nadalje na vladi marveč želi, da preide v opozicijo in se utrdi v tej ulogi. Sredi te občne negotovosti {e Bratianu nenadoma razpisa! v celi Rumuniji občinske volitve, in sicer že na datum 7. februarja, dasi bi se Imele vršiti po prvotnem načrtu pozneje. Oči-vldno je. da hoče Bratianu doseči na občinskih volitvah ta efekt, da se vo-Klci izjavijo za eno ali drugo stranko, seveda v nadi. da sg jziavi za liberalno, tedaj za vladno partijo. Po uspehu v občinskih volitvah bi liberalci lahko s polnim upravičenjem zahtevali zase mandat za parlamentarne volitve. Vlada se sklicuje na dejstvo, da v Rumuniji po vojni sploh še n{ bilo občinskih volitev, da pa sc sedaj potrebne, ker pošljejo občinski odbori nekaj senatorjev v se-Bat Opozicija le iz sebe radi tega Sra-flianovega koraka Zakaj to pomeni, da bo Bratianu Izvede! sam prve i.i druge volitve. ker se trdi, da v Rumuniji vlada vedno zmaga na volitvah .. . Opoziciji gre tedaj za to, ali naj bo še za na-daljna štiri leta obsojena na grenko hrano brezplodne parlamentarne kritike, ali se vendarle dokoplje do zmage. Jasno pa Je. da bi v situaciji, kakor io je «stvarQ Bratianu z razpisom občinskih volitev. bila zmaga mogoča samo in kvečjemu, če opozicijonalne stranke nastopijo v skupni fronti. Zato se je v odgovor na vladni korak iz opozidjonal-afli vrst pojavil klic po skupni falangi Toda časa je malo i.i nikakoT še ni si. gumo, če se bo razcepljenim strankam in frakcijam posrečilo tako hitro sestaviti skupno fronto proti liberaiom, ki ne OTznajo sentimentalnosti. Vzhodnokitajska železnica (K rusko-kltajskemu konfliktu) Dne 19. maja 1. 1891. se je pričela v Vladivostoku graditi velika sibirska železnica .katere vzhodni oddelek je moral radi skrčenja razdalje potekati čez ozemlje Mandžurije, ki je bila takrat še popolnoma kitajska provinca Leta 1894. je Japonska pričela vojno s Kitajsko ter ji vzela Mandžurijo in Port Artur, toda na intervencijo velesil, v prVi vrsti Rusije, pa je morala v miru, sklenjenem v Simonoseki, pustiti ti dve deželi zopet Kitajski, Rusija pa si je znala v njih pridobiti prav izredne privilegije, ki so pripravljali popolno osvojitev dežele. Toda vojna med Rusijo in japonsko 1904-^-1905 je prevrgla te projekte m spravila v opasnosti tudi oni oddelek sibirske železnice, ki so ga Rusi izpeljali preko Mandžurije in ki je znana pod Imenom »vzhodnokitajske železnice«. Kitajska spočetka ni bila rada privolila v gradnjo te železnice: Rusija je vendarle dosegla dovoljenje v Pekingu, aij ipak v obliki, da gradi železnico privatna »Družba vzhodno-kitajske železnice«, seveda samo formalno, taktično je bila to le firma ruske države. Družba je vzela v koncesijo potrebni teren v širini 25 vrst (kilometrov), kjer je smela vršiti vso administracijo io graditi vsa potrebna poslopja. L 1898. so se pričela dela na novi progi, L 1902 so že otvorill novo železnico, kl je dolga 2400 km. Proga ob novi železnici se Je pričela sijaj.no razvijati. Družba je dobila v koncesij oniranem ozemlju pravico lastne straže, administracijo, sodstvo in občinske uprave; na njem so nastajala mesta in druge cvetoče naselbine z mnogimi tvornlcami in velikimi agri-kultumo-industrijskiml podjetji. Družba je vzdrževala vojsko 2400 kozakov. Železniško osobje je bilo milltarizirano in prvovrstno izvežbano. Družba je vzdrževala tudi osnovne fet srednje šola* bohflce, znanstvene tastitute, gledišča. časopise itd. Rusko-japonska vojna na tem ni ničesar spremenila. Ko pa Je Izbruhnila v Rusiji revolucija in se je osnovala sovjetska republika, je postal položaj kočljiv, ker Kitajska dolgo ni priznala sovjetske vlade. Družba je obstojala dalje in vodila svoje posle, kakor poprej, dasi je bila v težavni dilemi, ali naj se intemacijonalizira ali naj pride v kitajstke roke. Vendar se ni zgodilo n3ti eno niti drugo. Najprej Je družba sklenila 1. 1920 s Kitajsko dodatno pogodbo, po kateri je ostalo v glavnem pri starem razmerju, le s to znatno spremembo, da je Kitajska odbila velike pravice v področju administracije, čuvanja, sodstva ln občinske samouprave. Položaj železnice se je popolnoma uredil šele. ko je Kitajska L 1924 priznala sovjetsko vlado de iure in nato sikienila z njo pogodbo glede te vzhodnokitajske železnice. Sovjetska vlada je v glavnem obdržala koncesije iz poprejšnje dobe s spremembami v prid Kitajski v navedenem obsegu iz povojne dobe. Za vsak slučaj pa je Rusija sklenila pogodbo tako s pekinško vlado kakor tudi s Čangtsolinom, gospodarjem Mandžurije. V svojem najnovejšem koraku napram Kitajski je sovjetski zastopnik izjavil v Pekingu, da je sovjetska vlada eventualno pripravljena odreči se tudi administraciji v pasu železnice, toda da mora to seveda urediti posebna pogodba. Dotlej pa zahteva strogo spoštovanje do sedaj veljavne pogodbe. Ce bi bila danes na pozornici carska Rusija, ki se je koraik za korakom razširjala preko kitajskih meja, bi se nedvomno za nobeno ceno ne umaknila j več Iz Mandžurije, dasi je bila r>o-i godba prvotne sklenjena za 80 let. Kako politiko ima v načrtu današnja sovjetska vlada, se mora pokazati baš te dni. ko je to vprašanje tasko nenadoma stopilo v ospredje. Uradniška armada Najtežje breme za nemško finance. i. Berlin, IS. januarja. Ogromna množica uradnikov je dar.es go_ tovo najhujše breme za nemški državni proračun. Tako je na pr. Reichswehr, nacemnfgka armada, kjer služi vsa3c voj?.k po 12 let, pravzaprav vojska 100.000 glodalcev državne blagajne, ki stanejo letno ogromno vsoto 500 mftijjonov zlatih mark. Schrrpo ali Schutapofeei (varnostna policija) je druga še številnejša najemniška armada, &i ne stane nič manj ko-t državna hramba. Stanovanjski zakon, sklenjen po vojni, fe zahteva! ustanovitev posebnega uradniškega aparata, ki šteje 98.000 06eb, torej slko-rajj tolfko kot Reichsivehr. V državni upravi za zavarovanje proti boleznim, onemosfosti, brezposelnosti Sn pri upravi za zavarovanje zasebnih nameščencev je nastavljeno nenavadno vtsofco Število organov, ki gre v sto tisoče. Bavarska porabi od svojega praračtma, ki znaiša (1. 1925.) 335.8 milijonov z! a t Si mark, 185.06 milijonov za svoje uradu ištvo. Saksonska ima (1. 1924.) budižet 296.6 milijonov, od katerega gre za uradništv« 70 odstotkov. Če primerjamo te vsote z letom 1913., v rdimo, da se sedaj tedaja na Bavarskem 75 odst več'za javne nameščence, aa Safeontžkern pa celo 184 odst Prusi?a Je Smela L 1913. pri prebivalstvu 28 miliSonov duš proračun 859 milijonov. L. 1925. znaša ta proračun že 1430 snrHija-nov. Za uradni štvo ie šlo 1. 1913. 460 milijonov, lani pa 881.9 milijonov zlatih maric. Ta postavka je narastla torej za 92 odst Cebkupni nemški državni proračun za L 1926. predvideva 7419.7 milijonov mark prejemkov rn ravno toliko Izdatkov. Ravnotežje je torej popolno — vsaj na papirju. Od te vsote se bo izdalo za uradništvo 4046.3 mililjnjie zlatih mark, to je za 1520 milijonov več kot leta 1913. In nemški teritorij! je danes znatno manjši kot pred votino! Poslanec gospodarske stranke Laden-dorfi je navedel pri proračunski razpravi v pranem deželnem zboru zanimive podrobnosti o ra-zstpanj-u javnega denarja. Omenil je na pr. občino Datteln. ki je imela pred vojno 10 nasutvljencev, danes pa 48. Mesto Bochvm je prej izhajalo s 340 uradniki, danes pa ifh vzdržuje 817. Wa«en-scheid, kateremu je pred vojno zadostovalo 30 uradnikov, jih plačuje zdaj 130. Berlin je podvojII uradniško osebje. Na deset tisoče stanovanj je zasedenih s novimi uradi, teračunaii so, da bi bilo samo v Berlinu 3000 stanovanj prostSi, če bi se uprava znižala na pravo mero. Davčna uprava, ki je pred vodno stala 127 milijonov mark, stane danes 533 milijonov, Cela Nemčija — država, posamezne dežele in občine — plača 12 milijard 350 milijonov davkov. Od te vsote se največji del porabi za uredništvo. Ladendorff zahteva temeljito redukcijo uradniSke armade ta radikalno preweditev tiprafve. Zahteva, naj se kračkomalo tidne ministrstvo za Javno pomoč, kl nima več emisfe sedeim let po vojni Njegov delokrog naj se pftdefl kakemu drugem« ministrstvu. Ravno tako smatra, da Je SSsto odveč ministrstvo dela. Priznati Je treba, da se Nemčija zadn$a Seta kolikor toliko trud!, da bi zntlaJa ogromno uradniško armado. Leta 1919. Je bilo na pr. zaposlenSi pri nemSkih železnicah 1,128.111 železničarjev. To Stevife s« |e znižalo na 732.000. Ko pa se te nameravala izvesti redukcija še nadaljnji 40.000 oseb. Je nastar! tak vihar ogorčenja, da se Je moTaJa Izvedba tega varčevalnega nafir-ta odložttl na boljše čase. UradniSka kriza, ki tare Nemčijo, Je eden temed vzrokov cieae caspodaatsko loto«. Toda fie W J« stcuSafa reitti »smo s redukcijo osobja, bi milno zvišata Število brezposelnih, Id Je Itak že prekoračilo i milijon, to Je dvanads* del delovnega prebivalstva. Na eni •trani vidimo razsipanje Javnega denaija, na drugI pa brezposelnost Ka^ Je storiti? Dilema Je vsekate neprijeten sa preobtjudeno Nemčijo. Katere koristi so ogrožene? Klerikalci so postali hudi centralistL Zatajili so bistvo svojega političnega programa. Ker jim pri volitvah v Delavsko zbornico ne gre pšenica v klasje tn cerkveni aparat ne odtehta volilnega aparata, so poklicali Beograd na pomoč. Spominjamo se, kako so demagoško branili avtonomijo občin in celo glavarjem ali velikemu županu demagoško prepovedovali pregledovanje občinskega gospodarstva. Tudi Delavska zbornca je avtonomna institucija, ki naj bo varovana vsakega tujega vpliva in prosta državnega varuštva. Ta avtonomija je zbornici z zakonom zajamčena. Zakona o Del. zbornici niso sicer izdelali klerikalci, ker na take stvari, ki imajo za naše slovenske potrebe praktično korist, navadno ne mislijo, toda zakon je v polnem skladu s klerikalno avtonomi-stično zahtevo. To avtonomijo pa so klerikalci kar naenkrat do dna srca zasovražili in najljubše bi jim bilo, da bi jo od njih tisočkrat prokleti Beograd v žlici vode potopil. Samo za to, ker so prišli do prepričanja, da v Delavski zbornici ne bodo mogli komandirati in je ne bodo mogli eksploatirati v svoje strankarske svrhe. Klerikalci so zopet pokazali, da je njihovi morali sveto le ono. ker more služiti niihovim političnim svrham. Zato jim je svet boj proti avtonomiji naših avtonomnih institucij. V tej klerikalni spreobrnitvi tiči dokaz velikega pomena naše Delavske zbornice, ki naj skladno z drugimi našimi institucijami deluje za gospodarski in socijalni napredek v naši državi, le naloge bi Delavska zbornica ne mogla izvrševati, ako bi bila izročena v oblast klerikalnih koristi. Postala bi brezpomembna za naše državno življenje, kakor je brez pomena klerikalna armada narodnih poslancev. Delavstvo bi z vzdrževanjem Del, zbornice pomagalo vzdrževati klerikalno pogubno politiko. Tega pa delavstvo ne bo storilo več. Ve namreč, da se mu je takrat najslabše godilo, ko so imeli politično zastopstvo klerikalci v rokah. Na drugi strani vpijejo socijalkomuni-sti: marksisti vkup. Njihovo glasilo ubira strune najogabtiejšega političnega to-na in s tem najbTže hoče pokazati srčno kulturo, ki jo hoče dati delavstvu. S »prmejduš politiko* delavstvu ne bo pomagano in niti malo delavstvu ne koristi, ako je ono preko »svojega« glasila prisiljeno vse drugo zmerjati s svojadjo in drugimi izbruhi nesocijalnega in nedemokratičnega čustvovanja Socijaj-komunisti so z veliko «g§sto» storili vse, da osvoje Delavsko zbornico. Takega nasilja so v kulturnem svetu bili zmožni samo še boljševikL V malem jih posnemajo naši mali komunisti, ki domnevajo, da je naše delavstvo še vedno potrebno komunističnih odrešenikov. — Brezobziren in predrzen napad na svobodo volilcev naj bi jim rešil Delavsko zbornico. Socijalkomunisti se zavedajo, da je sila njihovih idej in njihovega dela preslaba, da bi mogla biti simpatična, privlačna za naše delavstvo, zato hočejo dobiti velika denarna sredstva zbornice v roko, da bi z denarjem potem zavojevali svet in rešili svojo eksistenco. Kakor so drugače protika-pitalistični, jim delavski denar vendarle diši. Vzgledi vlečejo. Noben delavski »voditelj« ni še šel v pokoj s pokojnino, kakršno uživa rudarski upokojenec . . . Delavska zbornica v rokah socijal-komunistov bi pomenila težko ogrože-nje koristi našega delavstva in gospodarske osamosvojitve domačega delavca. Denar Delavske zbornice bi socijalkomunisti predvsem uporabljali v utrditev njihovega internacijonalizma. ki nujno zahteva da se naša socijalna in gospodarska vprašanja ne rešujejo v Ljubljani ali Beogradu, ampak daleč tam gori v Amsterdamu ali Moskvi. Kako so jim tam mar naše bolečine, je jasno. Koristi našega delavca bi zastopala močnejša nemška sociialdemokracija, ki mora zahtevati, da naša država na ste-žaj odpre vrata nemškim proizvr»dr-da bo nemški delavec v nemških tovarnah imel dosti dela in veliko zaslužka. Doma pri nas pa bi bilo čim dalje manj zaslužka. To je naravna posledica internacijonalizma, ker bodo morebitni naši delegati na internacionalni delavski konferenci kratkomalo pot^ieni v kot in se bodo morali pokoriti sklepom večine. Niti ugovarjati ne bodo smeli, ker bi vsak ugovor moral sloneti na obrambi naših narodnih koristi. Naroda pa socijalkomunisti ne poznajo in so zanje vsi delavci enaki. Delavska zbornica v rokah sociiaikomunistov bo morala odobravati, da imajo vsa boiiša mesta v naših tovarnah tuji valpeti. ki so na zunaj radi svojih koristi tudi socijalkomunisti. v notranjosti pa naši največji sovražniki Kako so razni mojstri vihteli ln vihte bič nad našim delavcem! Delavska zbornica bo morala podpirati stremljenje dunajskih socijalkomunistov. ki jim je na tem. da imajo dunajske tovarne dosti dela, saj gre naš delavec tudi na Dunaj lahko delat, kajti «vsi delavci so enaki«. To je za naše delavstvo usodepolen nauk. Marksisti hočejo dosledno svojim naukom, da naš delavec stalno bolj obuboža, da se mu vedno slabejše godi. Drugače ne bo sr>oso-ben za revolucijo, pravijo. Tega nauka naš delavec ne sprejme, ker hoče. da se mu njegov položaj vedno izboljšava in ae nasprotno^ Tako v boju ra Delavsko zbornico gre za velike stvari dalekosežnesra po-mena. _ Naše narodno-zavedno in socijalno napredno delavstvo se tega v polni meri zaveda in zato se bo odločilo in uporabilo glasovalni listek z beseda- mi- Glasujem za neodvisno delavsko iisto, katere nosilec je Rudolf Juvan. Naša Delavska zbornica mora biti v ko-rist našim narodnim l:i državnim tež-njam, ki so težnje našega delavca. DEMOKRATI! SOMIŠLJENIKI! JUGOSLOVENI! V soboto zvečer v Celjski dom v nedeljo v Maribor na shod posl. SVETOZARJA PRIBIČEVIČA! Politične beležke -f Revolucija med klerikalnimi starej-glnaml. Med klerikalnimi akademskimi starejšinami, zlasti pa med ožjimi pristali dr. Oosarja. vlada že dalje časa velik odpor proti poslovnim ljudem v vodstvu klerikalne stranke, ki zavzemajo v klerikalnih zavodih in podjetjih razna zelo dobra mesta in ki vrše v stranki pravo diktaturo. Odpor ie zlasti velik proti DoslevK>dečemu podpredsedniku SLS prof. Remcu, ki ga smatrajo za glavnega krivca sedanje politike klerikalne stranke. Ta odpor je prišel do vidnega izraza na nedeljskem zborovanju katoliškega akademskega stareišinstva. na katerem je došlo do večjega spora med Remčevimi pristaši in gosarjevci. Ti so imeli večino in so dosedaniega predsednika Remca odžagali. Prof. Remec ni bil več izvoljen za oredsed/lika katoliškega akademskega stareišinstva in je dobil pri volitvah samo par glasov. Kakor se čuie. se sedaj gosarjevci pripravljajo tudi na ofenzivo proti samemu vodstvu klerikalne stranke, v katerem zahtevajo večje izpremembe osebnega kakor tudi političnega značaja. Pričakovati je. da bo došlo v kratkem v klerikalni stranki do zanimivih prizorov razčiščevanja odnošaiev med onimi, ki so se v njej polastili vse oblasti, in onimi, ki se čutijo zapostavljene. Pristaši prof. Remca sicer pravite, da se ne bodo vdali in da bodo že znali pokazati svojo moč raznim «puntarjem». iz česar se more skiepati. da se razkol med njimi in gosarievci ne bo likvidiral povsem v duhu krščanske solidarnosti. -f- Klerikalna poštenost. Klerikalci se zaradi volitev v Delavsko zbornico zelo razburiaio. ker jih socijalni demokrati v zlorabi slabega volilnega reda z.iatno prekaša«. Četudi so avtonomistl. so se kljub temu zatekli po pomoč k beograj-ski vladi in zahtevali preiskavo raznih socialističnih sleparij. Toda preiskava bi bila ootrebna tudi pri klerikalcih samih. Kakor smo zvedeli, imaio klerikalci v svoji Jugoslov. strokovni zvezi vse polno volilnih kuvert, ki niso bile nikoli dostavljene volilnim upravičencem, pač pa so iih dobili klerikalci na razne skriv nost.ie ter nedopustne načine. Preiskava bi se morala izvršiti predvsem v klerikalnih in socialističnih tajništvih, ako bi se hotelo Priti raznim goljufijam do dna. Pri tem bi se prav gotovo pokazalo. da klerikalci niso nič manj nedolžni kakor socijalisti. Ker tim seveda boji trdo prede kakor sociialistom. tudi bolj vpijejo o goljufijah drugih po znanem klerikalnem receptu — *Primite tatu!» Da bi prikrili svoje volilne sleparije. mečeio blato na samostoi.ie demokrate. ki smo se izrekli za poštene ir. svobodne volitve. »Slovenec« namreč oiše, da so samostojni demokrati pri zadniih skupščinskih volitvah z orožniki vohunili za klerikalnimi pristaši, da so razbijali in prepovedovali klerikalne shode, zapirali varuhe volilnih skrinjic, presipavalj kroglice, batinali svoje nasprotnike in da tudi sedaj pri volitvah v Delavsko zbornico tekmujejo s socijalisti za palmo večje goljufivosti in nasilnosti. Odkod ta drznost, da ponavljajo klerikalci svoje stare perPdne laži? Odgovor .ie enostaven: Z obrekovanjem hočejo prikriti lastne grehe. Vsem tistim. ki pa niso dobili volilnih kuvert za Delavsko zbornico, pa svetujemo, naj gredo v klerikalne volilne odbore, pa bodo našli svoje glasovnice. -f Klerikalni boijšev!kl. »Jutro« ie navedlo, kai piše hpljševiški list »Fede-ration BaJkaniquea o slovenskih klerikalcih. ki jih smatraio fcoljševiki za svoje najboljše indirektne zaveznike, ker pomagata rušiti državo. Naravno je seveda, da klerikalcem ni prijetna pohvala v boliševiškem listu i,i da se je sedaj otresajo. Niti tega poguma nima n. pr. »Slovenec*, da bi priznal, kar je že sam pisal o svojih simpatijah za boliševike. Zato se izgovarja in navaja v opravičilo stvari, ki mu jih nikdo ni očital. Mi pa samo ugotavljamo, da je »Slovenec« zadnje dni ponovno koketiral s komunisti. da bi jih zvabil k glasovanju za klerikalne kandidate pri volitvah v Delavsko zbornico in da je nalašč v ta namen objavil tudi članke, ki izražajo simpatije za ruske bo!jšev!ke. Popolnoma umevno je. da boljševiki vračajo klerikalcem poklone. ki iih morajo upoštevati že zaradi tega, ker izhajajo v škofovem listu. -f Napredna koncentracija. »Slovenec« je dolgo časa pisal, da SDS vse zapušča da io sploh kmalu več ne bo. Odkar pa so klerikalcem izginili zadnji tapi. da bi mogli skovati še kakršnokoli zvezo z drugimi strankami v Ljubljani, pa je začel priznavati, da naoredna koncentracija napreduje. Tako piše n. pr. »Slovenec« včeraj da so že skoraj vse slovenske napredne stranke v zvezi s samostoinimi demokrati, ki sedaj samo I Še naskakujejo Pucljeve in Prepeluho-1 ve trdnjavice. Nas prav veseli, da «S!o-i venec« končno vendarle spoznava, da ' ae politične razmere v Slovem* raz vi. jajo v smeri koncentracije naprednih elementov pred vodstvom SDS. ker je obenem to tudi dokaz da je dekoncen-traciia klerikalne stranke v polnem tiru, + Klerikalci prod interesom Slovenije. Klerikalci izjavljajo v privatnih razgovorih. da sedanja radčeva prosvetna politika v Sloveniji ne more biti boljša, kakor je. in da bi tudi kak klerikalni prosvetni minister ne mogel za klerikalce več storiti, kakor je St. Radič. To ni čudno. Prosvetni šef dr. Lončar je ustregel doslej še vse n klerikalnim željam, napredno učiteljstvo pa se preganja in premešča, kakor to želi tajništvo SLS, oziroma njegovi eksponenti v Slomškovi zvezi, ki so ob Božiču sklenili, da stopijo v ožji stik s separatistično hrvatsko učiteljsko zvezo. Zato je tudi popolnoma umevno, da je bil govor poslanca dr. Kulovca na nedeljski i finančnega odbora pri razoravi o proračunu prosvetnega ministrstva naravnost hlapčevsko ponižan in mil spričo ostrega nastopa Sv. Pribičeviča in Juraja Demetrovlča proti St Raaiču. To beleži vse jugoslovensko časopisje, ki še posebej poudarja, da ie St Radič delal poklone klerikalni stranki in da je bil v svojem odgovoru dr. Kulovcu zelo ljubezniv. Da bi »Slovenec« prikril najnovejše koketiranje med klerikalci in radičevci, je v svoji včerajšnji številki objavil nesramen napad na zastopnike SDS v finančnem odboru, češ. da sam. demokratska poslanca ar. Popovič in Jurai Demetrovič nista v vsci proračunski debati niti besedice zinila v dobro Slovenije in da sta v debati v prosvetnem ministrstvu javno pokazala, da sta proti kreditom za slovensko univerzo in da sta z drugim; srbskimi strankami složno briskiraia vse slovenske zahteve. Večje demagogije, kakor io je zagreši! cSlovenec« s tem, si pač ni mogoče misliti, ker je vsej naši javnosti dobro znano, da so edino resno nastopili proti proračunu prosvetnega ministrstva ravno samostojni demokrati, medtem ko so klerikalci iz navedenih vzrokov pred St. Radičem ponižno zlezli pod klop. V ostalem pa pozivamo »Slovenca«, naj navede, kaj so klerikalci v finančnem odboru dosegli za Slovenijo, kar jih bo vsekakor vsaj deloma legitimiralo za napade na sam. demokratske člane finančnega odbora. Spričo zakulisnega prijateljstva z radačevci bi vsekakor lahko tudi nekaj dosegli za splošne koristi Slovenije in ne samo neka; drobtin za svoje nikdar site strankarske koritarje. -f Radikali proti Radlčevl prosvetni politiki. Na pondeljkovi seji radikalske-ga poslanskega kluba so mnosi radi-kalskj poslanci odkrito Izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi vladnega postopanja pri razpravi o proračunu, posebno pa zaradi postopanja Stjepana Radiča. To nezadovoljstvo se je pokazalo zlasti v govoru poslanca Jovana Cirkoviča, k! je dokazoval, da je Radičeva prosvetna politika najnesrečnejša za južno Srbijo, da je anacijomalna, da namešča Radič tamkaj niti najmanj zanesljive ljudi temveč bolgarofile in njim slične elemente. Posl. Cirkovič je celo zahteval, naj ukrene radikalni poslanski klub vse potrebno, da se Radič odstrani s svojega mesta Radiču je omajala tla pod nogami zlasti nedeljska razprava v finančnem odboru o proračunu prosvetnega ministrstva. -r Klofuta beograjske univerze, prosvetnemu ministru. V pondeijek zvečer je g. Radič zopet zapustil svoje ministrstvo ter se podal v Zagreb. Razlogi tega potovanja so jako InteresantnL Danes se namreč, kakor na vseh naših univerzah, tako tudi na beograjski vrši svetosavska proslava. V Beogradu se te univerzitetne proslave vsako leto udeleži kralj sam v spremstvu ministra prosvete. Ta nastop se vrši jako svečano in minister prosvete pri tej priliki slovesno stopi v neposredni stik s predstavniki jugoslovenskee znanosti in z visokošolsko omladino. Zvečer se vrši še posebna akademska svetosavska beseda, na kateri minister prosvete zastopa vlado in državo. Radič se teh proslav ne bo udeležil. On je pred njimi pobegnil v Zagreb. Beograjski rektor je namreč v pondeijek oo na!o*ru akademskega senata zaprosil ministra prosvete, naj se ne udeleži svetosavske proslave, češ. da bi vsled razburjenja, ki vlada radi upokojitve zagrebških profesorjev, moglo priti do nemilih incidentov. Ta prošnja beograjskega rektorja je udarec v obraz g. ministru, je proglasitev bojkota univerze proti njegovi osebi G. Radič je klofuto, ki mu je bila na ta način aplicirana pred vso evropsko javnostjo mirno vtaknil v žep ter je — odpotoval v Zagreb. Značilnejše ilustracije, kako cenijo najodličnejši prosvetni delavci prosvetnega ministra, si pač ni mogoče misliti. Človeška nizkotnost fe pokazana v n Jeni pravi barvi v v največjem filmu sveta •Morski vraž* Sv Sava jev na zagrebški univerzi. Te dni si v kavarnah in gostilnah, v klubih in na uli ci slišal povsod ie razgovarjati o tem najnovejšem sporazumaškem ukrepu prosvetnega ministra Splošno se sodi. da si je Radič s tem svojim neutemeljenim rn partizanskim postopanjem de-finitivno podžagal vejo. na kateri je sedel. Ogorčenje je silno in javnost pri čakuje. da bo s prihodom gosp. Pašiča prišlo dn temeljitega razčiščenja sedanje mrtve situacije. V gledališču smo v četrtek imeli pre-mijero »Borisa Oodunova®. Bil je to velik dogodek letošnje sezcne. obenem pa tudi največji dosedanji uspeh naše •opere. I publika i kritika so z navdušenjem sprejeli to grandijozno delo Musorgske-ga. Opera je bila vseskozi temeljito na-študirana. dekoracije in kostimi izvai-redni v stilu in kombinaciji, solisti so svoje uloge sijajno podali. Gosp. Jure-njev posebno, je bil idealen Boris, in je žel mnogo zasluženega priznanja. Dirigiral je gosp. Brezuvšek. katerega spo sobnosti kritika posebno hvali in podčrtava. Splošno je mišljenje, da se more beograjska uprizoritev B. G. meriti na vsej črti s predstavami velikih evropej-skih odrov. Boris Godunov si je seveda pridobil stalno mesto na našem repertoarju. Gledališče je bilo že par dni prej popolnoma razprodano. Kako tudi ne, saj smo Beograjčani že težko pričakovali to. že davno napovedano premijero. ki je šele druga v tej sezoni. Prva je bila Hrističeva opera «Suton». To je skladba s sijajno inštrumentacijo. katero vnn preveva duh narodnosti. Ni sicer na rodnih motivov in vendar, skozi vso opero osečaš takorekoč dušo narodov. Publika pa je ni sprejela posebno prijazno. Pa je bilo res lepo gledati tudi in ne samo poslušati. Ves večer je bil kakor poklon umetnosti in zato tudi pavze ni so bile ni malo dolgočasne. Prvič po vojni ie bilo videti zopet v gledališču polno razkošnih toalet iz srebrnih ali zlatih čipk. dominiral je pa tudi brokat. Barva ciklam je bila mnogo zastopana. Tudi najnovejše od novega je bilo videti. kaj mislite, kai je to? Oblekce z rožami. ki so jih slikali na blago pariški umetniki Pa pravijo, da vse to ni bilo nič proti pravljična lepim izumom toalet ne umetnosti, ki smo jih občudovali na dvorskem plesu. O tem pa še podrobneje napišem! i »sni Najmlajši sin srbskega velikega župana Štefana Nemanje, 17 letni Rastko, ! e okolu leta 1190. skrivoma zbežal z j očetovskega dvora na goro Atos, kjer je ; oblekel meniško haljo ter si nadel ime Sava. Osem let po očetovi smrti, ki se ie odpovedal prestolu in se pomenišil, se je vrnil Sava v domovino. — V veliki pravdi med Rimom in Carigradom se je Sava gotovo že definitivno odločil v bizantinskem smislu, čeravno je verjetno, da aogmatična stran pri niem ni bila edino odločujoča. Za slovansko li-turzijo je p-omenjaia rimska smer stalno trajno nevarnost, zveza z bizantinsko smerjo je bila Srbom Dorok za lažjo do-sesro politične in cerkvene neodvisnosti. Sava je bil naivpiivnejši srbski diplomat od leta 1207. do 1233.. ki ie SDravil brata Vukana in Štefana, utrdil pozicijo domače narodne dinastije ter se pogajal s sosednim vladarjem. Ko je prišla v Srbijo leta 1217. iz Rima obenem s kraljevo krono tudi rimska verska smer. je odšel Sava vnovič na Atos. a se vrnil, čim je mogel uveljaviti svojo cerkveno politiko, a vendar ohraniti deželi kraljevo dostojanstvo. Sa.a je organiziral srbsko cerkev v bizantinski smeri ter dal slovanski liturgiji in cer-kvenoslovanskemu slovstvu med Srbi trdno podlago; postal je prvi nadškof. Leta 1198 se je z niegovo iniciiativo ustanovil na Atosu srbski samostan Hi-landar, v Srbiji: Žiča in nove škofijske stolice. — Tudi na slovstvenem polju delaven . . . Srbskemu narodu je postal sv. Sava simbolični početnik in zastopnik vsega dobrega, zlasti na prosvetnem polju. Umrl je 12. januarja 1236. Samostan Hilan^ar . JOU.vll U jc LU.