izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia ~ , letnik 24, ljubljana, 1980 izdaja zveza geodetov slovenije published by the assodation of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ , letnik 24 , str.185 - 252, 1 jubl jana september 1980 , udk528 •863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Vlado Kolman, glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar, urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispev- ke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac• Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks · - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbork: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jure Beseničar Lektor Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna narocnina za prvi izvod je 700 din, za na- daljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geo- detov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.::50100-678- 000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada 750 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od praneta 1proizvodov Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 187 IZ ZNANOSTI IN STROKE - Družbene in zakonske osnove v sistemu družbenega planiranja (Milan Naprudnik 192 - Funkcija geodeta v sistemu vrednotenja urbanistične dokumentacije (Ivan Urh) }96 - Obnova zemljiškega ~atastra (Vlado Kolman) 200 Ali se komasacije v naši republiki uspešno razvijajo? (Teobald Belec) 204 - Mejni spori (Franc Turnšek) 207 Standardizacije zemljepisnih imen (Jože Rotar) 209 Recentni premiki zemeljskega povrsJa in njihov vpliv na lego trigonometričnih točk I. reda v SR Sloveniji (Boris Bregant) 211 - Začeli smo - treba je nadaljevati (Peter Svetik) - Pregled kartografske dejavnosti v drugem trimesečju 1980 (Jože Rotar) - Ob 200-letnici Gruberjevega prekopa (Sandi Sitar) NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE IZVLEČKI C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION Society and law fundamentals in the system of society 223 226 228 230 235 241 247 187 planning (Milan Naprudnik) 192 - The function of geodesist in the system of valuation of urban documentation (Ivan Urh) 196 - Re.newal of land cadastre (Vlado Kolman) 200 - Are the lana consolidations in our republic being successfully asserted? (Teobald Belec) 204 - Boundary disputes (Franc Turnšek) 207 - Standardization of geographical names (Jože Rotar) 209 - Recent soil movements ahd their impact on the position of geodetic control points (Boris Bregqnt) 211 - We started, it should be continued (Peter Svetik) 223 - The overview "of .cartographic activity in second quarter 1980 (Jože Rotar) 226 - Becentenial of Grubar's canal (Sandi Sitar) 228 NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 230 NEWS AND CURIOSITIES 235 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 241 ABSTRACTS 247 UREDNIŠTVO BRALCEM Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije nam je poslala Program družbe- ne aktivnosti za spodbujanje in vrednotenje ustvarjalnosti in naloge SZDLJ. Ker smatramo, da je problematika, ki jo obravnava ta program za- nimiva za širši krog, torej tudi za člane Zveze geodetov Slovenije ga v celoti objavljamo. Glavni in odgovorni urednik Jože Rotar PROGRAM DRUŽBENE AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE IN VREDNOTENJE USTVARJALNO- STI IN NALOGE SZDLJ I. Odnos SZDLJ do ustvarjalnosti in še posebno do izumiteljstva, novator- stva in racionalizatorstva izhaja iz poglavitnih smotrov razvoja jugo- slovanske samoupravne socialistične družbe. Ustvarjanje materialnih in družbenih pogojev za najpopolnejše izražanje ustvarjalnih sposobnosti vsakega človeka je eden izmed glavnih smotrov. SZDLJ kot fronta organi- ziranih socialističnih sil ima zelo odgovorno vlogo in velike možnosti pri uresničevanju tega smotra ter bi morala prispevati k širšemu in hi- trejšemu razvoju lastne tehnologije za uporabo znanosti pri reševanju vedno bolj zapletenih problemov v našem gospodarstvu. Socialistična zveza izhaja iz načela, da je vsak človek potencialen ust- varjalec, od odnosa družbe do ustvarjalca oziroma ustvarjalnosti pa je odvisno, ali bodo ustvarjalci motivirani, da bodo svoje ustvarjalne spo- sobnosti aktivirali v interesu kolektiva, v katerem delajo, oziroma v interesu širše družbene skupnosti. Uporaba načela nagrajevanja po rezultatih dela ustvarja široke možnosti za to, da delovni ljudje svoje ustvarjalne sposobnosti aktivirajo v svoj prid in v prid družbeni skupnosti. Izumiteljstvo, novatorstvo in racio- nalizatorstvo so močni dejavniki gospodarske stabilizacije, ker se od- pirajo možnosti za aktiviranje rezerv, za večjo produktivnost, za prih- ranke pri uporabi materiala in energije ter za povečanje dohodka. V sodobnih razmerah je tehnološki razvoj temelj za doseganje gospodars- kega in družbenega razvoja neke dežele, razvoj lastne tehnološke ustvar- jalnosti pa je temeljni pogoj za zmanjševanje tehnološke in potemtakem tudi gospodarske odvisnosti od tujine. V tem oziru je nujno treba ustva- riti realen odnos do tega pomembnega in zapletenega kompleksa vprašanj. Zato ima tudi boj za razvoj lastne tehnologije oziroma za tehnološko o- samosvojitev svojo gospodarsko in politično upravičenost. II. Zvezna konferenca SZDLJ je kot podpisnica Družbenega dogovora o spodbu- janju in vrednotenju ustvarjalnosti obvezana, da da pobudo za družbeno akcijo na področju ustvarjalnosti, inovacij in racionalizacij ter upora- be znanosti v vseh oblikah in da opozarja tudi na smeri aktivnosti in vzroke zaostajanja. Zato je treba v sklopu Socialistične zveze kot fronte organiziranih so- cialističnih sil stalno skrbeti za uporabo in razvijanje tehnično-tehno­ loških dosežkov ter za usposabljanje združenega dela za uvajanje novih postopkov in novih proizvodov. Zlasti je treba spodbujati ustvarjalne sile delavcev in delovnih ljudi ter stalno razvijati raziskovalno-raz- GV 24(1980)3 187 vojne službe in povezovati gospodarske ozde z znanstvenoraziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami za skupno reševanje tekočih in razvoj- nih problemov. Zvezna konferenca in Predsedstvo ZK SZDLJ, ki dajeta vso podporo akcijskim programom gospodarske stabilizacije in družbene akcije varčevanja, sta med drugim opozorila na pomen spodbujanja ustvarjalnosti, inovacij in racionalizacij projzvodnje. Ugotovljeno je bilo, da so bili doseženi začetni rezultati pri konkretnem reševanju vprašanj vrednotenja in razvijanja izumiteljstva, racionalizatorstva, inovacij in drugih ob- lik ustvarjalnosti in varčevanja ter njihovega prispevka h gospodarski stabilizaciji in h krepitvi materialnega temelja združenega dela. Od 1975. leta, ki je bilo proglašeno za leto tehnoloških inovacij in za- ščite pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji, so bili storjeni pre- cejšnji napori za ustvarjanje ugodnejšega družbenega ozračja in razmer za razvoj inovacijskih procesov in zaščito pravic industrijske lastnine. Ti rezultati se zlasti kažejo v: - samoupravnem in zakonskem urejanju osnovnih dolžnosti in pravic sub- jektov v naši družbi, da z ustvarjalnostjo zagotavljajo pogoje za lastni napredek; - vedno bolj pozitivnem odnosu do inventivne dejavnosti v večini ozdov; - uveljavljanju raznih oblik družbenega organiziranja, da bi novatorstvo in racionalizacija postala večji dejavnik produktivnosti in gospodar- nosti; - urejanju norm in kriterijev s pravilniki o vrednotenju ustvarjalnosti po samoupravnih načelih; doseganju večjega dohodka z inovacijami; - razvijanju sistema delitve in boljšem spodbujanju inovatorjev; - dajanju vedno večjih družbenih priznanj novatorjem; precej boljši obveščenosti javnosti z vsemi oblikami javnega obvešča­ nja o razvoju novatorstva, domači tehnologiji in drugem; - razviJanju nekaterih zakonskih ukrepov, ki so bili doslej storjeni (sprememba Zakona o dajanju zdravil v promet in sprejetje zakona o dolgoročni proizvodni kooperaciji). Doslej storjeni ukrepi niso dovolj, zato se je treba v vsej naši družbi lotiti organiziranega reševanja vseh problemov v zvezi s tehnološkim razvojem. Oblikovanje strategije tehnološkega razvoja je ključna naloga Vseh subjektivnih sil in temelj za nadaljnji uspešen tehnološki in gos- podarski razvoj dežele ter za vključevanje v mednarodno delitev dela in za njeno nadaljnje tehnološko in gospodarsko osamosvajanje. Kljub uspehom, ki so bili doseženi na tem področju, obstajajo še težave, problemi in subjektivne slabosti, ki otežujejo hitrejši razvoj inventivne- ga dela, tj. doseganje večje produktivnosti in dohodka na tej osnovi ter celotnega gospodarskega razvoja in boljših pogojev za razvoj socialistič­ nih, samoupravnih družbenogospodarskih procesov. Zato si je treba bolj prizadevati za krepitev zavesti o tem, da mora ta dejavnost postati sestavni del aktivnosti in dela tozdov, družbeno dogo- varjanje in sporazumevanje pa temelj za reševanje perečih vprašanj na tem področju. Z družbenim dogovorom o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti, ki je bil sprejet junija 1977. leta, je Zvezna konferenca SZDLJ obvezana, da v mejah svojega družbenopolitičnega delovanja spodbuja in organizira ak- cije, s katerimi bo kot najširša fronta organiziranih socialističnih sil neposredno prispevala k bolj dinamičnemu razvoju znanstvenoraziskovalne- ga dela, proizvodno-tehnične ustvarjalnosti, novatorstva, racionalizator- stva in drugih oblik ustvarjalnega dela, ki veča produktivnost in krepi materialni temelj združenega dela ter tako prispeva k razvoju proizvajal- nih sil v družbi. 188 GV 24(1980)3 V minulem obdobju je SZDLJ, ki si je prizadevala za čimbolj dosledno iz- vajanje in uresničevanje temeljev Družbenega dogovora, dala pomemben pri- spevek k razvoju teh dejavnosti. Uspešno je spodbujala dela družbeno- strokovnih organizacij, organizirana so bila številna posvetovanja,sim- poziji in tribune na tem področju, na katerih so skušali kar največ pris- ~evati k uresničevanju smotrov in obveznosti iz tega dogovora. Prav tako Je potekalo delo za povezovanje znanosti in prakse prek znanstvenorazis- kovalnih ustanov in ozdov iz materialne proizvodnje, sisov za znanstveno- raziskovalno delo in z oblikami lastnega delovanja. Po svojih delegatih v Koordinacijskem odboru za ustvarjalnost je dala prispevek k vodenju skupnih akcij za dajanje koristnih pobud. III. Pri izvajanju družbenih opredelitev o ustvarjalnosti bo SZDLJ v prihod- njem obdobju posvečala posebno pozornost širši mobilizaciji javnosti in vseh delov fronte, da bi hitreje izvajali temeljne politične opredelit- ve Družbenega dogovora in dolgoročne naloge. S pobujanjem najširše aktivnosti v celotnem političnem in samoupravnem življenju, predvsem v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zd- ruženem delu sploh, za močnejše mobiliziranje javnosti za te skupne na- loge bo dala potreben prispevek k ustvarjalnosti, inovacijam in raciona- lizaciji proizvodnje, tj. politiki gospodarske stabilizacije, ki je za- črtana v temeljnih dokumentih našega družbeno-gospodarskega in politič­ nega sistema. Posebno se bo trudila za razvijanje ustvarjalnosti v de- javnostih, od katerih je najbolj odvisna stabilnost gospodarskega razvoja, kot so energetika, proizvodnja hrane, uvoznih surovin in reprodukcijskega materiala, promet, gradbeništvo ipd. Zveza komunistov, Socialistična zveza, Zveza sindikatov, Zveza borcev in Zveza socialistične mladine ter druge subjektivne sile si morajo bolj do- sledno prizadevati za spodbujanje in ustvarjanje nujnih družbenih pogo- jev za hitrejši razvoj znanosti in njenega prispevka k spodbujanju ust- varjalnosti, inovatorstva in racionalizatorstva. Posebno pomembno je,da svojo vlogo odigrajo gospodarske zbornice, Zveza izumiteljev, Zveza in- ženirjev in tehnikov, Ljudska tehnika, Zveza ekonomistov, Združenje prav- nikov in druge specializirane družbene organizacije, ki so zainteresira- ne za hitrejši razvoj te dejavnosti. V zvezi s tem se mora Socialistična zveza zavzemati, da bodo v programih aktivnosti teh družbenih organizacij, od občinskih, republiških in pokrajinskih do zveznih, začrtane dolgoroč­ ne smeri razvoja teh dejavnosti. Zato je treba v družbenem planu Jugosla- vije za prihodnje srednjeročno obdobje naglasiti trajnost in kompleks- nost tega programa in potrebo po določitvi smeri njenega intenzivnejšega razvoja. Prav tako bi morali tudi vsi organi družbenopolitičnih skupnosti od ob- čin do federacije še naprej sodelovati pri spodbujanju razvoja inventiv- nega dela, posebno s sprejemanjem ustreznih ukrepov v mejah svojih pri- stojnosti. Nujna je popolnejša uporaba nove zakonodajne regulative, ki spodbuja bolj organiziran razvoj znanstvenoraziskovalnega dela; povezovanje znanstvenih rezultatov s prakso; izmenjavo znanja in sodobne tehnologije na domačem in svetovnem trgu v skladu z načeli samoupravnega združevanja dela in sredstev ter s temelji kooperacije in dajanja tehnologije na uporabo v skladu s temelji novega mednarodnega gospodarskega reda. Znanstvene ustanove (akademije znanosti, univerze, znanstveni inštituti in drugi) bi morale dati svoj prispevek na tem področju ne le teoretično, temveč tudi s praktičnim delom. Treba je poudariti, da bi ustvarjalnost in uporaba znanosti sploh v skladu s politiko naše države morali dati us- trezen prispevek, da bi se naše gospodarstvo bolj enakopravno vključevalo v mednarodno delitev dela v vedno bolj dinamičnem razvoju znanstveno-teh- nološke revolucije našega časa. 189 GV 24(1980)3 Treba je omogočiti, da se bo obveščenost na področju ustvarjalnosti raz- vijala na čimbolj modernih temeljih in da se bo izoblikoval stalen sis tem informacij, ki bo zagotovil njihov hiter in učinkovit pretok (tj. morali bi ustvariti banke podatkov v večjih centrih v naši državi). Pri ustvarjanju kompleksnega informacijskega sistema je treba razvijati bolj- še delovanje podsistemov za določena področja v zvezi z novostmi iz znanosti in tehnike, patenti, standardi ter drugimi aktualnimi in nujni- mi informacijami, brez katerih razvoj znanosti in tehnologije ni mogoč. Nujno je, da je takšen sistem povezan tudi z ustreznimi mednarodnimi si- stemi zaradi omogočanja sprotnih informacij organizacijam združenega de- la ter drugim organom in organizacijam o tem, kaj je bilo na svetu dose- ženo na tem področju. Glede na to, da je standardizacija bistven dejavnik pri izmenjavi znanja v nacionalnem in mednarodnem merilu ter da standardi določajo bistvene elemente za proizvodnjo, promet in uporabo znanosti in tehnologije, je treba bolj kot doslej razvijati in uporabljati to dejavnost kot izredno pomembno pri prenosu znanja, tako iz razvitih organizacij in regij v na- ši deželi v manj razvite kot tudi iz razvitih dežel v manj razvite. Dati je treba pobudo, da bi v republiških in pokrajinskih konferencah širše analizirali aktualna vprašanja razvoja znanstvenoraziskovalnega dela, proizvodne ustvarjalnosti in učinkovitosti uporabe sodobnih znan- stveno-tehnoloških dosežkov v praksi. S tem bi prispevali k racionalnej- šemu aktiviranju naravnih, kadrovskih in drugih razpoložljivih virov. Z družbeno akcijo je prav tako treba doseči, da bi čim hitrejše sprejeli družbene dogovore o ustvarjalnosti v republikah in pokrajinama, se pravi tam, kjer niso še podpisani, ker je to eden izmed bistvenih pogojev za nadaljnji razvoj in napredek te dejavnosti. Treba si je bolj prizadevati, da bi ustvarjalnost popolneje spodbujali s samoupravnimi sporazumi in pravilniki o nagrajevanju in delitvi sredstev za osebne dohodke pa tudi z drugimi pravilniki, ki urejajo nagrajevanje delavcev glede na rezultate njihovega dela, kot so pravilniki o dodelje- vanju stanovanj, o šolanju in podobno. Nujno je treba dalje razvijati in uporabljati najraznovrstnejše oblike moralnih in družbenih priznanj ter materialnega nagrajevanja novatorjev, racionalizatorjev, konstruktorjev, kreatorjev in drugih, ki dosegajo ze- lo produktivne in družbeno pomembne delovne rezultate. IV. Izhajajoč iz nalog, ki sta jih Zvezna konferenca in Predsedstvo ZK SZDLJ sprejela pri obravnavanju Programa družbene akcije varčevanja in nalog SZDLJ pri njihovem izvajanju, bosta Sekcija ZK SZDLJ za družbeno-ekonom- ska g~banja in razvojno politiko ter Odbor za družbeno akcijo varčevanja v sodelovanju z Odborom za znanost in Sekcijo za informiranje in javno mnenje ter drugimi zainteresiranimi v ZK SZDLJ usmerila svojo dejavnost v spodbujanje te aktivnosti in občasno bosta obravnavala nekatera vpra- šanja s tega področja. Te naloge Socialistične zveze in delov fronte morajo biti temelj za na- daljnje vodenje aktivnosti na tem področju, iz katere morajo izhajati konkretne naloge Socialistične zveze in drugih organizacij na vseh rav- neh, ki bodo podrobno izdelale svoje programe in določile svoje prihod- nje naloge. Zvezna konferenca SZDLJ bo podpirala akcijske programe za razvoj ustvar- jalnosti Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, Ljudske tehnike in Zveze izumiteljev Jugoslavije. Neposredno si bo prizadevala, da bi v Zvezi izumiteljev ustvarili boljše pogoje za uresničevanje nalog, ki jih ima ta organizacija pri razvijanju 190 GV 24(1980)3 ustvarjalnosti. Podpisniki družbenega dogovora, Zveza sindikatov Jugoslavije, Gospodar- ska zbornica Jugoslavije, Ljudska tehnika Jugoslavije, Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije in drugi imajo vsebinske programe in aktivnosti na tem področju, zato bo SZDLJ morala neposredno in v sodelovanju z Zvez- nim koordinacijskim odborom za ustvarjalnost spodbujati njihovo aktivnost in bo sodelovala pri skupnih akcijah, ker bo tako dala kar največji pris- pevek k nadaljnjemu ustvarjanju ugodnejšega družbenega ozračja in pogo- jev za razvoj in uveljavljanje znanosti in ustvarjalnosti. Socialistična zveza bo s svojim delom spodbujala krepitev družbene aktiv- nosti strokovnih organizacij, posebno pa organizacij Zveze izumiteljev Jugoslavije, in jih usposabljala, da bodo neposredno prispevali k us- merjanju in razvijanju znanosti in tehnologije na rezultatih ustvarjal- nih naporov delavcev v združenem delu. Menimo, da bi moralo to področje dejavnosti zaradi svojega pomena pre- rasti