Či iv-Ui U.NlH- novljena v Ljubljani istočno-p avoslav-i na cerkvena občina. Njen prvi predsednik je bil dr. Pa.ia Avramovič, a sedaj ji predseduje g. univ. prof. dr. Jovan Had-ži. Prvi svečenik, ki še danes vrši r>a-stirsko službo, je protopresbiter Stav-rofor Dimitrije Sv. Jankovič, ki si je v kratkem tudi pri nepravoslavnih meščanih stekel največj h simpatij. Ob usta-■ novitvi je cerkvena občina z vojaštvom I vred štela okrog 2000 duš in oojavila i se ie potreba, da se naide mesto za i službo božjo. Takratni divizijski general Gjura Dokič je takoj dal na -------r>- lago prostorno sobo v vojašnici Vojvode Mišiča za pravoslavno kaoelo. S prostovoljnimi doneski kakor tudi s po-žrtvovaniem slikara Dragotina Inkio-stra je bil postavljen ikonostas in bila ________ ___________ _ ivu.i.a.iua dravske diviziiske oblasti je dala svoje delavce iz artiljerijske delavnice, ki so izvršili mizarska dela in pomagali slikarju Inkiostru, tako. da je iz vojaške sobe v kratkem nastala prav lična kapela. ki jc posvečena sv. Nikoli. Pred oltarjem je postavljen: ikonostas s slikami in tremi vrati, ki so pri nekaterih obredih službe božje zaprta. Na desni se pa na sliki vidita prestola za kralja in kraljico, kamor razen niu po starem običaju ne sme sesti nikdo drugi. Presti ia sta bogato okrašena s srbsko narodno ornarrentiko, tla ^a pokriva lepa pirotska preprosta. Sedeži so samo ob steni kot po vseh pravoslavnih cerkvah. V celoti je kn->ela prav prijazna in ob svečanostih vedno polna vernega in radovednega ljudstva. , lavna ustanova sv. Save leži na »,'rškem polotoku Kalcidici na gori Atos. ali na Sveti gori. kakor jo imenujejo Srbi. Na nji je razen tega naivečie-ga srbskega samostana še nad 20 velikih samostanov z okrog 5000 menihov, ki žive v najstrožji askezi. Turki so um pri.ii plačilu davščin pustili skoro ^o-roino svobodo, tako, da satr^anska naselbina še danes tvori meniško repu-■'■.. kateri na.eluje zbor zastopnikov a/nih samostanov pod nadvlado ca ribiškega patrijarha in ^-ovitelj-v otn slovanskih vladarjev. Posamezni s. tnostani se nahajajo v rokah samih . \;h. samih bolgarskih, grških ali ri samih srbskih menihov. Ti so se v Hi-i: 'ariu bavili s pisanjem in na- b; iv;i'h knjig, katere so krasili z mir'"-turami. Tu se je ohranila tudi .neslovenska knjiga, slavni Miroslavov evansrelij, katerega so pa menihi poklonili kralju Aleksandru Obrenoviču oh njegovem ob;sku samostana. Miroslavov' evangelij je objavil v vernem posnetku že kralj Mlan in ga poklonil aajvečiim slovanskim in tujim kniižni-;■:■!. da spoznajo višino srednjeveške srbske umetnosti, ki v noben" ' ne zaostaia za istočasno umnostjo drugih narodov. Srbski menihi so obranili tudi množino drugih srbskih rokopisov in umetnin, ki so danes zaželjeni cilj potovanj naš;h znanstvenik^- in umetnikov, katere častitljivi var»hi teh neprecenljivih spomenikov sprejemno z največjo gostol.iubnostio v svoiem staroslavnem samostanu. Naše dame na moramo opozoriti, da jim je Dristop na Sveto goro najstrožje zabranjen. Beograjsko pismo Kaj je prineslo novo leto. — Vtis Radl-čevih sporrzumaških persekucij. — Pre-mijera Boris Godunova. Beograd, 24. januarja. V novem, in kakor praviio nekateri učeni ljudje. — ooslednjom letu. se dogodki in senzacije kar pode. Kaj vse že nismo doživeli! Dvakrat sito, seveda le v Beogradu, pričakovali in pozdravili Novo leto: enkrat so katoličani s oomočio pravoslavnih popili v pozdrav nove godine marsikak litrček. čez 13 dni so Pa pravoslavni «vmili». Zima se ie bila medtem že enkrat poslovila od nas: pa se je premislila in vrnivši se. pokazala vso svoVi moč in hudobijo. Tisti čas so nas držala v stalni nanetosti vedno nova odkritia v ponarejalski aferi nlemenitih Madžarov. Nobena novica pa ni napravila toliko senzacije — in ni izzvala toliko ogorčenja. kot poslednja mirotvoma gesta g. Stjepana Radiča, upokojitev onofesor- Ob sedemletaici krva vega dneva v Mariboru Maribor, 26. januaria. November in december 1918. in prvi meseci leta 1919. so bili v Mariboru zelo razburljivi. Dasi je general Maister 1. novembra 1918. v imenu Narodneea sveta prevzel oblast v Mariboru, je bilo vendar treba še krvave raz r—~"--e nemške «zelene garde® dne 23. novembra. da se je odpravilo nemško voiaštvo iz Maribora. Zadnje dni novembra je bilo odstranjeno nemško uradništvo iz raznih uradov, n. pr. iz sodišča, državnega pravdništva. jetnišnice. moške kaznilnice, pošte, dne 15. decembra r.a smo ob številni udeležbi iz ck^^kih krajev zelo slovesno proslavili ustanovitev Jugoslavije in osvoboditev Mari-bora. Vendar napetost ni nonustila. Številni odpuščeni nemški uradniki niso zapustili Maribora, amnak so porabili prosti čas, skrivaj obiskovali Gradec in trosili med ljudstvom razne vznemirljive vesti. Tajno so organizirali odpor. Tako je napočil pondeljek 27. januarja 1919., ko ie imela priti ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika Milesa v Maribor, zaslišat ^ovenske zastopnike iz Koroške. Dočim maribor- : skim Slovencem to večinoma niti ">a-110 ni bilo, so Nemci sklica'i za ta dan v Maribor zastopnike iz cele južne in sred-i nje Štajerske. Demonstracija pred ta-j kratnim okrajnim glavarstvom, sedaj i županijsko naiačo. se je vršila v starem ! vsenemškem duhu. demonstranti - - yre-i pevali « Die Wacht am Rhein». kričali i «Heil!s in vihteli pruske in nemške na-! rodne zastave. 1 Demonstracij pred glavarstvom in i obhoda po mestu se je udeležilo vse mariborsko nemštvo in nemškutarstvo. vsi nemški državni in mestni uradniki, vse delavstvo iz delavnic takratne južne železnice s svojo godbo korporativ-no pod vodstvom svojih nemških uradnikov in sociialnodemokratskih voditeljev, vse učiteljstvo, okrašeno s jrank-iurtaricami, s šolsko mladino, ki je nosila nemške napise, mestna požarna bramba. gojenke mestne gospodinjske šole. gojenci nemškega dijaškega doma in tako dalje. Reditelji so bili nemški visokošolci. Po Gosposki ulici, v kateri so vsi hišni posestniki razobesili frankfnrtarice. . so se demonstranti podali na glavni trg pred m-^istrat. Položai na glavnem tr- Mariborskl magistrat, pred katerim so naši vojaki leta 1919. v silobranu oddali usodepotno salvo. gu je bi! vedno opasnejši, napadeni so bili vojaki in civilisti, ki jih je množica spoznala za Slovence. Več voiakom so skušali s silo iztrgati orožje. Med drugimi je bil na glavnem trgu napaden tudi policijski komisar dr. Senekovič: podrli so ga na tla, vzeli mu šiloma službeni samokres, teptali ga in tolkli po njem, da je bi! skoro nezavesten. Na njegovo klicanje mu je pritekla straža na pomoč in ga rešila iz opasne situacije samo na ta način, da je rabila bodala proti napadalcem. Straža je pozvala ljudi, naj se odstranijo, sicer se bo moralo rabiti orožie. Navzlic temu pozivu so nab-:skani ljudje navalili na rotovž, ki je bil zastražen od čete vojakov in redariev. Množica je skušala odvzeti vojakom orožje na več mestih, padlo je nekaj strelov iz množice, nakar so voiaki rabili orožje. Padlo ie kakih 50 strelov. Mrtvih je bilo pet (Hans Bratschitsch z Dunaja, rojen na Pra*erskem. Mariii Bubak. tapetnikova soproga. Janez Gornik. kotlar iuž. želez.. Friderik Loser, mestni knjigovodja iz Ptuja in J. Ho-tschevar, član mestne požarne branibe), ranjenih pa okrog trideset oseb, med njimi precej železničarjev, nekaj diia-kov. par učiteljev. Nato se je množica razpršila in vpostavljen je bil red in mir. Iz vsega je razvidno, da zadene krivda. da se je rabilo orožje, izrrednike same. predvsem pa organizatorje demonstracije. Po dogodku so Nemci raztrosili najne-verjetneše vesti v svet. «Neue Fre:e Presse* ie na primer čez tri dni poročala. da so tudi bogoslovci z revolverji streljali iz 1. nadstropja bogoslovja na množico in da je bil ustreljen tudi otrok znanega protestantskega pastorja |W->h-nerta, kar pa seveda ni bilo res. Pač pa so našli nekaj dni po demonstraciji v snegu pri Marijinem spomeniku mrtvo deklico, ki jo je množica potisnila za sohe spomenika, kjer je nato najbrž zmrznila. Dne 27. januarja se avstrijski Nemci, zlasti bivši mariborski uradniki, sno-minjajo vsako leto s hujskajočimi članki v svojih listih. Najbolj strupene članke je prva leta po prevratu prinašala sedaj že pokojna »Deutsche Grenzwaeht», a nič niso zaostajali graški listi. Sentimentalen članek «Der Marburger Blut-tag» stoji tudi na čelu propagandne knjige «Sudsteicrmark». v katerem skuša pisatelj, ki je bil menda sam med organizatorji demonstracije, dokazati, da ni bila organizirana, ampak nekak spontan poskus mariborskega prebivalstva, pokazati ameriški komisiji, da je Maribor nemški in da bo tudi ostal nemški. Da to ni res. je pokazal ravno zadnji nasilni poskus mariborskih n^šku-tarjev 27. januarja 1919. Radi teea se tega pomembnega dne moramo tudi ml spominjati. _ Potovanje po Sredozemskem morju V soboto s no priobčili načrte potovanf ki jih misli prirediti »Društvo za promet stranaca v Zagrebu«. Danes lahko postrežemo z natančnejšimi podatki. Vršilo se ho le eno potovanje, ki bo trajalo 22 dni in sicer s SuSaka na Krf, Maito, Tunis. Alžir, Bareclono, Marseille. Nizo, Genovo, Elbo, Neapelj. Messino. Dubrovnik, Sušak. V vsa kem navedenih krajev se bo parnik »Kara-dk>rdje«. na katerem se bo vršilo potovanje ustavil za dali časa. da si vsakdo lahko dotični kraj ogleda oziroma napravi izlete n pr. iz Nizze v Monte Carlo. Iz Neaplja v Capri ali Ponrpej in Veruv itd Cene za vožnjo znaša o v I. razredu od 5000 do 7250 dinarjev, v II razredu 4000 Din za osebo. Hrana in oskrba stane dnevno 100 Din. Za doslej priglašene iz Slovenije so prostori re zervirani. Oddati bi bilo še mesta v II. razredu, toda treba se je takoj prijaviti. Po tovanje se prične dne 26. aprila s Sušaka in se konča IS. maja tudi na Sušaku. — Dr. P Marn. Ženska bolnica v Mariboru Iz Maribora poročajo: Zdravstveni in« spektorat v Ljubljani namerava izposlovati državni nakup mariborskega sanatorija in nastaniti v njem žensko bolnico in porod« nišnieo. Dočim ima Ljubljana žensko bolnico pri« hližno tako veliko, kakor je mariborska županijska palača, nameravajo mariborsko ohlast zopet odpraviti z malo hišico s par eno» ali kvečjemu dvoposte!jskimi sobica* mi pod pretvezo paviljonskega sistema. Kje hočeš postaviti potem drugi paviljon, ako se sploh kdaj postavi? Morda na edino možnem prostoru onkraj ceste, kjer je znU žan teren tako vlažen, da bi sc morala pred zidavo izvršiti obširna regulacijska in iz» suševalna dela z ogromnimi stroški. Edini sposobni prostor za novo žensko bolnico je pač razsežni svet krog obstoje čc splošne bolnice v- Mariboru. Uvodoma omenjeni proiekt pa je absur« dum, ki se utegne kot drag eksperiment kruto maščevati. Kajti sanatorij — poprej cnostanovaniska hišica — ne bi takemu na< menu odgovarjal radi mnogo premajhnih jobic, radi velike oddaljenosti od central* ne bolnice, s čimer bi se obrat ogromno podražil (dvojno ločeno gospodinjstvo, ku» hinja, uprava, številnejši personal itd.) Slednjič: zakaj ubiti humanitarni zavod mariborskega sanatorija, v katerem deluje« ;o sedaj složno in uspešno marborski zdravniki in kojega se je posrečilo obnoviti v prid prebivalstva, s težavo in velikimi žrtvami? Navesti bi bilo seveda še mnogo drugih : argumentov, ki se bodo objavili, čim po« stane to vprašanje akutno. Ne moremo verjeti, da bi naš zelo uvidevni in rutini« rani zdravstveni inšpektorat v Ljubljan-' tu« di po lokalnem ogledu sanatorija v Mari« boru vztrajal na svoji nameri. Veliki potres dne 25. januarja 1348 Ako listaš v letopisih naše zgodovine, s krvjo in solzami prepojene, srečaš malo svetlih strani. Požari, povodnji, obrski, madžarski., turški navali, potresi, tlaka. glad. kužne bolezni in mnoge druge nadloge so trle naše pradede. Usoda irrn je podarila malo svetlih dni, a temnih, bridkih brez breja. Med naj-črnejšimi dnevi, kar jih pomni slovenska zgodovina, je bil 25. dan januarja leta 1348., petek, praznik izpreobmienja sv. Pavia. Lep zimski dan je bil in solnce je prijetno sijalo. Prazniški mir je vladal povsod. Nihče ni slutil, kaj se pripravlja v zemeljskih globinah. Popoldne krog 3. ure zabobni zemlja. Strahovit potres jo je vzdrmal v njenih temeljih. Zdelo se je, kakor da bi bil planil zmaj svojega brloga in v divjem diru pustošil vse. kar je dosegel. Orožni so bili učinki potresa. tako grozni, da jih ni moglo solnce gledati, ampak se je skrilo za oblake. V zvonikih so zajokali zvonovi in zaneti tisočem k pogrebu. Potres ie zavzel jako širok razmah. Vznemiril je Dalmacijo in Ogrsko. Po-tresla se je Italija ia trpela ponekod veliko škodo. V Ravenj je bilo porušenih mnogo hiš. V Benetkah so popadali zvoniki in podsuli ljudi Orožne sledove je ostavil potres v Lombardiiii ta Furla-niji. kjer je bila hudo poškodovana stara oglejska bazilika. Potres je divjal na Tirolskem. V Bocenu ie razrušil 10 hiš in cn zvonik. Segel je na Gorenje in Dolnje Avstrijsko. Češko. Bavarsko, Švabsko. v AlemanSio. Čutili so potres celo v Strassburgu. Najhujše razdejanje je povzročil v slovenskih dodelali: na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Središče mu je bife v Beljaku in okolici Pri Zabnici pod Sv. V iš ar jami so bili razvaljeni vsi gradovi in vse cerkve. Enaka usoda ie zadela tudi gradove in cerkve v okolici Podkloštra; potres je tu razrušil 18 vasi in ubil okrog 3000 ljudi. Ogromno škodo je trpel izza potresa benediktinski samostan Podkto-šter. Poleg cerkva so najhuje čutili grozo potresa gradovi: Federaun, Kellers-berg. Ortenburg, Sternberg. VVasser-. leonburg, liollenburg, Radsberg, Wil-denstein. Hochostenvitz, ki se mu je sesedel stolp. Popolnoma opustošen je bil Beljak, tedaj cvetoče trgovinsko mesto. V- žup-ni cerkvi sv. Pavla so bili zbrani belja-ški meščani — krog 500 — pri . popoldanski službi božji Potresni sunek je razmajal cerkvene stene in hipoma porušil božji hram; vsi navzrači so ostali pod razvalinami. Prav tako se je zgodilo frančiškanski cerkvi sv. Nikolaja in tamkaj zbranim vernikom. Vse hiše so bile več ali manj porušene; mestno obzidje je bilo razdrto; le tu pa tam ie ostala kaka lesena koča v predmestju. Na gorenjem koncu mesta je privrel iz ta.! močen studenec in preplavil okolico. Izpod ruševin je jel švigati ogenj in pož-gal, kar je ostaJo gorivega. Kronist Detmar iz Ljubeka je zabeležil gnusobo razdejanja za besedami: Potres je uničil veliko častito mesto Beljak, ki je popolnoma ugonobi jem o z ljudmi in blagom, in se je pogreznilo, da se ni nihče živ otel. razen 40 ljudi Drugi kronisti poročajo, da je potres usmrtil takrat v Beljaku 5000 ljudi. Iz tega je razvidno, kako neznaten v svojih posledicah je bil ljubljanski potres leta 1895. v primeri s potresom leta 1348. S popisom potresnih strahot še nismo pri kraju. Najgroznejši Sin njegov je usad Dobrača, 2167 m visoke gore blizu Beljaka med Dravo in Ziljo. Podklo-šterski letopisec omenja ta grozni dogodek z naslednjimi besedami: Na dan izpreobrnjenja sv. Pavla je potres raz-kla! goro. ležečo pnoti severu, in popolnoma zasul 17 vasi, 3 gradove in 9 cerkva. Reka Ziija je tudi narastla in nekaj dni ni mogla prodreti, potem pa .ie voda učirrila škodo. — Iz zajezene vode je nastalo jezero, ki je pogoltnilo 10 vasi Ziljska dolina je bila opustošena 10 km daleč. Vrh Dobrača stoji sedaj nemška cerkvica. blizu nje na južnem pobočju pa slovenska brez stolpa. Ob nemški cerkvi se je razklala to udrla gora. O potresu leta 1348. so se udrii tudi južni obronki Osojščice v Osojsko jezero. »Bik) ie ob večernicah. ko solnce jasno sijalo; potem pa so pokrili nebo temni oblaki in opat Florimond ie moral gledati grozen potres,« tako je s tresočo roko zapisal podklošterski menih Marijan vest o potresu v samostansko kroniko. Silen strah je stiskal ljudi in ži- val. Kakor brez uma je vse begalo in iskalo rešitve. Mnogo živine so ugonobile razvaline. Divjačina je zbegana pritiskala v človeška bivališča. Zemlja se ni mogla umiriti. V presledkih se je tresla 40 dni, a tresljaji so se čutili še dve leti. Veliki potres leta 1348. tudi Kranjski m prizanesel. Stara, jako verjetna pripoved poroča, da je bila nekdaj pod Ljubeljem na kranijski strani cvetoča naselbina: stari Tržič, a prišel je hud potres in razmikastil goro Korošico, ki se je udrla in zasula stari Tržič. Kar se je rešilo ljudi, so se preselili eni v Borovlje, drugi pa so ustanovili novo naselbino — sedanji Tržič. Nekateri zgodovinarji menijo, da se je zgodilo to leta 1348. Nesreča pride redkokdaj sama. Za potresom je pritisnila kuga, veliki pomor ali črna smrt Tako so rekali tej strašni bolezni, ker so bolniki okuženci po njej počrneli. Kogar je napadla, je bD v maki trenutkih mrtev. Ta grozna morilka, pred katero so tolikokrat trepetali pred-naitnei. se je zlesrla v Indiji Iz Orijenta so to zanesli v Italijo genoveški trgovci. Zlasti v Benetkah je neusmiljeno kosila. Odondod se je pritepla v naše kraje. Dve leti je divjala po Evropi in izpraznila mnogo mest, gradov in vasi Pomorila je dve tretjini prebivalcev. V Pasavj je umrlo leta 1348. v enem dnevu za kugo 270 ljudi. Nekateri kraji so popolnoma izumrli Polje je ostalo neobdelano; zastala sta obrt in kupčija. Ljudje so obupavali, ker ni bilo nobene zdravniške pomoči. Boječ se okužanja, so se skrivali po gozdih in samotah in se ogibali drug drugega. Nekateri so se znašali nad Židi češ da so oni zakrivili kužno bolezen; seveda so jim delali s takim natolcevanjem veliko krivico; drugi — in teh je bilo mnogo — so smatrali potres, kugo in druge nezgode kot šibo božjo ter ao skušali potolažati božjo jezo s spokornimi sprevodi. S križi in bandori, s prižganimi pla menicami in svečami v rokah, pol razgaljeni so pojoč spokorne pesmi pohaiali od sela do sela in se grede bičali. Biča rje m, krvavečim iz prostovoljno dobljenih ran, so se pridruževali ljudje vseh stanov, moški in ženske, mladeniči in starci Zaradi mnogih nerednosti sta jim bili za petami o'oe gosposki svetna in du-hovska. ter naposled zatrli blazno po-! četje. (Fr. Kocbek, Dobrač v PV I 1895; G rade n. Zg. si. n. 237, 238; dr. M. Potočnik, Vojv. Koroška, 59 in dr.) St. Seja gerentskega sdsveta v Trbovljah Trbovlje, 25. januarja. Včerajšnje seje gerentskega sosveta sc je udeležil prvič tudi novi sosvetuiik s. Miloš Rozina. Gerent g. Vedušek je na interpelacijo radi staro-vpokojencev, ki so brli odpuščeni pri rudniku iz službe, sporočil, da se je obrnila občina na sresko poglavarstvo, na centralo TPD in na pokojninski zavod Zainteresiralo pa se bo še rudarsko glavarstvo in Delavska zbornica. Po možnosti se bo staroupokaj ence zaposlilo pri občinskem gospodarstvu. Prošnji posestnikov iz Bevškega za napravo več costnih svetiik v Bevšketn sc je ugodilo. Stroški so preračunani na okoli 5 tisoč dinarjev. — Prošnja posestnika g. Burgerja in lovskega društva »Kum* za znižanje psetine za lovske pse je bila odklonjena. — Glede prestavitve tržnih dni se je sklenilo, da ostaneta vsaka sreda in sobota še nadalje tržna dneva, da pa se uvedeta vsakega petnajstega in zadnjega v me-secu še iaredna 1ržna dneva, če ho na te dni praznik, se bo vršil tržni dati en dan poprej. — Zaradi odkupa zemljišč za oba nova vodovoda so nastale razne ovire. Prizadeti posestniki niiso zadovoljni z odkupnino, tako n. pr. zahtevajo 50 Din za m* in nove odškodnine. Zadeva se je prepustia kmetij sko-gnepodarskenra odseku v proučitev. — Prošnjam za gostilniške koncesije se ni ugodilo, ker je v Trbovljah že itak veliko Število gostiln. — Pred leti je rzlic:-tiralo več posestnikov občinska zemljišče. Ker jim je vodovod napravil veliko škodo, se je sklenilo na njihovo prošnjo, odpisati za lansko leto polovico najemnine. — Prošnji klerikalne zadruge »Las-tnf dom« za pro-tfffiio 200 m5 občinskega zemljišča se je ugodilo. Zemljišče se bo oddalo na temelju regulacijskega načrta, O ceni pa se bo sklepala ob priliki pogajanj. — Glede ponudbe steklarne v Hrastniku radi odkupa sedanje •feoKrafce in ubežne hiše se je sklenilo, da se obeh stavb toliko časa ne prod?, dokler SAMO šE 9AHE32 Samo iio danes S Elsgantaol Pikantno! Razkošno 0 V SAMO šE 0&HES ; % Velika salonska družabna igra iz sedanjega življenja. Krasna EDNA PURV1ANCE ln elegantni ADOLPH MENJOU so v tem izvrstnem filmu naravnost neprekosIjlvL Kolosalna je tudi režija slavnega CHARL1E CHAPLINA. Imenitne so scene kot. V krempljih velikomestnega Don Juana — Pariški kabareti ■— Orgije i i ročno življenje elegantnega in veselega Pariza — V sijaju in bogastvu — Pariz! Pari:! Vitinec grena — Stara ljubav — Prvo razočaranje — Pieziranje življenja — Na lovu za ntrto žrtvijo ...--SSIadlnl vstop nI dovoljen. Predstave danes samo ob: 4., pol 8. in 9. uii. PU vseh treh predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. JUTRI i Nalnovejši vetlVi senzacijonelni Rili-TIM-TIN film „Sirah in trepet pragozda" (velika kriminalna pustolovščina) «Elitm kino Matica- vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. ne bo primernega stavbišča za novi zgradbi Izkupiček za obe stavbi pa bo moral biti tako velik, da bo občina lahko sezidala novo izolirnico in ubožno hišo. — Na poziv Avstro-agrske banke je bilo določeno, da se poravna medvojno posojilo trboveljske občine v znesku 2,492.000 starih avstrijskih kron, kar znaša v sedanji valuti borih 1993 Din. — Za občinsko izolirnico se bo nabavil šivaini stroj. — Redarju Dra-kslerju se je priznalo 250 Din izredne podpore. — Prošnji g. VladSnrJrja Slvcova, bivšega peJkovntka, za sprejem v občinsko zvezo se ie ugodno. Enako so bili še spreleti: Janerz črešnovar, Jote Skrlj, Jože Lav-rič, Anton Stušek, Franc Bevk, Ivan Jan-žič, Terezija Šarp, Kari Pucelj, Jmže Grum, Ana Šteh, Katarina Sere in Ivan Kruljc. Prošnja Janeza Gruma )e bila odklonjena, ker še ne biva 10 let v občini. Končno se }e ugodilo še prošnji Jožeta Golouha in V. Jakliča za nakup občinskega zemljišča. Vendar t>a pod istimi pogoj! kakor zadrugi »Lastni dom«. Med živahno debato so sledile nato slučajnosti. s samokresom v roki Ljubljana, 26. januarja. Ko je sedela včeraj zvečer zasebnica Marija Hofer, sama v kuhinji svojega sta« novanja v hi S št. 26. na Kariovski cesti, je nenadoma nekdo "Otrk.al in vstopil je okrog 301etni ncznanec, srednje čokate po» stave, ter ji brez drugih besedi zagrozil: «Tiho, sicer...!» Hoferjeva se je tujca umevno silovito prestrašila. Neznanec ji je pričel nato v hrvatskem narečju pripovedovati daHšo zgodbo, ki jo je razumela le deloma. Pra« vil ji je, da je pobegnil iz zaporov in da mu morajo sedaj ljudje pomagati. Tožil je tudi. da se mu je v zaporu zelo slabo godi« lo, da je sedaj zunaj mraz in zima ter da nujno potrebuje obleko. IzTazil se jc med drugim, da je po poklicu pekovski pomoč« ril: ia da bo, kakor hitro bo dovolj čedno obleč-en, odšel naprej proti Hrvatski ali pa čez mejo. Nato je naprosil v kotu stoječo in i>o vsem životu tresočo se Hoferjevo, da mu podari kake čevlje. Naposled se je Iioferjeva vendar nekoliko umirila; nežna« ncc se ji je celo zasmilil in ponudila mu jo nekaj jedače, ki jo je pa čudni gost odlclo« pil. Hoferjeva mu je nato prisiljena izroči« ia res par čevljev. Pri prevzetni pa je nc« znanec nenadoma potegnil iz žepa samo« kres in kuhinjski ji pomolil oboje pod nos ter se izrazil, da si Ho pri ljudeh po« magal s tem, ako mu nc bodo hoteli poma« gatf radevoljno. Cim je Hoferjeva zagle« osla orožje, jo je strah zgrabil znova, ne« znance pa jo je hitro pomiril, češ: »Tebi ne storim ničesar slabega, ker itak znam, da sama nimaš premoženje.!® Tujce je nato ženski zagrozil naj o do« godku molči, nakar je potiho odšel Pre« plašena in ostrašena Hoferjeva si nekaj ča« sa res ni upala iz stanovanja in je prijavila zadevo policiji šele pozneje. Medtem je za« gorsetni moški odšel na cesto in krenil ka« kor jc bilo ugotovljeno pozneje, k pekov« skemu mojstru Grilu na Kariovski cesti, kjer }s prosil miloščine. Od tam je šel v gostilno Pengov, kjer jo tudi beračil. Za« tem je obiskal šc nekaj strank v stanova« niih, pr: katerih je enako grozil ?. orožjem tako, "da so mu 'judje preplašeni dajali raz« no obleko in ostali po njegovem odhodu ra je v hiši. Kam Je nasilnež naposled izginil, sc ni dalo točno ugotoviti. Na prijavo Haferjeve je bila odrejena ulier.a racija, vendar se je ubogli kaznjenec izogni! še pravočasno ne« varnosti. Da bi se že odpeljal je malo ver« jetno, ker ni imel bržkone potrebnih sred« stev. Zato je prav možno in je tudi pri« čakovati, da sc pojavi morda še v kakem drugem koncu mesta, kjer bo na enak na« čin poskušal terorizirati na samem sta nujo« če stranke, kot je to storil na Kariovski ce« sti. Zatorej pozor pred nasilnežem! Danes! Zopet brezkonkurenčni velefilml Danes! Veličastna premijera najlepšega svetovno znanega francoskega romana EMILA ZOLA // 99 ANTA // V glavni vlogi krasotica Pariza Lucle Legrand ln drugi znameniti umetniki Comedie Francaise. Sijajno prikazan balet (posnet s .Zeitlupom.) Prekrasni posnetki Pariza. Lepi igrald. Vsled velikanske dolžine filma 2 dela t2 dejanj naenkrat (4000 m) predstave po 2 url In sicer dnevno ob 7. in 9. url. Izven programa: Mo»i ,,Deu!ig Journal" Pi>ednaz»afsi!o: „SVSacisie v paklu". Kino ..Ljubljanski dvor" Telefon 730. M Na sejmu s kežuhovmo v Ljubljani V ospredju otipava židovski trgovec voljne lisice, ki mu jih ponuja kmečki lovec, drugi pa hitro beleži kupčijo. V ozadju na desni pa prodaja cigan kože zveri ustreljenih v lastnem lovišču. Vi- Izredni občni sbor Ljablian- skega šaliOTskega kluba V por.deljck zvečer sc jc vršil v restav. raciji «Slon» izredni občni zbor ijubljan« skega šahovskega kluba, katerega se je udeležilo nad 5'J članov in častni predsed« nik dr. Milan Vidmar, ki ga je članstvo burno aklamiralo. Po ]x>rce:!ih odbornikov in revizorjev je bil podan staremu odbora, ki je poda! svojo demrsijo že pred občnim zborom, absolutorij. Pri volitvi novega od« bora je bi! med viharnim navdušenjem so< glasno izvoljen za predsednika zaslužni ljubljanski šahovski starosta, g. Henrik Pieifer. Dr. Vidmar je pri tej priliki po« vdarjal zasluge ir izredne šahovske zmož* nosti g. Pfeifcrja in izrazil prepcičanjc, da s-i je klub s to srečno izvolitvijo vsaj neko« iiko obdolži! temu ff.hovskcmu idealistu. Ostali odbor ie sestavljen sledeče: Prvi podpredsednik' inž. Viktor Zupane, drugi podpredsednik Rudolf Mrzlikar, tajnik Ci« ril Vidmar, blagajnik Trčck, knjižničar St. Zadnek, upravitelj Ves j a Pire, revizorja Marina Pleničar in dr. Lunaček. Na pred« log g. Iskre je bi! dcsrdar.ji predsednik kluba Bogo Pleničar izvoljen za častnega člana, na "predlog inž. Zupane a pa svetovni velemojster dr. Milan Vidmar -a dosmrt. nega častnega predsednika. Krasno uspeli občni zbor ljubljanskega šahovskega kluba jc pokazal, da pridobiva ta plemenita igra v Ljubljani vedno več ta! in vedno več prijateljev, ki resno stre« me po napredku in sistematični igri. Mala semz.-icifa v Pefro?rad'J. V Perir* gradu se je vršil koncem decembra četve« roturnir, katerega so se udeležili sledeči štirje igralci: Gotthilf. Torre, Rohlm in Model. ""Na splošno presenečenje je zmagal Gotthilf, ki je dosegel cd šestih dosegi ji« vih točk štiri. Dobil jc obe partiji proti Mehikancu Torreju, čegar nastop na mo« skovskem turnirju je vzbudil po vsem ša. hovskem svetu ogromno senzacijo. Drugo in tretje mesto sta si delila Rohlin in Tor« re s tremi točkami. Kaj je z odločilno medmestno tekmo za pn-enstvo ]ugosla\1!e? Kakor znano, sta prišl« v finale medmestnih tekem v naši državi Zagreb in Novi Sad. Tekma je bila sedaj že ponovno odložena Mislimo, da ni nobenega stvarnega zadržka, da se tekma že vendar enkrat odigra. Kdaj pa naj sc vrše potem letošnje tekme, ako še lanske niso končane? 0 ŠT VID NAD LJUBLJANO. V Zapužah obratuje dobro ideča tovarna za zastore »Stara« d. d Preteklo leto se je tovarna precej razširila in je zaposlenih v njej že leipo število deklet Meseca novembra je dobila cd neke zagrebške tvrdke centralno kurjavo. Imela je pri tem delu zaposlene svoje delavce, a se ozirala oibenem tudi na domačine, za kar j'i gre vsa čast Vse drugače pa postopa z domačini ravnatelj g. Vogel. Ako hočeš dobiti od njega kalko delo, moraš biti strasten klerikalec. Mi ubogi zidarski pomočniki iščemr. dela in bi radi delali ne za 7 Din od ure, kakor plača g. ravnatelj p. d. Terčbu iz Št Vida, temveč tudi za 5 Din od ure, samo da bi mogli preživeti sebe in svojo družino. Po našem mnenju bi bilo treba v prvi vrsti podpirati domače, v resnici potrebne zidarje; šele v drugi vrsti naj pridejo v ptštev drugI ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Po vojni se je v našem kraju močno raizpasla navada, igTati hazardne in tudi druge igre za visoke svote. V zadnjem času se je začela oblast zanimati za ljudi, ki bi rad? brez dela dolbro živeli. Lepo je, če je kvartopi-reč na večer dobil 3000 do 5000 dvnarjev ali pa še več! Po-tern se lahko imenitno živi in elegantno oblači. Slišijo se zanimive stvari, o katerih burna morda še podrobneje poročali, ko bo preHkava končana. Ž1RI. V 3. številki letošnjega iDomo'ju-ba« se dopisnik "tz Zirov spodtffca nad vpri-zoriivijo 'Vdove Rošlitike«, ki se je igrala na našel sokolskem odru, češ da Je »neslana in pdfaujšJJiva«. Tega mnenja smo, da n: pr; »Vdovi Rošlinki., nič več pohujštj!-vega in nemoralnega kakor v raznih terah, !ci se vprizarjajo v njihovih društvenih do-mfii. Pošten človek dobi Arbrr ttauk tudi, ako vid< kaj »neslanega in pohujSJivega«, kdor pa Je pokvarjen in hudoben, se vedno zgraža in cbsr-ja vse na okoli, da bi od-vrn 1 pozornost od seiie. Tudi ples ie privzdigni dopisnika. Ples ie lepa in dobra družabna zabava in nI nobenega vzroka, da bi se vskrati! m'ndtni Pri nas ie vse dostojno in nič spodtakljivega. Če klerikalci pridejo plesa, se tird1' rske pesmi, med temi več bolgarskih. * Za strokovno izobrazbo mladih trgov, cev ln obrtnikov. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava ustanoviti poseben fond, Iz katerega naj bi dobivali štipendije trgovski pomočniki in mlajši obrtniki, ki se žele izpoolniti v svoji stroki potom nadaljnih študij ali naučnih potovanj. * Katastrofa italijanskega parnika. Po po ročilih iz Splita se >e v pondeljek pri Pe-lagružu potopi! italijanski parobrod »San Rocco«. S parobroda so potom radia prosili za pomoč. Prihitel ie na pomoč parobrod »Galizia« ki je našel v rešilnem čolnu samo kapetana in šest mornarjev, dočim niso mo gll najti drugega rešilnega čolna, v katerem se ie nahaiaio tudi šest mornarjev. Njihova usoda še ni znana. * Velika tatvina bakrene žice. V noči od nedelje na pondeljek so neznani zlikovci v Zametu pri Sušaku pokradli veliko koIKino bakrene žice v dolgosti 1500 metrov, ki je bfla pripravljena ob brzojavnih drogih za uporabo pri novi telefonski progi. Žica je vredna nad 40.000 Din. Tatovi so jo odpeljali naihrže na Reko. Rin-Tin-Tin Rin-Tin-Tm J Rin-Tin-Tin U Rin-Tin-Tin T Rin-Tin-Tin R Rin-Tin-Tin I Rin-Tin-Tin I Rin-Tin-Tin ? Rin-Tin-Tin Rin-Tin-Tin Rin-Tin-Tin IS. februarja 1928 hotal »UNION" Elitna reduta kluba Primork ln ASE Primorje Dnliai črno-bela pod pokroviteljstvom gg. dr. Žer avove, dt, Ore-gorinov«, Oromove. g. Praprotnika In častnega damskega komiteja. M tečni! za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant R d. l.egnt v Mariboru dn« 3. februarja t. I. Pojasnil« *5n r>rn«penii v trgovini s pisaiirrnii stroii Ant. Rud. Lega« in Co, Maribor slovenska u Ica 7, telefon 100 4000 METROV je dolg veieftim „Nanta»'. 2 deia in 12 de anj naenkrat v^led česar -o danes predstave ob 5., 7. In 9. uri Kino ,D . So najboljše in naj-Izdatnejfie Prodaja se v korist Jugosl Matici. • Zveza loterje* v Sloveniji bo imela svoj redni občni zbor v soboto, dne fl. februarja v zvezjnem lokalo Rimska cesta St. 19 v Ljubljani- Clanf se poživljajo, da se občnega zbora polnoštevllno adeleSe. Odbor. o Ustanovni občni zbor društva .Zveza absolventov rudarskih Sol. se bo vrSil v Trbovljah, dne 31. januarja ob 10. dopoldne v posebni sobi gostilne gospoda Antona Volkerja. Tovariši, absolventi rudarskih iol. bivajoč na ozemlju ljubljanske in mariborske oblaeti, jtitrnsViveoski driavljani. poksJISe is pockrhite za čim številnejšo tsdeleSbo. Srečnol — Pripravljalni Odbor. • Slovensko planinsko društvo opozarja && planinski ples, ki se bo vrSil dne 1." februarja v Ijuhljanskem Narodnem domn. Prireditev bo nudila priljubljeno domačo zahavo v krotru veselih planincev. Ker je čisti dobiček namenjen sa ureditev naSega lepega doma na Krvavcu, naj ne Izostane nobeden prijatelj planinstva. Posebna vabila se ne bodo Izdala. Obleka planinska, promenadna, dobrodošle posebno narodne noSe. 1*8181* 30 famiaria 1936 hsfel .UtilGN' ,mim 11U L V IjllUljulH (Vrhunec prireditev) Kdaj? Kis? Pazite na datum! te ne verjamete, da eden par nogavic s £lgom In tnamko (rdečo, modro ali zlato) „kBiu&" traja kakor itirj« pari drugih. Zato kupite eden par in pr«-ptič* j t* se. Dobivajo M v prodajalnah, »«n »» ¥cl M usta! korzo" ,,S L A V Č E V A M A S K E R A D A" 14.11. v 8tate. Iz iJiiMjane o— »Ljubljanski Grad«. Dne 21. Januarja se je vršil na Gradu cb obilni udeležbi občni zbor naprednega kulturnega in političnega diruštva £ Ljubljanski Grad«, na katerem je bi! izvoljen sledeči društveni '.d-bar: predsednik Karol Oblak, podpredsednik Jakob Lavtar, tajnik Ivan Voljč, blagaj. n«k Franc Podboj, odborniki: Rud M Jer-še, Ivan Kisovec, Viktor Stare, reviz rji pa Bogomil Leskovic, Ivan Friškovec in Alojzij Krašnvec. N?. občnem zboru je govoril poleg drugih tudi Majcen. Načrta! nam je do pndrebnosti program demokratske stranke in vse nevzoče poziva! k vztrajnosti in požrtvovalnosti ter de'avn°sti na vseh p S j iti. da se bo demokratska misel v širokem razmahu razširila na vse strani. Za njegova izvajanja se najtop'eje zahvaljujemo in ga prosimo, da se še večkrat oglasi med nami s svjo prepričevalno in osva-ia'no besedo, ker n:vm bT vedn0 dobrodošel. Končno izrekamo najprisrčnejšo zahvalo tov. Leopoldu Mark!ju in Antonu Runni-ku. Onadva sta bila poleg nekaterih »gra-darjev« prva in prava zaoočetnika današnjega našega dTUštva. Ni Ju strašilo ne slabo vreme, ne preobilica drugih poslov, po-.Tvetfla sta vse svoje sile in moči za pro-cvit Grada. Onadva sta bfla. ki sta postavila temelj, na katerem stoji drnašnia agradba. Nkta mirovala, delala sta, pov«od trkala na vrata, zn-sfia skupaj vse potrpb no. Brez njune pomoči bi danes Grad ne bil Grad. Prosimo ju. da še nadalje sodelujeta pri graditvi tega društva, ker njuna pom^č nam bi nujno potrebna še nadalje. Zatorei. tovariša, tskrena vama zahvala in d brodo-šla v tliJent rvrtlnnlu! o— .lugoslovcsko - Češkoslovaška Liga v LftiMJanl. Odbor 'ueost -tvenrfco - češkoslovaške Lige v LJubljani je trne' 20. t m. redno se|o, v kateri je razpravljal o številnih važnih zadevah. Sklenilo le, podpirati akcijo osrednjega odbora CeSkoslo-vsške . Jugoslov. Ltee v Pra«! za zamenjavo češke in naše dece v počitnicah, o čemer bo časopise še Itak obširneje poročalo. Va povabilo odbora So ime*»"vala akademska društva »Jadran« m »Triglav« y Lhro svoje zatw k 5tl. druge- ga okrog 70 dilakov. Prihodnji teden s« prične le 3. teča) za ostale srednješolce. Prvi sestanek delegat a v^eh jug sl.-čelK>-slov. Lig se bo vršil v Pragi v času vse-sokotskega tleta. Običajni «kupnt tz et ljubljanske In marborske Lige |e določen za letos koncem julija alt začetkom avgusta in sicer bo tokrat na Bkdu. — Odt> >r pripravil* predavanja s sM pričntmi slikami o slikarstvu, kiparstvu ln imetniki obrti na Cešikem. n-idalje predavanja s s'l-kami o P^dkarpatski Rusiji o razmerah ob prevratu na Češkem, o lanu 2ižik< in življenju češkoslov. legiionarjev na Ruskem in Francoskem. Piedavanla prično takoj po končanem predpustu. Pri tem so ctoljubili svt.je sodelovanje gg. Dr. Ivaa Lah, dr. M e s e s n e I, dr. Rudolf Krivic in R. Pustoslemšek. Posebno zanimivo bo predavanje o legijonarjih. — Društva izven Ljubljane, ki se zanimajo za la Diodavaoja, Ucj se otjinejo aj ua-jm-štva Jug tsk-čeScosL Lige v Ljubljani u— 11. redni občni zbor Zveze ouševnlh delavcev v Slovanijl bo v ponedeljek 8. februarja t L ob 8. zvečer v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7. Dnevni red: l.) Citanje zapisnika i. rednega občnega zbora. 2.) Poročilo odbora ta nadzarstva. 3.) Volitve. 4.) Slučajnosti. Delegate je treba prijaviti 3 dni pred občnim zborom (§ 11). — Predsedstvo. u— Umrli v LJubljani. Včeraj so bili prijavil eni sledeči smrtni slučaji: Josip Urban-čič, oskrbnik, 66 let — Marija Ljudmila Markič. hči trgovskega potnika, 7 dni. — Fran Rupnik, dninar, 25 let — Kardiina Znidaršič. novorojenka, 2 dr,L — Marija Ka. vač, sasebnica. 80 let — Marija Paul, rudarjeva žena, 32 let u— P licijske prijave. Od ponede^ka nt torek so bili prijavljen! policiji sledeč! slučaji: 2 tatvini, 4 prestopki kallenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, I nezgoda, 3 prestopki obrtnega reda, 3 izgredi, 5 prestopkov nedostojnega vedenja. 5 prestopkov cestnega p-jiicijske.za reda, 2 prestopka prekoračenja policijske ure in I prestopek pijanosti. Aretaciji #ta bili Izvršeni 2 in sicer: 1 radi prepovedanega povrat-ka tn 1 radi tatvine. u— Odnešene Jaslice, fe cerkve pri Sv. Krištofu so neznani sIPkovc! od 18. pa do 23. t m. odnesii vse figure od Jaslic. Id so bile postavljene na levem oltasju. Zmanjkala ie skupina sv. diružfne, štiri ovce, dva gnlobčka, zajček %A. ter tri velike in Šestnajst ma ' Bi žamic. Poleg tega so stori Id podari1!! tudi mehanizem, ki Je figure premikali. škoda, k! so Jo napravili p balln! cerkvi, znaša okr^g 1000 Din. u— Tatvina premega. Naknadno se nare poroča, da sta H ln A. Š. nabirala premog med odpadki, ne pa na prog) pri kolodvoru, česar Jima v sedanji hud! rtat! nihče ne more Šteti v z5o. O kaikl tatvini seveda n® more biti niti govora. u— Okradena slnžkinh. SltriScfnJa Frančiška Ravnik, stanujoča trenotno v zavode Sv. MaTte v StrefiStl uitel. Je b>Ia v ponedeljek na delu pri stranki v MS! Pokojninskega zavoda na Dunajski češ«, kamor ie vtzela s seboj tudi svojo najlepšo črno zo te ševijota. vredno 400 Dfn, M pa J0 le obesila v veži. Ko Je del© končala ta c*Iš!av je s žalostjo konistaflrala, da Je bluza izginila. Ravnikova sumi, rerte'ian v Vinico. — Radlo-telefonskl-telegrafski tečaj. Poetična preda-vanja v radio-telegrafskem-te!efcnsk»iB tečaju se bodo vrliila ob sredah in sobotah od pol 7. do pol 9. zve. čer v fizikalni dvorani drjavne realke (Vegova ulica). Prvo predavanje bo v soboto, dne 30. januarja ob pot 7. uri zvečer Ra-linkltib. — DroMvo nameščencev mestnega dotiodarztvenegt urada v Ljuhljanl prredi dne 6. februarja v veMki dvorani Mestnega doma svojo prvo vee?!ico. ki bo trajala od 80. do 4 ure. Za Izhorno godbo, zabavo ia najholjfa vina Je preskrbHeno v naiholf« merf R»r !e fisti dobiček namerilen dre^tvenemn ponpornemK skladu se priporoča droStvo za obilen obisk. — Plesni krotek Tabor vabi vse obiskovalce piesnfa vaj in po njih vpeljane goste na zaklistni venček. ki ga priredi dne t. februarja ob 20. uri v veliki dvorani Kazine. Sodeluje druStveni orkester. Prispevek običajen. Posebna vabila ne bodo razposlana. _ OruStvene prireditve brez opazko na svoje proSnje, kadar prirejajo prireditv« brez vstopnine. — OruStvo sluSateljev Jurldlčn« fakultete priredi v •ohoto. .10 t. m. v veliki dvorani hotela Union ITI. veliki ples juristov pod pokroviteljstvom ge. Ternand« dr. Majaronove in častnega damskega komiteja. Vsi vabila so te odposlana. Kdor vabila pomotoma le rti prejel, ea dohi pri vratarju na univerzi. — «Hera» stavbene reglst. zadrega z o. x. t Llublj*. ol vabi g^. zadružnike, da s3 zanesljivo z-lase v za-druinl pisarni v Dalmatinovi ulici 11, pritličje s svojo vloino knjilleo. Is sicer: v pet*k. dne S9. jancarj* popoldne Od St. 1 do SO: v soboto, dne SO. Januarji ponotdne od (t. .10 do 100; v pondellek. dne 1. februarja popoldne od »t. 100 do 150. Zadeva valnal — lfaleMvo. — PravlJ'e« za deeo. Opozar.-amo le enkrat na da. ■aSnji večer pravljic, ki ga priredi «Atena» oh 5. uri popoidne v trall dvorani Varodnera doma. Pripoveduje lepe pravljice gv SariSeva, odlična dramska umetnica. — ••ntj-tt^bska ai-Skernda. dne 7. februarla v Va. rodnem domu obeta biti ena najprivlačnejsih tovrstnit, prireditev letolniega predpusta. Kakor se nam poroča Izza kulis veeelifnega odseka, poskrbe člani *entia-kobskega gledališkega odra za prvovrsten kabaret 1» bar. p* tudi sicer bo vse prirtravlleno. da bo ta ma-ikerada kot vse dosedanle Šentjakobske, za vsakega la n ve. V »termina rHn. — f.!«W|anaMia tir^-cemT Prireditveni odsek tt SrnA-helo rednto. kluba Primork hn A PTC Primorj« razpis«j« n tvoj« rod sto, U m bo vrilla dis 11 ft- Ob 5.? 7. Si* 9. uri so vslea velikanske dolžine filma f,Nantas" danes predstave v kinu lfDvor" fcniarja ▼ Onionu, natečaj ta najlepše aranžirana U-ložbena okna vseh i pošttt prihajajočih strok. Določila: 1.) Tekmovanje 88 lahko udeležijo vse v pofctev prihajajoče ljubljanske trgovine. 2.) lalotbe morajo biti pripravljene najkad&eje do 11. februarja ter kon-Jekcijocirane ic kombinirane v Srno-belih barvah, na primer s črnim ozadjem in belimi razstavnimi i»red-»eti in n&dprotno ali kombinirano (mo-belo. Ozadje {9 lahko tudi drugobarvno, razstavui predmeti pa naj bedo črno-boli. 8.) Trgovine se delijo v eledeče kategorije: iaanufaktu7a, perilo, moda b konfekcija ter £evlj2 la drogi predm&ti. — Nagrade: Za reako kategorijo je določana kot I. nagrada umetniška kolajna in diploma za tvrdko ter diploma za ?,ranierja; kot drago darilo častna priznanica za trrdko in aranterja. Jurija &«toji is petih oseb, ic cicer elikarjev-umetnikov li Surn al isto v. Trgovine, ki se udelciijo tekmovanja, naj javijo to na caelov ASK Primorje, univerza. Ljubljana, in to najkasneje do 10. februarja. Izid fcek-8tovan{a te objavi dne 18. februar j» v c Jutra*. Planinski ples 1. svečana 1926 pri Gdtzu tafe v«Uklk psvtljonov Soio postavljasl M. maajU u breiaikohoin« pij*««, ovotUc« S. dr. 8ed*Iajoj« dame bodo ii jugoslovenskih nošah. Prijavljene ao poleg »likovUih Gorenji, prUtc« Ziijanke, trisike okoličiR-ke, hrvatske, bosanske, dalmatinska ia irbaka noit. Prireditev j« smatriti kot ljudsko priredit«*, namenjeno vsesa narodnim krogom. Zato as le določila primerno nizka vstopnina ter se ce predpisuj* nobena posebna toaleta. Predvsem so taleljene narodne noi*, ta gospode ps Srna ali promenadna obleka. Med pri-reditrijo bodo skrbeti ca ubavo potujoči pevci, cnuii-kantje. pevski ibori itd. Največji seniacija. u kat«. ro vlada Se izredno zanimanje, bo pa bumoriatifiea list (Mariborski kli>potec», ki bo lziel točno ob polnoči. Iz Celja 537« Iz Maribora a— Prihod g. Svetozar Ja Pribtčevlča v Maribor. Predsednik Samostojne demokratske stranke, minister a. r. Svet osa? PriMčevič se pripelje v Maribor v spremstvu svojih prijateljev v soboto 30. t m, ponoči ob 24. uri. Na kolodvoru ea ofici-leliio sprejmejo odbori tuk. strankinih organizacij. Sprejema se pa lahko udeležijo 4ikM druzJ somišljeniki in prijatelji, vendar adeleiba rad! pozne ure seveda al obvezna. a— Nar. poslanec dr. LJud. Pivko je včeraj z brzovlakom odpotoval v Beograd. Povrne se 30 i si v sipremstvu S. Sveto saria Pribtčevida. a— Kulturna in družabna kronika. Danes v sredo: Svetosavska proslava s koncertom {Gfltz); 28. t ra. Cešld večer JČUge: prebava arhitekt Jelene s sJdoptfčnimi slikami (ob 20. Narodni dom); 29. t m.: Ljudska mriverza, prof. Kemik 0 rus^ci revoluciji; 30. jam.: Jugostovenski ples (G56z); 31. lan. Shod Svetozarja Prlblčeviča (Narodni dam); 1. februarja:: Planinski ples (G5tz); 2. febr.: Kejžarjev večer z občnim »borom Slov. Čitalnica !n LjutSske knjižnice, pevsk! zbor »Drave« to g^dba; (restavracija Narodnega doima); 6. febr.: Policijski ples (G5tz); 7. febr.: občni zbor jursS. rez. oficirjev (Nar. dom); 11. febr.: Otro-Ski karaeval (G5tz)); 13. febr.: Sokolska anaSkeraKia (Narodni dom); 20. febr.: Juzo-«1ow. čsi. Liga, občni zbor s predavanjem o JeSdh leefionarjih. s— Članski sestanek SDS t Mariboru se |« vrS! v ponede!1ek v restavraciji Unlo-n. RazpravMo se je predvsem o zadnjih pri-jravaJi sa sprejem in za zbor voditelja SDS a SvetoRajja Pr&lčeviča. Načelo pa se ie todl principi! efno vprašanje stališča slov. demokratov napram Hrvatom, zlasti napram radlčevcem. Tozadevna debata se bo Se nadaljevala. Opozarjamo mariborske so-mlštjenfke ta prijatelje na važnost teh sestankov. ker se bo na njih zlasti tudi odkrito raizpravSjaSo o mariborski lokalni, zla-B« občinski polici, o vprašanju izpopo!-Skve strankine organizacije in njenega delta v Mariboru ter o raznih drmgfh aktualnih vprašanjih. Na teh sestankih lahko vsak Saa organizacije iznese svojo kritiko na •ne strand, seveda pa tudJ nasvete. Prihod-ai1 sestanek bo glede ure, lokala ta dneva pravočasno ra>zglašen. a— S Svicarijo ne bo nič. Matfborsika ffevnos-t le svoječasno Jskireno pozdravila vest da bo začela občina tudi tujski promet ln Javna hlgijenc intenzivno gojiti P> sebno razveseljiva Jc bih tozadevna postavka v izrednem proračunu za postavitev švteartje na KaJvariji nad parkom, kier bi se prodajalo mleko ta razni mlečni Izdelki, fc bi privabljali deco s starši v sveži zrak aa gordnatem hribčku. KalvarBa s svojim Scrasntai raizgledom v Dravsko dolino, na Pohorje !n po PtuJ-skem poilju bi db večji frekvenci ta zanimanju občinstva cfofoila zo. j>©t svoi zaslužen! s?jaj in bi služila smotra. Zal pa Je redukcija, ki Je ob proračunski seji vasovaia tudi na mariborskem ma-Sfstra-tu, Svicarijo z 100.000 Din v Izrednem prometu tebrisaJa. Upamo pa, da ostane v delovnem programu občine za bodočnost večja nega te dfvne fczletne točke t9s oad Mariborom. Kaj pa bo s podrtijo raz-drtega spomenika padlim vojakom z zama-eanim nemškim najrtsom? a— Med marSjorsklmil trgovci. Boginja Terpsihora, kraljica pnesa, hodd letošnji -t>re<5pust neutrudno svojo zmagovito po! po Mariboru. Posebno globoko se je poklonila iioto Merkurju, ko je v državno triko zavit prijazno sprejemal v Ontzovi ~anl, ki letos menda še sploh ni b9a > ?otaa, kot r.a tem trgwskem plesu. ;en večer Je bfi najboljša priča, kako so ie za r.aml tisa vihravi, oovojn! si, ko so nesolidni elementi kvarili do->ro Sme trgovcev. Vabilu Slovenskega trgovskega društva so se odzvali vsi krogi, reprezentanca oblasti ta kirlturnBi organizacij. Udeležba Je btla tako sijajna, da »o »e plesalci pri vaiiSku, k; ga znajo tudi »ne-moderni« prijatelj! rih starih časov, Je IctmaJ razvrstffi v Srroge. Sicer pa |e bfi ples, ki ga Je otvari! predsednik društva, trgovec g. fo^tarK s soprogo tr«. t. Le-flgrda, skralno animiran, kot sploh cela zabava. STovensk1m trgovcem, ki so eavzeli y M2'ibTTU tako odlično vodBno vVrgo, štreno častltamo k sflajnemn osoetra! a— I veliki jngoetoveekl ple« v Maribor«. Ka tej prireditvi, dne SO. t. m., ki bo prav pjtove «aA«t>»» Slreditev leto!nje Sfzije. bodo nndD. dekor«i|. i»-vrSene v jasrnslovenskih slogih, prvmbno p««ro sliko. Ka »alerlji nasproti odra m bo dno potrebno, da je v soboto do ve če« ra že na Bledu. Kraj in čas tev>a sestanki objavimo pravočasno, istotako glede razde« litve prenočišč tekmovalcem. Prijave za to tekmo M sprejemajo do srede 27. t m. Na. slov prijav »Smučarski odsek* hotel Unioc, ----------- --1! * Od dohodkov ^ znaša dohod- Od dohodkov znaša dohod- j v Din nina s pribitki v Din nina s pribitki 1 od | do Din p od do Din? P 1 i 5 000 5500 321 25 45 000 46.000 6.804 85 5500 6.000 350 80 46.000 47.000 6.979 05 6.000 6.500 403 15 47.000 48.000 7.153 05 6.500 7.000 460 85 48.000 49.000 7.327 45 i i 7.000 7.500 504 75 49.000 50.000 7.501 65 7.500 8 000 550 85 50.000 52.500 8.60! 45 : 8.000 8.500 617 70 52.500 55.000 9.080 50 8.500 9.000 665 40 55.000 57.500 9.559 55 ' 9.000 9.500 713 25 57.500 60 000 10038 60 j 9.500 10 000 761 — 60.000 62.500 10.517 65 10 000 11.000 858 90 62.500 65 000 10.996 70 : 11.000 12 000 959 65 65 000 67.500 11.475 75 12.000 13.000 1.095 10 67.500 70 000 11.954 80 j 13.000 14.000 1.199 65 70000 72.500 12.4i3 85 i 14.000 15.000 1.347 60 72500 75.000 12.912 90 ! 15 000 « 16 000 1.458 10 75.000 77.500 13.39! 95 i 16 000 17.000 1.621 60 77.500 80 000 13.871 — | ! 17.000 13000 1.741 50 80 000 82.500 14.350 05 ! 18.000 IS 000 L 865 35 82.500 85.000 14.829 10 • 19.000 20.000 2.114 80 85.000 87.500 15.308 15 1 f 20.000 21.000 2.258 40 87.500 90.000 15.787 20; ! 21.000 22.000 2.392 05 90.000 92.500 16.266 25 | 22.000 23 000 2.536 55 92500 95.000 16.745 30 s 23.000 24.000 j 2.631 — 95 000 97.500 17.224 35 i 24.000 25.000 2832 — 97.500 100.000 17.703 40 25.000 26.000 3.154 85 100.000 102.500 18.182 45 i 26.000 27.000 3.3-0 35 102 500 105.000 18.661 50 ! 27.000 28 000 i 3.485 80 105.000 107.500 19 140 55 28 000 29.000 3.651 30 107.500 110.000 19.619 60 29.000 30.000 3.816 80 110 000 112.500 20.098 63 ! i 30.000 31.000 3.932 30 112.500 115.000 20.577 70 ! 31.000 32.000 4.147 80 115.000 117.500 21.056 75 1 32 000 33.000 4.313 30 117.500 120.000 21.535 80 33.000 34.000 4.478 75 120.000 122.500 22.014 85 34.000 35.000 4.644 25 122.500 125.000 22.493 90 35.000 36 000 5.062 85 125.000 127.500 22.972 95 36.000 37.000 5.237 05 127.500 130.000 23.452 71 37.000 38 000 5.411 25 130.000 132.500 23.931 05 38.000 39.000 5.585 45 132.500 135.000 24.410 10 39.000 40.000 j 5.759 65 135.000 137.500 24.889 15 40.000 41.000 5.933 85 137 500 140 000 25.368 20 41.000 42.000 6.108 05 140.000 142.500 25.847 25 42.000 43.000 6.282 25 142.500 145.000 26.326 30 43.000 44.000 6.456 45 145.000 147.500 26.805 33 44.000 45.000 1 6.630 j 1 65 j 147.500 150.000 27.284 ! 40 Naši onstran grame Zahvala Povodom svoiega SOletneg« poMftcoega jubileja sem bil deležen prav posebnih č*. stt Zato ti štejem t prijetno dolžnost za. hvaliti ae v prvi vrsti ravnateljstvu Učitelj, ske tiskarne za ginljive nagovore ta Sastno darilo. Lepo in prtarčoo hvalo Izražam vsem drugim, Id so se me spomnili i vo. Stili «11 darili, tako g. univerzitetnemu pro. feaorju dr. Fran Ramavfu, predsedniku po. družniee Ljubljana SGRJ tov. Kralovca ter tov. štreklju za podano darilo. Prav poseb« no se zahvaljujem pevskemu druStro «Gra. Rka», Id me j« počastilo pod vodstvom g. Dach*a, • podoknioo. Ginljivo pet]« bo ostalo meni in moji družini ▼ trajnem spo. ruinu. Hvala tudi vsem tovarišem ia tov«. rlSicam Učiteljske tiskarne, ki so ce polno. Merilno »brali in ml doprinesli oseba« te« stttke. K LJubljani, 25. januarja 192«. OTON TUTTA. p~ Uradniške hiše v Trstu. Rimstca vlada pripravlja odredbe za zgradbo uradni, ških hiš po glavnih pokrajinskih mestih Po nekaterih središčih se prične gTadenje urad niških hiš v kratkem. Na vrsto pride tudi Trst, ki dobi sto hiš za državne uradnike. p_ V Podgori v veliki Brunnerjevi pre. dilnici odpuščajo »iovenske delavce in »pre. Jcmajo italijanske. Pripadnost h komuni, stičai atranki ima pri tem tudi svojo vlogo. p_ V nekdanji Kriiničevi to\-arni ob Bači prično z letofajo spomladjo izdelovati tukno na nov način, Id se drži te tajno. Podjetniki so ItdiJanL Slap Bače hoče ta italijanska družba Ukoristiti tako, da bi imela tovarna in okolic« dovolj električne ■ilo. Preko hriba hoče tat Vigano napeljati električni tok na Trebulo, kjer i«to pod. jetjs »če ruda Vigano. tehnični vodja vse. ga podjetja, je oni inženjer, katereg« Ima s« je navajalo kot s tvorite! j« jeza pri Gle. nu, kjer se je zgodila pred dvema letom« t predorom jcsfi velika M»e««, pri kateri Je poginilo 500 ljudi —p »Ranča Adriaticar. Trgovsko pomot* Ao »odi»če v Trstu nhteva visoka Jamstva od Feinerjeva skupine. Zato so nastale ne. aado« teikofe bal v Sašu. ko j« bilo napo« ve dano Izplačevanje in izvajanje poravnave. Izplačevanje sa Je moralo ©dgoditi, da ae . »»deva uredi. Hokej ne ledu Poljske : češkoslova* Ska. V soboto je poljska reprezentanca v hokeju na ledu, ki je prošli četrtek podleg. ia po ljutem boju Wiener Eisiauivereinu i 4 : 5, premagala v Pragi češkoslovaško re. prezentaneo z 1 : 0 (1 : 0). V češkoslo. viški reprezentanci so manjkali igrači pra« ške Spare, ki so se udeleževali turnirja v Garmisch«Partenkirchen. Smuška tekma pri Celjski koči. V ne. dcljo 24. t. tn. so priredili celjski smučarji interno tekmo domačinov pri Celjski koči okoli Tovsta. Proga je bila dolga približ. no 8 km. Startalo je 12 smučarjev pri moa ški tekmi, pri damski pa 6. (Proga je bila dolga l j km.) Proga je imela gorski značaj strmo po travnikih in kolovozih navzgor na sedlo proti Svetju, po južnem pobočju Tovsta aa vrh. navzdol po hudi gozdni str. mini in po Mestnem logu nazaj do koče. Najboljši čas in I. mesto je dosegel član »Ojstrice« Kopinšek Andrino 33 min., IL Kainer 33.5 min., IIL Gradišer 35:15, IV. Goričar Joža 37 min. Pri damski tekmi je dosegla L mesto Jelka Schwabova 8 miru, 20 3A- Vseh smučarjev je bilo v ko-či pre. ko 30, kar znači rekord Razpoloženje je bi lo izborno, saj je bi! sneg Ea smuko narav, nost idealen. Nedeljske tekma v Pragi'. V nedeljo sta se vršili v Pragi le dve prijateljski tek« mi, in sicer Viktorija Žižkov : Vršovice 13 : 2 ter komb. Spa.rta»01ympis VIL : S. K. Praga VII. 11 : 1. !s L.VP (sluJhenoJ. P*ne», v sredu ob K. ari seja p. o., ob 20.30. ari seja a. c. v kavarni Elncna, damska soba Tajnik I. in H. ASK Prttncrje. Seja centralnega odtora se vriSU danes, v sredo 27. januarja tofcao ob 19. uri v k'u-bovem tajništvu. Prisotnost sekcijskin naCeinikov obvezna. — Tajnik I. Is danuke sekrlje SK nirlja. Danes popoldne ob 6. uri trening v telovadnici. Sijema in točna ude-le!ba obvesna ra vse. V soboto zvefer se vr5i v steklenem salona restavracije ra glavneE kolodvoru klubov rfrufabni večer. katerem s« razdele darila in kolajne udeletencem jubilejnih drsalnih in steu-Skih tekem Vabim vse članice, da se večera sigurno edeieie ter privedo s seboj tudi svoje roditelje. Vsled družabnega večer« odpade v soboto redni trening Prihodnji trening se vrgi potem v pandeljefc v jabalnici. Danes sv-čer ob 8. uri seja sekcijskega odbora v kavarni Emona. Valco. Prosim poinc&tevilne udeležbe Načelnik. M^Kkerada na leda. V nedeljo, dne £1. i. at. priredi SK Ilirija ca svojem športnem drsalH&t ca. Skerado aa ledu. Prireditev bo r.a Ljubi jano t povsem novega. Dr*a)rem. kakor tudi ostalemu ob-t činstvo bo s to prireditvijo daiib priložnost, da se ifc_ f bava in da se caraja aa sveten traku, pro?to vpliva f »ai»rtih saduhtih dvoran. V^a priredit-v bo. kakor jc prireditelji tamiiljajo. jako animirana ter bo privabila sigurno obilo športnikov in sjtort^i naklonjenega občinstva Prostor bo primerno dekoriran in raiknl-no razsvetljen. Pri prireditvi svira go-iba Z. J. Z. Poleg običajne garderobe bo pripravljen obširen zakurjen prostor, kjer se bo občinstvo cnosrlo ndobno odpnčiti. Raipisan! sta dve darili, in sl.-er-eno zx najlepSo masko in eno is najlei^o skupino. Ostals podrobnosti Triobč^o prihodnje dnt. «Jaz moram jesti, sicer bom shujšal* te besede sestradanega in bre^denarnegi psevdorevizorja v Gogoljevi satiri «Revi. zor» mi pr-haiajo nehote na jezik, ko vi« dim v Ljubljani nastajanje novih delika. tesnih trgovin skoro v vsaki ulici. T' di Ljubljančani radi jedo, da ne bi shujšali, dasiravno je mršavost alias vitkost telesi sedaj moda. Nasprotniki mode mršavost! so dobili zopet močno oporo v delikatesah, katerih smo dobili zadnje čase kar dve ve« iiki in več malih. Kakor kaže, ne bo s hjj« Sanjem nič! Eno najličnejših rielikates in špecerijsko trgovino je ©tvorila v Tavčar« jevi (Sodni) ulici št. 4. v zvezi s svojo že p— Smrt v grobu. Poročali smo, da so v Lindaru v Istri položili v jamo krsto neke starke, potem pa so pogrebri zbežali, ker so čuli ropotanie v njej. Starka Ruža Je« d-eičič se je po dolgem bolehaniu neko ju« . . tro onesvestila? Vsi so mislili, da je mrtva. dolgolet ob^oječo ynamo «pn ^almatm. Pregledovalec mrličev je določil oogreb že ' cu» oodjetna tvrdka L Muc - Kolomale ter na drugi dan popoldne. Duhovniki so od« molili pri jami in ljudje so odšli, ostali po« grebci 90 pričeli sipa ti zemljo na krsto. Tu zaslišijo v krsti udarce z nogami in rokami Prestrašili so te in zbežali v Lindar. Vest se je hitro raznesla ali nihče se ni zganiL Župan se je obrnil brzojavno na oblast t Pazinu, kaj naj stori — ta čas pa Je starka umrla v grobu. S p— Smrt trnovskega dekana. V Trnovem ri Ilirski Bistrici je umrl dekan gospod dr. osip M. Kržišnik. Pokojnik je dolgo časa tam služboval in je bil ugleden duhovnik. Naj počiva v miru! p_ V Dolini so pokopali spoštovanega narodnjaka Matijo Križmanača, ki je dose« g al visoko starost 93 let Naj počiva v miru! p— Seznam fašistov. Na sestanku Musso« Unija z direktorijetn fašistovske stranke se i C^ ' o,,ynipV Je sklenilo, da se po vseh glavnih pokraji. j OCmenj SU^UjCV skfli mestih objavijo seznami vseh oseb, ki i v Aj}!ru je izvanredno prikazan 9 so vpisane v fašistovski stranki. Tako izve. velefilmu: mo tudi, koliko je slovenskih lašiatov v Pn. J ' »Morski podjetna jo opremila povsem moderno in strogo po higijenskih predpisih Prenovljena vinarna, novo adaptirana elegantna zajutrkovalnica — edina, ki ja otvorjena do polnoči — zračna, svitla in skrajno snažna delikatesa in špecerija tvorijo resničen okras in na» predek že itak iepe Tavčarjeve ulice. Vsa slikarij« in pohištvo ie izvršeno v svitlem tonu in tvori s ad vse prikupljivo harmo« nično enoto. Kakor sem videl Je delikatesa založena « prinrostimi in finimi mesnimi izdelki in delikatesami. istotako špecerija s prvovrstnim blagom, da pa ima =taro slo« veča vinarna «pri Dalmatincu« irborna vi. na, je dobro znano vsem. Da bi torej Ljubljančani morali slediti modi hujšanja, ne bo potrebna 183 Skladatelj Verdi Ob 25. obletnici njegove smrti 1901 — 1926 "Vojvoda. f d^u/ant* J»6& Rigoletto, III. de]. Začetni takti iz svetovnoznanega kvarteta 3Dekle milo, tebi t žim*. m SJZe ^C E P I fr # i io — g r- to 1'WC s gi vp . % Verdijevo življenje V zadnjih letih prošlega stoletja je izgubila Evropa v kratkih presledkih celo vrsto velikih muzikov. Po vrsti so odšli v večnost: Rikard Wagner. Franc Liszt, Nieis Gade. Robert Franz. Charles Gounod, Peter Cajkovskij, Anton Rubinstein. Hans von Biilovv, Anton Bruckner, Johannes Brahms, Johann Strauss in Verdi. On ni imel častilcev, imel ie samo — oboževalce. Po svojem talentu in razvoju je Verdi jenomen. Njegov začetek ni bil sladek, priznanje je doživljal počasi, korakoma. Leta 1839. je napisal prvo večje delo, ki ie bilo komičnega značaja. Imenovalo se je «Oberto, conte di S. Bonifacio«. Sledeče opere (Un giorno di regno. Na-bucco, 1 Lombardi alla prima crociata) so koncipirane popolnoma v slogu propadajočega stila skladatelja Donizettija. Toda že »Hernani® prinese novo razodetje. Verdi se v tej operi umika tistemu, kar samo ugaja, kar uho boža. Dramatična nota se oglaša v njem s silo. Tudi orkestral. part je samostojnejši. Baš to delo je pokazalo Verdijevo fizio-gnomijo pred svetom v pravi luči. Skladateljevo ime je šlo daleč po svetu. Od leta 1844. do 1850. je sledila vrsta novih ! del: 1 due Foscari, Giovanna ci'Arco (po Schilierjevi Devici Orleanski). Alzi-ra. Attila. Macbeth, i Masnadieri (po Schillerjevih »Razbojnikih«), potem je prišel Jeruzalem, Korzar in na pod'agi Scliillerjevega teksta (Kovarstvo in ljubezen) Luiza Miller. Verdi je moral v tem času marsikdaj občutiti, da .ie umetnikov poklic velikansko, naporno in težavno delo. Našli so se dvomljivci, ki radi pomanjkljivih uspehov niso i^eli vere v njegovo bodočnost. Pa je naenkrat prišel «R:goletto» (leta 1851.). niim «Trovatore» in potem «Traviata». Slednji dve operi je Verdi ustvaril leta i 1853. Ta izredno srečna trojica opernih j del ie pridobila Verdiju zopet stari rern- j me. skladatelj je postal ne le svetovno ; znan. ampak tudi splošno popula"^ Za ta uspeh pa je bil Verdi v prvi vrsti dolžan hvalo srečni snovi, katero si je izbral za svoje opere. Ko je videl, kako zelo zavisi opera od teksta, je sklenil proučevati in uporal lati vsa preizkušena sredstva tedanje francoske ^^ere. Harmoniziral je pugumneje. orkestru ie tu in tam piepustil kako pikanterijo. In ie uspeval. Nastopna štiri dela: Sicili.ian-ska Vespera. Ples v maskah. Moč usode in Don Carlos so pomenila zopet samo delne uspehe. Krono Verdijeve?? opernega ustvarjanja so prinesle še'" naslednje opere: Aida. Othello in Falstaff. Prva je nastala leta 1870.. druga leta 1887.. tretja pa leta 1893. Z «Aido» se začenja pri Verdiju nov razvoj: v operi si podaiata roke melodik in dramatik. Radi dramatične sip jo vsebuje «Aida». so imenovali Verdija \Yagnerjevega privrženca. Kako površna je bila ta sodba! Verdi je postal v »Aidi» samo zrelejši, izločil ie šablono, naturalizem, vse kar ie dišalo po surovosti. Baš v tem je bil pogoj njegovega uspeha. «Aida» je bila naročeno delo. napisano za egiptovskega kra';a in se ie prvič izvajala o pril:ki otvoritve Sueškega prekopa leta 1871. Po «Aidi» se je Verdi začasno ločil od opere. Leta 1874. se je oglasil s krasnim «Reouiemom». ki je napisan v sno-min na pisatelia Mnnzoniia. Toda delo ie jasno in nedvoumno pokazal. da je vprd:jevo težišče v ooeri. »Reau'or"» ;e "ekal--> posvetna, mestoma močno tea-trali.-on Carlos. 