v trajno aktivnost SZDLJ in ostalih dejavnikov ter celotne družbe sploh. *** Delegati Sekcije ZK SZDLJ za družbeno-ekonomska gibanja in razvojno po- litiko ter Odbora za družbeno akcijo varčevanja so sprejeli Program druž- bene aktivnosti za spodbujanje in vrednotenje ustvarjalnosti ter naloge SZDLJ pri njegovem izvajanju. Sklenjeno je bilo, naj se program po razpravi pošlje vsem zainteresira- nim in Skupščini SFRJ. Beograd, 6.V.1980 GV 24(1980)3 191 STROKE Milan NAPRUDNIK* DRUŽBENE IN ZAKONSKE OSNOVE V SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA** UVOD "Izhodišča našega sistema družbenega planiranja je načelo, da je delov- nim ljudem v samoupravno združenem delu in v drugih samoupravnih organi- zacijah in skupnostih kakor tudi v družbenopolitičnih skupnostih - v ob- čini, avtonomni pokrajini, republiki in federaciji - temelj njihovega dela in njihove odločujoče vloge pri določanju družbenoekonomske, razvoj- ne, socialne in druge politike enoten sistem družbenega planiranja.Kadar razpravljamo o tem, kakšen sistem družbenega planiranja želimo imeti,mo- ramo izhajati iz tega, da planiranje ni samo niti ni prvenstveno ekonom- ska kategorija. Planiranje je v bistvu in predvsem oblika razpolaganja z delom, s proizvajalnimi sredstvi, z dohodkom, z družbenim kapitalom. Sistem planiranja je vedno neposreden izraz narave predvsem proizvodnih odnosov oziroma vseh družbenoekonomskih in političnih odnosov. Naša na- loga je potemtakem, da izgrajujemo takšen sistem družbenega planiranja, ki bo neposreden izraz proizvodnih oziroma družbenoekonomskih in demo- kratičnih odnosov samoupravne socialistične družbe in ki bo prav takšne odnose nepretrgano reproduciral na kvalitativno vse višji ravni."(Kardelj) V povezanem merilu ter v vseh republikah in pokrajinama smo sprejeli no- ve zakone o sistemu planiranja. V njih so podrobno opredeljeni vsebina planiranja, vrsta planskih aktov, postopek pri sprejemanju, uresničeva­ nju ter izdelavi strokovnih osnov. Med njimi je treba posebej opozoriti na nekatera načela in sicer: - načelo sočasnega planiranja,po katerem vsi nosilci družbenega planira- nja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane istočasno pripravljajo, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo; - načelo kontinuiranega planiranja, po katerem morajo nosilci planiranja nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj ter vselej imeti pla- ne in programe za delo in razvoj za ustrezno plansko obdobje; - načelo celovitosti, po katerem morajo nosilci planiranja pri oprede- ljevanju politike in ciljev družbenega razvoja upoštevati celovitost odnosov v družbeni reprodukciji ter soodvisnost gospodarskih,social- nih, prostorskih in drugih njenih sestavin. POGOJI ZA PLANIRANJE GEODETSKIH DEL S sprejetjem zakonov o sistemu družbenega planiranja in o svobodni me- njavi dela so položeni temelji za čim hitrejše uveljavljanje samouprav- nih družbeno-ekonomskih odnosov na vseh področjih naše družbe. V zvezi s tem se moramo vprašati, kaj je treba spremeniti pri planiranju geodetskih del. To temprej, ker se je v zadnjih letih nabralo nekaj nerešenih os- novnih vprašanj, posebno pa so izraziti problemi v zvezi z zadovoljeva- njem potreb in interesov ter pravic pa tudi z izpopolnjevanjem obveznosti uporabnikov podatkov geodetske službe in izvajalcev teh nalog. * 61000, YU Ljubljana,Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geodezije, direktor RGU. ** Uvodna beseda k referatom na posvetovanju ZGIG Jugoslavije Planiranje in vrednotenje geodetskih del, Hercegnovi, maj 1980 Prispelo v objavo 1980-05-23. 192 GV 24(1980)3 V prejšnjih obdobjih smo planirali v različnih časovnih mejah, mnogokrat tudi samo z letnimi programi, dosledno pa smo planirali le program izde- lave posameznih elementov iz našega vsebinskega obsega (karte, načrte). Postopki pri sprejemanju so večinoma obšli nosilce odločanja, delovne o:r-- ganizacij e so, ne glede na bolj ali manj trden družbeni status, čakale na izid razprav in sklepanj v skupščinskih telesih, kjer so nastopali zgolj upravni organi kot nosilci. Če sem v prvem delu navajal osnovna i~hodišča in načela sistema družbe- nega planiranja, moramo oceniti pogoje za njihovo realizacijo. Realno tega še ne bomo zmogli uresničiti v prihodnjem srednjeročnem obdobju, preveč delujejo sile inercije, pa tudi preveč je nerešenih problemov na področju naše samoupravne organiziranosti. Kje so, po mojem mnenju problemi, ki nam preprečujejo, da bi lahko dos- ledneje in hitreje uveljavili načela družbenega planiranja tudi v našem delu? O nosilcih Tovariš Kardelj je v svoji študiji razvrstil primarne nosilce planira- nja v štiri skupine: prvo: drugo: tretje: organizacije združenega dela v materialni proizvodnji, organizacije združenega dela v družbenih dejavnostih, družbenopolitične skupnosti kot samoupravne skupnosti in hkrati kot nosilke državne oziroma politične oblasti, četrto: v krajevnih skupnostih. Da bomo laže opredelili nosilce na geodetskem področju, navajam še za- konsko določilo: "da imajo pravico in dolžnost sprejemati plane delavci, delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, v družbenopolitičnih skup- nostih ter v družbenih in drugih organizacijah. In kje je sedaj naše mesto? V našem skupnem interesu je, da čimprej sprejmemo dejstvo, da imajo geo- detska dela tri značilnosti: - En del geodetskih aktivnosti sodi v kategorijo materialne proizvodnje, v kateri delavci pridobivajo dohodek s prodajo proizvodov in storitev, cene ureja trg. V tej kategoriji je samoupravljanje v sklopu same or- ganizacije v celoti pravica delavcev samih, plan sprejemajo samostoj- no njihovi samoupravni organi. Sem bi lahko uvrstili geodetska dela pri projektiranju, storitvah v drugih,dejavnostih ter podobno. - Drugi del sodi v kategorijo posebnega družbenega pomena, to je v ka- tegorijo družbenih dejavnosti nematerialne proizvodnje, v kateri pri- dobivajo delavci dohodek s svobodno menjavo dela; cene se družbeno ve- rificirajo. V tej kategoriji sodelujejo v samoupravljanju organizacij zunanji predstavniki, plan sprejemajo prek skupščin samoupravnih inte- resnih skupnosti. Sem bi lahko uvrstili geodetska dela s področja kar- tografije in evidenc, ki so potrebna predvsem v procesu prostorskega planiranja in podobno. - Tretji del sodi v kategorijo pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti, v katerih delavci pridobivajo dohodek v okviru proračuna, element ce- ne direktno ne nastopa. V tej kategoriji veljajo v samoupravljanju do- ločbe novih zakonov o sistemu državne uprave, plane pa sprejemajo skup- ščine družbenopolitičnih skupnosti. Sem bi lahko uvrstili geodetska dela upravne narave, kot so zemljiški kataster, kataster zgradb in druga, ki so osnova za lasthinskopravna, davčna in druga upravna opra- vila v zvezi z zemljišči in objekti. GV 24(1980)3 193 Ustava in zakonodaja poznata torej samo tri vrste delovnih organizaciJ: v materialni proizvodnji, v menjavi dela in v državni upravi (upravne organizacije). V praksi smo "čisto" organizirani le v geodetskih delov- nih organizacijah, ki pridobivajo dohodek izključno s prodajo oziroma storitvami. Druge geodetske delovne organizacije (geodetski zavodi) pa so troživke: večji del dohodka pridobivajo iz proračuna družbenopolitič­ nih skupnosti po pogodbah ali načeloma po tržnih kriterijih, čeprav zna- čaj del ne sodi v tržno kategorijo, njihovo samoupravljanje pa je naj- bližje organizacijam s področja družbenih dejavnosti - to le glede zuna- njih članov v njihovem organu samoupravljanja, kot nosilci planiranja pa ne nastopajo. Torej se v večini geodetskih delovnih organizacijah preple- tajo posebnosti vseh treh ustavnih tipov. Takšna je ocena glede nosilcev v naši republiki. Da bi presegli takšno stanje, pripravljamo sprejetje družbenega dogovora o planu geodetskih del, ki naj bi ga podpisale vse občine, prizadete samoupravne interesne skupnosti republiškega pomena in republika, ter sprejetje samoupravnega sporazuma o izvajanju del, ki naj bi ga podpisale vse geodetske delovne organizacije kot izvajalci del in geodetski upravni organi v imenu upo- rabnikov. Zavedamo se, da je to še vedno kompromis, da s tem pristopom v celoti še ne uvajamo v prakso ust~vnih in zakonskih načel glede pravic in dol- žnosti nosilcev planiranja. Vendar pri obstoječi konfliktni organizira- nosti, kamor sodi poleg statusno nerešenih pozicij geodetskih delovnih organizacij tudi nedorečena razmejitev dei v upravnih organih in delov- nih organizacijah, je samo to realno. Prepričani pa smo, da bo tak pri- stop pospešil tudi hitrejše reševanje navedenih protislovnosti. Dalje o uveljavljanju treh osnovnih načel novega sistema družbenega pla- niranja: Načelo celovitosti V preteklosti je bilo preveč parcialnih pristopov, ko smo posamezne se- stavine "geodetskega združenega dela" planirali ločeno. Če hočemo dose- či razvojne cilje, moramo s planiranjem načrtovati vse sestavine od sa- moupravne in upravne organiziranosti, programskih elementov do izobraže- vanja kadrov ter raziskav. V enotnem procesu