1870 Aida, 1887 Othello, IW Fals>taff. Po skupinah so dela razvrščena takole: v prvi dobi --ta dosegli nadpovprečen usneh on<»ri Nabucco in Hernani. v drugi dobi Rigolet- to, Trovatore. Traviata: sam zase stoji Ballo in masehera, nakar sledi zopet trojica: Aida, Othello in Falstaff. Najdbe v Verdijevi glasbeni ostalim. Lani je našel neki italijanski glasbeni zgodovinar v Verdijevi zapuščini prvotno uverturo k «Aidi»; kompozicija je ležala v Busettu in pride prvič pred javnost v milanski Scali Sedaj pa poročajo z Dunaja, da se je pred kratkim izvajala na nekem tamošnjem simfoničnem kcncvtii baletna vkžka namenjena prvotno za Othella. Balet je napisal Verdi, ko mu je bilo nad 70 let. Značaj baleta je eksotičen ter sestoji iz himne na Alaha in na vojno. Verdi in današnje gledališče. Približno deset Verdijevih oper se drži stalno na repertoarju evropskih in ameriških gledališč. Zadnja leta se s posebno marljivostjo izvaja «Aida»: poleg nje vedno nanovo triumfira trojica: Rigoletto. Trovatore. Traviata. Bolj po-redkoma je na sporedu opera Hernani, in še manj kakor to delo se poje Nabucco: Ples v maskah ima večjo gledališko srečo. Tu in tam vprizori kako gledališče tudi ooero Forza del destino. Othello in Falstaff zahtevata velik aparat in prvovrstno zasedbo. Verdijeve opere v Jugoslaviji. V naši državi se navadno izvajajo naslednje Verdiieve opere: R:go!etto, Trovatore. Traviata. Aida. Olhello, Ples v maskah. Ljubljanska ooera ie zadnja leta vprizorila prva štiri imenovana dela. v preišnjih letih na je bil na ljubljanskem odru tudi Othelo. Anton NeSiat. kapelnik Narod, gledališka v Ljubljani: in Dokaj čudno se nam zdi, če pomisli* rao, da je Verdi, katerega svet še danes obožuje in časti radi njegovih divnih melodij, bil indirekten faktor, buditelj in duševni prvoboritelj ujedinjene Italis jc. Ujedinjenje Italije se ni izvršilo sa* mo z orožjem. Velik delež pri tem ima duševna revolucija, ne v zadnji vrsti umetnost, in sicer tista, ki najbolj diči italijanski narod — glasba. Zmagam Garibaldija, političnim uspehom Cavourja, doktrinam Mazzi* nija, delu vseh patrijotov in mučeniški smrti vseh svobode željnih Italijanov se je pridružil nesmrtni pevec Verdi in s tem ovekovečil in proslavil indirektno dela vseh svojih sobojevnikov. Ko so nekoč naprosili mojstra, naj napiše ita* lijansko himno, je odgovoril: Čemu bi pisal himno, ko je vsaka nota v mojih spevih jasna priča italijanstva. Vsak pomembnejši čas v zgodovini človeštva rodi velike duhove. Tako je hotel slučaj, da se je tudi Verdi rodil v burnem revolucionarnem letu 1813. Kmalu bi vojna vihra ne prizanesla no* vorojenčku. Skrbna mati ga je otela, prenesla ga je v zvonik cerkve neznat* ne domače vasice, kjer je skrila dete, medtem ko so divje tolpe vojaštva po* žiga'e. morile in ronale po vasi. Ni dvo* ma, da so pripovedke staršev in nemir* na politična situacija vplivali in obliko--vali otroško dušo mladega Verdija. Ne* izbrisni spomini preteklosti, misli na težko in nevarno bodočnost so zbujali v bodočem moistru skrbi, tesnejšo ve* ?o z vsemi dogodki in sode'ovanje z novimi strujami. katerih cilj je bil: pro* bujenje naroda, osvoboditev Italije iz* ood francoskega in avstrijskega iarma. Sicer ne vemo. da bi se bil Verdi de* janisko udeleževal gibanj ali vstaj. Že prva njepova dela pa razodeva io gore* čega. svobodoželinega domoljuba. Po raznih neripetiinh. družinsk;h in živ* ljenjskih nezgodah. neusne'ih na oper* nem polju, prinese leta 1841. Nabuka« dnezarja. Ta opera izvojuje Verdiju brilianten uspeh. Vsebina onere slika usodo židovskega n-roda pod tiranskim žezlom asirskega despota Nnbukadue* zarja. Ob spominu na Jeruzalem zapo* jo zasužnjeni Židie krasen zbor, v ka* terem nrevladuie hrepenenje in tužni spomin na izgub'ieni rodni krai. Iste vsebine je opera »I F.omhardi nella pri* ma C-ociata«. Križarska vojska se od* pravlja v sveto deželo, da osvobodi le* ruzalem, sveto mesto, iz rok neverni* kov. Revolucijonaruo misel razviia Verdi dalje v operi »Attila«, kjer nam predoča hunskega mogočneža Atilo in njegov pohod na Rim. Toda čudež usta* vi poganovo vojsko — in tolikokrat razdejani Rim je rešen. V »Musuadie« ri« je milje istotako popolnoma revo* lucijonaren. V naslednjem delu pa doseže Verdi vrhunec svoje prve operne dobe. Še danes živi na svetovnih odrih pretresu* joča zgodba nesrečnega starca, dvorne* ga norca Rigoletta in njegove hčerke Gilde. Menda ni nrišlo sovraštvo, ra* zen v »Aidi«, nikjer do takega izraza, kakor v tem delu. Vsakdo pač pozna monolog Monterona, dialog Sparafucila in Regoletta. Še bolj strašna pa je »Vendetta« na koncu III. slike, kjer besneči starec preklinja dvorjansko za* iego in njihovo nemoralno početje. Prav temna je tudi zgodba ljubosum* nega brata Lune v Trubadurja, kjer vi* dimo strašno bratomorno dejanje. Men* da ni melodika v nobeni Verdijevi operi tako robato*divja in ritmika tako živa kot baš v »Trubadurju«. Večkrat mu ie kritika — posebno tuja — očita* la banalnost. lahkomiselnost, toda po* misliti je treba, da ie »Caba'etta«, »Di auella pira«. »Vendetta«, »Gerusa'em, Gerusalem«, »O mia patria si bella e perdunta« napisana za maso, ki ne trpi zamotanih umotvorov, ampak zahteva iasno, preprosto in razumljivo me'odi* ko. In italski narodi so takrat potrebo* vali živih ritmov, žp-'če. zdrave in mo* ške, potentne me'odike. Itnlija 1. 1848. ie potrebovala moža. Verdi jo ie raz* umel in ji podaril polno srce ljubezni, zato mu je treba oprostiti marsikatero naoako. Seveda se je pozneje Verdi umiril. NVagnerjevi principi so nekoliko oma* ia'i temeMe sivega mojstra, vendar ne tako. da bi bistveno izpremenili njego* vo ustvarjanje. Ideia hrepenenja po svobodi so siste* matično nadaliuie tudi v sledečih Ver« diievih oneruh. Vzemimo zn primer »Hernani«. Mala anekdota nnm Inhko predoči. kako te po nremijrr! ki ie bila vihirno snreieta (zbor »Si videsti I-e™ di Castilin« ie bil nred vojno v Avstriji prepovedan), razdraženo publika po ulicah R'"ma demonstrirala. Ne* kateri duhoviti Rimljani so celo razla* oali 'me Verd' kot s'edi: V * Vivva. F * F.minuc'e. R * Re. d * d'. I * Ttalia. Ri'o ic to 'r>ta 1844. V tem smislu na* dalju'c Verdi ivn:e započeto de'o pre* ko »La Forza del Desteno« in »Ballo in Ruski satirik Saltykov - Ščedrin 1826 « 1926 Knjiga, ki je prinesla Saltvkovu sla« vo, je bilo leta 1865. izišlo delo »Črtice iz province«. Sledile so Satire v prozi. Nedolžne zgodbe. Znamenja časa, Pis» ma iz province. Dnevnik malega me* ščana v Peterburgu. Taškentska gospo« da, Pompadurji in Pomnadurke itd. V teh delih je bičal Saltykov korupcijo tn nevzdržne razmere v Rusiji. Saltvkovo delo je pisano s srčno krvjo. Kar je razkrival slabega, gnilega in trh'ega, je odkril samo zato. da bi koristil domovini. Niegove novele in črtice so polne domislekov. način ohde« lave je originalen, slog čisto poseben. Način izražanja jc moral biti svojevr* sten že radi tega, ker ie cenzura nazila tia to. da se ni povedalo preveč. Odtod alegorične prispodobe, ki iih je pisatelj poln in ki delam prevajalcem v druge iezike velike težkoče. Po obsegu ni Saltvkovo delo posebno veliko: niegova tehtnost je v kakovo* sti. Tukaj ie neprekosljiv in ostane sve* tal vzor vsem rodovom, kar iih bo ro» dila velika ruska mati v bodočnosti. Novo uoi>j v ruskem slovstvu je otvoril pesnik Aleksander Puškin, k a« terega nastop pomeni za Rusijo konec psevdoklasicistične literature. Puškino« va sopotnika sta bila še pesnika Ler« montov in Koljcov, prvi »ruski Byron«, drugi pa »ruski Burns«. Ko se je romantika v tridesetih letih izživljala, je prišlo zanjo nadomestilo v ob.iki realizma. Njiva zanj je bila že preorana. Nikolaj Vasilijevič Gogolj je položil vanjo prva semena. Njegove povesti in romani so dali prozi odločil« no smer. Gogoljevi ljudje so iz srednje« ga stanu, tipi, katere nam je tako dra« stično naslikal, spadajo večinoma med subalterno uradništvo. V ruskem živ* Ijenju je v tem času posebno važen pojav Stankevičevega krožka, ki se je začel zanimati za filozofska vprašanja, in iz katerega ^ta izšli dve važni skupi« tu: Slavjanofili in Zapadnjaki. Slednji so bili v ostri opreki s prvimi. Vodil jih je Hercen s študijem zgodovine, politike in del francoskih socijalistov. V štiridesetih letih sta šli skupini definitivno vsaksebi. V ruski kritiki se je pojavil Visarijon Bjelinskij. On je namah spregledal Gogoljev talent in uganil, da je treba utreti pot novi šoli. Vzporedno so se začeli oglašati: Tur* penjev (Lovčevi zapiski), Gončarov (Vsakdanja zgodba), Dostojevski (Bed* ni ljudje) in Tolstoj (Detinstvo). Manj pomembni pisatelji tedanje dobe so bili: Aksakov. Pisemskij, Grigorovič in nekitere ženske. Socijalno vrenje «redi štiridesetih let je postajalo čedalje močnejše. Svoboda besede se je vedno bolj krčila. Najtežji udarec pa je zadel rusko inteligenco v domovini, ko je vlada odkrila zaroto Petraševskega. Njene posledice so zna* ne: Dostoievskij je moral v Sibirijo za dolga leta in malo ie manjkalo, da ni sploh umrl na morišču. Po Gogolju so pisatelji risal: v lepih knjigah predvsem ljudstvo. Reformna dobn. ki ie sledila nastopu vlade Alek* sandra II., pa je rodila nekaj prav žlaht* nt novelistike, na katero je ruska lite. tatura lahko ponosna. Med pisatelji te zavzema posebno mesto satirik Mihajl Jevgrafovič Saltykov, s psevdo* nimom Ščedrin. Saltykov*Ščedrin je prišel na svet dne 27. januarja 1826. v tverski guberniji. Oče mu ie bil dober posestnik. Dal je sina v šolo, in sicer v licej v Carskem selu. Dovršivši študije, je stopil Saltv* kov v državno službo. A že po štirih letih se je moral umakniti v Vjatko. Povod za premestitev so dale njegove satire, ki so žgoče in neusmiljeno biča* le rusko družbo. Šele. ko je zasedel pre* stol car Aleksander II., so oblasti po* nravile krivico ki so mu jo bile priza. deiale. Toda Saltykov je čakal uu. Bil ie spr* va sotrudnik »Sovremenika«, potem pa sourednik »Otečestvinijeh zoniskov«, katere ie vlada ustavila leta 1884. Serge j Jesenin Prostovoljen zaVJuček težke 3uSevne drame Serceja Jesenlna le vzel Rusiji pred par tedni njenega naibnlj Izrazitega pesnika sedanjosti. «rdexega Puškina«. 2e veliki romanopisec Turgenjev Je označil ruskega kmeta kot večno uganko in novo sfingo. Pisatelji, ki so slikali ru«ko vas pa so slabo poznali njeno deiansko stanje. Opevali so vefln^nia revščino in pon!žno vdanost usodi. Sele sedaj živeči Bunin le odkril v duši ruskega kmeta obup in iezo ter sebično besnost. Buninu niso hoteli dolgo časa. verjeti. Toda njegovo analizo Je neusmiljeno potrdila viharna in krvava agrarna revolucija, ki Je omogočila zmago boljševikov. Jesenin je prvi pristni pesnik sodobnega ruskega mužika. Njegovi prvi verzi so bili še preveč revolucionarni, da bi bili umetniški. Pozdravljal je v njih pilano smrt, ld pleše ob kmečki h-rmoniki Preklinjal ie v imenu kmeta pravoslavno, ponižno preteklost. Njegovi junaki so grozfli, da bodo «z zobmi izruvali Bogu brado-, in si poiskali »novega Boga». Te nebrzdane slike v Je-seninovi poezij! so nastale pač pod vplivi umirajočega predvojnega simbolizma. Takrat se je poročil lesenin s slavno ameriško plesalko Isadoro Duncanovo. Bil ie ponosen na lakaste čevlje, na cilinder in na potovanje z letalom Toda že takrat ie oblikovala niezova miselnost sanja o »gradu Inoniji, domovin boga življenja«. V njem je že tedai tlelo podzavedno kmečko sovraštvo do meščanske kulture. V poznejših letih je obledelo njegovo komunistično navdušenje. Spoznal ie, da starokopitnemu poljedelcu ni mesta niti v bodoči, kaj šele sedanji socialistični državi Oloboko se ie zamislil v svojo tragiko .zadnjega pesnika ruske vasi». Zapel je •Zadušnico« kmetu, k' sovraži »po pločevini smrdeče proletarsko mesio«. 2e takrat (1. 1921.) je slutil mladi pesnik, da «oo kmalu odbila njegov? ura». Tako je nastala čuvstvena slika neumnega žubčka, ki bi rad prehitel jekleni vlak v stepi. »Mili bedaček«. pravi na nekem mestu, že davno so minuli časi. ko Je velja! dober konj dve lepi jetnici. »Sedaj kupuje Rusija nove vlake za cente konjskih kož in mesa!» Ko ga |e komunizem razočaral, se je iz-premenilo tudi njegovo razmerje do starega življenja. V krasnem »Obisku pri svojih« ponavlja besedo deda o svojih sestrah-komunistkah rekoč: »Ta sodrga mi ne da moliti in me zasmehuje.« Pesnik pa zasmehuje sestro m se roga njenemu »debelemu Marksu«. ki ga berejo v hiši kot evangelij. O njem pravi sam: .Nisem ga bral niti ob slabem vremenu, ker je predolgočasen« Nekoč kmečki potepušk* fant in pastir, se je vdal Jesenin pijači Napadal je ž de io si Je končno skrajša! življenje Povedal pa je, da ne očita krivde nlf sebi niti drueim. Na grobu ie žele' imeti napis: »Ljubil ie domovino, kakor ljub piianec svojo b"«-rn< O' V literarni zgodovini bodo osiVe njegove številne krasne pesmL Leto 1876 ie v slovenski literaturi posebno znamenito. Dalo nam je dva revolucionarna duhova, ki sta prekvasua naše lepo slovstvo koncem prešlega stoletja: Dragotina Ketteja ter Ivana Cankarja. Župančič in Mura sta prišla šele pozneje. Cankar se ie rodil v majniku, Kette v januarju. Luč sveta je zagledal v Premu na Notranjskem, kjer je bil njegov o<~e ljudski učitelj in organist. Mati mu je ur»rla zelo rano; v mladeniških letih u je sledil še oče in Kette je ostal v življenju sam. . Ni dvoma, da ie ta poiozaj življenja vplival nani ter oblikoval njegovo miselnost. Napravil je iz njega moža, spo-znavajočega, da je življenje »sovrastvo, večen boj«. Baš ker pozna življenje m njegove senčne strani, ne želi Kette v znanem sonetu, da bi stopil oče iz groba ven; želi mu le pokoj in sladko spanje v grobu. Toda žalost ni pri Ketteju tolika, da bi ga pahnila v obup in resignacijo. On je na zunaj vesel, razposajen fant, ki čuti v svojih prsih neskončen vHip večnega časa in njegovega gospodarja. Zaveda se, da zastrupljeno življenje nima cene. Tako začne romati po domači zemlji, ptide na dolenjsko stran, tja, kjer stoji »jaerned visokorastoči«, kjer v beli pristavi domek se skriva, pa zapoje na koncu tisto znano slovensko »En polič ..A ko nastopi svoj »Izprehod« in se mu v samoto kradejo žarki, ljubki otroci prostosti, se zamisli nad seboj in nad življenjem; veder je, vendar pa že ne več razposajen. Zaveda se resnosti, ki spremlja človeški žitek in bitek. V tem stanju piše »Črne noči« in se bliža »svojemu Bogu«. « V Ketteju je vtelešena vsa tista šepavost, natumost, neprisljenost, ves humor. ki preveva zdravega človeka na naši zemlji. On je doma povsod, v kmečki baladi in gosposki romanci, v za-faavljici in satiri Brez zlobe v naivno-porednem slogu poje pesmico o pisarju, ki napiše za denar vse lepo, pobotnico ln tožbo. In pristen kakor je, se spravi eelo nad škofa: »V Ljubljani je brlog: to je škofija, kraljuje v njej dihur, to je Missija«. Drago je moral Kette plačati to svojo mladostno razposajenost. Vrgli so ga iz šole na cesto. Strogi cerkveni dogmatiki niso videli v njem človeka, temveč grešnika, ki mu je treba naložiti kar se da trdo pokoro. Kette je pokoro dela!, kazen prenašal, ampak zopet tako, kakor je najboljše vedel in znal. Pisal je pesmi. Iz lastnega gorja ie vstvarjal nove radosti iz lepote, ki jo je imel v sebi. V »Koncu literarne krčme* poroča Ivan Cankar, da se je pripravljal Kette na roman, v katerem bi popisal našo preteklost. Mislil je tudi na dramo, pri tem pa si je sam snažil čevlje, ker ga je bilo sram strganih podplatov. Ker je po krivdi drugih moral ubijati čas, ne da bi hodil v šcio, je moral kmalu k vojakom. Poslali so ga k tedanjemu 97. pešpolku v Trst in ga uvrstili med prostake. Kette, ki ie bil mnogo prestra-dal, ni bil kos naporom trtrujajočih ter izčrpavajoči!! vaj. Prehladil se je, vlila se mu je kri in njegova usoda je bila zapečatena. Spoznavši, da ne bo koristil vojaškemu stanu, so ga zdravniki poslali nazaj domov. t. j. v Ljubljano. Kette se je vrnil iz Trsta in ie šel k svoji stari študentov-ski materi, katere tip je že med vojno v Ljubljani rtiočno obledel. Svobode ni Kettejevega rojstva užival posebno dolgo. Slabotna pljuča so ga kmalu vrgla na posteljo in v nji ie sanjal do zadnjega diha o jugu in vtisih, katerih mu je bila duša polna. Končal je z izpovedjo »Moj Bog«. Kakor klic po življenju se glase njegovi verzi: »Glej, mislil sem, da bi mogel živeti brez tebe kdaj, brez svojega Boga____ A naj li rastejo vonjivi cveti brez solnca sredi jasnega neba? Zato prešini me, o Bog, zaneti mi večni žarki ogenj v dnu srca!« Hiša smrti slovenske moderne, ljubljanska cukrarna mu ni več mogla vrniti zdravja. Ljubljansko narodno ženstvo mu je sicer po svoji moči lajšalo zadnje ure s tem, kar je nabralo zanj, smrt pa je bila neizprosna. Pesnik je umiral in ( 26. aprila 1899 je na Poljanah podlegel j sušicl Ob smrtni postelji je bi! navzoč j Anton Aškerc, ki je zaiisni! Kettejeve j oči. Kako mu je bilo pri srcu, ko je videl i umirati mladega nadarjenega poete, je j povedal v »Intermezzu pomladnega ! jutra«. ♦ ! Kette spada po svoji kratki dobi živ-\ ljenja v vrsto velikih poetov romantike, j ki so tragično zgodaj zaključili svoje I življenje. Pomislimo samo na Byrona, j Puškina, Lermontova... Vsi ti so odšli ! ne da bi se izpovedali do konca. Toda j Kette — ki njihovi družbi ne de'a sra-\ mote — je ugasnil najmiajš med njimi. | Byron je bil star, ko je umrl, 37 let, Pu-j škin približno toliko, Kette pa je jedva j prekoračil svoje 23. leto. Nehote se vsiljuje človeku misel, da 1 je liil Kette določen za nadaljevanje ! Prešernovega deln. Njegova zgodnja do-I zorelost in tisoč drugi okoliščin govori j za to. Smrt mu je na žalost prerano j upihnila luč in še v tistem bornem živ-j ljenju, ki ga je srne! živeti, so mu metali i polena ped noge ljudje, ki se ga dsnes ; ne spomnijo niti z eno besedo. Nemški načrti in fantazije Veienemški nacijonalci gojijo še vedno osvojevalne namene, istočasno pa sanjajo o zbližanjn z Jug o slo veni.., j Dragotln Kette: Kisetev samogovor ' (Iz dvodejanske burke »Naši dijaki«, M i se je našla v ostalini proL štreklja.) Kmet vstopi: O tristo zelenih hhudi-čev, tega si pa ne bi mislil, da je Ljubljana tako čudno mesto. Grem, grem skozi Špitalske ulice, pridem do neke stare branjevke blizu neke cerkve, pa jo vprašam: Mamica, rečem, mamica, vi gotovo veste, kje zlato prodajajo po prav nizki ceni. Pa vi, botrica, bi mi tudi morebiti vedeli povedati za kakega padarja ali pa doftarja. kakor jim v Ljubljani pravijo. O ja, mož, pravi, vem, vem, če hočete kaj zlatnine kupiti, kar naravnost jo mahajte po trgu, boste že kaj zlatega videli, dohtarja pa dobite tam konec ulice, veste mož. Vem, vem, pravim, Bog piati vam mamica, pa grem... kmalu bi se spotaknil na tistih kroglah, torej zakolnem, Bog pomagaj, človek si ne more kaj, jaz zakolnem: hudič! »O Ježeš, za pet ran«, se oglasi babura, kaj preklinjaš Boga, ti spaka vražja ti. A jaz si misiiin, pred cerkvijo se ne sme kletf, pa se ne sme. Hitro jo pobrišem k dohtarju. Jaz sicer sain ne vem, po kolikih stopnicah sem dokoracal do njega, ali sem tudi vse pozabil. Komu se pa tudi ne bi v glavi zmešalo, če kaj takega doživi. Jaz pridem k doftarju pa mu ora-vim: Gospod, mene glava dostikrat prav zelo boli, pa trga me, trga. Pa ste močen, me vpraša. Za metat se pač nobenega ne vstrašim, gospod, sem rekel. Kdo bi si pa tudi misli, da se bom mora! s takim pravim živim vragom metati (se prekriža). Boste pa držali, pravi zopet doftar. Makari pet centov. A-a?! ostrmi, tega pa ne bi se nadejal, no — potem pa boste že lahko to držali pravi, in mi da dva klinca v roke. E gospod, nikar norca ne brijte z mano, mu rečem, a on: le držite, le držite! I, kaj bom drža!, pravim, ne, držal pa ne bom, čemu? In hočem preč zagnati. E nič ne bo, se smeje doftar. In res, jaz se vstrašim, vrag me drži kot klop, ko smola. 9 9 9 9 h ■ a u Akcija za zbiižanje Nemcev in Jugoslovenov Vedno češče se pojavljajo med Nemci glasovi, ki priporočajo nemško-jugo-slovenski sporazum in čim najtesnejše zbiižanje med obema narodoma. Zanimivo je, da so glasniki te ideje večinoma iz nemškonacijonalnega tabora, kar mora presenečati vsakogar, ki pozna mentalltdto te gospode iz pred vojne. Tako je lani priobčila dunajska »Dca-tsehe Zeitung*, ki predstavlja mišljenje vsenemški stranki blizu stoječih krogov, članek, v katerem se živo zavzema za sporazum med Nemci in Jugo-sloveni, povdarjajoč, da ni med tema narodoma nobenih bistvenih spornih točk, kolikor pa jih je, so to samo nasprotja, ki so umetno vprizorjena. Nemce in Jugoslovene sili k sporazumu obojestranski spor z Italijani in skupni nastop jugoslovenske in nemške manjšine v Italiji pri zadnjih volJivah je prvi korak k zbližaniu in h kasnejšemu popolnemu sporazumu. Tako «Deutsche Ze!tung». In res se zdi kakor bi se razmere dejansko razvijale v smeri, kakor da pride v ne baš dolgi bodočnosti do izravnanja gotovih spornih točk me Nemci in Jugosloveni Lansko jesen je prišlo na zasedanju mednarodne organ'zacije narodnih manjšin v Ženevi ne samo do razgovorov, marveč celo do neke vrste sporazuma o bodočem skupnem delovanju med jugoslovansko narodno manjšino v Italiji in med nemško narodno manjšino v Jugoslaviji. Kot sad tega sporazuma moramo smatrati znano spomenico predstaviteljev nemške manjšine v Sloveniji na avstrijsko centralno vlado na Dunaju in na koroško deželno vlado v Celovcu, v kateri pozivajo merodajne avstrijske kroge, naj dado koroškim Slovencem vse pravice, ki jim gredo po s a i niCge rmatoskl mirovni pogodbi. Nekateri nemški krogi pa gredo v tem oziru še dalje in ne zagovarjajo samo jugoslovensko - nemškega sporazuma, marveč propagirajo celo idejo, naj bi se 'preko sporazuma ustvarila Jugoslovensko - nemško - angleška zveza. To originalno Idejo zastopajo «Karnt-ner Monatshefte«, ki 5zVaiajo na predpostavki, da je nemško - jugoslovensko j zbiižanje Stvar, ki se sama ob sebi ra-j zume, med drugim tole: I «Blok Anglije, Nemčije in Jugoslavi-! je se nam zdi povsem mogoč. Sdmtpati-j je v politik1; resnih intelektualcev pač ne igrajo nobene vloge, še manj pa v krogih gospodarsko hladno mislečih in zato dalefcovidnih politikov. Kes je, da se številni Nemci (zlasti med nami Avstrijci), kakor tudi številni Jugosloveni Iposebno med Slovenci) nagibajo k bajeslovno luksurjoznemu mišljenju, da se lahko bore proti vsemu svetu. Njim nasproti se sklicujemo na največjega Nemca (Bismarcka), ki je odklanjal takšno mišljenje... Avstrija ae more nikdar računati na pošteno, prijateljsko mislečo Madžarsko. Tudi Nemčija, vsaj republikanska Nemčija ne bo hotela žrtvovati Graui-ščanske. Ta je nemška in mora ostati nemška. Neizprosno sovraštvo Madžarske pa jc Jugoslaviji še bolj gotovo, ker bi se iz rivsditetnih vzrokov na Balkanu Rumurijja lahko pobotala z Madžari Predvsem pa imamo mi in Jugoslavija enega velikega skr.pnegz sovražnika: onega, ki se ni zadovoljil, da bi nam (?!) ugrabil Trsi, (s katerim ne ve ničesar napraviti) |n Trbiž, Jugoslove-nom pa Reko in Zader in ki razen tega kaže, ker se oba soseda ne moreta najti razumljiv apetit še na Tirolsko in Dalmacijo. Mussolni danes še lahko izrablja Ninčiče jn Mataje za cenene tri-umfe. Toda njih uradniško korektnost moramo ceniti samo kot tako in je ne smemo smatrati kot izraz dejanskega narodnega mišljenja. Narodni interesi zahtevajo nujno, da vsi zapostavimo vse, kar nas leči in uvažujemo samo to, kar nas druži...» Interesantna izvajanja, ki slone v marsičem na realnosti! Ntmci in Jugo- sloveni naj odlože bojno sekiro, naj se jned sabo pobotajo, da lahko z združenimi silami vržejo ob tla skupnega sovražnika Italijana! Na prvi pogled nadvse simpatična Ideja, a vkljub temu med Jugosloveni menda ne najde mnogo navdušenih pristašev. Slovane je naučila že zgodovina da so napram Nemcem oprezni tudi takrat, ko se jim bližajo z darovi Timemus Germanos. et dona ferentcs! Nemcem očividno ne gre toliko za južno Tirolsko, kakor predvsem za Trst, saj «Monatshefte» izrecno pravijo, da so Nemcem Italijani ugrabili Trst. In da se Nemci zopet polastč Trsta v to jim naj pomagamo mi Jugosloveni, pomagamo jim naj, da se polaste zemlje in jadranske obali ki ni bila nikdar ne nemška, na Italijanska, marveč naša? Ne, tako naivni nismo! Raje imamo na jadranski obali in v Primorju Italijana, s katerim že obračunamo, ko pride čas za to, kakor Nemca s katerim bi bila borba za našo narodno last stokrat težavnejša, kakor s sedanjim našim laškim sosedom. A še eno Je, kar dela nemške ponudbe za nas nesprejemljive, to je, da naj bi bilo žrfvcno jagnje naša slovenska Koroška! Koroško vprašanie je bistveno pri razpravah o nemško - jugoslo-venskem sporazumu in seveda ne bo postavljeno v kot z nobenimi opozori-tvami. da pridobitev »klerikalnih koroških Slovencev* ni niti v slovenskem, niti v jugoslovenskem državnem interesu. Diskusija o jugoslovcnsko-nemškem problemu ie bila v ostalem postavljena na dnevni red posredno budi z nedavno debato v italijanskem parlamentu, kjer se je od fašistovske strani posta, vila teza, da je treba organizirati romansko obrambo proiti nemško-slovan« ski opasnosti... t PrcI literatura »Razkosanje Štajerske«. Takoj po prevratu so se vrgli avstrijski Nemci na literarno delo, da bi s propagandnimi spisi pod videzom znan-stvenosti vplivali na odločitev mirovne konference in rešili to, kar so jim avstrijski politiki jn avstrijske vlade s svojim imperijalističnim, a deloma brezuspešno germanizatoričnim delovanjem zapravile. Izšla je dolga vrsta »F!ug-blatter fur Deutschosterrelchs Rechts«. Celo graška univerza se je oficijelno vpregla v propagandno delo in izdala posebno spomenico »Denkschrift des Akademischen Senats Graz», v kateri je med drugimi nemškonacijonalni zgo dovir.ar Pirchegger razpravljal o južni meji nemSce Štajerske. Tedaj so Nemci še upali, da bodo reši!! za Avstrijo ne samo Kozjak in Dravsko dolino z Mariborom, ampak tudi Pohorje, Dravsko polje in celo Slovenske gorice pod pretvezo geoloških mej. Mariborčan J. S6!c!t je leta 1919 ponatisnil v Gradcu svojo nedovršeno razpravo o Slovenskih goricah iz »Mltteihmgen der geo-grafisehen Gesellschaft Wien», da bi se pokazalo vsestransko zanimanje nemških znanstvenikov za kraje, ki so jih smatrali za sporne. Toda vse avstrijsko »znanstveno* prizadevanje je ostalo brezuspešno. Ostalo je samo upanje, da jim ostane vsaj Apačka kotftna, ki je po »mariborski pogodbi* ostala še začasno v avstrijski ud r a vi do ratifikacije sen?er-menske pogodbe, ki se je zelo zavlekla. Tudi razmejitvena komisija je cd e! ovala« s polževo naglico. Tedaj so Nemci ustanovili tednik »Deutsce Grenz-wacht», Id je dokazoval upravičenost avstrijskih zahtev in v obmejnih kratili vzbuja! nezaupanje in nezadovoljnost z Jugcslovenskimi oblastvl. Graški vseučilišči profesor Arnold LuscMn-Eben-greuth, rodom iz Kranjske, pa je izdal obširno »znanstveno« spomenico «Die Zerreissttng der Ste!ermark». kl Je izšla v tisku in bila takoj prevedena v angleščino. Svoje znanje slovenščine je Los dri n porabil v ta namen, da je s ci- tati najrazličnejših slovenskih pisateljev skušal dokazati svojo trditev, da je v interesu prebivalstva južne Štajerske, da sega avstrijska meja do — Vitanja. Posebno je pobijal znanstveno delovanje našega zgodovinarja profesorja dr. Kovačiča, ki je bil tudi naš izvedenec pri mirovnih pogajanjih v Parizu. Odkar je tudi Apačka kotlina defini-tivno naša, Nemci ne drže križem rok. Najbolj delavni so tisti Nemci, ki so bodisi kot uradniki ali učitelji ter profesorji ali pa z Sudmarkino pomočjo kot obrtniki «privandrali» v naše kraje ter pod vladno zaščito tukaj gospodovali. Že več let so pripravljali knjigo o deželi svojih sanj. Izšla je koncem leta 1925 pod naslovom »Siidmark«. Krasno opremljena, na finem papirju in s številnimi slikami bi naj vse bivše «Spod-nještajerce» spominjala na naše lepe kraje in jim vzbujala nado. da se morda kedaj še — vrnejo. «Doch im ver-hflllten Leben eins bleibt offen, das wie ein Himmelslicht erstrahit: das Hoffen.» Ta najnovejša propagandna knjiga, ki je izšla v opremi, kakoršna v naših razmerah sedaj sploh ni mogoča ima zelo raznovrstno vsebino. Petinštirideset pisateljev je v šestinpetdesetih daljših in krajših člankih prispevalo h knjigi ki jo je uredil meščanskošolski ravnatelj Fr. Hausman v Feidbachu. V knjigi najdete vse, kar je moglo naše nekdanje Nemce zanimati: od deloma temeljnih znanstvenih razprav o zgodovini, zemljepisju, geologiji, umetnosti gledališču, glasbi, časnikarstvu, sadjarstvu, vinarstvu itd. itd. do poročil o »kulturnem delovanju« nemškega Schul-vereina in Siidmarke in mladostnih spominov znanega bivšega graškega višje-jega državnega pravdnika Amschla na Maribor, Ptuj in Haloze, ki pa bi bolj spadali v podlistek kakega lokalnega Bstiča. Dočim dr. Walter Schmid znanstveno ugotavlja, da o bivanju germanskih plemen na južnem Štajerskem ne priča nobena izkopina, pač pa da so se našli staroslovanski grobovi pri Celju, v Zgornji flajdlni. na ptujskem gradu, v Središču in pri Slovenjgradcu, je tendenca skoraj vseh drugih člankov, da dokažejo, da Imajo Nemci historične pravice do bivše Spodnje Štajerske. Baravalle celo trdi, da so Nemci morali stradati, da so mogli vzdrževati šole, dunajske vlade pa so obsipavale Slovane z denarjem iz nemških davkov, da so si postavili svoje šole, cerkve in trdnjave (Trutzburgen). Nemška temeljitost torej ni velika Trgovski posli poviročujejo mnogo skrbi ln mnogokrat m« )c glovo tako močno bolelo, da sem mislil, razpočiie te bo. Soprofla pa | mi je naivetovola rdravllo Aspirin- tablete ©ajs* ln hvala njim, da so te muCne bolečine Izginile. Pristnost teh tablet se poina po modro-belo-rudečl varstveni / fj znamkL / /j Zast9*stva M. Eastar, gtjabifa&s. Goriš Pilniak: Leto življenja Pesem sibirske tajge. I. Na jug in sever, vzhod in zahod — na vse strani stotine vrst okoli — so tekli gozdovi in !ežaia z mahom zarasla močvirja. Stale temnorjave cedre in smreke. Pod njirni so rastle v neprehodni goščavi jelka, oljšniki, krhiike, brin in pritlikave breze. A na malih jasah med grmovjem, v plasteh šota, ki so jo obdajale brusnice in mahovnice, so ležali v mahu nevarni »studenčki«, brezdanji in z rdečkasto vodo na površju. V septembra je prišla zima — petdeset stopinj pod ničlo. Padel je trd, temnomoder sneg. Samo tri ure je sijala dnevna luč; ostali čas je bila noč. Nebo se ie videlo težko in se jc spustilo nizko nad zemljo. Zavladala je tišina; le v septembru so še tulili losi. ki so se tačas parili; v deccmbru so rjoveli volkovi; ostali čas je bilo tako tiho, kakor je tiho v pustinjah. Na hohnu pri reki je ležala vas. Navzdol k reki je padala gola strmina h temnorjavega granita in belega skrilavca. vsa izbičana od vode in vetrov. Na obrežju so stale zavaljene temnorjave hiše. Reka je bila velika, mračna in hlad"?.; žalostni modrikasto črni valovi so bili nasršeni kakor ščetine. Koče so potemnele od starosti; visoke, naprej zakrivljene strehe je iupalam zarasel zelenkast mah. Okna so zrla slepo v svet. Okoli koč so se sušile zanke. Tu so živeli lovci sibirske divjačine. Cez zimo so odhajali na dolgo časa v tajgo in lovili zverjad. II. Spomladi so poplavile reke: široko, prosto in mogočno. Drveli so težki valovi, dolbeč rečno korito; od njih je prihajal vlažen, zamolkel šum, ki je vzburjal in budil nemir. Tajal je sneg. Na smrekah so zrasle smolaste sveče in so vonjale krepko in zdravo. Nebo se je razmaknilo višje nad zemljo in se modri!o; ob zori je bilo lahno zelenkasto vabljivo otožno. V tajgi se je po zimski smrd razmahnilo prvo živalsko delo — rojenje. Vsi prebivalci gozdov — medvedje, volkovi, losi, lisice, polarne kune, sove, uharice _ so tonili v pomladansko radost rojenja Na reki so vreščavo kričale gage, labodi Ln gosi. V večerni zarji, ko se je nebo pre-lilo v lahno zeleno bojo. da bi postalo čez noč atlasnosinje in polno zvezd: ko so vtihnie gage in labodi in se je v mehkem in toplem vzduhu oglašalo zgolj mrčanje medvedic in hrestačev, — so se na rebri ob reki zbrala dekleta. Pela so pesmi o Ladi in plesala kolo. Iz tajge so se vrnili z zimskih lovov fantje-lovci in so se tudi zbrali ob reki. Ostro je padalo pobočje navzdol v vodo. Spodaj je šumela reka. Zgoraj se je razpenjalo obnebje. Vse je utihnilo; ali razbral si v tišini, kako roji in polje življenje. Na vrhu brežine, kjer so na granitu in skrilavcu poganjali redki mahovi in pocestne trave, so dekleta posedla v tesno gručo. Oblečena v jarke obleke, so se videla krepke in bujne; pela so otožne in široke starodavne pesmi in upirala poglede nekam v temačna zelenkasto meglo. Zdelo se je, da pojo svoje bogate in široke pesmi zavoljo fantov, ki so stali kakor silhuete okoli devojk in se razbrzdano hohotali, prav kakor samci v šumah pred rastitvijo. Takšen je bil zakon v vaseh ob tajgi: Prihajali so fantje m si izbirali žene, prepirali se zavoljo njih in ubijali dru:.; drugega; a dekleta so bila ravnodušna in so se v vsem pokorila moškim. Prepirali so se fantje, rohneli, se tepli in hrumeli — oni, ki je zmagal, si je prvi izbral ženo. In tedaj sta se vzela on in ona. III. Marina je bila stara dvajset let, ko je šla na ježo ob reki. Čudovito je bilo zgrajeno njeno visoko. malce težko telo s krepkimi mišicami in zamolklobelo kožo. Grudi, život, pleča, boki, noge so se ji črtale ostrokrep-ko, prožno in vzhoklo. Visoko so se dvi-saie okrogle, široke nedri. Imela ie jako črne, tezlce lase, obrvi in trepalnice. Oči so bleščale črno in vlažno in so imele globoke zenice. Lica so rdela v golobje-sivih odtenkih. A ustne so ii bile mehke, pohotne, zelo rdeče in velike. Hodila je vsekdar počasi, dvigajoč močne noge in jedva premikajoč prožne kolke. Priiiaiala je na obrežje med devojke. Pe!e so devojke svoje pesmi — zateg-njeno, vabeče in gorko. Marina se je vzleknila med dekleta v gruči; ležeč s hhrbtom na tleh, je zaprla meglenaste oči in zapela In plavala je pesem, točila se v širokih in svetlih krogih in vanjo, v pesem, se je vse izlilo. Upehano so se zapirale oči. Toposladka bolečina je gomezela po nedotaknjenem telesu. Neznana slast je prijemala srce in se je zde!o, da medli; od srca se je razlezla medlim po krvi v roke in noge, da so odrevenele v nji. in je šla v glavo kakor megla. In Marina se je strastno iztezala, vsa medlela in se izlivala v pesem in pela; zdrznila se je le ob vzburjenih, strastnih moških glasovih. I nko je prišla pozneje domov v zatohlo čumnato. se je zarila v posteljo; zataknila je roke pod glavo, da so se ji grudi vzbočile in napele; izprožila je noge in odprla na široko temne, meglene oči; zagrizla se je v ustna in poslušala dolgo v svojih udih medlo pomladansko dremavico. Dvajset let je bila stara Marina: od rojstva je rasla kakor osat na rebri; — prosta in sama — med lovci zverin, v tajgi, na pobočju, ob reki IV. Demid je živel v lovski bajti Tako kakor vas je sta!a tudi lovska bajta nad reko. Nad njo je bi! holm s strmimo. Blizu nje se je začenjala ta-' a.; tik k bajti so segale s temnozelenimi šapami tajgine cedre in smreke. Daiej se je videlo odtod: nemirna, temna reka, vasi ob njej, temnovišnjeva in na obzorju zobčasta tajga, pa nizko in težko nebo. Bajta je bila zgrajena iz brun; imela je bel nebarvan, iz ogromnih smrek stesan strop, ki se ga vsega pokrile medvedje, losove, volčje, lisičje in hermelinie kože. Na stenah, na podu — povsod so ležale kože. Na stokih si videl smodnik, šil o in karteče. V koteh so bile r.a kupu na-stave, zadrge in pasti. Viselo ie orožje. Čuti! si oster in krepak žarah zdeio se je, da so se zbrale vse taigine vonjave. BiH sta dve izbi s kuhinjo. Sredi prve je stala miza, ki jo je izdelal sam bajtar. Bila je velika, s stoici naokrog, ki so bili pokriti z medvedjo kožo. V tej izbi je bival Dcmid, v d/ud izbi pa je žive! mladi medvedič Makar. Dcmid je ležal doma na svoji medvedji postelji. Ležal ie dolgo in nepremično in poslušal svoje zajetno telo; poslušal je, kako živi tek, kako mu kroži v žilah krepka kri. Potlej je prisiopil k njemu medved Makar. mu položil na prsi težke šape in prijateljski vohal človekovo telo. Demid je praskal medve- Kulturni pregled i Gledališki repertoar ji Ljubljanska drama Začetek ob 20. uri. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: .Henrik TV.». A. Petek, 29.: «Druga mladost®. B. Sobota, 30.: «Naša kri». Premijera. Izv. Nedelja. 31.: «Obrt gospe Warrenove». — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ljubljanska opera Začetek o b pol 20. uri. Sreda. 27.: aZvedave ženske® D. Četrtek, 28.: Vojaška predstava. Izven. Petek, 29.: uA da.. C. Sobota. 30.: Zaprto. Nedelja, 31.: ob 15.: «Rigoletto». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko gledališče Začetek ob 2U uri. Sreda. 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: »Žlahtni meščan*. C. Slovenski Shakespeare Društvo slovenskih književnikov je v zadnjem času sprožilo vprašanje organizacije tlovenskega prevodništva in se le na zadnji seji celo izreklo za lastno založbo, ki bo izdajala prvovrstna dela v najboljših prevodih. Med pisatelji, ki naj se presedelo, stoji v prvi vrsti in na prvem mestu Shakespeare. Ta akcija je vse hvale vredna tn zasluži, da jo podpre vsa naša kulturna javnost. Shakespeare ie najmnogovTstnejšI pisatelj kar jih premore svetovna literatura; vsi narodi črpajo iz njega in se učijo Iz njegovih del. Genij Shakespearjev je tako mogočen, da se njegovemu vplivu ne moTe ubraniti nihče, ki ga ie začel spoznavati. Da ie bila naša prevodna literatura doslej le slučajna, kaže tudi dejstvo, da imamo Shakespearja doslej prevedenega le posamič. Noben prevajalec se ni upal sistematično lotiti njegovih dram in nam lih prevesti od kraja. Cankar je poslovenil dve deli, Funtek eno, Zupančič pa vse ostalo, kar imamo sedaj v našem jeziku. Bil bi pa necdpustljiv greh, če bi danes ostali na tretjini pota ter mirno čakali priložnosti in dobre usode, da nam prinese prevode ostalih del. Treba je energično zastaviti vso iracijativo, da se prevede celoten Shakespeare. Ta ideja se je izkazala za potreboo. Sedaj jo je treba izpreimeniti v dejanje. Društvo slovenskih književnikov pa je postavilo našo javnost, ko se je odločilo za izdajanje Shakespearja, na preizkušnjo. Ker je brez sredstev, nudi lahko sarno to, kar ima. In to so prevodi, dobri, prvovrstni prevodi. Oton Župančič je pripravljen prevesti vsega Shakespearja, ki nam Je potreben. Da se pa to omogoči, potrebuje Društvo književnikov podpore celokupne slovenske javnosti. Društvo bo razpisalo subskripcijo in Shakespeare bo začel izhajati le tedaj, če bo dovolj refiektantov. Ne dvomimo, da se dar.es sleherni omikan Slovenec zaveda, kaj pomeni celoten Shakespeare To ni samo naše najboljše spričevalo popolne kulturne afirmacije, naša vstopnica v kolo evropskih narodov; mnogo več je. Od dobrih prevodov prvovrstnih pisateljev zavisi tudi nadaijni razvoj in kakovost slovenskega odra. Po tem, kar bomo imeli v našem jeziku, se bo ravnal tudi naraščaj, ki se pripravlja na igralski poklic. Priložnost imamo, kakor nam še ni bila dana odkar živimo. Vsa slovenska javnost mora priskočiti akciji Društva slovenskih književnikov na pomoč. Shakespeare je velik temelj, r.a katerem moramo zidati stavbo našega gledališča, naše kulture in naše splošne izobrazbe. Glasovi o Kaši upodabljajoči umetnosti Beograjski »Starinar« (3. serija, 2. knjiga, 1925), ugledna srbska arheološka revija, katero ure'uje N. Vulič, prinaša v svojem zadnjem zvezku med mnogimi odličnimi prispevki dve razpravi, ki se pečata z umetnostjo slovenske zemlje. Prvo, pod naslovom: »Umetnost situle iz Vača«, je napisal ljubljanski univ. prof. dr. Vojeslav Molž. kri sedaj predava na slovanskem Institutu v Krakovu. Predmet njegove razprave je kiepana dekoracija znamenite situle iz Vač, iiguraha in živalska dekoracija v treh pasih. Avtor popisuje veliko množino podobnih spomenikov, ki izhajajo deloma iz Slovenije, deloma iz Balkana ta Iz drugih evropskih krajev ter prihaia do zaključka, da je situla iz Vač Izredno delo venetske toreutike tn da predstavlja Po svo g dekoraciji popolnoma zrelo delo, ki nima neposrednih zvez z ostalimi znanimi spomeniki. Druga Starinarjevn razprava, ki ie posvečena naši umetnosti, je spis drja F. Sttfleta: »Freska u crkvi sv. Primoža kod Kamnika«. Znamenite freske v nekdanji romarski cerkvi so bile že večkrat prednost literarne obdelave. Sedaj določa dT. Štele o temeliitl razpravi na podl-agi strokovnega popisa, kateremu je pride.iajn:ka prof l.ju ba Rabič mlajši, za biaeainika pa g. Hinko juhn Poleg Imenovanih sede v odboru društva še gg. Ivan Meštrovlč, Marijan Tiepše. losip T"rka!j Ivo Kerdič. Torni-slav Krteman, Robert Jean Voita BraniS, Ayno Leyno Finska je izgubila najboljšega svog-h pesnikov. Rojen leta 1878. je bil Ayno Leyno tudi kritik, časnikar in prevajalec. (Prevel je med drugim Dantejevo »Drvimo comme-dio«, več romanov A nato! a Francea in Ra-cinove drame.) Vendai pa so njesrovo glavno in najbolj zaslužno delo izvorne pesmi. Leyno si je pridobil za razvoj finščine toliko zaslug (če vipoštevamo časovno razliko), kolikor Prešeren za slovenščino. Prvotni skandinavski in nemški vplivi (Heine in Rnncberg) so se kmalu umaknili mo-giočnemu čaru finske narodne poezije. Najboljša knjiga umrlega pesnika nosj naslov sLegende«. Nastala je leta 1903. pod vplivom Epov »Kalevaia« in »Kanteletar«. Stare preproste epizode so dobile v Leyno-vih teles ti h novo globoko vsebino, ne da bi pri tem trpela vdanost skrivnostni usodi, kl je taiko značilna za finsko narodno pesem. Povest ošabnega viteza Ileamija, ki umre ker noče ponižati svojega ponosa, geniji-va postava lepotice »Sinjega križa« ln slič-ni momenti so že davno postali prmas celega finskega naroda. Izviren in slikovit je posebno iezik »Legend«, kl daje pesmim značaj umetnin. Vojna ni prizanesla noben! umetnostni panogi in tnahikateri pisatelj se je prebil skozi njo brez škode. Leyno, kJ je začel pisati povesti in drame, je zašel ta čas na čtltltta pota. Posta! je zeio subjektiven, radi česar zanimajo njegova dela te zad-ttjiili let včasih saimo porenavailce finskih razmer. Njegove legende pa so prevedene v nove svetovne jezfke. Vsled Leynove simrti vlada Sirom finske države velika žalost Republika bo postavila svojemu pesniku dostojen spomenik. Štiri najnovejša dela kiparja Meštro-viča. Prva letošnla številka «Nove Evrope* prinaša kot v posebni prilogi reprodukcije štirih najnovejših skulptur Ivana Meštro-viča: Mater pri molitvi. Mater z otrokom. Mater z dvema otrokoma in Sv. Frančiška Ašiškega. Vse štiri kipe je napravil umetnik lansko leto pred svojim odhodom v Ameriko. Prva in tretja skulptura sta narejeni v marmorju ter sta bili razstavi1]eni na ameriških razstavah. Sv. Frančišek Aši-ški je vlit te brona. Umetnik ga je prodal v London. Ta kip je napravljen kot detajl Martin Lotko, Zlatko Šulentič tn Tabakovit Spomenica Janka Vesellnoviča. Prijatelji srbske lepe knjige in pisatelja Janka Ve-selinoviča, ki so nedavno priredili Veseli-novičevo proslavo v Beogradu, kanijo sedaj izdati spomenico Janka Veselinovida, kl bo obsegala predvidoma deset pol teksta in se bo prodajala v korist spomeniku J. Veselinoviča Vesellnoviču se namreč godi kakor našemu Cankarju: vsi ga priznavajo In upoštevajo, njegova dela se čitajo ln po-natiskujejo, njegove drame se Igrajo — spomenika pa še vedno nima, kljub temu. da je preteklo že 25 let od njegove smrti. Kadar bo narejen, ga postavijo baje na konec Poincarejeve ulice v Beogradu. Moissi na Dunaju. Aleksander Moissi nastopi v prvi polovici marca daljše gostovanje na dunajskih odrih. Igral bo Piran-dellovega »Henrika IV.«, poleg tega nastopi v drami Romalna Rolanda »Igra o Ijube-znl in smrti«, v Shakespearjevi komediji »Kar hočete« ter v Shakespearjevem »HarrJetu«. Slednjega bo Igral v moderni obleki. To predstavo bo režiral stvaritelj sodobne uprizoritve »Hamleta« v Londonu, angleški režiser gledališča Kingsway. jubilej bolgarskega slikarja Nikolaja Mihajlova. še tekom tega meseca bo praznoval bolgarski slikar Nikolaj Mihajlov 30-letnico svo ega umetniškega dela ter 501et-nico svojega rojstva. Ker živi Mihajlov sedaj v Berlinu, bodo proslavili njegov Jubl-lej tudi nemški upodabljajoči umetniki. Na čelu odbora za Mihajlovo proslavo stoji bolgarski poslanik v Berlinu Metod Popov ter bolgarski generalni konzul prof. Karo. O priliki proslave se bo vršila v Berlinu velika revija Mlhajlovih del na kateri bo umetnik razstavil okolu 40 slik. Obenem pa izda prosvetno ministrstvo v Sofiji na svj-ie stroške album reproduciranih Mihajlovih de) z 200 posnetki. glasbenega življenja II. Muzikalno predavanje GLASBA FRANCOZOV. (V Filharmoniji, 24. januarja.) V seriji mladinskih koncertov, kl iih tako sn iselno aranžira in feborno vodi profesor Jeraj. vrro dobili matinejo francoske muzike in z njo po dolgem času spet kratek vpogled v muzikalno ustvarjanje naroda, ki zlasti v zadnji dobi oddaja plodne sokove v splošno usmerjanje sočasnega razvoja. Pri nas v koncertnih programih ponajveč nI sloga, kai šele enotnosti, zato človeku dobro de, če sem in tam vseeno čuje glasbeno prireditev nekam enotne linije, tudi če v izvedbi morda ne seže do kdove kakšne višine. — Glasbe Francozov pri nas žal vrlo malo slišimo. Sem in tam kakšen kvartet (Franck, Dabussy) aH kakšno klavirsko skladbo iin krajšo sin ionsko stvar. Pa to so redki pojavi v našem glasbenem reprodu-cirarom. F ram co sike pesmi pa kljub tem«, da v pretežni meri gojimo samo vokalno mu-z'ko — koliko imamo zborov, koliko solistov! — sploh ne najdemo na naših programih. »Glasbena čitalnica« (v posloipju Glasbene Matice) ima leipo zbirko modernih fračo škili pesmi (priloge glasbenih revij »Le MčnestreU in »kevue musicale«), pa se do danes še ne ed-en naših številnih pevcev ni pozanimal zanje. Ne rečem, da so te kompozicije vse dobre in za nas zanimive, vem pa. da je med njimi dokaj jako odličnih in markantnih. ki bi jih v zameno za marsikatero drugo pesem, ki )o pri nas tako stanovitno in venomer »žingamo«, zelo radi in S pridom slišali . .. Nedel ska prof. Jeraieva prireditev nam je bila zato zelo dobrodošla. In to pred vsem zbog sodelovanja ge. Cirile S k e r I I-Medvedove, ki se le po dolgem odmoru, izpolnjenem s -plodnim delovanjem v naši drami, spet pojavila na koncertnem odru — globoka, čista umetnica. Ce jo glasovno katera naših pevk prekaša, v Inteligentnem, doživetja polnem, poglobljenem predmaišamju pa — nobena. Kdor je po njej včeraj užival Francis Poulencov ciklus Bestlarij, čudovite, prevejane, duhovite pesmi o dro.nedarju, tibetanski kozi, kobilici, delfinu, raku in krapu, ali pa Debussy-!evo Chanson de France (ki smo jo pred leti že čuli od iste interpretlnje) in Menuet Iz XVIII. stoletja, more samo želeti, da bi nam gospa Skerljeva kmalu spet pokazala take umetnine -v tako izbornem podajanju. Naj še omenim, da ie bilo slastno čuti te pesmi v tmpekabilni izgovarjavi originalnega jezika. Dr. Danilo Svara je poda! tri francoske skladbe (Franckov Preludij ter Debussyje-vo Pogreznjeno katedralo in Vrt v dežju). Ireterpret se je tekazal solidnega pianista. kl se ume v proizvajeno godbo točno oživeti. Skoda le, da nI Izbral še kakšne skladbe, ki je še ne poznamo. Koncertni del programa je zakliučtl zanimivi septet za klavir, godalni kvartet, kontrabas Ln trobento C. Saint - Saercsa, klasi-kuioče, dokai preprosto delo, ki so ga gospodje Bravničar, Sušteršič, Jeraj, Miillej, Ma!ly, Edelman in dr. Švara odigrali dokaj usovršeno, razgibano, bravurozno. Predavanje skladatelja Matije Bravničar-ja, ki je pred koncertom dokaj številni publiki (dvorana pa bi mogla in morala biti še bolj zasedena) Informativno tolmačil razvojne faze francoske glasbene tvorbe. je tvorili lop uvod v razumevanje podanih skladb. Neumornemu prof. Jeraju, ki preko mnogih ovir tako požrtvovalno Ln tehtno vzgaia našo mladino, treba spet to pot le čaeitkatl. —n. Iz dunajskega glasbenega življenja Dunaj, 23. januarja. Pred nekaj dnevi sem slišal tenorista Slezaka v Verdijevi operi «Oielo», v kateri je ta pevec svojčas po kontinentu, posebno pa v Ameriki doižlvljal prave triumfe. Sle-zak »ma kljub swjiim 56 letom še vedno svež in blesteč glaa ta njegova globoka zamišljena tn mladeni&ka igra poslušalca še danes zagrabi. Za ta petek določena premiera «Andrč Chenier«, delo italijanskega komponista Giordana, se je radii obolelosti tenorista Piccaverja morala preložita. Dospel je na Dunaj komponist GI«red svitom se je Marina predramila. V izbi je bilo zatohlo od razgrete peči in je vonjalo po medvedu. Ze je začelo svitati in na temnih stenah so se komaj vidno liki sinie pege risali okvirji oken. Nekje v bližiin baite ie tr'' staT los; po grobem, sikajočem glasu si mogel razbrati, da je starec. Marina je sedela na postelji. V glavi se ji je vrtelo in postajalo ji je slabo. Poleg nje je ležal medved. Tudi njega je vzdramilo in je zrl v Marino. Oči so se mu svetile v tihem, zelenkastem ognju, kakor da bi se videla skozi špranje mirna in močvirnotiha pomladanska zora. Se enkrat ji je segel do grla val toplote. še enkrat se ji je zavrtelo v glavi — in iskre v medvedovih očeh so vzbudile pod zavestjo, globoko v duši Marine silno, neumliivo veselje. Od njega je bolno vzdrgetalo telo. Mati je. Srce ii utripa, v glavi se ji vrti — nestanovitno in megleno kakor poletna jutra. Marina je vstala s postelje — z medvedje kože — in je jadrno, z racavo hojo krenila vznemirjena v Demidovo sobo. Demid je spal. Objela mu je glavo s svojimi vročimi rokami in jo prižela na široke prsi, šepetajoč mu v uho: — Otročič ... Mati sem... Počasi je noč osivela; na oknih se je pojavil modri svit Los je utihnil. V izbi so se zgostile sive sence. Prištorkljal je medved in položil šape na posteljo. Demid ga je krepko zgrabil za vrat in ga v svoji ljubezenski vzhičenosti vprašal: — No, kaj pa, Makar Ivanič — ali si razumel? Nato je dostavil, obrnivši se k Marini: — Meniš, da razume? Marinka!... Marinka! Marinka! Makar je obliznil Demidu roko in umno, domala razumevajoče spustil glavo v šape. Noč je sivela; kmalu so padle čez sneg lilaste proge in se vprle v bajto. Daljnje solnce je vstalo rdeče in okroglo. Pod ježo je ležal moder rečni led; vrh nje se je zobčasto risala tajga. Demid ni šel tega dne v tajgo. Ostal je doma več dni. VIII. Prišla je zima. Sneg je ležal v globokih zametih. Po dnevu in po noči je bleščal sinje, le ob kratkem vzhodu in zatonu ie dobival li-lasto bojo. Bledo in onemoglo solnce je jedva vstalo nad obzorje; svetilo je tri ure in se je zdelo oddaljeno in tuje. Ostali čas je bila noč in po noči se je v nestanovitnih lokih risal na nebu severni sij. Mraz je legal na zemljo v podobi mlečnobele megle, ki je posrebrila vse drevje z debelim ivjem. Zavladala je tišina kakor v puščavi in tišina je govorila o smrti. Oči Marine so se izpremenile. Nekoč so bile meglenotemne in pijane; sedai sa sijale čudovito jasno in izžarevale mirno veselje; bile so tihe in sramežljive. Bokj so ji postali širši in život ie dobil še buj. nejše oblike; to ji je dajalo neko nov« Moda Zadnja stran kožuha z rožo Hci »J c D Si izdelke naše narodne umetnosti spadajo z raznobarvnimi kosci usnja aplicirani kožuhi, ki so pa danes že zelo redki. Pozneje so pa vpeljali z volno vezene rože, ki so nastalo pod vplivam v biedermeierski dobi po ženskih samostanih nastalih bordur vezenih slik in oltarnih prtov. Vezilci — bili so moški, ne ženske — so se trudili realistično posnemali liste in cvete, pa so s senčenjem ubili vso dekorativno učinkovitost rože. Na sliki imamo primer takega poznega kožuha z motivom, ki je lahko domač ali oa tuj, ker je oči-vidmo že narejen na predlogi. Ta kožuh jc tudi dokaz, da ie narodna noša bila vedno pod vplivom mode, kar posebno očitno kaže ženska narodna obleka. Moda, naše ženstvo in naša dekleta na deželi Ni moi namen danes sestavljati natančne definicije o modi. Hotela bi spregovoriti samo par besed, kako jo je razumevati in kako se je je posluževati. Govoriti bi hotela zlasti tistim izmed našega ženstva, ki nimajo prilike modo korakoma zasledovati. Moda predvsem ni zgolj produkt velemestne blazirano-sti in fantazije, temveč je po vsesplošni svetovni potrebi nastajajoča, vztrajajoča in vedno se izpreminjajoča vodilna sila ženskega sveta. Njej služi ne samo velemestna dama in meščanska, temveč vse vsevprek, bogato in nebo-gaf.o v mestu pa tudi na deželi. Meščankam, zlasti premožnim damam, je seveda lahko, ker imajo priliko, da modo konstantno študirajo in ji zato z lahkotnostjo sledijo. Težje je za deželanko. še bolj težko pa za gospe in gospodične, ki razpolagajo s skromno odmerjenimi sredstvi, a vendar vsaka je rada lepa in modna, ker pravico do lepote, mladosti, novosti in ugodnosti imajo prav vse. Gre samo za to. na kak način zamorejo | biti vseh imenovanih pravic lepote in spremembe deležne, kako v okrožju svoiih razmer modo razumevati in ji slediti. Vsekakor so v prvi vrsti potrebni k temu modni listi ali vsaj stalna modna poročila. Ni še dolgo tega, ko naša javnost sploh ni bila deležna modnih poročil. ker šele v zadnjih lotih vodijo domače novine stalno modno rubriko, kar je vrlo obsežnega pomena. Glavno je pri teh poročilih stalnost in zanesljivost, da se publika s sigurnostjo lahko naslanja nanje. Je pač to bolj široko in delikatno poprišče, kakor bi si kdo mislil Posamezno modno poročilo sliči iz celotne kompozicije iztrganemu akordu. In zato se zgodi, da kdor vsaj deloma ne pozna nastajanja in spreminjanja mode, ne ve ne kot ne kam. ako mu modna poročila prihajajo le redkoma pred oči. Potem pa je zgražanje kako da se moda tako hitro izpreminja, akoravno gre to za poznavalca dokaj počasi in siste- matično. In radi neinformiranosti imajo dostikrat večje izdatke kakor je pravzaprav potrebno, ali pa kakor jim razmere dopuščajo Stalna modna rubrika ima torej nalogo. da damski svet sproti informira o modnih novostih in o splošnem razvoju mode. Res je sicer, da našim damam ni. treba slepo kopirati donešenih modnih vzorcev, kakor to pretežni večini našega ženstva tudi ni možno Bistveno je, da so najširši krogi našega ženstva tako v mestu kakor širom po de- želi sproti informirani o glavnih modnih direktivah, nakar si lahko v skladi-s svojimi razmerami in individualnim okusom nabavijo obleko, ki je lahke skromna in preprosta, pri tem pa glede modnosti prav nič pomanjkljiva. Pričujoči trije vzorci na sliki, posneti po živih modelih, predočujejo troje takšnih oblačil, ki so okusna, domača ter prikladna za vsako našo gospodično in devojko. Marija Šarčeva. pismo V Ne\v Yorku, januarja 1926. Amerika odklanja fašizem — jugoslo-venska kulturna propaganda. — Tajnc- stna kitajska četrt. Zvezda »slave« italijanskega diktatorja Mussolinija je pričela v Združenih državah ameriških temneti. njen žar rapidno ugaša. Končno so vendar spoznali ameriški državniki in politiki, kam so privedle Italijo politične metode fa- j šistovske vlade in njenega glavarja i Mussoliaiija. Danes se lahko z gotovo ■ j stio trdi, da Mussolinj in njegov nasilni fašizem nimata več zagovoru kov in priiateliev v politič.io-merodainih ameriških krogih, pa tudi javno mnenie je zavzelo odločno stališče proti fašistov-skemu gibanju in njegovemu vodji. Pred tedni je pozval Mussolini ameriške Italijane, naj prično ustanavljati italijanske centre v Združenih državah. Centri naj bi vnema'? tu živeče Italijane za ideale Mussolinijeva politike in za praktično fašistovsko taktiko. No, Mussolini je s to svojo poslanico slabo naletel! Državni poslanec Hamiltpn i z države Ne\v York. član komiteja vna-niih zadev, je predložil dne 14. decembra zbornici resolucijo, v kateri odločno in energično protestira proti tej Musjtolinijevj nakani. Ob tej priliki ie poslanec neusmiljeno ožigosal Mussolinija in njegovo politiko, ki »je orooala italijanski parlament njegove avtoritete, italijanski narod pa na naravnost škandalozen način njegove svobode in svobode njegovega časopisja«. — »Amerika ne potrebuie fašizma«. — je izvaja! poslanec Fish. »ki je prav iako nevaren, nasilen in svoboščine državljanov zatirajoč, kakor boljševizem! Uvedba fa-štstovskih doktrin v Ameriki, bi pomenila destrukcijo naše ustave in ž njo vred dcstrukcijo naše ljudske vlade, čemur bi moralo avtomatično slediti ukinienie vseh svoboščin, pravic in privilegijev duševno in telesno svobodnih ameriških državljanov.« Največ zasluge, da je uzrl ameriški narod fašizem v niegovj pravi luči. gre velikemu newyorškemu dnevniku »The Evening World« ki je takoi izpočetka pričel objektivno razpravljati o blodnjah fašistovskih političnih mahinacij. ki so vse prej. kakor resne in konstruktivne. Zdaj pa je isti list priobčil celo serijo člankov izpod peresa William Bolitha, ki v uvodu sam pravi, da Je prepotoval Italijo od luica do kraja ter natančno preštudiral razmere v deželi. Bolitlio je povedal ameriškemu liudstvu o fašizmu par tako bridkih in trpkih resnic, da so se Američani čez noč ohladili v svojem ogrevanju za fašizem in njegovega voditelja. Bolitho piše jedrnato, prepričevalno. logično in objektivno. Njegove obtožbe padalo kakor udarci kladiva na fašistovske veljake in na armado črnih srajc. »VVorldov« uredn škj uvodnik pa k temu članku dobesedno navaja: List »World« bo vsekakor naredil veliko uslugo publiki, med katero širilo gotovi krogi reakciionarno. protidemo-kratično propagando, s tem. da je začel priobčevati serijo člankov izpod peresa M. W. Bolitha. ki bo ameriški publiki natančno predočil. kakšno demokracijo reprezentira pravzaprav Mussolini in niegnva armada črnih srajc. »Publika se pita z grotesknimi ugotovili o pokretu, ki je najkrivičnejšj in najbrutalnejši v moderni epohi parlamentarizma in ljudskih pravic, o pokretu, ki stremi za popolnim uničenjem telesne in duševne svob>>de državljanov. Ko bo naše ljudstvo pričelo razumevati fašizem v njegovem pravem pomenu in ga bo videlo v vse i goloti, smo prepričani. da nc bo med nami Američana, ki bi se ogreval zanj. Kdor veruje v svobodo, demokracijo, v zakon, v pra vico. v enakost in bratstvo, ne more gojiti simpatii do Mussolinija in njegove blazne tiranije!« Nedavno smo imeli v New Vorku umetniški večer. Nastopi! je pod pro-tektoratom Jugoslovanskega kluba lu-gos'ovenski goslački kvartet, sesto.ieč iz gg. Kuharec-a. Stojanoviča. Alberta Guidi-a in Vita Daneau-a. Kot prvi vi-jolinist ie g. Kuharec znan i v stari domovini. kjer si je v rodnem Zagrebu stekel mtiogo simpatii. V Ameriki, kjer biva že več let. zavzema odlična mesta v prvovrstnih ameriških orkestrih. Drugi znan član kvarteta je g. Stoja- novic, ki ie tu že nastopal samostojno ter je bil prvj vijolinist pri Cincinnati Symphony orkestru. Celist g. Alberto Guidi ima sicer italijansko ime. toda ic zaveden tržaški Slovenec. Četrti član kvarteta je Po rodu Rus. — Kvartet je precizno izvajal po eno Beethovnovo in eno Havdenovto skladbo. Poleg imenovanih skladb sta svirala gg. Kuharc in Stoianovič Mozartovo kompoz:cijo »Symphonie Concertante« s spremlje-vanjem klavirja. Na klavirju .iu je spremljala znana iugoslovenska umetnica. ga. Frieda Altaraz. kj se je glasbeno izšolala na zagrebškem Glasbenem zavodu ter je sedaj učiteljica klavirja v New Yorku. V Ne\v Yorku se je tudi ustanovila Jugoslovanska Kulturna Matica, v koie območje spada goslarski kvartet. Svrha Trenmff za tenis v Avstraliji Še nedavno se je tenis pri nas smatra! izključno za družabno igro, kateri niso pripisovali nobenega športnega pomena. V zadnjem času pa se ie to tudi pri nas precej izpremenilo. Tenis se g'-ji danes kot sp, rt. čeprav število teniških igračev še ni preveliko. V drugih državah, zlasti v Ameriki in v Avstraliji pa smatraio tenis za eno najbolj prikladnih športnih panog za telesno vzgojo. Kakor nam kaže gornja slika, ki je posneta v Avstraliji, se tam vršijo tudi sistematični treningi v skupinah. Te treninge vodijo strokovni učitelji. Orjaški cvet Ko je naše drevje pobeljeno z ivjem in nagelj uspeva le v plesni dvorani, cvete na vroči Sumatri rastlina amorphophallus tita-num, ki ima najvišji cvet na svetu. Velikost cveta, ki je najlepše razvidna s slike same. je v primeri z našimi cveticami v resnici orjaška. Njen gomolj je 50 cm širok, listov pecelj 2—5 m visok in glavni deli listove površine so po 3 m široki. Pecelj beta je visok 1 m. bet sam pa 1.25 m in sam vrh beta, ki sega za 70—80 cm čez temnovijoličasto cvetno čašo, je visok 1.30 m. gracijo. mehk9bo in težo in zopet — sramežljivost. Marina je malo hodila. Sedela je vse dni v svoji izbi, ki je.bila podobna gozdni kapelici, kjer molijo boginje. Po dnevu je opravljala gospodinjska dela: kurila je peč. sekala drva, kuhala meso in ribo. odirala kože z zveri, ki jih je bil ubil Demid, snažila bajto. Zvečer — in večeri so bili dolgi — je Marina vrtela vreteno in tkala platno: šivala je za oiročička. In kadar je šivala, je mislila nanj. pela in se tiho smehljala. Marina je mislila na otroka — in neizčrpna. silna, vseobjemajoča radost ji ie prožela telo. Utripalo je srce in še sil-neje je zaplala radost. Na to. da bo mora^ ona — Marina — roditi in trpeti, sploh ni mislila. Demid ie ob jutranjem mastem svitu, ko se je na iugozahodu nižala okrogla luna. odhajal na krpljah, oborožen s puško in finskim nožem, daleč v tajgo. č■-.