moramo poleg vsebine naše- ga delovanja zagotoviti število in strukturo kadra v izobraževalnem pro- cesu, ustrezno samoupravno organiziranost v_okviru izobraževalnih inte- resnih skupnosti, dalje boljšo kadrovsko zasedbo v naših delovnih orga- nizacijah in upravnih organih in hitrejše ter bolj usklajeno uveljavlja- nje raziskovalne dejavnosti kot pogoja za vsestranski napredek. Druga plat celovitosti pa je vsebinska, upoštevanje soodvisnosti gospo- darskih, socialnih in prostorskih sestavin. Načelo kontinuiranosti Tega načela ne smemo obravnavati le z vidika zaporedja spremljanja sta- nja, oblikovanja planov in njihove realizacije, kar v praksi izvajamo pri srednjeročnih planih. V naši dejavnosti je družbeno najbolj defici- tarno področje dolgoročnih planov, ker smo z našimi deli predhodnica in ker vsebinsko v največji meri zajemamo fizične elemente prostora, kate- rega strukture so trajne ali pa se spreminjajo dolgoročno, ne le na 10, ampak tudi na 30, 50 in več let. Pri tem nas ne bi smela demobilizirati praksa, da smo do dolgoročnih usmeritev mačehovski, da bomo dolgoročne plane v družbenopolitičnih skupnostih sprejemali po sprejetju srednje- ročnih, kljub vsem zakonskim določbam, da določamo z dolgoročnim planom usmeritev za usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih ali pa za njihovo urejanje z zakoni. Na področju prostorskega urejanja pa je dol- goročni plan celo obvezno izhodišče za oblikovanje srednjeročnih planov. Tudi z našim zavestnim prizadevanjem za dolgoročnost bomo prispevali, da se bomo otresli kratkoročnih tekočih posegov, kjer si podajajo roke 194 GV 24(1980)3 sanacijski in stabilizacijski programi. K temu nas obvezuje tudi dejst- vo, da prostorske plane pripravljamo na dolgi rok, in tega se moramo držati. Ne glede na pritiske in obremenjenost v zvezi z izdelavo planov v obdob- ju 1981-1985 bi se morali takoj v vseh okoljih in na vseh ravneh zavze- ti za začetek izdelave dolgoročnih planov. Načelo sočasnosti Da bi to načelo čimbolj uveljavili, se v naši republiki poleg siceršnjih zakonskih obveznosti lotevamo tudi izdelave skupnega plana vseh občin in republike, s katerimi bi zagotovili hkrati minimalni standard geodetskih evidenc na celotnem območju republike, kar je pomembno predvsem zaradi vzpostavitve sočasnega in celovitega sistema teritorialnih opredelitev podatkov v družbenem sistemu informiranja. Dalje s tekočim usklajevanjem zagotavljamo vključevanje geodetskih ele- mentov v sporazume samoupravnih interesnih skupnosti. Načelo sočasnosti glede na geodetske delovne organizacije pa je iz že navedenih statusnih razlogov povedeno na stopnjo sodelovanja "ad hoc", ne pa ustreznega samoupravnega povezovanja. VSEBINSKI VIDIKI Z razvojem družbe se vedno bolj kopičijo problemi, katerih reševanje zahteva bolj načrten, strokoven in organiziran pristop ter uporabo naj- sodobnejše tehnologije pri zbiranju, obdelavi in sporočanju informacij. Vrsta podatkov in informacij, pomembnih za planiranje, izvajanje del in upravljanje v zvezi z zemljišči je različno urejenih. Povezava vseh po- datkov o zemljiščih oziroma o prostoru v sistem, organiziran po načelih družbenega sistema informiranja, postaja naša ključna naloga. Zato ob dosedanjem obsegu topografskih načrtov in kart, zemljiškega ka- tastra, katastra komunalnih naprav, registra območij teritorialnih enot uvajamo še nove evidence; to so evidence o stavbah, o naravnih virih in o vrednosti zemljišča. Za realizacijo tako zahtevnega programskega obsega je treba vzporedno zagotoviti tehnične in tehnološke pogoje.Da bi lahko integralno obdelali vse geodetske evidence z usklajenimi povezavami z drugimi sistemi in upo- rabniki, se moramo vzporedno opremljati z aktivnimi terminali, primerni- mi za analitične in grafične obdelave ter za zajemanje podatkov za ko- municiranje z večjimi računalniškimi sistemi oziroma bazami podatkov. SKLEP Naše naloge za prihodnje obdobje bomo uspešno opravili samo, če bomo tes- no povezani in samoupravno organizirani v okviru celotne d~užbe, se pra- vi prek delegatskih razmerij povezani z uporabniki. Zavedamo se, da bomo morali zaradi različnega družbenega pomena področij naših dejavnosti še razviti izvirne oblike povezovanja z najširšim krogom uporabnikov, med katere sodijo tako družbenopolitične skupnosti kot samoupravne organiza- cije in skupnosti. Ob tem je treba ponovno pribiti, da gre za skupno odgovornost vseh sub- jektov v geodetskem združenem delu: geodetskih upravnih organov, geodet- skih delovnih organizacij na ravni republike in občin ter geodetskih iz- obraževalnih in raziskovalnih organizacij. V to bitko moramo iti z zavestjo,da bomo samo tako povezani in organizi- rani lahko delavcu v temeljni organizaciji združenega dela in krajanu v krajevni skupnosti, skupaj z drugimi dejavniki, dajali podatke, da bo lahko resnično sam presojal,načrtoval in odločal v svojem in hkrati šir- šem družbenem interesu. GV 24(1980)3 195 Ivan URH* FUNKCIJA GEODETA V SISTEMU VREDNOTENJA URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE Vloga geodetske službe in stroke v prostorskem in urbanističnem plani- ranju je bila nadrobno obravnavana na geodetskem dnevu oktobra 1978 v Krškem. Razložene so bile dejavnosti geodeta v vseh fazah načrtovanja razvoja: snovanju, programiranju, načrtovanju, projektiranju, izvajanju in izkoriščanju ter ugotovljeno, da v vseh teh fazah poteka kontinuiran proces vrednotenja s prostorskega, družbenega in ekonomskega vidika. Začnimo pri pojmu "urbanis,t", s katerim ne mislimo več le na enega, mar- več na več področno različnih strokovnjakov, ki skupno snujejo urbanistič­ no dokumentacijo naselij. V tem teamu je vedno prostor tudi za geodeta, katerega razvoj je že tako napredoval, da ga tudi korajžno zaseda. "Korajžno" pravim, če se spomnim 15 let nazaj, ko smo s prvimi posveti skoraj plašno in previdno prestopili ozke strokovne meje in prešli na široko fronto delovanja ter strokovnemu in družbenemu okolju obrazložili svoj "raison d'itre". Že marca 1964 na strokovni konferenci o temi Inventarizacija komunalnih naprav v naseljih in mestih, je bila med drugim pomembna razprava dr.Kle- menčiča o ekonomskih aspektih inventarizacije in valorizacije komunalnih naprav. Pokojni ing. Marko Šlajmer pa je v povezavi s celotno tehnično dokumentacijo mestnih naselij (urbanska dokumentacija) zahtevo po vredno- tenju še razširil na področje presoje urbanskih investicij in urbanskih stroškov in pri tem dejal: "da presoja teh investicij in stroškov ob upoštevanju zavestnih ukrepov, ki so nujni sestavni del vsakega resničnega načrtovanja, odločilno vpli- va na odločitve v urbanistično načrtovalnih posegih. Pri izračunu teh stroškov in investicij pa igra komunalno-tehnična in prometna opremlje- nost posebno vidno vlogo". Nekoliko kasneje, leta 1966 in pozneje, pri izdelavi vzorčnega komunal- nega atlasa naselja in na obeh posvetih v Mariboru in na Bledu smo geo- deti govorili o vrednotenju stanja in programa razvoja, da bi vključili svojo strokovnost, svoje specifične dejavnosti in izdelke geodetske pro- storske dokumentacije v kompleks razvojnega načrtovanja. Danes že predlagamo npr. raziskovalno nalogo Informacijski sistem v sta- novanjskem gospodarstvu z modelno izvedbo finančno-tehničnega podsiste- ma (Bregant, Naraks). O čem takem pred leti nismo niti sanjali. Ne bi želel obremenjevati stroke z novimi dejavnostmi, vendar če smo sprejeli delovno usmeritev razvijati prostorsko inventarizacijo, ki jo tudi izva- jamo in programiramo (zemljiški sistem in valorizacija zemljišč, KKN, kataster zgradb,stanovanjsko gospodarstvo,ROTE itn.,kar je v veliki meri usmerjeno v vsestransko analizo prostora, predvsem pa naselja, potem si, že ne moremo več kaj, da ne bi vrednotili stanja, in tako tudi do progra- ma razvoja ni več daleč. Če drugega izgovora ne bo, bomo pač rekli, da je bila usmeritev pred 15 leti usodna in se posledice že kažejo. Sistem vrednotenja urbanistične dokumentacije še ni popolnoma dognan in obdelan, potrebujemo še čas i.n izkušnje, in ker tudi informacijski sis- tem prav v smislu zajemanja in spremljanja zelo obsežnega in na različ­ ni stopnji obdelave eksistentnega materiala urbanistične dokumentacije * 61000, YU Ljubljana, Gradbeni center Slovenije dipl.ing.geodezije,raziskovalni svetnik Prispelo v objavo 1980-03-19 196 GV 24(1980)3 ni prisoten in vzpostavljen v takem analitskem in selektivnem smislu, da bi lahko utemeljili našo udeležbo v vlogi "urbanista". Kakšne naj bi bile osnove za vzpostavljanje sistema vrednotenja, pa v naslednjem. Orientacijske osnove sistema vrednotenja urbanistične dokumentacije Vrednotenje urbanistične dokumentacije ima svoj začetek pred konkretnim dokumentom: zazidalnim načrtom naselja, se ne zaključi z gradnjo, marveč sega še daleč v življenje in funkcioniranje zgrajenega naselja, kjer se črpajo nova prostorsko-fizična, sociološka in ekonomska spoznanja (kri- teriji), s katerimi se ponovno vračamo v proces urbanističnega načrtova­ nja. Lahko vrednotimo obstoječe stanje že zgrajenega, tudi deloma zgrajenega, ali pa program gradnje novega naselja. Vse primere vrednotimo po določe­ nih kriterijih, ki so skupni in ločeni z ozirom na glavni etapi, opre- deljeni z investicijo in eksploatacijo. Mišljeno je naselje kot popolna soseska, v katere mejah je omogočeno pre- bivalcem naselja opravljanje vseh aktivnosti, ki so povezane z okoljem bivanja. Poleg stanovanjskih so tudi spremljajoči objekti: šola, vzgoj- no-varstveni zavodi, preskrba in servisi, družbeni center, otroška in športna igrišča, zelenice. V splošnem so za snovanje urbanistične dokumentacije in izvajanje pro- jektnih nalog potrebni prognostični podatki, ki se določijo empirično in s pomočjo prognostičnih analiz modelov in stvarnih podatkov na podla- gi klasifikacij ipd., ki so en od elementov vrednotenja. Vendar obstaja- jo še primarni odnosi, ki so čvrsto določeni, izbrani in ki se v procesu vrednotenja ne morejo več spremeniti (npr. gostota naselja) in drugi, se- kundarni, ki so spremenljivi in odvisni od kraja in časa. Vsekakor kriterije kot,določena izkustvena merila prenašamo iz stanja ponovno v program. Pri izbiri urbanističnega dokumenta smo tako pred di- lemami: 1) ali vrednotiti "post festum": urbanistični načrt, ki glede na svoj znacaJ ne omogoča dovolj de- tajliranih podatkov za natančno, temveč bolj za generalizirano vred- notenje; - zazidalni načrt, ki zaradi kompleksnosti in večje natančnosti podat- kov dopušča detajlirano vrednotenje, ter dalje; 2) ali je vrednotenje samostojen proces, ki spremlja nastajanje vsakega urbanističnega dokumenta, in 3) ali je vrednotenje organski sestavni del stvaritve, tj. urbanistič­ nega načrtovanja v vsaki fazi nastajanja, in se šele na bazi vredno- tenja gradi določena dokumentacija. Za bolj detajlno lociranje postopka vrednotenja smo si izbrali fazo pro- gramskega dela zazidalnega načrta: l. pripravni načrt rabe površin, ki daje globalni namen, je porazdelitev površin za posamezno rabo (merilo do 1:25.000); 2. načrt izvedbe, ki je urbanistični zazidalni načrt, vsebuje pa podat- ke za detajlni projektni koncept (merilo 1:500 - 1:1000) in izbrali vmesno fazo, ki se nam predstavi kot: 3. strukturni (dispozicijski) načrt (merilo 1:2.500) in ki vsebuje po- samezne strukturne elemente, ki gredo neposredno v model vrednote- nja: - sistem gradnje, - komunalno ureditev, - parkirni sistem in - spremljajoče objekte. GV 24(1980)3 197 VPLIV KARAKTERISTIK NARAVNEGA OKOLJA NA DOSEGANJE OPTIMALNE LOKACIJE PODROČJE l. GEOLOGIJA 2 . GEOMORFO- LOGIJA 3. PEDOLOGIJA 4. KLIMATO- LOGIJA 5. HIDROLOGIJA 6. VEGETACIJA 7. VARSTVO IN ZAŠČITA OKOLJA 198 Kazalci in karakteristike Geološka podlaga: - geološki profili, - tektonika. Geotehnične lastnosti tal: - nosilnost, - stisljivost. Seizmika: Ekonomski kriteriji, zahteve in ukrepi Objekti: - izkopi, - temeljenje, - konstrukcija objektov. Omrežja in vodi: - potek komunalnih omrežij, - globina (razstreljevanje skalnatih tal). - seizmična rajonizaciJa, - potresne stopnje. Konfiguracija: - velikost in smer nak- lona terena, - razgibanost, - nestabilnost terena zaradi usadov in ero- zije. Pedološke lastnosti in karakteristike tal: - pedosekvence, - lastnosti tal. Klimatski elementi: padavine, temperatura (mraz), smer in jakost vetra, vlaga, tlak, osončenje, megla ic:i njihova časovna in kra- jevna porazdelitev in pogostnost: - makro-, mezo- in mikro- kli- matske razmere. Površinski vodni režimi: - izviri, tekoče in sto- ječe vode. Talna voda: - količina,višina, tok. Hidrološka sestava tal: vlažnost, per- meabilnost. Zeleni plašč: - zelenice,posamična drevesa, gozdovi in njihove vrste ter sestoji Varstvo okolja pred novim poseganjem - gradnjo naselja. Zazidava mora slediti: plastnicam in upoštevati konfiguracijo terena. Asanacija usadov in kon- trola erozije. Ravnanje terena in premik mas. Deformiranje, odvoz in upora- ba dobre zemlje - humusa. Gradbiščo ne širiti v škodo dobri ze·cl.j _;_. Pri zemeljskih delih temeljenja in komunal- nih omrežij ločeno deponiranje dobre in slabe zemlje Orientacija objektov in stano- vanjskih prostorov z ozirom na osvetlitev, zračnost. Ob- seg in razčlenjenost z ozirom na prihranek energije. Kon- strukcija in izolacija ravnih streh in sten ter zaščita pred vlago. Profiliranje kanalizacije za odvoz atmosferske vode. Asanacija terena: melioracija, drenaža. Stabilizacija vodnega režima: preprečiti ropanje podtalnice in nihanja ter upadanja nivoja. Potek globokih komunalnih om- režij kanalizacije naj ne ovi- ra talnega vodnega toka Ohranitev in zaščita stanja. Varstveni gozdovi, zelenice. Zaščita naravnih znamenitosti. Varstvo pred škodljivim delo- vanjem zraka, vode, tal. Var- stvo pred naravnimi nesrečami: potres,poplava,požar. Varstvo naravnih lepot. GV 24(1980)3 Cilji Sistem zazidave. Gabariti. Sistem komunalnih omrežij. Sistem zazidave. Razvrstitev loka- cij z ozirom na konfiguracijo. Priprava zemljišča. Urejanje zemljišča pred in po končani gradnji. Razvrstitev namen- skih lokacij: biva- nje,delo in rekre- acija. Urejanje zemljišča, nasadov zelenic. Obseg gradbišča Etapnost gradnje. Arhitektonska struk- tura objektov. Gabariti.Koncentri- rana gradnja objek- tov. Projektiranje odvajanja padavin. Rekreacija in pro- sti čas. Priprava zemljišča za gradnjo. Temeljenje. Projektiranje pote- ka globokih kanali- zacijskih vodov. Ustrezna porazdeli- tev zelenih površin. Porazdelitev rekre- acijskih in šport- tnih površin. Ohra- nitev zaščitnih gozdov in zelenja kot zaščite in pre- snavljanja. Priprava in zaščita zemljišča pred po- plavo. s:istem ekonomskih kriterij-ev vrednotenja stanovanjskih območij je osre- dotočen na naslednje postopke: •')-. l; vrednotenje prostora, i. vrednotenje lokacij, 3. vrednotenje sistema (naselja), 4. vrednotenje akcije - gradnje, s. vrednotenje (vzpostavljenega) stanja. Vrednotenje tako definiranega predmeta s prostorsko-fizičnega, socio- loško-psihološkega in ekonomskega vidika, izbiro kriterijev, ki so po- gosto identični, pa jih ekonomski vidik (investicija, stroški, eksplo- atacija naselja) opredeli za ekonomske kriterije enostavne ali sestav- ljene oziroma višje stopnje. V prvem delu razpravljanja o vrednotenju urbanistične dokumentacije na- selij sem za zaključek želel v prilogi ilustrirati obsežnost postopka vrednotenja prostora s stališča vplivov naravnih danosti na ekonomske kriterije pri doseganju ali za doseganje optimalne lokacije (npr. katere- gakoli objekta) vis-a-vis drugemu delu: kako vplivajo karakteristike antropogenih danosti (to, kar je v prostoru naselja že zgrajeno) na (nove) lokacije, kar bom poskusil zajeti v nadaljevanju. GV 24(1980)3 199 Vlado KOLMAN* OBNOVA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA l. UVOD Zemljiški kataster, ki je bil za območje cele Slovenije, razen Prekmur- ja, izdelan že v prejšnjem stoletju je služil predvsem kot osnova za obdavčenje zemljišč in za izdelavo zemljiških knjig. V zemljiškem kata stru torej evidentiramo posestno stanje zemljišč, in sicer njihovo obli- ko, površino, katastrsko kulturo in katastrski razred, se pravi vse ti- ste elemente, ki so potrebni za obdavčenje, zemljiška knjiga pa vse pravne elemente, vezane na zemljišča, kot so lastnina oziroma pravica uporabe ter bremena. Izhajajoč iz namena in uporabe teh dveh evidenc, ni bilo nikoli vprašljivo niti koordinatno izhodišče različnih siste- mov, niti občutna odstopanja oziroma prekrivanje med sistemi, kakor tu- di ne več različnih sistemov, ki jih imamo v Sloveniji in tudi ne občut­ ni zamiki v okviru enega sistema, saj je zemljiški kataster lahko zado- voljivo služil svojemu osnovnemu namenu tudi v taki obliki. V novejšem času pa ugotavljamo, da z oziram na vsebino in obseg evi- dence zemljiškega katastra, ki je prerasla prvotni namen, s tako hete- rogenimi sistemi na sorazmerno majhni površini Slovenije ne moremo zado- stiti vsem zahtevam. Čas in potreba zahtevata, da imamo zemljiški kata- ster izdelan v takem sistemu in na takih osnovah, da bodo podatki v konč­ ni fazi lahko služili načrtovanemu družbenemu sistemu informiranja. 2. STANJE Za celotno površino SR Slovenije, ki znaša 20.256 km2 (2.025,573 ha) imamo izdelan zemljiški kataster, kot smo že uvodoma povedali, v različ­ nih sistemih, z edinima namenoma: obdavčevanje in izdelava zemljiške knjige. če želimo preseči prvotni namen in ga oplemenititi z dodatnimi elementi ter podatki, pomembnimi zlasti za načrtovani družbeni sistem informiranja, ga moramo sistemsko poenotiti in obnoviti. Obstoječi zemljiški kataster je bil sicer na nekaterih območjih obnov- ljen, in sicer zlasti tam, kjer se zaradi intenzivnih posegov v prostor stari kataster v merilu 1:2880 ni mogel več normalno vzdrževati. V povoj- nem obdobju je bil na ta način obnovljen zemljiški kataster z 8 % povr- šine SR Slovenije. Skupaj s Prekmurjem imamo tako v enotnem sistemu ob- novljenega zemljiškega katastra za desetino površine Slovenije. Na dlani je, da s takim tempom in upoštevajoč visoke stroške za 1 ha ob- nove, ne bomo zemljiškega katastra nikoli obnovili. To potrjuje že poda- tek, da načrtujemo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 le za 5.000 ha ob- nove. Zato se moramo čimprej odločiti za drugačen pristop in drugačno tehnologijo, ki bo ob minimalnih stroških dala maksimalne rezultate ter bo k financiranju pritegnila prav vse uporabnike, od občanov do družbeno- politične skupnosti. Le tako bomo mogli dati družbi podatke, ki jih od geodetske službe pričakuje. Vzrok tako skromnega načrtovanja obnove zemljiškega katastra je brez dvo- ma visoka cena hektarja obnove in pomanjkanje strokovnega kadra pri geo- detskih organizacijah združenega dela, ki bi sicer lahko opravile kaj več. Pri vsem tem pa pozabljamo na naš osnovni strokovni kader, ki na * 61000, YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava ing.geod., svetovalec direktorja Prispelo v objavo 1980-08-12. 