•■• tn smreke in cedre, zavite v trde Jn težke plasti zmrznjenega snega; pod . i so se gnetle iele, krhljike in olišniki B-Io je tiho kroginkrg. tišina od sne?a. Ce mrtve, brezzvočne žamete je hodil Demid od pasti do pasti, od zanke do zanke in omamljal zveri. Strelja! je in dolgo mu je odgovarjal odmev v molčeči tišini taige. Zalezoval je lose In volčje trope. Spuščal se je navzdol k reki, straži! bobre, lovil med ledom zmedene ribe. nastavljal udice. Vse. kar ga ie obdajalo, mu je bilo znano. Počasi je zatonilo solnce in na nebu so se jeli risati loki severnega si.ia. Zvečer je doma stoje razrezoval ribe in meso. ga obešal na mraz. krmil medveda s koščki, potem je sam jedel, se umi! z ledeno vodo in s^del k Marini — velik, zajeten, s široko razprtimi nogami, ki je na nje položil težke roke. Takšen ie bil, da je postalo od njega tesno v izbi. Smehljal se je zadovoljno in dobrodušno. Gorela je svetilka. Za stenami ie bil sneg; potem tišina in mraz. Makvar je tekal in se obiral po podu. V izbi. ki ie bi-i piilnlvia mi'i.r.ici. je dc stalo prijetno m veselo Ster.e so škripale od mraza in mrak ji zr' skozi okna. Po stenah so viseli- brisače z rdečimi in modrimi našlvi, z ieleni in petelini. Potlej je Demid vstal, vzel Marino nežno in krepko na roke in jo odnese! na postelj. Up hn.l je luč in v mraku so samo sijale tihe Makarjeve oči. Makar je čez zimo zrasel in je postal tak. kakršni so vsi odrasli medvedje: temačno resen, težak in okoren. Imel je zelo širok. lobanjast gobec in temnikaste dobrodušne oči IX. Zadnje dni v decembru, ob Snežnih praznikih, ko so tulili volkovi, je Marina občutila, da se ji pod srcem giblje otrok. Dvigal se je tako nežno in mehko, kakor da bi jo kdo gladil z gosjim puhom. Marina je prekipevala od radosti — poslušala je zgolj njega, malčka, ki je oživel v njej in je šepetala Demidu pretrgane, nelepe besede, vsa zbegana od novega občutka. Ob zarjah se je javljal otrok. Marina je čudovito nežno polagala roke na život in pela uspavanke o svojem sinu. Lovec naj bo, ki bo ubil v svojem življenju tristo in tisoč jelenov, tristo in tisoč medvedov. tristo in še tristo gornostajev in ki si bo vzel za ženo prvo vaško lepotico. A pod srcem se je komaj slišno, neznansko mehko dvigal otrok. Za bajto so bili ta čas: megleni mraz, noč in tišina, ki je govorila o smrti: le zdajpazdai so jeli tuliti volkovi; približali so se bajti, se posadili na zadnje šape in tulili v nebo dolgo in pusto. X. Spomladi je Marina porodila. Spomladi so narasle reke in se raz-!,!e ,na 5'roko. valeč se s svojimi mračnimi sčetinasto svinčenimi valovi: na obrežjih so se zbirale iate labodov, gosi in gag. V tajgi je završelo življenje. Tam so se porajale zveri; šume so hrumele od glasov medvedov, losov, volkov, polarnih lisic, sov in glušcev. Zopet so se razcvele in razrasle temnoze!ene trave. Skrčile so se noči in podaljšali dnevi. Zarje so bile lilaste in široke. Zvečer je sijalo nebo bledozeleno in močvirno in v njegovem siju so ob rebreh nad reko. — blizu vasi — prepevala dekleta pesmi o Ladi. Ob jutrih je vstajalo na vlažno-sinjem nebu veliko solnce. da bi mnogo pomladanskih ur popotoval na svoii nebeški cesti. Napočil je pomladanski Praznik, ko se — kakor pravijo legende — nasmeje solnce in si ljudje darmeio rdeča jajca, simbole solnca. Tega dne je Marina porodila. Spomladansko veliko in veselo solnce se je uprlo v okno in je vrglo na steno in pod — čez kopice kož — snopje svojih žarkov. Marina je zaznavala le toliko, da jo je prijela divja bolečina, ki je krčila in iz-zemala telo. Ležala ie na svoji medvedji postelji. V okno ie svetilo so'nce — pomnila še je. da so njegovi žarki zadeli na steno in na pod. tako. kakor padajo opoldne: nato so se pomaknili na levo _ na pol ure. eno uro. Potlej pa je vse izginilo v bolečinah, v težkih krčih porajajočega se življenja. Ko se je Marina osvestila, se je že zmračilo: sipala je zelena in tiha zarja. Ob vznožju je ležal otročiček in jokal. Malo dalje je sta! medved in zrl s svojimi dobrodušnmii očmi nekam čudno, razumevajoče in strogo. | Tedaj je prišel Demid. Zavil je otroka i v plenice in ga podložil Marini v posteljo. Dal ji .ie v roke otroka — in v očeh mu je sijala čudovito lepa sramežljivost. Na rokah Marine pa jc jokal majhen, rdeč človek. Trpljenje je že pojenjalo. XI. V tej noči je Demida zapustil medved Makar. Bržčas ie bil zavohal pomlad in je krenil v tajgo, da bi si poiskal družico. Odšel je medved pozno v noči; razbil je duri. Na obzorju se je risal komaj viden jutranji svit. Nekje daleč so pele devoike o Ladi. Sedeč na ježi vrh reke, na strmini iz temnorjavega granita in belega skrilavca, so zbrane v tesno gručo hrepeneče pele: okoli niih pa so stali v t-m-nih silhuetah fantje-lovci. ki so se pravkar vrnili z zimskih lovov v tajgi. (Iz knjige »Byle«. Reval 1922.) Preložil B. Borko. tega gibanja je. da se t fim dtovrše- tiejši obliki prikažejo amer. narodu naše kulturne vrednote in da si pridobimo čim več simpatij ameriškega občinstva. Tema dvema odsekoma imajo slediti tudi druge akcije, med njimi odsek za književno propagando, pevski zbor, dramatični odsek itd. — Kakor naknadno doznamo. je dramatični odsek že ustanovljen; tvorijo ga Srbi in Hrvati gledališki igralci, eno vodilnih mest v njem pa zavzema tudi naša slovenska rojakinja, ga. Avgusta Danilova. Kakor v Londonu in San Franciscu, Je tudi v New Yorku mestni del, kjer živi par tisoč Kitajcev. Mestna četrt, ki je zgrajena v kitajskemu slogu, se imenuje »China town« ali kitajsko mesto. Pročelja poslopij so okrašena s simboli kitajskega imperija, z vilikimi pozlačenimi zmaji. Na balkonih hiš. ki so krite s strehami v slogu buddhističnih pagod. vise pestrobarvni lampijončki; v izložbah trgovin vidiš razstavljene kose fine kitajske svile, drugod zopet sijajen kitajski porcelan, pa krasne španske stene z umetno u vezani mi ali naslikanimi pelikani. zmaji oagodami ali idiličnimi kitajskimi pokrajinami Med trgovinami ozke ulice, so poslopja s temnimi vhodi in vijugastimi hodniki Tu te dom mi-sterija, vonjajočih mirisov in kadil, opija in — zločinov... Misterij Orijenta, nristerij zmajevega cesarstva, misterij buddhizma. v kojega tajne ne bo Evropejec nikdar prodrl, nikoli jih doumel... V sredini velikega modernega mesta se odbijata kakor dva pola — Zapad in Vzhod!... Tuintam ti pridrobi nasproti droban. neznaten Kitajec; roke križem v rokavih svoje čme surke, noge z drobnimi gležnji v običajnih suknenih copatah. Oči poševno ležeče, koža žolta, ohlapna in' uvela; vsi enaki ne!epi, priskutni ljudje, maihnih postav in slabotne telesne konstrukcije. In roke? O. te njihove roke! Človeka skoraj zona spreleti, kadar jih pogleda, te ozke, suhe roke. z dolgimi, tenkima, grdimi in členkovitimj prsti, kj so bolj podobni krempljem ptice-ujede ali izsušenim prstom mumije, kakor prstom živega človeka... In tako drobe te tajinstvene po-stavice liki sence sem in tja. iz ulice v ulico, iz veže v vežo. Na cestnem vogalu ugledaš orjaškega, šest čevljev visokega ameriškega policistva. ki se ti dobrodušno nasmehne, ko mu pokimaš v poadrav. Nobene nevarnosti ni, ali vendar ti dobro dž. ko vidiš človeka ?>elega plemena. V newyorškem Chinatownu je izginilo že nebroi belih žena in deklet. Sledovi za marsikatero vodijo v kitajski mestni del, v labirintu ozkih ulic pa izginejo za vedno... Tako je prav te dni Izginila v tem mestnem delu lepa 19-let-na Julietfa Veterlein. koje ljubimec ja sil nekj Kitajec. Policija preiskuje mi-sterijozno zadevo, aH kakor vedno, tudi topot brez uspeha. Kdo naj razume zagonetno psiho žene. zlasti modeme žene? Zastrta je skoraj s prav tako gosto kopreno, kakor misterij prebivalcev neizmerne de- ( žele mandarinov in lotosovega cvetja, h katerim Jih privlačuje neodoljiva sila 3o uživanju in orijentalslkem razvratu, o katerem nimajo poima njih beli možje ln ljubimci. Od več kot sto belih žena, ki so odmrle zunanjemu svetu in ki žive ob strani Kitajcev v newyorškem Chinatownu v raznih opijskih pušilni-cah. jih te nad štirideset, ki so absolvi-rale visoke šole. kolegije in univerze, dve pa sta iz najvišje newyorške družbe!™ Neki novinar lista »The Graphic«, ki je posvetil svojo pozornost razmeram v Chinatownu, je dognal, da te bele krasotice uživajo pri Kitajcih z naslado v tem. radi česar bi dale brez pomišljanja zapreti svoje ljubimce in može... Trpinčenje po metodah bolnega blazneža, markiza de Sade, jim je v naslado: pod udarci šib šepečejo njih ust .ie besede ljubezni svojim žoltim mojstrom in gospodarjem... Ewers, Maupassant. Prevost Balzac in drugi, bi našli tu neizčrpen vir gradiva za svoje novele in romane. A. Š. BRAT PRODAL BRATA je eden od glavnih momentov veleftirna «Morski vrag» Cesar Franc Jožef sin bana Jelačiča Posetil sem v Varšavi redakcijo dnev nika «Rzeczpospolita» (Republika). Slo ie za to. da bi ta list izdal posebno jugoslovensko številko. Zelo ljubeznivo me je sprejel glavni urednik gosp. Adam Nowicki. Oosp. NoNwickl je dolgo časa deloval na Dunaju in pozna izvrstno našo prošlost in sedanje razmere; zlasti r mu je do dobra znan Friedjungov pnotisrbski proces iz L 1909 in osebnosti, ki so v niem igrale ulogo. Oosp. No-wicki mi je rekel, da je izdal brošuro: jnajewski, rojen 1822.. je bil eden izmed onih velikih Poljakov, ki so v drugi polovici prošlega stoletja v Avstriji vobče in v Gaiiciji posebe igrali veliko vlogo. Nemci sicer tega ne bodo hoteli priznati, ali taktično ie bil Dunaievvskl v letih 1880 do 1891 najmočnejša in z realnim delom najbolj zaslužna osebnost cele AvstrPe, edini njen politik velikega kova. Ko za je 1. 1880 grof Taaffe kot finančnega ministra poklical v svoj kabinet, ie Avstrija bila v vsestransko politični in finančni krizi, oboje zlasti vsled okupacij-e Bosne. Dunajevvski je bi! človek vsestranski nadarjen, energičen, dober poznavalec parlamentarnega življenja, izbo-ren govornik in duhovit debatant, ki se z njim niti Nemec Plener ni mogel meriti: on ni samo uredi! državnih fitianc. ampak ;e bi' taktično krmilar Taafa'evega ministrstva v državni upravi In v parlamentu. Položaj vlade ni bil lahek; naslanjala se je 3 največja Eilmska dela i ki nam jih je dosedaj dala fimska tehnika so> „8«IBELUNGI" „QUO UAOIS?" 99 RSORSKr VRAG" na znani »obroč« Poljakov, Cehov, Jugosk) venov ln konservativnih Nemcev (Hohen-wart), ki pa so vsi skupaj Imeli le malo da sov večine nasproti sklenjeni nemšild napredni opoziciji, ki je Imela nekoliko sijajnih parlamentaristov. Ln vendar se ie kabinet obdržal, in sicer glavno po Dunajew-skem, 11 let in v tem času uredil državne finance ter iz Avstrije napravil finančno jako konsolidirano državo. To ie bil čas relativnega zdravja monarhije, ki se ie kazalo tudi v deželnih avtonomijah in narodnih slovanskih pridobitvah. Ditnajevvski je bi! unlverziteni profesor, ali ni bil doktriner, nego v praksi — aklek-tik ki je izvrševal to, kar je v danih razme rah smatral za potrebno in za mogoče. Kot finančni minister je bil faktično kancelar države ter je spretno kontroliraj Izdatke vseh resortov, pri tem pa je bil osebno čist in pošten gospodar. V treh stvareJi (e videl temelj državne mašine: v zdravih financah, v spretni in pošteni upravi, ki zagotavlja red. produkcijo in zaslužek ter v vojski. Bi! pa je proti vseobčnemu volilnemu pravu; govoril je: »Ako pride.o v parlament ljudje, ki ničesar nimajo, bodo glasovali za najneumnejše izdatke, saj se ne bo dajalo te njih žepov.« Ko so 1. 1891. pri volitvah zmagaM Mlado Čeha ter se is videlo, da Cehi preidejo — glavno radi češko-nemških dogovorov — v opozicijo, je Taaffe videl, da mu poka ♦obroč« ter da se bo mora! pogajati t nen-škimi naprednjaki (levica, Plener). Za Du-najewskega je bilo nemogoče, udeležiti se poga anj z Nemci, s katerimi se je 11 let hudo boril: zato ie odstopil in zapustil teren dunajskega parlamenta. Od časa njegovega odstopa je pravzaprav začela Avstrija padati, dokler ni končno padla. Leon Pininski, mlajši poljski pariamenta-rist iz avstrijskih časov, ki pa ie ie sodeloval z Dunajevskim posebno v gališkeni dež. zboru (seznanil sem se ž nj^m L 1923. v Lvovu), nam v tem svojem članku o Du-naiew9kem karakterizira tudi cesarja Franca Jožefa ter pravi: »Vladarske sposobnosti Franca Jožefa so se. dokler }e živel neizmerno procenjevale; bil je sicer delaven in marljiv, ali bolj samo v malenkostih; zdravega, jasnega pogleda na politične ra« mere ni ime! nikoli; bil je malenkosten, brez širšega obzorja, neiskren in je često radi trenotnih osebnih prijaznosti žrtvoval načelne ozire. Dobro je bilo za nJega in za državo, če je na čelu vlade sta! kdo »z večjo mero«, ki mu ie itrcponlral, nI bil preveč pokoren In dommlral nad njim. Tak mož js bi! predvsem Dunaievvskt, kl rrru je bilo zoprno se laskati vladarje in poddega-t! njegovim kapricam...« Pozneje to pa prišli na čelo kabinetov UTadrSd kakor Korber, Oautsch, Beck itd., kl so se monarhu laskali ter preko raznih eksperimentov, nazadnje preko vojna pustolovstva monarhijo spravtl! v grob. — Nehote so pospešili to. kar je bila slovanska nujnost in postale so tri slovanske države: Poljska, Češkoslovaška tn Jugoslavija. F. L Tajnost dobrega gospodinjstva Pred nekaj dnevi se je v Ženevi poročila dama iz boljših krogov z mladeničem iz visoke aristokracije. Na ženi-tovanju so dobili vsi gostje po eno karto. na kateri je bilo 'tiskano naslednje besedilo: Recppi za dobro gospodinjstvo. Natresi v lonec precejšnjo količino potrpežljivosti in vztrainosti ter dodeiri istotoliko veselega razpoloženja in dobre volje. Nato vso to zmes dobro premešaj. dokler ne izpuhte v penah sa-moljubje, lenoba in zanikamost; postavi na ognjišče in pazi, da počasi in dodobra zavre. Jedi, ki si jo tako pripravi!, je ime — sreča... Ta recept je našla nevestina mati v neki stari švicarski knjigi, ki je izšla v Engelbergu. Recept je brez dvoma originalen ln prinoročl.iiv ne samo za aristokrate, nego fndi za 0'ebeice. Manjka mu, žal. le eno: ljubezni, ki bi edina mogla spajati vse beterogene primesi v loncu sreče... Uenri Duvernols: Drama Robert Plantier je poklical svojega prijatelja Bernarda Broussina na stran in mu dejal: — Stopi za trenutek z menoj v kabinet. Moram s teboj govoriti. Iz sobane je odmeval smeh in zvoki sodbe so valovali po vzduhu, prepojenem s parfemi. Mrko in pusto se je zdelo Bernardu v kabinetu. — Požuri se. je vzkliknil. Hladno je tod. Robert je prižigal električno svetilko aa pisalni mizi. Roke so se mu tresle. —Kaj ti je vendar? vpraša Bernard. Nekaj se ti je pripetilo! — Doživel sem dramo, odgovori Dobe rt, strašno dramo... Naj ti jo pripovedujem, pomiloval me bol... Hotel sem goste odsloviti... Nemogoče, kje naj najdem pretvezo? In ta brezkončni dinž! Govoriti moraš, smejati se, v srcu pa smrt... Mislil sem, da bodo o polnoči odšli... Pa so začeli plesati in igrati poker... Pa so začeli eniaenia igrati poker... Nisem več mogel ostati... Bal sem se, da zaihtim na glas... Ali bi me hotel opravičiti? Deiai bi jim. da se ne počutim dobro ia da mi je zelo iai.-^ | — In... kaj naj rečem tvoji ženi? — Tudi njej me opraviči! — Vznemirila se bo, hotela bo s teboj govoriti... — Pošlji jo sem... Hvala ti. prijatelj. Jutri ti razložim vse... Zgrudil se je v kanape in pogreznil glavo v roke. Tako ga je našla Martina, njegova žena. Zelo ljubka je bila, in ko je vstopila, se je zdelo, da je prinesla seboj iz salona parfeme, smeh in godbo. — Kaj se ti je pripetilo? je vzkliknila. Gostje so vsi pobegnili, igralci so jedva mogli dokončati partijo. Ali ti je slabo, dragec. — Da! — AH naj pokličem zdravnika? Čaša lipovega čaja bi ti dobro dela... Prvo pa je, da ležeš... Počemu si v temi? Prižgala je luč. Blesteča svetloba je napolnila kabinet ln osvetlila Robertov prepadli obraz, ki se je topil v solzah. — Ti nisi bolan! je dejala Martina začudeno. Tuga ti leži na srcu. velika tu-ga... Opazovala sem te že med večerjo... Bil si raztresen.... Madame Cau-vin in madame Erglade sta te vznevo-Uili... In potem pri promenadi... Še nikdar te nisem videla takega... Poslušaj me. Robert hi zaupaj nri, «aj sem tvoja žena... Deset let sva poročena lo do danes ie ni bilo oblačka aesonuh i uma med nama... Morda zato, ker | nikdar nisva drug drugemu lagala... Ne ; bilo bi prav, če bi pričela danes ... Pla-j kal si. plakal, kakor da si koga izgubil., i Molči, molči... umiri se ... Nasloni se i mi na prsa, dragec... tako... Misli si, | da sem ti sestra... Objela ga je z rokama in ga zazibala, i Ihtenje je streslo njegovo telo. V grlu ga ; je dušilo. In z muko je zajecljal: j — Strašno!... Pa saj si skoro uga-i nila... Bolje je, da ti vse povem... Da, tako bo prav... Daj, zberi ves svoj pogum... Užalil te bom, težko te bom ranil... Dete, tega nisi zaslužilo... Ne morem ti več tajiti, ne morem... igral sem komedijo... Martina, oprosti mi! i Pravkar si dejala: »Nikdar nisva drug drugemu lagala...« Pač. jaz sem lagal... O, nikar me ne zavrzi rotim te.. Oh, kako sem nesrečen... Vidii, varam te že dve leti... — Metresa? — Da... — ta... in ta metresa? _Je umrla danes popoldne... Orožna nesreča... Dva avtomobila sta trčila drug v drugega... Ob treb so me poklicali k telefonu... Bila je strahotno raz-! mesar]ena ... Mrtva!... Moj bog! j — Ljubil si jo? i Robert nI odoovoriL Glavo it skloni Še niže. Po kratkem premoiku je nadaljeval: — Zdaj razumeš... Ko sem se vrnil domov, sem se moral preobleči in potem sprejemati goste in se jim smehljati... Kolika muka! Nikdar več ne bi hotel tega pretrpeti... Vem, podlo sem ravnal s teboj... Zato sem ti mo"' priznati... Ti si dobra in me ne boš zavrgla... Oh. kako sem nesrečen, Martina ... Moje trpljenje je neznosno ... Ana ni takoj odgovorila. Vsa zamišljena ga je pobožala po roki in zamr-mrala: — Novo življenje se bo začelo med nama... Ničesar ti ne očitam. Hvaležna sem ti celo, da si mi priznal... Upam, da še nisi nikomur govoril...? — Nikomur! — Priseteš? — Prisegam! — Ne bom te izpraSevala... Pa vendar, nikdar bi ne bila mislila ... tako razumen si bil zame... Ze!o si jo moral ljubiti ... Kdaj si se shaja! ž njo? Zvečer si bfl vedno doma. Torej popoldne, včasih morda tudi dopoldne... In jaz sem ti tako trdno zaupala!... Nikdar nisem sumila... Izpoved je Roberta -olajšala. Solze so mo i« vadiio polzele po licu, toda bile so solze otroka, ki se je izjokal Martina je vstala: — Izmij si trepalnice s svežo vodo, : je zavzdihnila, in pojdi! Pojdi k njej!... Vem. da ti je težko tod. daleč od nje..« Razumem te... Ne ostavljaj je same... , Pojdi... odpuščam ti... i — Ti si velikodušna, ie zajecljal. Tega ti ne pozabim vse žive dni... Poljubil ji je roke. Ona pa ga je odslovila: — Ostani ji zvest i v smrti! Vročično jo je pozdravil, zamrmral ' nekaj o prisegi in odhitel. Jedva so se : duri za njim zaprle, je JVlartina planila k telefonu in pozvonila: — Halo! Gospod Bernard Broussin? Da... Ali si ti. Bernard? ... Kar govori, saj sem sama... On je odšel... nujen posel... Ubožec... Umrlo mu je bitje, ki ga je oboževal... Ko mi je pripovedoval, sem mislila, da zblaznim od zle j slutnje____V duhu sem te videla ranje- ! nega, razmesarjenega... Kolike groze s j temi avtomobilskimi nesrečami!... In j tvoj šofer je še tako mlad!... Oh, kako i dobro mi je delo, ko sem spoznala tvoj glas!... Zdaj grem lahko pomirjena ; spat... Lahko noč, ljubček, dobro spančkajL.. i ----- Nove knjige lat revije Ljubljanski Zvon" ie nastopil svoje 46. leto pod uredništvom Franceta Albrechta v novi, le-i moderni opremi in na 80. straneh. Januarska številka griiiaša nekaj pesmi Pavla Golie (Kanarček in poet. Marija v polju. Manifest) in novo poglavje iz romana Juša Kozaka »Šentpeter«. Naš rojak Janko Lavrin, ki predava na visoki šoli v Nottinghamu, objavlja prvič v našem jeziku sestavek »Tolstoj in Nietzsche«, predavanje, ki ga je imel v Kings Collegeu pred Angleško-ruskim društvom. Krasna temeljita in izčrpna študija bo zainteresirala slehernega našega izobraženca. Revija je pridobila v osebi g. Lavrina sotrudnika prve vrste. Pod sledečim zaglavjem »Lirika* beremo troje pesmi. Prvi je natisnjen sonet Ivana Cankarja »V spominsko knjigo«, napisan na Rožniku 12. februarja 1910. za gospo O. L. Urednik je s to objavo otel pesem pozabe. Frau Eller priobčuje sonet »Ob enajsti uri», Ivo Peruzzi pa verze »Sestri«, K. Dobida piše o razstavi portretnega slikarstva na Slovenskem, dr. Niko Županič o prvem pojavu Antov v zgodovini. Srečko Kosovel ima črtico »V kavarni«, France Bevk začenja nadaljevanje »Sužnja demona« — roman »Beg pred senco«. V Književnih poročilih o slovenskih delih čitamo oceno zbirke Radivoja Pe-terlina-Petruške »Znamenje« iz peresa urednika Albrechta, referat. Pavla Kar-Ena o Meškovih »Listkih«, Debeljakovo recenzijo Vadnjalovega »Otoškega po-stržka« ter razpravico Rudolfa Binter-ja o slovenskem debatneni pismu v minuli 60 letni dobi. Dr. Budal ocenjuje prof. St. Stanojeviča »Narodno enciklopedijo«. V Kroniki piše K. Dobida o lanski poletni razstavi bratov Kraljev v Akademskem domu. France Marolt pa noreča o treh koncertih: o koncertu Ljubljanskega Zvona o priliki 20 letnice društvenega obstoja, o prireditvi komorne muzike Društva učiteljev7 glasbe ter o klavirskem koncertu pianista Bo-rovdcega V Inozemskem pregledu spo- j roča F. A. mnenje Dostojevskega o dra- j matiziranju njegovih romanov ter sodbo j pisatelja Alekseja Tolstega o sodobnem j ruskem slovstvu. Revija stane letno 120 Din in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Toplo priporočamo! Dr. L. Pivka delo ..Proti Avstriji" v Češkem prevodu Znaou 4fclo e narod izkazal svojemu največjemu pesniku komaj prisiljeno čast. Par predavani, nekai medlih spominov — in stvar je bila opravljena. Gospod Ivo Sever, založnik i-Naše Grude«, se je hotel oddolžiti Prešernovemu spominu z besedo. Napisal je misierij s prologom in tolmačem, ki nosi naslov »Prešeren«. Osem postav je postavil ua oder v knjigi: Prešerna, Slovensko Kronanega, C o p a, Vrana Gavrana, Andreja Smoleta, Bratca Andreja, Julijo Pr I ni- če v o, Magdaleno totacto, Dragotina D e ž m a n a, Proklete Grabi je, S hit t, Mors Furioso. Martina Krpana ia Poeta. Skušal je s temi simboli predočiti pojmovanje Prešerna s strani farizejev, Prešernovih prijateljev in nasprotnikov ter današnje generacije. Na vprašanje, če se mu je to posrečilo, bi morali dati dvomljiv odgovor. Eno saimo je razvidno iz Severjeve-ga misterija: da je Prešernov genij avtorju mil in drag, močno pri srcu in da bi ga rad poveKJul. A povofdčanje ie nepotrebna stvar. Človek čuti veličino Prešerna ali pa je ne čuti; oe jo čuti, mu je vsak »misterij« odveč; če je ne čuti, temu je brezplodno pripovedovati o njeni važnosti S tam »mi-storijem« m imel pisatelj srečne roke. Prebereš ga, pa se vprašaš: čemu je napisan? Razmerje mad Prešernom, Čopom, Smole-tom, Primčevo Julijo in farizeji ni odkrilo v knjižici g. Severja nobenega novega vidika, ni izrazilo nobene nove ideje. To delo je samo literarno napisano in nima nobene umetniške cene. Prešeren pa je v slovenskem kulturnem in duhovnem, življenju tako čist in svet, da se mu ne oi smel približati Pisatelj z literarnim eksperimentom. Te stvari se drugače obdelujejo in morajo biti popolnoma zrele, 6e hočejo dvigniti ljudi iz mrtvila. Edino kar opravičuje pisca je to, da je imel s svojim delcem poštene namene. Toda poštene namene Ima morda marsikdo, pa radii tega ne piše in ne tiska proizvodov, predvsem pa se ne loteva Prešernovega problema, že ne iz spoštovanja do vrednot, katere nam je ©stavil Slovensko Kronani. Težnja, preustvariti nežlahtne kovine v zlato in srebro, je starejša kot naše časovno štetje. Najstarejši viri v egipčanskih rokopisih so se izgubili leta 640. ob razdejanju aleksandrinske knjižnice. Sto iet pozneje je začela alkemija iskati metode, kako bi sc dalo napraviti zla.o. Alkemija je stvar sprva razmotrivaia popolnoma resno na podlagi Aristotelovega nauka o elementih. Šele tekom XV. stoletja se ie v tedaj znanstveno alkemijo vtihotapilo šarlatanstvo in goljiiiija. četudi so resni učenjaki prejkoslej iskali »kamen modrosti«, ki naj bi imel čudežno moč. ozdraviti vsako bolezen, celo kugo, poleg tega Pa izpremeniti nežlahtne kovine v žlahtne, se je vendar večina pripadnikov alkemistične obrti bavila z mističnimi formulacijami in solističnimi razlagami. Nešteto tajnih receptov, ki so preostali iz tistih časov, priča o njihovem »dolu«, pa tudi o njihovi navihanosti. Današnji kemiji so podlaga utežna razmerja med posameznimi elementi, ki jih je pivi določil jn s poskusi potrdil Dalton. Od tedaj do pred kratkim se ie zdelo, da postane pretvorba ene kemično enostavne snovi, elementa, v drugega neznanstven problem, tako približno kakor problem per-petuum mobile. če upoštevaš, da so atomske teže prvin več aii manj natančni mnogokratniki atomske teže vodika, ki je najlažja prvina, se pa vsiljuje mnenje, da so morda tudi atomi sestavljeni iz še manjših enot, torej da so faktično deljivi. Tega problema so se nekateri kemiki oprijeli Posebne zasluge na tem polju si je stekel Er-nest Rutheriord, ki se mu je posrečilo leta 1902. dokazati da se radij ob oddafi različnih nevidnih žarkov bistveno, to je atomsko »spreminja, da prehaja v drugo prvino, ki je nekaj drugega kot radij. Raziskave na polju radiievega izžarevanja so pokazale pot do spoznavanja atomove zgradbe. Atom, t j. kemično nedeljiv delček materije, je planetni sistem v malem, kl mu je soince pozitivno nabito jedro, ki ga zopet tvori kompeks elektronov, okoli tega jedra pa krožijo v različnih, medseboj enakih razdaljah elektroni, nosilci negativnih nabojev. Kemične lastnosti prvim so odvisne od naboja jedra, ne pa od ostale elektronske aH planetske zgradbe atoma. Iz teh izvajanj je razvidno, da bi bilo mogoče spremeniti atome dmgega v drugega, ako M se posrečilo ispremeniti naboj Jedra To bi se zgodilo ali potom odstranitve enega jedrovega naboja ali potom dodatka novega elektrona v atom. Prvi atomski razstav se je posrečil Ru-therfcrdu na dušiku. Radijevi alfa - žarki so Izločili iz dušika vodik. Posrečilo se ie tudi, razbiti še druge lahke atome. Seveda je množina razstavljenih atomov in razstavnih produktov minimalna. Ta prvi posrečeni poizkus seveda ni dal dosti upanja, da se bo to posrečilo tudi pri težkih atc-inib, kl imajo mnogo večji jederni naboj ta se torej alfa - delcu mnogo bofj trpirajo. Profesor A. Micthe je poročal meseca julija 198-i, da se mu je posrečilo spremeniti žh-o srebro v zlato. Le slučaj je bil. da »e Je pokazala možnost te atomske spremembe. Mietbe ta njegov pomočnik sta oporab-liala posebno živosrebreno svetSko. Po daljšem prehajanju toka skozi živo srebro so se pojavile na stenah črne pege. Pre-iskal je to tvarino in ugotovil, da hna pred seboj zlato. Profersor je eksperimentiral dalje ta našel, da nastane zlato že pri preskok« ene same iskre, ta sicer v iskritrl poti Iz pltaa-stth, razpršenih delcev živega srebra. Todl tvrdka Siemens se je oprijela norega problema ta je koncem preteklega teta objavila v nekaterih nemiSkih Ustih svoje mnenj«- Poskusi so se vTšfii v -vakutumi (prasnem prostoru) s katodnimi žarki ta so bneH pozitiven uspeh. Stojimo torej pred problemom: odkod zlato pri Mietheievih posfcnsfc. Večina fizikov, W so se brazlli o tei spremembi fivega srebra y zteto, ie iskala razloge zona! atomske razgradnje. Dejali sos da )e mogoče, da prevaja električni tak živo srebro v tako ofcliko, da oddaja male množine primešanega mo zlata, kl A potom prehlapevanja nI mogoče odstraniti. Novo, nastalo zlato hna atomsko težo 197.2. torej isto kakor navadno Ssto zlato. Ta enakost atomskih tež govori močno proti atomski preosnovi na podagi sprejema enega elektrona v jedro. Po najnovejših Astonovih razijkavanjih ili živega srebra, ki bi imelo manjšo atomsko težo kot 19S, in zlato, ki bi nastalo iz njega, ne bi smelo imeti dosti različne atomske teže, vsaj ne višje kakor najnižja atomska teža zlata, ker novodošli elektron ne bi bistveno spremenil atomske teže. Iz vsega tega je razvidno, da še ni mogoče jasno soditi, ali se je posrečilo živ srebro spremeniti v ciato, ali gre le za izločitev z-latih primesi. Da pa so resno razpravljali o problemu, kaže, kako temeljito so se spremenili nazori o atomu. Za nastopanje srebra, ki so ga pri teh poskusih ponekod ugotovili, pa doslej manjka podlage za kakršnakoli teoretske razpravo, — ako gre res za atomsko preosno-\o F. L. Y. za u Gotovo bo še vsem našim čitateljam v spominu velika nesreča, ki se je pripetila pred par iroeseci ameriškemu vodljivemu zrakoplovu »Shenandoabu«, ki ga je vihar razilal v zraku in potem treščil na tla. Ameriška mornarica že delj časa razmišlja o tem, ali ne bi kazalo zgraditi nadomestilo za ta zrakoplov, ki naj bi bil še večji ki boljši, pred vsem pa koiikor mogoče brez nedostatkov, ki so uničili njegovega prednika. Dasi so se z raznih, tudi st rokovnjaških krogov čuli glasovi proti zrakoplovom, češ da niso dovolj zanesljivi in da je dati prednost letalom, je vendar zadeva že to&ko dozorela, da so glavni činitelji za nadomestilo. Vse torei kaže, da bo Amerika kmalu imela nov zrakoplov, ki bo gotovo boljši ta varnejši kot je bil »Shenan-dcah». Nedavno so razpravljali v mornariškem odseku poslanske zbornice v Washingtonu o važnih zadevah. Tekom debate je izjavil državni tajnik za mornarico (mornariški minister) Wllburg, da odločno zagovaria načrt gradbe novega velikega zrakoplova ki naj bi nadomestil uničenega. Nova zračna krtžarka bo približno trikrat tako velika kot je bila «Shenandoali» in bo imela nekako šest milijonov kubičnih čevljev plinske prostornine ter bo celo večja kot »Los Angeles«. Avtomobilski kralj Henry Ford, ki se ie zadnje čase vrgel tudi na gradbo zrakoplovov ta letal, je predložil državnemu tajniku za mornarico načrte za zgradbo vodljivega zrakoplova, ki bo ves tz kovine. Zanimivo pri tem je, da ie Fordova zračna križarka manjša kot ona. ki jo Ima v mislih VVilburg. Za nas ni toliko zanimivo dejstvo, da se gradi nov zrakoplov, kolikor to, da je Izdelala Fordova delavnica načrte za kovinski zrakoplov, torei iz duralumtaija ta jekla. To je pač novost ta naprtdek, ki je vreden, da se zabeleži Res ie, da je kovinski zrakoplov težj kot navadni Iz kovinskega ogrodja, prevlečenega z gumi rano tkanino, ta seveda tudi dražji. Vendar moramo pomisliti, da iz kovinskega zrakoplova ne nfaafa skoraj nič plina ta da se prevleka ne napije zračne vlage, zlasti v megli ta dežja, Id postane tedaj zelo težka ta je zato nosilnost manjša. Pri kovinskem balonu pa je plinska množina skoraj popolnoma konstantna ta izguba ne prihaja v po-štev. Naravno je tndl vodlilvoat pri kovta-skem zrakoplovu večja, ker Je ves balon veliko bolj stabilen ta tnu vremenske ne-prilike ne morejo tako lahko do živega. Zato nam Je razumljivo, da zasledujejo ▼ strokovnjašefh krogih zadevo kovinskega zrakoplova s tako velikim zanfmairieoi. Prrl mednarhdnl delavski kongres za Izseljenska vprašaj«. V Pariza se vršijo priprave za prvi mednarodni delavski kongres, kl bo razpravljal Izključno le o vprašanju Izseljencev. Kongres bo od 18. do 21. maia v Londonu. Na kongres so povabljena osrednja vodstva strokovnih organizacij ta razne sekcije socijalistične delavske tater-naeijonale. Glavna vprašanja, s katerimi se bo barvil kongres, so nastopna: Ureditev izseljevanja ta enakopravnosti priseljenih delavcev z domačimi delavci; delavsko gibanje ta izsetjenifko vprašanje ter fese*je vanje ta gospodarski pogoji Kino Pat in Patachon na Dunaju Poset pri njih. Dunaj, sredi januarja 1926. Bil je lep zimski dan, ko sem vstopil cb 2. popoldne na Ringu v voz cestne železnice, da me popelje v Schonbrunn, kjer ložirata v Park-Hctclu oba svetovna komika. Preteklo je tri četrt ure, ko sem zapustil cestno železnico, ter izročil vratarju posetnico. da me javi Patu. ki mi je obljubil razgovor za tretjo uro. Vratarjev pomočnik me pospremi do njegove sobe. Pat-Carl Schenstrom (izg. Sjenstrom), roj. 1881. v Kopenhagenu, je pravi tip Nordijca. Ostro, lepo podolgovato rezan obraz z lepimi modrimi očmi in rjavimi, nazaj počesanimi lasmi, spominja na Škote. Seveda izgleda v »civilu» brez lasulje, brk in navzgor zavijenega nosu. povsem drugače nego v filmu. Govori !e težko nemški. Poročen je že 16 let, ima 14 letno hčerko in 6 letnega dečka, ki so vsi doma v Kopenhagenu, kier ima hišo in velik vrt. katerega obdeluje sam s svojo obrteljo. v ko Ukor mu to dopušča čas. K filmu je prišel leta 1913. ter ie spočetkoma igral samo tragične vloge. Preje je bil gledališki igralec. Do komičnih vlog je prišel povsem slučajno. Nekoč je obolel igralec, ki bi moral igrati komično vlogo umetnika-stradalca, pa ga je Schenstrom nado-mestoval. Pri tem nastopu je režiser zazna! v njem pravega komika in od tedaj igra Schenstrom vedno komične vloge. S Patacbonom se je seznanil šele pred 5 leti. ko sta igrala prvič skupaj, vlogi dveh vagabundov. Tedaj si je nadel Pai tudi prvič svojo masko, v kateri filmuie še danes. Pol ure po moiem prihodu. Je vstopil še Patachon v Patovo sobo. Patachon-Harald Madsen (izg. macen) je rojen 1890. v Silkeborgu na Danskem. Popisoval ga ne bom. ker ga itak vsakdo pozna iz filma, kajti on filmuje brez maske. Ima istotako modre oči. Poročen ie 5 let z Švedinjo ter ima 4 letno deklico. Obe ga vedno spremljata na potovanjih in sta tudi tokrat z njim na Dunaju. Madsen je bil preje cirkuški artist, pred 5 leti pa ga je angažiral režiser Lauritzen za Patovega tovariša v vlogi vagabunda Skupaj sta od tedaj igrala okrog 20 filmov. Pat meri 1.90 m, Patachon 1.57 m. Oba sta tudi v zasebnem pogovora vedno dovtipna. Ko je v našem razgovoru omenil neki tretji 'lanski igralec, kl potuje z njima, da Patachon samo enkrat dnevno kadi, namreč od jutra do večera cigareto za cigareto, ter Pat da samo enkrat dnevno jč in to od jutra ck> večera, je Pat dostavil: »Ta gospod pa samo enkrat dnevno laže, in to od jutra do večera!