200 GV 24(1980)3 44 geodetskih upravah ter pri geodetskih organizacijah združenega dela opravlja storitveno dejavnost v zvezi s parcelacijo zemljišč. Vsako le- to se v Sloveniji za parcelacijo povsem na novo izmeri ca. 4.000 ha zem- ljišč, kar pomeni v enem samem srednjeročnem obdobju kar 20.000 ha. Od teh 20.000 ha so sicer nekatere meritve (parcelacije) opravljene na ob- močjih, kjer ne predvidevamo večjih posegov v prostor (gozdovi, višinski predeli). Prav gotovo pa je 15.000 ha izmerjenih na intenzivnih območjih, za katere obstajajo le načrti v merilu 1:2880, to pa je trikrat več,kot načrtujemo s srednjeročnim planom. Vseh teh meritev pa ne znamo oziroma jih zdaj niti ne moremo izkoristiti za obnovo zemljiškega katastra, saj jih še vedno vnašamo v stare načrte v merilu 1:2880, ne pa v enotni Gauss- Krugerjev sistem razdelitve na liste, kar je končni cilj obnove. če temu dodam še to, da družbe ti izmerjeni hektarji finančno nič ne bremenijo, saj so rezultat storitvene dejavnosti, te pa financira naročnik (stran- ka), potem je res že skrajni čas, da se začno meritve opravljati tako, da jih bo mogoče uporabiti za dokončno obnovo zemljiškega katastra. 3. POSTOPEK OBNOVE 3.1. Pristop k obnovi zemljiškega katastra Če ne upoštevam klasičnega pristopa k obnovi zemljiškega katastra, ki je obremenjen z izredno visokimi stroški, pri tem pa izkazuje majhen učinek glede na potrebo po obnovitvi zemljiškega katastra za skoraj celotno SR Slovenijo, se nam ponujajo za obnovo še drugi, po metodi in tehnološkem pristopu različni postopki. Ni moj namen, da bi vsakega po- sebej ocenjeval, želim jih le na kratko omeniti, da bi bolj razumeli možne postopke obnove zemljiškega katastra, ki ga želim prikazati. Eden od načinov je, da katastrske načrte s transormacijo koordinat in povečavo iz merila 1:.2880 obnovimo in izdelamo načrte v merilu 1:1000 oziroma 1:2500. Tako dobimo vse katastrske načrte v primernejšem meri- lu, in kar je najpomembnejše, načrti bodo izdelani v Gauss-Krligerje- vem sistemu razdelitve na liste ter po oleatnem sistemu s pomočjo TTN5 neposredno uporabni za dajanje informacij o topografski in katastrski vsebini oziroma stanju na zemljišču. Stroške za tako obnovo nosi družbenopolitična skupnost oziroma sklad- no z dogovorom tudi drugi uporabniki. Drugi način zahteva razvitje navezovalne mreže za celotno območje Slo- venije in nato navezayo meritev na navezovalno mrežo na osnovi vlog strank parcialno (mozaično) obnavljanje zemljiškega katastra. Stroške za navezovalno mrežo kot v prvem primeru nosi družbenopolitič­ na skupnost oziroma skladno z dogovorom tudi drugi uporabniki, merit- ve oziroma samo obnovo pa posamezne stranke, ki so meritve naročile. Niti prvi niti drugi način ne pripeljeta do v celoti zaželenega rezulta- ta. Po prvem načinu pridobimo le to, da dobimo zemljiški kataster (na- črte) v primernem merilu in zaželenem enotnem sistemu, ostanejo pa tudi na novih načrtih vse grobe napake prvotnih meritev, razni zasuki celih kom~leksov ter neskladja med dejanskim in mapnim stanjem. Po dru- gem načinu, ki sicer zagotavlja dogovorjeno natančnost, pa po mozaičnem načinu ni zagotovljenega dokončanja obnove, ker bo obnovljen zemljiški kataster le za posamezne parcele, za katere je bil podan zahtevek za me- ritve, takega zahtevka pa skoraj nikoli ne bo za dolžinske objekte,niti za mejo katastrske občine v celoti, ki je temeljna teritorialna enota za vodenje zemljiškega katastra. Izhajajoč iz navedenih ugotovitev, menim, da bi se morali lotiti obnove zemljiškega katastra tako, da bi sistematično, skozi več srednjeročnih programov postavili navezovalno mrežo. Za območje za katero je predvide- na postavitev navezovalne mreže, naj bi v mejnem ugotovitvenem postopku opravili zamejničenje meja katastrskih občin in meja dolžinskih objektov. V mejah tako ugotovljenih in zamejničenih temeljnih teritoriralnih enot, GV 24(1980)3 201 katastrskih občin, razdeljenih z dolžinskimi objekti na še manJse table sedaj parcialno (mozaično) na osnovi zahtevkov lastnikov po meritvah iz- popolnjujemo pripravljene table, ter na ta način obnavljamo zemljiški kataster. Pri opisanem postopku obnove zemljiškega katastra bi bil raz- rez stroškov naslednji: - navezovalno mrežo,mejni ugotovitveni postopek in zamejničenje meje ka- tastrskih občin ter dolžinskih objektov financira družbenopolitična skupnost oziroma po dogovoru tudi drugi uporabniki; - individualne meritve (storitve) financirajo naročniki sami. Predlagani način torej zagotavlja z minimalnimi družbenimi sredstvi in z uporabo meritev, ki jih financirajo neposredni naročniki, da bi v dogled- nem času obnovili zemljiški kataster na celotnem območju Slovenije. 3.2. Način obnove zemljiškega katastra 3.2.1. Rajonizacija Vsa območja Slovenije niso enako zanimiva za posege v prostor, tako gle- de izrabe prostora za kmetijsko proizvodnjo, za gradnjo, gozdno proizvod- njo, infrastrukturo in podobno. Skoraj polovica območja je pokrita z goz- dovi. Izhajajoč iz tega, bi morali najprej glede na intenzivnost izrabe prostora in zahtevano natančnost v zvezi s tem rajonizirati celotno ob- močje Slovenije na tri osnovne skupine: - zazidane površine in površine, predvidene za gradnjo (intenzivna izra- ba površin); - območja, predvidena za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo (manj inten- zivna izraba površin, nezazidana območja); - višinska območja (neintenzivna območja glede izrabe površin - planine). 3.2.2. Merila načrtov in razdelitev na detajlne liste Skladno z opravljeno rajonizacijo naj bodo določena tudi merila načrtov obnovljenega zemljiškega katastra. Tako naj bodo načrti izdelani v nas- lednjih merilih: - na intenzivnih območjih v merilu 1:1000, - na manj intenzivnih območjih v merilu 1:2500, - na neintenzivnih območjih v merilu 1:5000. Razdelitev na detajlne liste se opravi na osnovi predvidenih meril ob- novljenih zemljiškokatastrskih načrtov skladno s Pravilnikom o tehnič­ nih predpisih za izdelavo izvirnikov načrtov .•. (Ur.l. SFRJ št. 8/1970) kontinuirano, ne glede na meje občin oziroma meje katastrskih občin. 3.2.3. Navezovalna mreža Izdelati je treba projekt navezovalne mreže za celotno območje Sloveni- je in ga izpeljati v dveh do treh načrtovanih srednjeročnih obdobjih. Gostota navezovalnih točk naj bo določena glede na intenzivnost posegov v prostor po prej opisani rajonizaciji: - na intenzivnih območjih na 500 m, - na manj intenzivnih območjih na 700 m, - na neintenzivnih območjih na 1000 - 1500 m Skladno s projektom je treba na terenu opraviti stabilizacijo in signa- lizacijo, koordinate navezovalnih točk po določiti po aerofotogrametrič­ ni metodi. 3.2.4. Mejni ugotovitveni postopek in zamejničenje Za območje, na katerem je po programu geodetskih del stabilizirana na- vezovalna mreža, je treba opraviti tudi zamejničenje meja katastrskih 202 GV 24(1980)3 občin in dolžinskih objektov (železnica, vode, magistralne in regional- ne ceste) v skladu z navodilom o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja parcel. Zamejničenje z mejnim ugotovitvenim postopkom je treba op- raviti samo na lomih meje katastrske občine oziroma na lomih meje dol- žinskih objektov, nikakor pa ne tudi na tromejah s posameznimi parcela- mi. Izmera tako zamejničenih temeljnih teritorialnih enot za vodenje zem- ljiškega katastra ter dolžinskih objektov naj bi se izvajala po aerofo- togrametrični metodi istočasno z izmero navezovalne mreže. 3.2.5. Elaborat Končni elaborat za tako zasnovano obnovo zemljiškega katastra mora ob- segati zlasti naslednje dele oziroma podatke: - skice o opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku z zapisniki; načrte v vnaprej določenem merilu skladno z rajonizac1Jo; načrti mo- rajo vsebovati vrisano navezovalno mrežo, mejo katastrske (katastr- skih) občine, meje dolžinskih objektov; - posebne oleate v enakem merilu z vpisanimi številkami mejnikov (de- tajlnih točk); oštevilčba mejnikov (detajlnih točk) naj teče za vsa- ko katastrsko občino od 1 dalje; skupne točke (meja katastrske obči­ ne)naj bodo posebej označene z indeksom; - podatki navezovalne mreže (topografije, koordinate); - seznam koordinat, ločeno po katastrskih občinah; po dogovoru tudi seznam površin posameznih zaključenih tabl in dol- žinskih objektov ter površine katastrskih občin. 