«... Dober teden ostaneta Pat in Patachon še na Dunaju, nato pa na Semmeringu kakih 7 dni, da dovršita swj sedanji film. Potem pa se odpeljeta v Španijo na novo delo. Med pogovorom sta mi pripovedovala o razmerah v njuni domovini Podnebje imajo popolnoma isto kakor tukaj. Izpraševala sta me o naših krajih, naših razmerah in naših ljudeh. Tako sta hitro minili 2 uri v prijaznem pogovoru. Rade volie sem se nato odzval njunemu povabilu, da si ogledam filmanje. Slike iz filmanja v ateljeja 2e v prvem nadstropju pod ateljejem se čuje brnenje kakor v tovarni Atelje sam se nahaja na vrhu. to se pravi v zadnjem nadstropju tvornice »Ambjr» Gumpendorierstrasse. V pritličju je ob stenah vse polno figur, ki pričajo o filmu. Ko stopiš skozi železna vrata v atelje. prvi hip ne vidiš nič drugega kakor v sredini tega ogromnega prostora kup kulis razsvetljenih od sleplivo zelenkaste in vijoličaste svetlobe. In ne blišili drugega kakor vpitie režiserja, vrvenje delavcev in statistov ter brnenje svetlobnih aparatov. Ko se oko malo privadi na to luč in uho na vpitje. Šele opaziš posamezne igralce in igralke ki so, se razume, vsi brez izjeme našmin-kani na debelo in napudranl da se vse kadi okolu njih. Priprava za posnemanje scene: «Wlenerstiiberl«, kamor prideta Pat in Patachon s kuharico in sobarico: Režiser Steinhoff, ki je prišel iz Berlina samo radi tega filma vpije na vse pretege in pot mu teče z lica v potokih. Hoče že pričeti, pa mora še godce postaviti v drugo pozicijo, temu igralcu izboljšati eiesto, onemu statistu zopet popraviti masko itd. Po 3 ali 4 poizkusil zadoni gromoviti: »Pozot!«... Delavcem zakliče: »Luči!« Proti operaterjem: »Gospoda, ste že tako daleč?« Ipalcem: »Nastop!« Se enkrat »Pozor!« Trenotek tišine... nato: »Snananje!« (»Aufnahme — los !«)... Sedaj prične šele pravi špektakel. Godci prič.TO gosti, seveda cigumigu brez not. statisti simuJiraio veselico, za-bavanje. kričanje, ploskanje, vmes pa vpije režiser, operaterji vrt, reflektorje, jupitromke in živo^rebrni razsipalci br-nč. a novinarji in ostali gledalci kritizirajo. Vse to pa trpi le nekaj sekund kvečjemu 1 minuto. Nato prenehajo operaterji vrteti, luči pogasaejo in scena Je končana. Treba Je pomisliti, koliko truda Je bilo potrebno za teh paT metrov filma. Včasih .ie treba pripravljati za eno sceno ves dan ali še več in v nekaterih filmih je več tisoč takih scen. Seveda ne iz- gubljajo časa radi takih priprav, temvti ko se v enem koncu ateljeja pripravlja, se v drugem že snimajo mani težav.ie slike. Druga scena: Pat in Patachon se priplazita v prazno kuhinjo. Naenkrat pride sobarica, ki ie ljubosumna na Pata-chona. mu primaže klofuto, v razburit-nosti pograbi sifonsko steklenico ter mu hoče razbiti glavo. Patachon se brani, toda igralka, ki je začetnica, preide v ekstazi iz Igranja malo preveč v resnič-nost — Patachon ranjen! In sicer rev nično, kakor to ne stoji v libretu. Scena se prekine, hirro voda — jod — zdravnik. Igralka ga je bila kresnila z pipo sifonske steklenice po licu pod desn.m očesom. Rana je hitro izprana pomaza-.ia, preko napudrana in Patachon je čez 10 minut zopet i>red objektivom. Scena se nadaljuje. V boju torej pritisne aobarica za vzvod pipe m hoče svojega ljubimca malo pobrizgati. se pa najpoprei sama pošteno, ker v boju ni opazila da je tripa obrnjena proti nje;. Sedaj pa dob: Patachon curek v obraz, prime hitno za pipo in mesto da bi izpustil vzvod, ga še bolj pritisne, hoteč preprečiti ta neprijetni prš, ter se še močneje pobrizga. Tako teče prizor za prizorom. Proti večeru, ko leze kazalec že proti 9. uri postaacb igraike že utrujene, apatične, operaterji nervozni. Le režiser, ki ves dan ni jede!, samo sem ia tja požirek kave, ter kadi ves čas težke cigare, mora vlivati vsem življenje in zanimanje za stvar. Tako morajo kako težjo sceno po 3 krat filmtovatl da doseže režiser od igralcev to, kar zahteva libreto. Po trikrat z dvema aparatoma, to se pravi, da dobi 6 negativov od ene scene, nakar izbere najugodnejšega od teh šestih za kopiranje, za pozitivni film. Tako napreduje delo pod vplivom jeklene režiserjeve energije razmeroma še prav hitro. Snimanju v ateljeju bodo sledili še posnetki na prostem, in sicer deloma še na Dunaju, nato na Semmeringu. V jeseni pa pride novj film v promet M. F s ter. wr Vaš dom bo ve^ei, veder in vabljiv ako mm bottt ugajali, gospa. Retlna raiia Simonove l^reme (Crtme Sancn) ta fe vletmi koži po amtvan/n daje tisto m svetlo poti. mehko in pro 1 no kolo. brrzhiben obraz. Zabranjaje ali odstranjuje razpoke, brazgotine, rdeče lue. hrapavost tn vsakrino dre-ienft na koli. Neprodoj povsod: CPEME. POUDRE t SAVO K S1MOS ---.iiiiiliuiiiiiiu.nl 'J iiiimiiiHiiHiiiiuiiiimiiiiii.. .i... Partumerie Simon. S) Fg. St. Mcrtir.. Pariz g am Odprto pismo g. velikemu županu ▼ Ljubljani Podpisani setn hotel dne 7. junija 1925. prirediti ▼ svoji gostilni zabavo z godbo in plesom. Sed sem isti dan. kakor siccr po navadi k županu obč. Struge Ant. Pogorel« co, da tni izda zadevno licenco. Ker ga ni bilo doma, »em šel zopet drugi dan k p panu, a ga aopet ni bilo doma, ker je . i * Ribnico k sodišču. Plačal sem torej njege" vi ženi predpisano takso v znesku 77 On in dobil »to potrdilo, na katerem jc bil ssm g. župan podpisan in nn-itisnjen r.anj obč. pečat. Dne 10. juija 1925. sem pa dobil od župana odlok z dne 9. VI. 1925. št. 235. » katerim me je župan, ne da bi mo zaslišal in mi dal priliko se zagovarjati. oN >x>dil v plačilo dvojne takse v znesku 1.'-Dln in v kazen 50 Din Zoper to krivično razsodbo sem se pritožil na srezkega po glavarja v Kočevju dne 17. VL 1925. Sr: ki poglavar me je pozval, da moram plač* ti 31 Din takse, ker sicer vloge ne mc:r rešiti Ker kot notoričen revež niscin zrco< žen plačati dragih taks in kolekov, šel s:' dne 14. VII. 1925. k županu, da mi iz tav: uhožno izpričevalo, na podstavi kateregs bil oproščen plačila, kolkrjv .in prist o bia On mi je izdajo spričevala odklonil, da imam obrt. Zoper to sem se zon. t r-" tožil dne 25. VII. 1925. na srez: ega p"" • varja v Kočevju in ga prosil, da p s' rbi da dobim potrebno uboj.no spričevalo. Na to svojo vlogo sem pre jel od r.' ga poglavarja v Kočevju odlok z dr. -10-VII. 1925. št. 9487, s katerim me do-i ' obvešča da moram plačati takso 31 Din takso za vlogo z dne 25. VIL 19Z5. v n£1 sku 5 Din, ker sicer r.e more pritožbe števati. Proti odloku mi je dopustil t:: bo na vel. župana ljubljanske obl:1 t:. N-' kakor že omenjeno, nisem mog. I r' zahtevane takse, me ie srezki p"g' : svojim opominom z dne 3. VIII. 192^ trt ponovno opozoril. Proti odloku srezkega poglavarja v l.f čevju z dne 29. VII. 1925. št. 9487 sem e pritožil na velikega župana dne 27. 1925., na katero pa še danes n;scm prr'£ rešitve. Dne 24. XII. 1925. pa je prišel k nv"; ;■> pan Pogorelec. da bi me z-.n:bil za 295 ! " m mi pokazal zadevni odlok srezkega " glavarja. Seveda je bila nibežen brezusr' ca, ker nimam ničesar. Zupan mi je r.'" rekel, da bom če ne morem plačati 3 dn znprt. Torej za to, da sem se zredrznii pri ^ šjih oblastih prositi pomoči zoper pri' tentnega župana (zagrizenefa klerikalk •n ker nimam denarja za drage takse kolke bom zaprt, ne da bi sc najmanj P^ grešil proti zakonu! Vprašam g. velikega župana, ali res n ' raši državi nobenega zakon^ega sredst*« s katerim bi sc revež mog-1 braniti p"® prepotenci gotovih nadutih županov? ANTON BORŠTNIK gostilničar v Tržiču, h. št H obč. Struge, srez Kočevje. Uvoz iz Anglije V včerajšnjem članku je bil govor o uvozu kolonijalnega in tekstilnega blaga iz Anglije v našo država K temu omenjam danes še uvoz premoga in ostalih predmetov. Premog, katerega tonaža znaša 16 krat toliko kakor kolonijalnega blaga in bombaževine skupaj, je v uvoznem prometu z .našo državo šele na tretjem mestu in ie dosegel 1924. leta 166.252 ton v vrednosti 107 milijonov Din. Ker se nahajajo rudarska podjetja v Angliji že od lanskega leta v vedno kri-tičnejšem položaju in narašča nezaposlenost rudarskega delavstva, je razumljivo velik interes Angležev za vprašanje uvozne carine na črni premog, antracit in koks. KonvenUenca za uvo2 angleškega premega je nastala po porastu dinarja koncem leta 1923., ker je bila cena domačega premoga ostala sko ro neizoremenjena. Povišanje tovornine za inozemski pre mag in uvedbo zaščitne carine, ki jo je lani uvedla vlada zaradi neugodnega položaja državnih premogovnikov, so smatrali Angleži za direkten afront proti svojim gospodarskim interesom. V letu 1924. je Anglija izvozila v našo državo 35.000 ton antracita v vrednosti 27.5 milijona Din, dalje 102.000 ton črnega premoga v vrednosti 50.7 milijona Din in 30.800 ton koksa v vrednosti 28.8 mil;jona Din. tako da partlcipira z nad 50 % na našem celokupnem uvozu viso-kovrednih fosilov. Uvoženi antracit »e pa v Sloveniji v pretežni večini ne porablja samo za kurjavo, marveč kot si-rovina v elektrokemični industriji za Izdelavo elektrod ter za izdelavo karbida ter je potrebno da ostane kot tak oproščen plačevanja uvozne carine. Dalje se uvaža angleški premog za pli.iarne in za železolivarne. Angleški premog ie v področje ljubljan ske zbornice prihajal dosedaj po veliki večini preko Trsta, kjer imajo angleške tvrdke svoje stalne zastopnike. Ti zastopniki pošiljajo mnogokrat našim odjemalcem manj vredno mešano blago. Tovomina iz Trsta dio Ljubljane je zelo draga in znaša sedaj za angleški premog za tono 115 Din. to je okrog 32 % od povprečne vrednosti blaga. V interesu naše industrije je. da se ta tevornina po možnosti zmanjša. Volneno blago, ki ga uvažamo iz Anglije. se nahaja p-o vrednosti Šele na četrtem mestu z 55 milijoni Din. Volneno blago iz Anglije ni cenejše, toda ie po kvaliteti in trpežnosti najboljše ter je pričakovati, da se bo ta promet v do-glednem času še pojačal. Med nadaljnjimi uvoznimi predmeti Je posebno važna dobava sirovih kož za našo usnjarsko veleindustrijo. Uvoz kož je znašal predlanskem 986 ton v vrednosti 25.6 milijona Din. Nasprotno zopet ;ni izvažamo v Anglijo znatne množine ustrojenih svinjskih kož za galanterijske izdelke. Znaten je delež, ki ga ima nadalje An-gliia pri uvozu jedilnih olj v našo državo kakor tudi raznih olj in mazil za industrijske svrhe. Leta 1924, je izvozila Anglija k nam za 18.8 milijona Din jedilni olj, za 2.5 milijona bombaževega olja. nadalje palmovega olia. kokosovega olja in rastlinskega loja, ki se uporablja kot sirovina za Izdelavo mila v naših milarnah, v vrednosti 11 milijonov Din. Fiskalna carina na te sirovine, ki jih v tuzemstvu ne izdelujemo, kakor tudi predlagana carina na uvoz loja bo ie podražila produkcijo mila. Ivan Mohorič. krone, toda prenehala je padati. To je bil uspeh internacijonalne intervencije, uspeh posojila. Tak je bil začetek popravljanja evropskih valut. Avstrijski vzgled je pokazal, da je mogoče zaustaviti blazno padanje kurzov. Nemčija, Poljska in Rusija so po vrsti pristopile k operacijam in sanirale z energično gesto svoje finance. Bil je skrajni čas! Ko je Poljska stabilizirala sto jo marko, je dosegel dolar 68 mark porasta na minuto. Ko je Rusija uvedla červcnec (10 zlatih rubljev), je naraščal v Leningradu dolar z brzino 18.000 rubljev na sekund o. In slednjič, ko je Nemčija ustvarila svojo reirtno marko, se je dolar v Ber-ilnu dvigal za 3 milijone papirnatih mark na sekundo. Mednarodni urad dela je sestavil pregledno tabelo fluktuacij povojnih dnlarjevih denarnih vrednosti izraženih v valutah triintridesetih držav. V ta namen se je moral posiužiti logaritmič- Čim so se padajoče valute ustalile, se je takoj začela druga faza procesa: jele so se. nekatere rapidno. druge postopno izspreminjati v zlato valuto. Istočasno pa ocažamo. da so se tudi valute nekaterih drugih držav, ki so bile od občega kaosa razmeroma !e malo prizadete. približale svoji nr»"nalni vrednosti Med te države spadajo Anglija, Švedska in Švica. Tako se je zaključila prva etapa obnove svetovnega denarstva. " Druga etapa — povratek k zlatemu standardu r,a bazi razvrednotene valute — je prvi sledila neposredno. V Avstriji se je uveljavila v februarju 19^.. v Nemčiji pa ie državna marka (— zlata marka) nasledila rentno marko že leta 1924.. čim je izvedba Dawesovega načrta zavarovala nemške finance pred ponovno katastrofo. Kako hitro in temeljito so se od takrat konsolidirale valutne prilike v pretežnem delu Evrope, razvidimo najbohe z druge slike, ki prikazuje valutno stanje v vseh državah na svetu po staniu Na poti do valutne stabilizacije Velikost valutne krize, ki se je po svršeiku svetovne vo;.ne prijavila domala v vsem svetu, je nazorno razvidna Iz spodaj priobčeme slike, iz katere izhaja, da v decembru 1923 še nobena evropska država ni dosegla zlate predvojne paritete.^V državah z visoko valuto (Anglija, Švedska, Holandska, Švica) je znašal padec vrednosti njihovih plačilnih sredstev do 10% prvotne vrednosti. Francoski in belgijski frank ter laška lira so izgubili dve tretjini do trj četrtine svoje predvojne zlate vrednosti. Še mnogo bolj je valutna katastrofa zadela Nemčiio. Avstrijo. Madžarsko, Poljsko in Rusijo, koflh denar je tekom petih povojnih let pade! na brezpomemben delec z'a?ega standarda. Vmes med drugo in pravkar omenjeno skupino so države, kolih valute so padle za 85 do 96 odstotkov; to so Predvsem Češkoslovtška. Jugoslavija, Bolgarija. Rumunija in Grška. Edino izjemo na celem sveru tvorijo Zedinje-ne države Severne Amerike s svojim dominijonom Alakso: one so edine med vsemi r.eštevilniml državami na svetu, so svoj denar ohranile pred vseobčo epidemijo: dolar je ostal to, kar je bil Pred svetovno vojno. V decembru 1923 je v valutni katastrofi nastopila peripetija. Septembra 1922 je s' upščina Zveze narodov sklenila poseči v razrvane va-lutame razmere republike Avstrije. Na Dunaju so takrat vsak dan pričakovali Poslednji udarec. Dolar je rastel od ure do ure: za 21 kron na dan. In naenkrat, kakor da se je zgodi! čudež: avstrijska krona, kj je bila v očeh vsega sveta obsojena na neizog:bni pogin, si je nenadoma opomog'a. Postala je stabilna, trdna kakor dolar. . Sicer ie bila vredna komaj 14.000i del predvojne zlate zlata U0.1.UTA DC »O »• DNOTSNA vali/TA rm00 *ox eA2vsBDNcrreNA rrn valuta 00 Q9% BATVREONOTENA oo rs\ valuti, VtoLUTA ne tabele, zakaj nemogoče je bilo grafično izraziti v navadni, aritmetični tabeli neizmerni padec nemške, madžarske, poljske Ln ruske valute. Zakaj če bi uporabil aritmetično tabelo ln vzel kot bazo enoto 28 mm, bi grafična slika, označujoč porast dolarja v nemšStih papimaltth markah, dosegla že v avgustu 1923. višino M^nt Blanca. Koncem oktobra je dolar v Berlinu že tako mogočno narasel, da bi njegov grafikon segal od zemlje do lune. V novembru ko ie Nemčija izdala rentno marko, je veljal dolar v Berlinu 4 bilijone 201 mi-Liardo papirnatih mark. V diagramu bi bila za to številko potrebna višina 23 milijonov kilometrov, to je dve tretjini razdalje med zemljo in planetom Venus. Ti podatki dovoljno razjasnjujejo. zakaj je bila aritmetična tabela neuporabljiva; iz tiiih tudi iasno razvidimo, kako strašno je bilo na posledicah svetovne vojne prizadeto gospodarstvo malone vseh držav na svetu. l^tSziRANO ZLATO 02 taSBftNO VALUTO j^CHOONO nABU« ZlfiANO VALUTO m OiTALS delave Narodna banka SHS Stanje 15. ianuarja 1926. (V milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 8. t m.) Aktiva: kovinska podloga 450.8 (— 2.8): posojila 1334.5 (— 30.2); račun za odkup kronskih novčanic 1152.9; račun začasne zamene 347.5; državni dolg 2966.3; vrednost državnih dimen, založenih Z3 izdalanje novčarrc 2138.3; saldo raznih računov 779.2 (— 33 I). Skupno 9189.8. Pasha: vplačani de! glavnice 28.2: rezervni fond 7.2: novčanlca v obtoka 5967.7 (— 198?}; državni račun začasne znmene ■147.5: državne terjatve po ramlih računih 139.3 ( 1 227); ra-zne obveznosti 585.8 (+ 109 2); državna teriatev za založene domene 2138.3; nadnvek za nakiro zlata za glavnico ln fonde 75.4. Skupno 9189.8. Tržna Toročila Novosadska blagovna borza (26. t. m.) j Pšenica: baška, 3 vagon! 295—300. Tur. ščica: baška. nova, 1 vag<~n 105; srem-| ska, nova, 1.5 vagrrta 110; sremska, suše-j na, 2.5 vaigona 143—145. Moka: baSka, i »Os«, 1 vagon 480; baška »Oss«, 1 vagon • 492.50. Tendenca nespremenjena. Živinski sejam v MarIVni (36. t m.) Do grm: 4 biki. 162 voiov, 287 krav, 6 te'et, skupno 466 komadov. P-vprečne cene za kg žive teže so bile: debeli vnM 8—8 50. poldfbel! 7.25 -7.75, plemenski 6.50 - 7, M?v. ne krave debele 5—6.25. plemenske 4.50—5. krave za k! bvse 3—4.25 mo'zns tn breje krave 6—7. mbda živina 6.50-7 Din. Pro-, danih je bilo 230 komad ,v; od tega v Av- 1. junija i. 1924. iz karte razberemo, da je dosegel takrat bodisi zlato podlago bodosi prehodno stabilizacijo pretežen 1 del Evrope. Naša država 1. junija 1924. i še ni imela ustaljene valute; dinar je, ka i kor znano, v tistem času močno nara-; ščal. Danes se je položaj v Evropi že dalje izboljšal. Med drugimi valutami je sedaj tudi dinar prilično ustaljen. Danes je v Evropd že malo držav, ki nimajo kolikor tolilrv ustaljene valute. Med temi valuje wstl francoski frank. V zadnjem času tudi uOljski zlatnik opasno valuje, dasi je to novouvedena zlata valuta. vendar je upati, da se bo zopet dvignil do polne vrednosti. Pa ne samo v Evropi temveč tudi v drugih delih sveta so danes valutarne prilike že znatno boljše, kakor nam jih pokazuje naša druga slika. V letošnjem letu se bo valutno stanie v Evropi gotovo dalje boljšalo. V največji meri je to odvisno od rešitve perečih vprašanj vojnih dolgov strijo 30 in v Italijo 52. Mesne cene za kg: govedina 10-19, telettna 12.50 -20, svinjina 12.50—27 Din. Dunajski eoveji seiem (25. t m.) Do-gon 2365 glav; od tega iz Jugoslavl-J e 163 komadov. Prvovrstno blago ie moglo obdržati cene, v«e druge kaknvostl pa so oslabele za 5 grošev pri kg; Izjemo tvorijo 'e b'ki, kj so se podražili za 5 grošev pri kg. Notirajo za kg žKe teže: voli I. 1,50 do 1.80 (teje-mno 1.85 -2.20); II. 1 25—1.48, III. 1—1.15, biki 1.05 1.40 (1.45), krave 1— 1.40 In slrba živina 1.50—0.85 Šilinga. Dunajska b na za kmetijske produkte. (25. L m.) Slabša poročila li Amerike in težavne prilike na bud!mpeštanskem tržišču so nek ->Iiko vplivale na razpoloženje na dunajskem tržišču. Kupčka se je počasi razvijala. V cenah ni nosebnlh sprememb. Notirajo vključno blagovno - prometni dnvek brez carine za 100 kg v šilingih na debelo; Pšenica: d -mnča 41—41.50. madžarska OOfrka 4'."1—18.50; rž: maTchfeldska 28— " -a: 21.50—22.50; oves: do- etači tU- ao.5^ . .J = V trgovinski regls'er so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubliani; Sladkorni promet, d. d. z o. z. v Ljubljani; »Univerza!«. razpošiljalnica. d. z o. z. v Ljubljani: Znanstveni zavod prof. dr. P. Brfisslera. d. d. za laboratorijske urediale, kemt>sko-far-maceutičk* i gosoodarsko-kemijske potreb-štine, podružnica v LirKmm. Izbrisale so se nr.s'edn's tvrdke: »Ko^ef«, d. z o. z. za razpe^avanie po!:ede!skih stroiev v likvidaciji v Ljubljani (ker je likvidacija kon čana); Konfekcijska tovarna, d. r o. z. v j likvidaciji v LJubljani (likvidacija končana) Seljak & Komp. v Ljubljani (ker več ne obratuje); »Sinta«, siplošna faidustriska in trgovska družba z o. z. v likvidaciji v Ljub Ijani (likvidacija končana); Stanko 2argi & Co., d z o. z. v likvidaciji v Ljubljani (likvidacija končana.) = Kolinska tvornica kavine primesi v Ljubljani prodana. Po vesti »PrageT Pres-se« je Kolinska tvornica za kavine primesi prodala svo o podružnično tvornico v Ljub Ijani novo ustanovljeni ljubljanski družbi, pri kateri sta udeležena Kreditni zavod za trgovino in industrijo ter pivovarna »Union« v Ljubljani z 2 milijonoma Din. Po mišljenju lista je za Kolinsko tvornico prodaja zelo ugodna, ker so jtrgoslovenska obla-stva v zadnjem času zlasti glede zaposlenja češkoslovaških uradnikov der delavcev de lala neprilike. — Novo domače Industrijsko podjetje. Pri deželnem kot trgovinskem sodišču v LJubljani se le vpisala v trgovinski register tvrdka Hribar & Co, tovarna slamnikov v Mengšu. Lastnika nove tvordke sta brata Valentin in Mihae! Hribar, priznana strokovnjaka, ki v tej stroki že dolga leta uspešno delujeta. = Predlog protldraginjskega zakona do baje umaknjen. Spričo splošnega protesta gospodarskih krogov proti novemu orotldra glnjskemu zakonu namerava vlada, kakor poročajo iz poučenih virov, umakniti svoj načrt. Vladni krogi so baje prišli do prepričanja, da bi protldraginjski zakon v nameravani obliki več škodoval, kakor koristil. x= Carinska pogodba med Madžarsko ln Jugoslavlo. Budimpeštanski listi poročajo, da bo koncem meseca februarja ali v začet ku marca prišla v razpravo carinska Pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo. Isto časno se bodo regulirale še tudi nekatera druga vprašanja. Pogajanja se bodo vršila deloma v Budimpešti, deloma v Beograda. m Vprašanje svobodne cone na Jadranu. Na Su.šaku se bo 8. februarja vršila na inl-cljatlvo tamošnjth gospodarskih organizacij konferenca, ki bo posvečena izključno pre teresu izdelanega predloga o osnovanju svo bodne prlstanlščne cone na gornjem Jadranu. Tej konferenci bodo prisostvovali tudi zastopniki ministrstev za promet, zai finance ter za trgovino ln Industrijo. se Položaj na tržišču usnja te že dolgo časa nelzpremenjen. Povpraševanje je majhno, ker konzumentje iščejo samo najnujnejše potrebno blago. Cene v Zagrebu za kg po kakovosti: kruponi domači 58—68, Inozemski boljše vrste 75—85, vratovi 35— 40, podplati boljše vrste 55—70, domači obl čajni 45—55, kravje usnje, žo!to 85—95, črno 80—9o, likanec (blank) prvovrstni 70— 72 Din za kg boks 16—26, goveji 1422 Din za kvadratni čevelj. = Zanlmane za naše suhe gobe In strešno opeko v Grčiji. Neka trgovinska agera-tura v Grčiji se zanima za naše suhe gobe ln strešno opeko. Agentura želi, da ji tvrdke, ki Imajo lahko ln dobro žgano opeko, pošljejo vzorce s cenami franko vagon Solun. Točen naslov te agenture dobe Interesenti v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. = Dobave, Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja ponud be za dobavo 150 m Kanevas 100 cm šir., za dobavo 20 parov klobučevinastih škornjev, za dobavo 100 m merino platna; do 5 februarja za dobavo usnja, za dobavo 14.000 kg železne pločevine, za dobavo 6 ko madov plošč iz umetnega marmoria. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija držav nega rudnika v Brezi sprejema 20. februarja ponudbe za dobavo 2000 kg žebljev za trač niče, za dobavo 1 opalografa z vsemi pripadajočimi deli, -za dobavo 1 komada obrat nega pluga »VVendpflug«. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 30. t. m. pri irtendanturl Dravske divizljske oblasti v v Ljubljani glede dobave 75.000 kg bele moke; 5. februarja pri Imženjerskem odelenju komande I. armijske oblasti v Novem Sadu za odda'o električne Instalacije; 8. februarja pri direkciji pomorskega saobra-čala v Splitu glede dobave barve, dvakrat kuhanega lanenega olja, kita in čopičev ter mi ni j a v prahu; 11. februarja pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 20 vagonov krušne moke; 18. februarja pri in-tendanturl Vrbaske dlvizijske obasti v Ba-njaluki glede dobave 11.468 m' drv. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ln industrijo v Llubliani na vpogled. = Pred odpravo carine na pšenico ln pše nično moko v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo. da bodo s 1. februarjem t. 1. najbrže ukln ene carine na pšenico In pšenlčno moko v češkosl 'vaški. Ostale agrarne carine ostanek) v veliavi. = Izvoz žita Iz Italije zabranjen. Iz Rima poročaio- Uradno je bilo razglašeno, da je Izvoz žita zabranjen do 30. lunlja t. 1. = PoI)ska plačilna bilanca aktivna. Iz Varšave poročalo: Po cenitvi finančnega ministrstva pokazuje plačilna bilanca Poljske dne 1. t. m. prebitek v znesku 50 mill-ionov zlatnikov. Aktivnost plačilne bilance se je začela z decembrom 1925. In je posle dlca aktivnosti trgovinske bilance; trgovin ska bilanca Izkazuje že 4 mesece prebite!«. Borze 26. januarja. LJUBLJANA, (Prve številke povprašev* nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 75— 78, Vojna škoda 306^—315, zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 2fS2—202, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna Ivo—105, Pra štediona 960—0, Slavenska 50—0, Kreditni 175—185, Strojne 0—125. Vevče 110—0. Stavbna 90-100, Sešir 115—0. — Blago: 1 e s: bukovi hlod! Ia, od 30 cm naprej, od 4 m naprei, s 15%, od 2.50—3.90 m, fco Postojna 375—0; testoni, monte od 10—30 cm, fco vagon nakladalna postaja 450—0; deske 13 mm, 4 m, konično, media 24 cm, od 16 cm napr., fco Postojna 0—580; deske 13 min, 4 m, podmerno in IIL, fco meja 0— 500; remeljni KKV100, 80/80, 70/70, monte, 4 m fco vag. .neia 0— 560; remeljni bukovi 50/50, Ia 1.10 m, ico meja 0—1200; hrastovi želez, pragovi 2.50X25X15, fco italijanska meja 0—68; hrastovi želez, pragovi 2.50X 25X17, fco italijanska meja O—70; hrastovi hlodi I., II., največ od 2.70 in 2.90 m, fco vag. Ljubljana 0—500; javorievl hrtodi, brez grč, od 50 cm premera naprei, od 1.60—2.20 m in 3-20 m naprej, sveži, s toleranco črnega sroa, fco Italijanska meja 1000—0; poljski pridelki: pšenica: baška, fco vag. naklad, postala 0—305, banatska, fco vag. nakl. postaja 0—300, domača, fco vag. prekmurska postaja 0—320; turščica: umetno sušena, fco vag. sremska postaja 0—150, času primerno suha, fco slavonska postaja 0—125, času primerno suha, fco Jesenice tranz za II. 0—165, času primemo suha, fco vag. nakladalna postaja 0—120, medjimurska, foo vag. medjimurska postaja 0—175, drobna, fco vag. prekmurska postaja 0—175; oves srbski, fco Postojna tranz. 