3.3. Postopno obnavljanje zemljiškega katastra na osnovi zahtevkov - storitvene dejavnosti Na osnovi izdelanega elaborata iz prejšnje točke, ki ga dobi vsaka geo- detska uprava za svoje območje, se ta loti obnove zemljiškega katastra po postopni (mozaični) metodi. Obnova poteka na osnovi zahtevkov strank za parcelacijo. Vsako parcelacijo oziroma meritev je sedaj tr~ba obvez- no vezati na navezovalno mrežo ter jo direktno kartirati na že odprte in delno obnovljene liste. Mejne točke je treba oštevilčiti ter jim do- ločiti koordinate, površine pa izračunati prav tako iz koordinat. če parcela zadeva že vrisano mejo dolžinskega objekta ali mejo katastrske občine, je treba postaviti mejno znamenje v smer med že obstoječima mej- nikoma, koordinate pa izračunati kot točko na liniji (linijska točka). Obvezno je treba vzdrževati oleate detajlnih točk ter seznam koordinat . . Ko bo tako posamezna tabla do določene mere obnovljena, bo treba to ob- močje vnesti v poseben program geodetskih del občine in obnovo za to ob- močje v celoti dokončati. 4. SKLEP Zakaj tak pristop k obnovi zemljiškega katastra? Iz preprostega vzroka: združiti družbena sredstva in sredstva neposrednih uporabnikov, ki fi- nancirajo posamezne meritve, ter podatke teh meritev direktno uporabiti za obnovo zemljiškega katastra. Skladno s predlogom družba zagotovi sredstva le za navezovalno mrežo, zamejničenje in izmero meja katastr- skih občin ter dolžinskih objektov, vse ostalo pa že tako financira ne- posredni naročnik. Namesto načrtovanih 5.000 ha obnove zemljiškega katastra po srednjeroč­ nem programu bi lahko družba za ista sredstva dobila najmanj desetkrat več. Odpadejo namreč mejni ugotovitveni postopek posameznih parcel, ki je ena največjih postavk v stroških izmere, računanje površin parcel, GV 24(1980)3 203 katastrska klasifikacija ter vrsta drugih dragih opravil, ki jih je tre- ba opraviti pri klasični obnovi zemljiškega katastra. Pri tem pa bo upo- rabljivih za cca 15.000 ha opravljenih meritev v enakem obdobju, ki jih stranke na osnovi vlog zahtevajo pri občinskih geodetskih upravnih orga- nih oziroma pooblaščenih geodetskih organizacijah združenega dela ter jih tudi financirajo. Če bo prispevek spodbudil globlja razmišljanja o nakazanem pristopu k obnovi zemljiškega katastra, ta pa tudi konkretne rezultate, bo moj na- men dosežen. Ne bi pa bilo odveč, če bi preizkusili tak postopek v eni izmed občin ter nato na podlagi takih izkušenj ko bi reševali razne po- manjkljivosti sistema, ki bi se pokazale ob preizkusu, načrtovali sploš- no obnovo zemljiškega katastra. Teobald BELEC* ALI SE KOMASACIJE V NAŠI REPUBLIKI USPEŠNO RAZVIJAJO? (Poročilo s službenega potovanja) V dneh od 9. do 13.junija sem se na povabilo Bavarskega ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo (Bayerisches Staatsministerium fur Ernahrung, Landwirtschaft und Forsten) udeležil strokovnega zasedanja komasacijske skupnosti Munchen. Neposreden vzrok za posvetovanje je bi- la otvoritev novega poslopja direkcije Munchen (Flurbereinigungsdirek- tion Munchen). O sami zgradbi in njeni opremi kasneje. Za razumevanje naj na kratko opišem organizacijo službe za komasacije na Bavarskem. Kot je že iz uvoda razvidno, je za komasacije odgovorno ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. Z vidika komasacij je dežela Bavarska razdeljena za 7 regij. V vsaki tvorijo bazo skupnosti komasacijskih udeležencev (Flurbereinigungsgemeinschaft), v katerih ena- kopravno sodelujejo udeleženci, strokovnjaki in "država" s svojim urad- niškim potencialom in vplivom. Teh skupnosti komasacijskih udeležencev je v regiji seveda več, združujejo se v komasacijsko zvezo (Flurbereini- gungsverband). Ta zveza že ima svojo organizirano strokovno službo (Flu- rbereinigungsdirektion). Kot omenjamo, je teh direkcij sedem. Komasa- cijske zveze tvorijo deželno komasacijsko zvezo (Landesflurbereinigung- sverband), ki ji stoji ob strani deželna uprava za komasacije (Landes- flurbereinigungsverwaltung). Vidimo, da je organizacija demokratična, saj je v ospredju komasacijski udeleženec, organiziran nekako po dele- gatskem principu in udeležen v samem vrhu odločanja. Če upoštevamo zna- no nemško racionalno razmišljanje in smisel za gospodarjenje, pri tem pa spoštovanje strokovnih spoznanj, dodamo pa še disciplino, ki je ta- ko lastna Nemcem (na vseh področjih!), potem dobimo učinkovito delujo- čo službo komasacij, ki je uveljavljena in z delom preobremenjena, saj deluje kljub 150-letni tradiciji sodobno na osnovi najnovejših strokov- nih spoznanj. * 61000, YU Ljubljana,Geodetski zavod SR Slovenije dipl.ing.geod.,direktor Geodetskega zavoda SRS Prispelo v objavo 1980-09-01 204 GV 24(1980)3 Toliko o organizaciJi. Sedaj pa naj opišem vsebino referatov s tega za- sedanja. še prej naj povem, da so me kolegi iz zavoda založili z vpra- šanji, kot so: ali "tam" opravljajo vrednotenje zemljišč pred komasa- cijo; koliko časa traja komasacija, postopek celotne komasacije itd.? Na vprašanja nisem dobil odgovora - ker nisem vprašal. Pa ne zato, da ne bi znal vprašati ali da bi mi bilo nerodno. čutil sem, da je tehnologi- ja izvajanja komasacij "tam" nekaj tako samo po sebi umevnega in logič­ nega, da bi bila moja vprašanja o tem področju razlog za ocenjevanje kvalitete našega izvajanja. Zato sem raje previdno molčal. Bilo pa je mnogo drugih, zanimivih razgovorov, zame zelo podučnih in koristnih. Iz opisa vsebine referatov bo še bolj jasno, zakaj nisem v razgovorih načenjal temeljnih vprašanj metodologije in faz izvajanja komasacije. Prvi referat je imel naslov "Ekološke razvojne težnje v kmetijskem pro- storu in njihov vpliv na komasacije". Že po naslovu lahko domnevamo, da je poklicni ekolog osvetlil komasacije z vidika varstva okolja. Obsodba komasacij v referatu je bila kar ostra. Referent je navajal tudi rezul- tate večletnih nemških ekoloških raziskav. Pri komasacijah se skrčijo žive meje, s cestami (posebno z avtocestami) se presekajo biotopi, upo- rabljamo kemična sredstva (herbicidi, pesticidi, umetna gnojila, itd.) tako da je zapustilo pokrajino 18 % ptičjih vrst, 17 % vrst metuljev itd.; še bolj zaskrbljujoče pa je izginotje več sto vrst rastlin. Za vse je en vzrok: pretvorba zemlje v kmetijsko. Komasacije naj se izvajajo ta- ko, da rastline in živali ne bodo več nazadovale, biotop naj bo zato ve- lik vsaj 100 krn2, naj ga ne sekajo avtoceste ali druge velike komunika- cije, pokrajinski elementi (žive meje, gozdovi itd.) naj se pri komasa- cijah obdržijo. Planira naj se v sodelovanju z ekologi. Za sklep avtor navaja, da srno v preteklosti storili mnogo napak, zato tega ne delajmo več danes. Potrebne so še raziskave, ali delamo prav ali ne, kajti eko- sistemi se prilagajajo, mi pa nosimo posledice. Referat so poslušalci, to je strokovnjaki, sprejeli z razurnevanjern,irnel pa sem občutek, da nekako pod "razno". Vrednost referata pa je v tern,da je spoznana tudi nujnost sodelovanja ekologov pri kornasacijah,da bi us- pešno reševali ekološke probleme, ki nastajajo kot njihova posledica. Drugi referat je govoril o Problemih planiranja v komasacijah. Avtor je izčrpno nizal probleme pri planiranju komasacij. Navedel je, da Bavarska želi komasirati na leto 200.000 ha (njeni interesenti, seveda) zmoglji- vosti strokovnjakov pa zadoščajo za na leto 80.000 ha. ·Potrebnih je več strokovnjakov, še več je nujno uporabljati AOP. Poseben problem je z ob- novo vasi v sklopu komasacij. Problemi, kot so agrarna struktura, tradi- cionalizem, vas kot predmestje, ljudje naj žive eden poleg drugega, ne eden nad drugim, zaščita kulturno zgodovinskih dobrin, itd., vse to so problemi, s katerimi se sooča planer pri komasacijah. Iz prakse izhaja, da dobri zgledi manj vlečejo kot slabi, strokovnjak naj ne vsiljuje svo- jih idej kmetom; čeprav krnet mnogo pričakuje od komasacij, je do njih zadržan; strokovnjak mora biti sodoben, komunikativen ter za sodelova- nje; agrarno politiko je treba voditi pametno, njeni cilji se morajo pri- lagajati potrebam in razvoju; komasacija ostaja s problemi prežeta nalo- ga. To je nepovezano prikazana vsebina drugega referata, ki je izzvenel kot napotek strokovnjaka strokovnjakom, brez fraz ali pretiravanj, vendar na osnovi izkušenj in prakse. Da se pri planiranju komasacij uporabljajo so- dobni planerski prijemi in oprema, pač ni treba še posebej poudarjati, to v referatu niti ni bilo povedano. Pač pa je bila v zaključku referata še enkrat poudarjena strateška pomembnost hrane ter potreba po skrbi za nje- no pridelovanje. Del te skrbi so tudi komasacije. Naslednji referat z naslovom Snovanje in obnova vasi v komasacijah je bil prežet s strokovno-arhitektonskimi spoznanji in napotili, kako v sklopu komasacije prenoviti vasi. Poudarjena je bila pomembnost dvorišč, cest, obvoznic, prehoda iz narave v vas; treba je napraviti vas privlač­ no za pešca, tj. kornpletirati opremo vasi, ne mešati predmestnih cest z vaškimi, ne prenašati mesta v vas itd. O vsem tem je bilo mnogo razprav, GV 24(1980)3 205 katerim se je dalo lepo slediti, saj so