0—220; ječmen 66-67, par. Ljubljana 0—236; ajda domača, fco vag. prekmurska postaja 0—265; rž domača, foo vag. prekmurska postaja 0—215; proso rumeno, foo vag. prekmurska postaja 0—215; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakladalna posta ja 0—125; ježice, zlatorumene, fco vag. dol. postaja 250—0; gradbeni materija!: Ia portlandskl cement »Salona« - Tout, fco vag. Solin: v jutastih vrečah po 50 kg 0— 40. v papirnatih vrečah po 50 kg 0—45, v sodih po 150, 180, 200 kg 0—52.50. ZAGREB. Od bančnih papirjev je malo oslabela Jugo, dočim se ie Praštediona zopet nekoliko popravila. Voj. škoda, promptna. se je ponujala po 311, a denar je bil na vHini 310. Zaključka nI bilo. — Mednarodno so porasli London, Newyork ln Italija. Dinar nespremenjen. Pariz Je oslabel Na zagrebškem deviznem tržišču je bilo pov-praševamie nekoliko večje. Tečaji vseh deviz so poskočili. Narodna banka Je pokriva vala povpraševanje v vseh čekih. Promet 7 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 792.88— 802.88, Berlin 1343.1—1353.1 Budimpešta 0.0791—0.0801, Italija izplačilo 227.48—229.88, ček 227^-229.7, London Izplačilo 274.52—276.52, ček 274.45—2713.45, Newyork ček 56.252—56.852, Pariz 210—214 Praga 167—169, ček 166.8—168.8, Švica 1089.5—1097.5, ček 0—1093-25; valute: dolar 55.62 In pol — 56.22 in pol; efekti: bančni: Eskomptna 121—122, PoJjo 17—17.5 Jugo 106—107, Ljubljanska kreditna, ,zaključek 214, Obrtna 75—77, Praštediona 962.5—965, Slavenska 50—0, Narodna 0— 4350; Industrijski: Sečerana 400—105, Slavonija 42—43, Trbovlje 345—350, Vevče 110—120; državni: Investicijsko 76—77.5, agrarne 44—45, Vojna škoda, promptna 310 —312, februar 285.5—286. BEOGRAD. Devize: Dunaj 797—797.5, Berlin 1349—1350, Budimpešta 790—794, Bukarešta 24—24.50, Italija 228.25—228.5, London 275.1—275.4, Newyork 56.575—56.59 Pariz 209.5—211, Praga 167.65—167.75, Švica 1093—1093.5, Sofi a 39.39.5. CURIH: Beograd 9.16, Berlin 123.425, Newyork 518 375, London 25.2125, Pariz 19.175, Milan 20 895, Praga 15.35, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.225, Sofija 3.575 Dunaj 73. TRST: Efekti: Obligacije Julijske Krajine 67.25, Zivnostenska 276, Assiourazi-onl Generali 6000. — Devize: Beograd 43.70—43.95, Dunsjj 34S—351, Praga 73.25— 73.75, London 120.40—120.60, Pariz 91.75— 92.50, Newyork 24.65—24.80, Curih 478—4S0. — Valute: dinarji 43.40—14, dolarji 24.55 —24.75, 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 477.69. DUNAJ: Devize: Ber-grad 12.5325— 12.5725. Berlin 168.87—169.37, Budimpešta 99.37 -99.67, Bukarešta 3.0550—3.0750, Lon. don 34.4950 -34.6950, Milan 2S.58—28.70, Ne\vyork 709.15 —711.65, Pariz 26.25—26.41, Praga 21.0025—21.0825, Varšava 97—97.50, Curih 136.83—137.33. Sofija 4.81—1.85. — Valute: dinarji 12.47—12.53, dolarji 710.75 —714.75. PRAGA: Becvgrad 59.84, Berlin 805, Curih 651.125, London 164, Newyork 33.70, Dunaj 4.77. BERLIN: Beograd 7.41, London 20.398, Newyork 4.195, Pariz 15.52, Praga 12.413, Curih 80.92, Dunaj 59.06, Milan 16.90. NEWYORK. (zaključno 25. t. m.) Beograd 1.77 hi četrt Vremensko poročilo LiubMana, 27 januarja tgiR. Liubliana 806 m nad morjem Krn oppzovania ob /račn tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm L^uht ana . . , 7. 775 1 — 98 iue. v?h. megla | Ljubljana . . . 14 72-5 — 24 jus>. znh. 8 Ljubljina . . , 21. 7736 — 19 sevet 8 (megla) ?»gieb .... 7. 773 6 - 60 zahod 10 Beograd . . . 7. 773-9 — 10 brezv. 2 Dunaj .... 7. PriR« .... 7. 7680 -f 4-0 zahod 10 (dež) 2-0 'nomosi . . . 7. Solnce vzhaia ob 7 26 zahaja ob 17"00. ;una vzhaja ob 15 43 zahaja ob 6 29. Dunriskn vremensko poročilo za sredo: Prehodno poslabšanje, na nekaterih krajih dež. Temperatura se bo dvignila. Močni zapadni vetrovi. Velika nevar- nost plazov. Zanimive podrobnosti «majske noči« po Vašičevi knjigi »Devetsto treča*. Prinašamo v naslednjem nekaj od-stavkov iz Vasičeve knjige, o kateri smo obširneje poročali že svoj čas, in sicer ona mesta, ki popisujejo izvršitev majskega prevrata" samega Knjiga je po pravici vzbudila veliko zanimanje, saj jc ona usodna junijska (po starem stilu majska) noč z zadnjim Gbreno-vičem odstranila ovire svobodnemu razvoju jugoslovenskega Piemonta. Pri ocenjevanju tega krvavega dogodka, ki je neizbežno zahteval težke žrtve, je treba imeti pred očmi. da je predstavljal režim Aleksandra Obrenoviča tip protinarodne. na absolutizmu temelječe vfadavine, ki si ni pomišljala z oktroiranjem. s sistiranjem ustave in najrazličnejšimi nasilji vladati v državi, katere večina se je izrečno in ponovno izrazila proti takemu režimu. Aleksander Obrenovič jc vodil v glavnem av-strofilsko politiko, za nacijonalne srbske in jugoslovenske cilje ni pokazal nikakega smisla. Finance so bile v državi v najslabšem stanju, uradništvo ni dobivalo redno svoje plače, često niti v vojski, prevladala je splošna nezadovoljnost. Osebni režim Aleksandra Obrenoviča je postal posebno osovražen, ko so se k vsem tem pridružili še škandali s kraljevo poroko, zakaj kraljica Prag-.! Ma sinova, vdova, nekdanja dvorna dama kraljice Natalije ni imela dobrega slovesa, dalje škandal z lažn.m j porodom, načrt proglasiti kraljičinega ; brata Lunjevico za prestolonaslednika, vse to je splošno ogorčenje zoper zadnjega Obrenoviča stopnjevalo do vrline.* Vidnega izraza si ie poiskalo pri burnih demonstracijah v Beogradu dne 23 marca 1903.. ko se je v ogorčeni irotest združil takorekoč ves Beograd: bilo .ie nadvse simptomatično. da so vojaške čete. ki so morale nastopiti po beograjskih ulicah, kazale neprikrito svoje simpatije za demonstrante... Izvršitev krvavega prevrata je bila v takih okolnostih naravnost historična nujnost, tako kakor je bila zgodovinska neizbežnost velika francoska revolucija cilj silni prevrat v Rusiji. Človek po-:Jiiluje krvave žrtve, ima sočutje in usmiljenje za življenje onih. ki so morali s svojo smrtjo oprati napake svoje \v. svoje okolice, ali treba je pač preboleti take silne operacije, ki izžgo rano !3 narodovem telesu in ozdravijo njegov organizem. Na uspehih tega prevrata se je pre-porodila Srbija in je ustvarila pod Pe-rrom Karadiordievičem osnovo za veliko delo našega narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Moč 28.-29. maja (10.—1 i. jun.) Se pred polnočjo so prišli zarotniki drug za drugim na določena mesta. S svojim brezskrbnim in lahkomiselnim vedenjem, zabavajoč se z brezpomembnimi vprašanji, pretvarjajoč se kakor da so v dobri volji po vinu in duhovitih prijateljskih šalah, so se obnašali tako. da odvrnejo od sebe vsak sum svojih tovarišev, ki niso bili vpleteni v zareto. a so se slučajno nahajali tu v njihovi družbi Od petih skupin je samo ena premenila svoje mesto. Ker se ie okrog polnoči kavarna zaprla, so se oni. ki so se zbrali v »Takovu*. prestavili v »Bulevarc. V tej skupini je eden častnik zelo bodel v oči. Dasi je bilo toplo, je imel na sebi plašč in na vprašanja, kako da je tako oblečen, je odgovarjal, da ga trese mrzlica, odklanjajoč pomoč natakarjev, kadar so uslužno priskočili, da bi mu pri napravljanju in razpravljanju pomagali; dovolil ni nikomur, da bi se mu približal. Bil je to inženjerski poročnik Milutin Lazarevič; njegovi žepi so bili polni dinamita Bil je določen. da z njim razruši dvorska vrata. Razen treh ob;čainih je nosil tud: en velik dinamitni naboj, ki je bil izredno težak. Ta poslednji je bil namenjen glavnim železnim vratom, za slučaj, da bi gardni poročnik Živkovič ne dospel o pravem času ter odprl Opremljeni z brzo gorečim netivom, so bili ti naboji tako dolgi, da je eksplozija morala nastopiti točno pet sekund po trenutku, ko se je zažgalo---- Ob eni po polnoči so se skupine, pri-haiajoče druga za drugo, združile v prostorih Oficirskega doma. Na vrtu in v notranjih prostorih so zarotniki v živahnem in veselem razpoloženju zavzeli mesto ter se pomešali z onimi, ki se jim o njihovem načrtu ni niti sanjalo. Njihovo razpoloženje je rastlo vedno bolj. kolikor bolj se je bližala odločilna ura. Pelo se je in godba je svirala srbska kola in sevdalinke; dočim se je tu strastno debatiralo o Shakespearu, so se tam delali pijane oni. ki niso bili nikdar treznejši nego ta večer. Sredi naj- lepšega razpoloženja je nekdo zahteval kolo kraljice Drage. Tudi to kolo. tako osovraženo so zaplesali z isto razigranostjo. tako da bi nihče ne mogel dvomiti o njihovi udanosti do kraljice. Ko so nato zopet zavzeli svoja mesta, odkoder so opazovali detektive, ki ao prisluškovali od časa do časa. so nadal.e-vali svoje bučne pogovore s tolikim ognjem in srdom, da se je zdelo, zdaj zdaj se bodo spopadli. V tej družbi, ki je bila videti povsem običajna oficirska druščina, je bilo tudi nekaj takih, ki o zaroti niso ničesar vedeli. Toda ti so, v mislih na svojo službo, ki jim jo je nastopiti zjutraj rano. drug za drugim zapuščali Dom in odhajali domu in do časa. določenega za usodni odhod, so se vsi poizgubili. Naposled so v Domu ostali samo zarotniki, ki pa so bili še vedno nesigumi drug pred drugim, zakaj razen nekaterih ni nihče vedel o ostalih članih organizacije. V toku te vesele zabave sta oj lasa do časa dva oficirja pazljivo prišla do vodij skupin. To sta bila zarotnika Antonije Antič in Dimitrijevič, ki sta prihajala v svrho informacij: da je v dvoru koncert končan, da je kraljev adjuiart Naumovič ooslal na svoi dom po pelerino, znamenje, da ne bo treba odložiti izvršitve, da so določeni zarotniki odšli v vojašnice in zbudili vojake, da je ee-neralštabni polkovnik Aleksander Ma-šin v prazniški uniformi šel mimo Oficirskega doma in odšel v vojašnico sedmega polka, da prevzame poveljstvo nad četami beograjske garmzije, kakor tudi da so posamezni oddelki, določeni da zasedejo pošto, telegraf, magistrat, hiše treh ministrov in stanovanje mestnega komandanta polkovnika Dimitrija Nikoliča. že odkorakali na svoja mesta pod poveljstvom za to določenih zarotnikov. Obenem sta jim povedala dolžnosti skupin, katere so vodili ln od katerih ic imela prva prodreti v spalnico kraljevskega para ter izvršiti nmor, druga pod vodstvom Dimltrijevičevim preprečiti odpor dežurnega ordonanca. tretja zgrabiti prvega adjutanta generala Lazo Petroviča, četrta obvladati žan-darmerijo. a peta paziti na okna kraljevskih sob. Ura je bila točno 1 in 45 minut, ko se je kapetan Dragutin Dimitrijevijč dvignil s svojega mesta in zapovedujoče izgovoril dve besedi, po katerih so vsi razgovori, pesmi in godba utihnili kot presekani po gromu te odločne komande: »Gospodo, napredlc Tedaj so kot eden skočili s svojih prostorov, pripravljeni za odhod, toda na mah jih je ustavila energična kretnja poročnika Antonija Antiča i a je prijel čašo. jo dvignil nad glavo ter izpregovoril: =Priiatelji. preden se dvignemo, da izvršimo to sveto nalogo, prisezimo: da v slučaju neuspeha ne bomo nikdar izdali drug drugega, a ako uspemo, da ne bomo za se nikdar zahtevali nikake nagrade!* »Prisegamo-« se je glasil odgovor zarotnikov. Tedaj so bliskoma, drug mimo drugega. stekli na cesto. V tem trenutku je eden edini zarotnik zapustil tovariše. To je bil kapetan Dragoljub Jaša Jere-mič. ki se je opravičil s slabimi živci, ločil se in odšel domov. Točno ta čas bi morai biti bataljon šestega polka, pod poveljstvom Petra Mišiča pred Oficirskim domom, odkoder so se imeli na njega čelu zarotniki podati proti dvoru. Kot po dnevi razsvetljena ulica se je lepo videla tja do »Slavije«. toda o bataljonu ni bilo nikakega sledu. Mučen vtis, ki ga je to napravilo. pa ie ublažil takoj na to nastop druge čete, katere takt, rezko odmevajoč v nočni tišini, se je začul od vojašnice sedmega polka. Malo pozneje je prišla mimo četa kraljeve garde pod poveljstvom kapetana Ljube Kostiča. kateremu ie bil pridetien za vsak slučaj in Stari konak v tieograOu. kjer se ic -j —3|>mu*ta!' kot kipi na svojih mestih. Med tekem pa se ie gruča preveč raztegnila. Ko sc najhitrejši dospeli do slavnih vrat. s r, poslednji tekli šele mimo »Londonac Oni prvi. ki so jih tudi tu pozdravljal: začudeni stražarji. navalili tako? n? zaprta vrata, stresajoč z vsemi silan/ močno železje. Ta tresk oa je vzbudil it vznemiril celo jato kavk. ki so počivale na vejah visokih kostanjev na obe!; straneh ulice. Nenaden in buren vriše vznemirjenih ptic je povzročil resno nevarnost. da se vznemiri dvorska stražn — pa tudi mnogo večjo op3snost. da se pojavi omahljivost v vrstah preveč ra? tegnjene kolone, ki bi se mogla v ozki ulici razpršiti in razbiti. Tedaj je Apis stekel t revolverjem do prvih v kolon in zaklical: »Na svoja mesta!« in posre čilo se mu je. da jo je v hipu zbral ob vratih. Istočasno je gardni poročnik Živkovič hitel k vratom, da jih odpre. V trenutki: je pritekel čez esplanado in bil pred n. • mi. Toda r»>ka. v kateri je stresal velik' sveženj ključev, je zaman poskušala, da lih odklene Ostalim, ki so motrili nestrpno njegov trud ln obračali poglede v ono stran, odkoder je mogla vsak hip prihiteti straža in začeti z ognjem, se jt zdelo, da traja to ropotanje s ključem in odstranjevanje zapaha neskončno dolgo. Zato je eden od najnestrpnejših, podporočnik Radoje Jankovič. srdito krik-nll Žlvkoviču: »Odpri! Kaj pa se obotavljaš?« Tedaj je Živkovič poskusil še enkrat z vso silo — in ie odklenil. In kc je pod njihovim močnim pritiskom odnehal tudi poslednji zapah, so se vrata odprla, škripajoč in odrivajoč Zivkoviča v stran. (Kcnec sledi.'- VEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV in vsa druga knjigoveška dela izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah KNJIGOVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE XI D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta stev. 16 i A Zahvala in priporočilo! Zavarovalna družba Commercial Union v Ljubi t aru trd je izplačala mojo škodo, nastalo vsled požara točno in kulantno vsled česar se gornji družbi najtopleje zahvaljujem ter isto vsakomur priporočam. AVGUS7 DELBELLO. brivec, Domžale. Hipotekama banka Jugoslovanskih hranilnic v LJubljani (prej Kranjska dtielna banka) Intim •ipoufcaraa Tei.ira ua Ezvriuje vse bančna posle >n transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in teko6i račun proti naj« ugodnejšemu obrestovanju ter daje fsakovrstns kredita In predujma. Nakup In prodaja valu* In devla. Če hočete svoie ol\ varovati, poshiiiiite se samo lepo In pregledno Črtanih poslovnih knilg, ki jih Izdeluje po nizk h cenah knjigoveznica K. T. O. v Ltabliam, Kopitarjeva uSIca 6 (91. nadstr.) En gros 43 3 En lietai! RENAULT- AVTOMOBILI = danes oeprehosliivi = za avto-takse n kot osebni, za zdravnike in pot-n ke, tovorni in avtobus-vozo^i, her 30 naisolid-□ej&ž, oa trpežnejši in naicene šil pri vporabL Zastopstvo za Slovenijo: A. Lampret, tu&ljana, 12H83 a Durtžjstca cesta 2i. II! lili 1 iti m i' ■ VmBSs''1''-'.-* K2SS S' Mlišeje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času J IGO G HA HK A" h USA ni\A : 1.! 1 ti r > t ; ,vr t F.'lltA A i.s// si j.t baročna spra/ema tudi oglasni oaaelek uprave „ jutra", Prešernova ulica manutakturne stroke. xa na zalogo eventuelno tudi znanje potovanje za Slovenijo, nastop takoi ,11 po dogovoru — Ponudb* na uredništvu • „Tovar»»» SO". Komfortno stanovanje obstoječe -z 5 sob. kopalnice In vseh prttlklin ? ■.»uporabo evetličneR« vrt. v nov) vili v bl žin sredine mesta »e odda stranki, ki zamou plačati najemnino za več <"asa v naprei pr"!' •ntabulaciji Odda se eventualno 'ud' eno stanu .»nje 'jbston-fe U treh sob. !er eno itanovamt ' dvemii sobama Ponudbe pod .Komforl 425' na upravo tega lista. 476 « 3SHHHEJHHHHEHSSE.: Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 10. previdena s tolažili sv. vere v 21. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 28. t. m. ob 15. iz hiše žalosti Loke 26, na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, dne 26. januarja 1926. Slavko H! a stan, trgovec, soprog Ana Fnrte, posestnica, mati — Janko Poldka, Miro, Marica, bratje in sestre, in vsi ostali sorodniki. Boistoo - knjiga spodobnosti m lepote To je bila senzacija nisd Slovenci, ko je pred 57 leti nase prvo, najodličnejše rarr« društvo Slovenska Matica iz-knjigo »Olik?;:!! Slovenec«. Napi-jo je naš pesaik in kasnejši izvrstni prevajalec ruske poezije Ivan Vesel. i5:ez dvoma so bili takratni slovenski 'suUiirai delavci prepričani, da je Slovencem, ako naj veljajo pred svetom ca civMizirance, najnujneje potrebna ;:niiga, ki jih uči spodobnosti in ljubezni Dva krojaška po- | močnika spr.jmc takoj I. PogaiSar, krojaški mojster. Dob pri Domžalah. 1905 i Strojepiska Šivilja rmožns splošnega. Bivanja, Radlo-kllnika popravlja uesr^ve, ds- ln akumulatorje — Pcmitev akumulatorjev. J. Goreč, CiŽŽ@'©>5 Šivilja irurjeaa v krojenju d cblek, M 11» žival m dom nertektna, z" večletno pras- j proti oliki pl*6i. N»elov v šo, v«ši» eiilice, nemiCiie i uprt vi «Jutra>. 183S tn er. fraccoSžise, ia iSis j ______ kot a&mostojna pisarniška moč za Beograd. — Plaia 300C Din. Pismene oferte na lekarno 3ahovec, Ljni>-ljana 1924 Prodam: i ve/6 sodeloT u cementno opeko in dmffo Mlajša posčrežnica ii ma dobo pospravljati Služkinja ti saia kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela. išče mesta. Naslov pove uorava cJtt5K> 1823 Strojnik IjblJ. kreditnaob«, sa >S{e i» »jitraj od sosoiven; strojniške« teKa-&>-a u 7_s. Geaahika auca 4.1X1. ! t, ■MM— t.& legitimacije -- ia.e najhitreje fotograf HIbSer v Ljubljani, "asorjsv t?g. 51 7—». C-edaiiška ulica 41H. ! ja. deloma vešč elektr. vi-18S9 eoke in uiike napetosti ter »5' V. V hladilnih naprav, išfce 3ie-fia. — Ponudbe pod značko .Strojnik 1023» ca upravo .Jutra*. 173S ■m* srivskega pomočnika —;a dobrega delavca, ?«jne takoj Eoikti. bri-Trbovlje. 1875 Kmetsko dekle pridno, ae takoj eprejrae. Ponudbe na uprava «Jutra> sod cA. H.. 1877 j - I Sienotipistinja ' vešča strojepisja, izurjena v stenografiji nemškega in [ srvatsiega Jezika, x Salj-j šo prati.c, se za veliko 1 tovarno aa Hrvatskem. — Ponudba t zahtevki ______ poStai predal SS, Ljntlja- „ >ur0 [a" novo" perilo, se -- " i priporoča na dom. — Po- ' r.uribč na upravo .Jutra* Prodajalka 15Ce tiu2bfc, event. gre tudi 1 mesec brezplačno. — Po-; nudfce sa upravo «Jotra> ood iifro »LJubljana 934». liiOa Šivilja Potnik galanterijske stroke rejša moč. se sprejme. — : i nonudbe ood šifro ' poS tnaiko .pričevali nrj Lesni manlpulant pošten ia zanesljiv, s večletno prakso, ielj preraeciii Lresto za einz&o iagovodje a:i kaj sličnetra v večjem obratu. Ponudbe pod šifro .7-agovodJa 880» na npravo »Jutra«. J881 Pozort Pozor! 509 Din nagrade onemu, ki m: preskrbi službo kovača ali stavbnega ključavničarja al! kat »na. Brivski vajenec s« sprejme. Hrana ln sta- _. .-' •o'ejo i.a trgovino A . 1 sovanje v hiši. — mfcbtaj j kepi. Pogoj 6talna služba. »turii i, Fiuaie, Vj» Fin. i Srda/, hrivnica, Kaamlk. Ponudbe na upravo »Jutra, 70. 1577! ttlJlpod »Kova4». 1895 ! ...... i Trgovski pomočnik i Sftiad, pošten in agilen. z j dobrimi spričevali, U č e ! službe v trgovini špecerijske ali melane stroke v mestu ali sa deželi. Sprejme tudi mesto skladiščnika. Cenjene ponudbe na naslov 1 J. Jug. Ljubljana, Poljanska cesta 60.11. >902 I Naslov pove uprava .Jutra* 1913 !........... Fotokamera 13 X 18 x dobro optiko, prodam ali : zamenjam za 9 X 12 z dvoj. clm acastigmatom. Vzamem tudi več aparatov v komisijsko prodajo. — Naslov v upravi »Jutra*. 1916 Bukovih drv približno ie stefi lenlce cOdol» kep«]« drogerija Anton Kane, sinova, Židovska ol. St. L 471 Prodan:: t enaki amerik. pisalni miši. 1 reeistr. bla.rrajno, ki kaž^ dnevni Izkupiček in 1 opaiojrraf. — Vr^ po zelo ugodni ceni. Ogleda se pri F. Čuden, Prešernova ul. 4. 1411 Kupim fotoaparat 10 X 15 ali 8 X 18. v dobrem stanju, s prvovrstno optiko. Ponudbe na npravo »Jutra* pod iifro »Takoj 6* 1523 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. — Naslov nove unrava «Jotra» 1907 Fotoaparat 4% X 6, 9 X 12 ali 10 X 15 samo prvovrstni, brezhibni, event. s celim priborom, kupim. Ponudb« t natančnim opisom na naslov: Ivo Ton. ii«, Brežice. 1923 Lepa spalnica *e poceni proda. Kje, povo uprava . 1908 Gumijasti pasovi in prsni drialcl ravnokar ,i0gii. - Besednik In drug, Ljubljana, Preiernova nliea št. E. 1912 Železna blagajna it. 8—4 se kupi. Ponudbe i navedbo cene na E'ek-trično ladraso v Sp. Siiki. «394 Manjšo hišo kupim, najraje na periferiji Ljubljane. Pri hiši naj bi bilo nekaj dvorišča ln vita. — Ponudbe z navedbo cene na upr. »Jutra* pod »Mala hlla 29». 1914 Stavbna parcela gozdna, cad Šiško, ee proda.. Več s« poizve v upr. .Jutra*. 1876 Dve kleti se dasta v najem. Naalov pov« uprava »Jutra*. 1841 Lokal v Kranju ali na Jesenicah te išče. Ponudbe pod Iifro _ »Trgovina 1038* na "P1*™ I Jdda' boljšemu gospodu. Z .Jutra*. 1748 — - Soba te odda. Naalov pov« upr. »Jutra*. 1831 2 dijaka ali dijakinji se sprejmeta na hrano ln stanovanje. — Naslov pove sprava .Jutra*. 1S30 Dvoje stanovanj oddam. Naslov pov« upr. •Jutra*. 1776 Stanovanje na deieli, na Dolenjskem se odda v najem s gospodarskim poslopjem vred. — Pripravno posebno za mi-jarje, ali druge obrtnike. Ponudbe na upravo .Jutra* pod anafiko .Stalno 81*. 1906 Soba moderno opemljena, velika, f posebnim vhodom iz stopnišča, nasproti eodiSCu, se Več lepih prostorov primernih za trgovino ali obrt in vefi stanovanj se takoj odda v najem v novozgrajeni enonadstropni hiši, ea 12 km od Ljubljane, v prometnem kraju. Poizve se pri upravi «Jutra». 1581 2 sobi za pisarno ali komisijsko trgovino v obližju glavnega kolodvora no takoj oddasta v najem. Ogleda se od 9,—12. in od , ure popoldne v Pra- Stanovnaje za dijaka Sakovi ulici it. 3, pritličje, desno. 1323 Naslov pove uwava «Jutra» 1917 2 opremljen! sobi j la»tno, posebno predsobo, oddam takoj. Naslov pove uprava «Jutra». 1918 Dijaka s« sprejme v popolno oskrbo. Kje, pove upr. »Jutra*. 1692 Družabnik se sprejme v dobro idočo trgovino. Potreben kapital 15.000 Din. Ponudbe ra upr. .Jutra* pod značko <15.000* 1846 Kdo posodi gosp. 1400 Din? Vrne se T obrukib v 1 letu !S"0 Din. Dopise na upravo .Jutra* pui šifro .Sigurno 1147». 1933 Gospod 29 let star, svetovno i*-obrsien, teh znanja s gospodično ali vdovo od IS do 25 let. Tis\ARVD\A KNJIGARNA* PREŠERHOVA ULICA ŠTt\ILKA 7 T B L E F O N • ITEV ■ 30fl kolikor je. hotela. Toda njeno spoštovanje se ni zmanjšalo, kajti ljubila ga je vendarle in silno se je bala, da bi zvedel za njena tajna pota. Možnost, da jo razkrinka, je bila tem manjša, ker njeni prijatelji in tovariši niso biii v Londonu. Spoznala je še mnogo drugih ljudi, ki so tudi bili sužnji tajnih strasti. Večina je bila iz gledališkega sveta. Rita je postala neke vrste višja svečenica teh strasti zajedno z gospo Sin. Kazma pa ie bil tajni vodja vsega početja. Razmerje med Kazmo in njegovimi odjemalci je bilo čisto posebne vrste: vsi odjemalci so bili, v pravem pomenu besede, njegovi sužnji. Rita ga je samo enkrat videla v njegovem proročišču in je pozneje stalno prihajala k njemu. Sicer pa ni nikdar govorila s skrivnostnim Egipčanom in tudi ni imela nobene tozadevne želje. Način, kako je dobivala opojnine, je bil siino enostaven. Morala je priti sama v Kazmino stanovanje v Bond Streetu in zahtevati ali steklenico parfuma ali škatlico slaščic. Na mizi so stale različne vrste parfumov in vsak izmed njih se je skladal s posebno opojnino. Sla-ačice so pomenile morfij. Rashid, Kazmin služabnik, je poznal vse stalne odjemalce in z vsako steklenico ali škatlo je prinesel obenem gotovo količino zahtevane opojnine. To je bilo namreč zelo pre. vidno, kajti v slučaju, da bi policija pri izhodu preiskala odhajajoče, bi naš-a le nedolžni parfum ali škatlo s slaščicami, in tako bi biio dokazano, zakaj je šel dotični obiskovalec h Kazmi. Ni se bilo treba prav nič razgovarjati: obiskovalec je Izbral parfum in dal denar. Rashid je zavil parfum v papir, izmenjal denar, pri tem pa stisnil obiskovalcu zavojček z zahtevano opojnino v roko. Cene so b;!e silno visoke, da naravnost blazne, toda kar se tiče Rite, se za to ni zanimala, kajti nikdar v svojem življenju ni znala računati. Kazma edino opija ni prodajal, pač pa je imel na prodaj morfij, opijsko tinkturo in druge preparate. Oni pa, ki so iskali pozabljena v pipi, so bili prisilieni dogovoriti se z gospo Sin, ki je aranžirala opijske partije. Toda izvzemši opijskih cigaret je prav redko pro-dajala opojnine. Popolnoma se je posvetila maku in njegovim ljubiteljem. Za uživalci opojnin tvorijo neke vrste bratovščino in izven svo. jega začaranega kroga so tajni, kot člani Črne roke, Camorre ali pa Mafije. V tej tajnosti je ležala Kazmina varnost. Rita nI imela nobenega poželenja dvigniti zaveso, ki je visela med njo in svetom. V začetku je bila nekoliko radovedna- spraševala je Sira Luciena in druge, toda nihče ni vedel, kdo je pravzaprav Kazma. Vsi so bili tajni sužnji njegovega laboratorija, o katerem so previdno molčali, ker bi sicer ne mogli več dobivati opojnin. V začetku se je Riti tudi čudno zdelo, da ima Kazma razen prodaje parfumov tudi še proročišče. kjer razlaga obiskovalcem njih sanje, toda končno je razumela, da je bila to le pretveza, s katero je skušal zabrisati pred policijo vsako sled svoje prepovedane trgovine. Ko je tozadevno vprašala Sira Luciena, se je ta ironično nasmehnil in dejal: — To je le dvojna varnost, podobna metodi znanega pariškega morilca, ki ga .ie policija dolgo časa smatrala za zelo spretnega in nevarnega žepnega tatu. Kazma ne prorokuje prav za prav, kajti napovedovanje bodočnost je precej sumljivo počenjanje. Razlaganje sanj pa je že nekaj drugega. Po poroki se je Rita naravnost ustrašila, ko je pomislila na to. da bo šla na daljše poročno potovanje. Prej si ga je bila vedno predstavljala v najlepši luči, sedaj pa je z grozo gledala nanj. Vojna, med katero je bilo vsako potovanje onemogočeno, je bila zanjo velika sreča. »nitiCs •• "-"i.'> is ' JZi':- i.. -.<•»• '»«£, t' '•./ . .»' -Tanft. ; rt . .-.*» !r. s V - >.-:«4 V" -.-"> Zahvala. Ob nepričakovani smrti našega dobrega Gospodični! on M starejša brez otrok, poštena, zanesljiva dob! službo v mestu na deželi. — Ponudbo z natančnimi podatki je vposlati na upr. »Jutra" pod ,,?cznoč gospodinji". Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov, j Vsa vpra?an;a in prošnje glede našlo Ivov od »malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2»— Želaznato vino lt lekarne dr O Plecoll, Ljubljana, Dunajska c I krepfia malokrTiie, neresne ter oslabele odraze is otroke. NaroSlU le tofno iirršnjejj. 480 EL Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tlian Cena s poštnino vred Din 1950 Naročila na knjigarno Tiskovne is-draga v Ljubljani. MITJE e|a Kmetijska družba za Slovenije sporoča pretužno vest, da je v torek dne 26. t. m. preminul njen upravnik drevesnice gospod Josip Urbaniii ld je nad 40 let vestno služboval pri Kmetijski družbi. Pogreb bo v sredo dne 27. t. m. popoldne ob štirih iz hiše žalosti na Poljanski cesti štev. 59. Biagopokojnemu bo ohranila Kmetijska družba časten spomin. V Ljubljani, dne 26. januarja 1926. f Tužnim srcem naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je najin nadvse 1'ubljeni sinček, oz. bratec FRANČEK danes ob 5. uri zjutraj preminul in se preselil med nebeške angeljčke v nežni starosti 8 mesecev. Pogreb najinega nadvse ljubljenega bo v četrtek, dne 28. januarja ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. 542i Maribor 26. januarja 1926. Bnion in Antonija KunEiJ, stariši; Verica, sestra a «Jutrov» roman LUCIFE katerega ckoainskoi ▼sehtna. prepletena t (».•tiSniffi! aapletljajt of» kovali »«ako nalalje'"'!' romana. Je ilftel in »e ** t,iT« pri opravi «Jotr»» ' LjoMjanl Vsi ki so ga čitall in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoi n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga lisi iJSi so nam prijatelji in znanci, pa tudi dosedapji neznanci, izkazali toliko iskrenega sočustvovanja in nudili toliko moralne opore, da se jim ne moremo dosti toplo zahvaliti. Posebno zahvalo smo dolžni vodstvu .Diiaškega doma*, profesorskemu zboru in tovarišem dijakom, predvsem tov. Oorlšku za krasen nagrobni govor in pevcem za v srce B segafoče žalostinki, vsem darovalcem krasnih vencev in ^ šopkov in vsem spremljevalcem na zadnji poti tako gosp. županu dr. SenČarju, starosti sokela dr. Salamuuu itd., ki so vsi pripomogli, da smo milemu pokojniku izkazali zadnjo čast na tako dostojen način. Zahvaljujemo se tudi gg. zdrav-n'kom za velik, četudi brezuspešen trud in čč. sestram za res sama.ltansko nego in ljubezen, ki so jo poklanjale po ko'niku v enomesečnem boju za življenje. Rodbini dr. Brum-novl in gdč. Pečirerjevi ne bomo nikdar pozabili, kar so .ram bili v teh težkih časih. Se enkrat naj prisrčne jia hvala vsem skupafl Logateop dne 25. januarja 1926. Rodbina not Tavzesa v Logatcu. Uslužbenci Kmetijske družbe xa Slovenije naznanjajo žalostno ve«t, da je dne 26. t. m. premiuul njih zvesti tovariš, gospod Josip Urbaniii upravitelj družbena drevesnice. Pogreb bo v sredo dne 27. t. m. ob »tirih popoldne iz hiše žalosti na Poljanski cesti štev. 59. Biagopokojnemu zvestemu tovarišu ohranimo trajen In časten spomin. Ljubljane, dne 26. januarja 1926. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresu-očo vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat svak in stric, gospod Anton Koštomaf pos. in gostilničar v torek 26. januarja 1926 ob 1. po noči po kratkem, mukepoinem trpljenju, pre- j viden s tolažili sv. vere, v 56. i. starosti I bognvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, 28. januaria 1926 ob 15. iz hiše žalosti Prečna ul. 6 na mestno | pokopališče v Pobrežje. Sv. maša zadušnlca bo darovana 29. januarja 1926 ob po! 9. url v župni cerkvi oo. franč<ŠKanov v Mariboru. Maribor, 27. januarja 1926. Marija Koitomaj roj. Šollno, soproga — Stanko, sin. Vsi ostali sorodniki. Vetana «tao« Broiirana ps 56 . 45 W ■ M" PrlporofcafO novo izdajo Mo MoviH romano« l Cyclamen Brol 22 Din, vt*. 27 Din, po«. 1-25 Din Agitator Brol 18 Din, vel. 23 Dta. polt 1*25 DI« Izdala Jih !• Tiskovna zadnigi t LjflbManI Uiejuje dr. Albert Kriuner. Iadaja za Koaaordj -.Jutra, AdolI Ribnikar, Z* Narodno tiskamo dd. W tisUrnari« Fmb Jezersek- Za iaseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. V« t Ljubljani.