obravnavale probleme razumljivo in nazorno. Referat poudarja na koncu potrebo po sodelovanju arhitekta v strokovnem komasacijskem teamu. Za nas je pomembno dejstvo, da spada v _komasacijo tudi prenova vasi, kar v referatu zopet ni bilo omenjeno, ker je pač to za nemške razmere samo po sebi umevno. Urejanje okolja s komasacijo je bil naslov naslednjega referata, ki je poleg zakonskih osnov navajal, katere naloge bo treba v prihodnosti še rešiti. Pomembno bo dognati, koliko komasacija vpliva na urejanje kraji- ne. Približno 1 milijon ha je v deželi Bavarski zaščitenih, ta območja mora upoštevati tudi komasacija. Posebno pozornost je treba pri komasa- cijah posvetiti kulturam, kot so hmelj, trte, beluši, saj so to večletne kulture oziroma nasadi. Bolj pogumno pa se je treba lotiti komasacije gozdov. Usmeritev dela komasacij je v redu, cilj komasacije naj bo, da bo pokraj~na po njej bolj privlačna kot prej. Potrebno je sodelovanje vseh strokovnjakov in uprav. Referat konča s ciljem: "Hočemo sodelova- ti in vsi napraviti delo, ki nam ne bo v smamoto". Zadnji referat je obravnaval v glavnem problematiko šolstva v zvezi s komasacijami pod naslovom Kulturna tehnika in geodezija. Švicarski av- tor je izredno zanimivo nanizal množico spoznanj pri izvajanju komasacij v Švici, razvil shemo podiplomskega študija kulturnega inženirja in geodetskega inženirja ter analiziral, kakšne lastnosti in nagnjenja sploh mora imeti človek, da bo uspešen strokovnjak. Avtor je svoje predavanje popestril z diapozitivi, projekcija štirih je istočasno nazorno prikazo- vala s slikami predavano snov. Po tem referatu sklepam, da v Švici pos- večajo komasacijam še večjo pozornost kot v ZR Nemčiji. Sklep: Težko je v kratkem času, kljub še tako intenzivnim stikom s posa- meznimi strokovnjaki, napraviti verodostojne sklepe in ugotovitve o sta- nju v obiskani deželi. Lahko pa trdim, da na Bavarskem komasacije jemlje- jo sila resno, in to iz najmanj dveh razlogov: prvi je urejanje krajine, drugi pa gospodarska plat, saj komasacije omogočajo povečanje kmetijske proizvodnje na določeni površini. Organizacija komasacij je moderna,sa- moupravna ter racionalna, kar se kaže v tehnološki koncentraciji, še po- sebno dragih proizvodnjih sredstev ter strokovnjakov. Vsi se trudijo,da bi si komasacije pridobile še večji ugled v družbi, čeprav je že tako visok, da sem jim bil kar nevoščljiv. Vsebina komasacij je logično ekonom- sko zaokrožena in to razumejo vsi, tako da je strokovnjakom prihranjeno dokazovanje nečesa, kar je samo po sebi razumljivo in pametno. In primerjava s komasacijami v naši republiki? Mislim, da jih ne moremo primerjati, saj so na tako različni razvoJni stopnji, da primerjava sploh ni mogoča. Lahko pa ugotovim, da smo pri nas dobro začeli, moramo pa skrbeti, da se z doseženim ne bomo zadovolji- li, še posebno glede na to, da so komasacije v Sloveniji že mnogo deset- letij vsebinsko statične, kar pomeni, da dosežejo le nekaj ciljev,lahko bi jih pa mnogo več. Prav je, da Geodetski zavod SRS komasacije izvaja in spremlja, mora pa energično uvajati nove cilje komasacij, seveda z novimi tehnologijami in novimi spoznanji. Kljub ugovorom in odporom z raznih strani je treba resno in nenehno težiti k večji popolnosti koma- sacij, saj je praksa v drugih državah pokazala, da so čimbolj popolne komasacije ekonomsko še posebno upravičene. Dogovoril sem se z dvema vodilnima uslužbencema ministrstva za prehrano, ki odgovarjata za razvoj komasacij, da nas bosta oktobra t.l. obiskala in nam predavala o komasacijah na Bavarskem. Mislim, da se bomo lahko mnogo naučili, če bomo le znali in hoteli prisluhniti bavarskima stro- kovnjakoma. 206 GV 24(1980)3 Franc TURNŠEK* MEJNI SPORI Kot stalni sodni izvedenec pri Temeljnem sodišču v Ljubljani ugotavljam da prihaja na sodišče vse več vlog za sodno določitev meje, ker jih ni bilo mogoče ugotoviti v upravnem postopku oziroma jih zaradi spora med sosedi ni bilo mogoče ugotoviti v mejnem ugotovitvenem postopku. Tega se je zlasti pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, od koder so mi podatki znani, nabralo toliko, da jih sodišče ne more rešiti sproti in v zado- voljivem roku. Menim, da za tako stanje niso krive samo stranke, temveč tudi neposredni operativni delavci geodetskih uprav, ki na terenu rešu- jejo vloge (zahtevke) strank, pri tem pa nehote napeljujejo mejaše k sproženju sodnega postopka za določanje posestnih meja. Nekatere vodje geodetskih uprav sem že ustno opozoril, naj v zadevah po- sestnih meja vplivajo na svoje, zlasti mlajše strokovne sodelavce, ki vzrokov razlik med mapnim mejnim stanjem in stanjem meje v naravi zara- di svoje strokovne neizkušenosti še ne poznajo. Svoje mlajše sodelavce naj zlasti opozore, naj strank ne napeljujejo k mejnim sporom, ko pri opravljanju geodetskih terenskih del na tak ali drugačen način ugotove razliko v meji med mapnim in dejanskim stanjem, razen v primerih, ko stranka zahteva prenos posestne meje v naravo po 33.členu Zakona o zem- ljiškem katastru. Razlike med mapnim in dejanskim stanjem naj strankam niti ne omenjajo,kaj šele da bi jim jo natančneje pojasnjevali ali celo kazali potek mapne meje na terenu, saj niso prišli na teren zaradi tega oziroma stranke niso uradno dale takega zahtevka (vloge). Pri prenosu posestne meje v naravo po podatkih katastra (33.člen Zakona o zemljiškem katastru) pokažemo strankam le mejo, katere prenos je bil zahtevan. V postopku prenosa se večkrat ugotovijo razlike med mapnim in dejanskim stanjem drugih mej in oslonilnih točk. Teh razlik in morebit- nih domnev, zakaj je do razlik prišlo, strankam ne razlagamo, ker bi jih to po nepotrebnem zbegalo in bi prej škodovalo, kot koristilo. Ugo- tavljanje drugih mej in oslonilnih točk je bilo sicer potrebno, vendar ne sodi v okvir zahtevka. Če se stranki strinjata s pokazano mejo, če­ prav ne ustreza dosedanji uživalni meji, je zadeva urejena. Drugače stranki svetujemo, naj se meja ugotovi po uživanju in evidentira v mej- nem ugotovitvenem postopku ali pa jo napotimo na sodišče. Občanom, predvsem posestnikom, so mape "svete" in tudi strokovnjaki, ki si še niso pridobili dovolj izkušenj na zemljiškem katastru, imajo kata- strske načrte za nezmotljive, čeprav gre za načrte v merilu 1:2880 brez izvirnih numeričnih podatkov predhodno opravljenih zemljiškokatastrskih meritev. O zanesljivosti pa lahko govorimo šele takrat, ko imamo za po- sestno mejo tudi zanesljive numerične podatke ali v skladu z novim za- konom o zemljiškem katastru zapisnik o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku ter terensko skico kot sestavni del zapisnika. Komur je znano, kako nenatančne so bile stare meritve in na tej podla-, gi izdelane in še vedno veljavne "mape" glede na tedanjo urezovalno me- todo, ki so jo opravljali s tečaji privzgojeni kadri, lahko vsaj nekate- re od teh map brez pomisleka imenujemo kar skice ali kvečjemu dobre ski- ce. Pripominjam, da je veliko map slabih, pač glede na to, ali je opravljal nekdanjo novo izmero dober geodet ali priučen tečajnik. * 61000, YU Ljubljana geom., Ljubljanski geodetski biro Prispelo v objavo 1980-06-04 GV 24(1980)3 207 Ta dejstva moramo vsekakor upoštevati in si pri svojem delu prizadevati, da ne bi po nepotrebnem priporočali občanom mejnih sporov in s tem neho- te ustvarjali pogoje za medsebojna sovraštva zaradi neusklajenosti med mapo in dejanskim stanjem. Na sodišča namreč prihaja veliko vlog za re- ševanje mejnih sporov prav zaradi tega. Nekateri geodetski delavci in tudi nepooblaščene osebe, ki dajejo na terenu take informacije, zaradi svoje- ga nestrokovnega početja mečejo slabo luč nase in na geodetsko službo ter izgubljajo svoj strokovni ugled pri sodnikih, strankah in kolegih. Iz izvedenske prakse mi je znano, da se tisti, ki je bil o obravnavani temi napačno informiran, te informacije trdno oprijema. Nepotrebna spor- na zadeva se vloži v reševanje na pristojno sodišče. Sledijo sodni ogled, predhodne priprave izvedenca itd., vendar prizadeti ne verjame pravilnemu tolmačenju sporne zadeve, posebno še, če si s sosedom mejašem že tako ali drugače nista v dobrih odnosih. Navadno slede pritožbe na višje sodišče, ponovni ogledi, kolikor je bilo pritožbi ugodeno, novi izvedenci ali soočenja z osebami, ki so dale na- pačne informacije oziroma zaradi lahkomiselnosti sprožile mejni spor, itd. Vse to pa je, razumljivo, povezano tudi s precejšnjimi stroški, ki jih ne bi bilo, če ne bi dajali takšnih informacij. Ne bom razpravljal o tem, kako je treba postopati bodisi pri prenosu po- sestnih mej v naravo, bodisi pri delitvah ali kulturnih in objektnih spremembah, kjer imamo opraviti s posestnimi mejami (navezave). Prav ta- ko ne, kako se postopa pri vzpostavljanju mej, kjer gre za družbeno last- nino. Pripominjamo pa, da ima pri vzpostavljanju mej ali pri mejnem ugo- tovitvenem postopku, ko je sosed na parceli v družbeni lastnini, mapna meja absolutno prednost, ne glede na to, ali so mape dobre ali slabe. Razumljivo! Posestniki, ki svoje parcele obdelujejo in jih uživajo,pa- zijo na svoje meje, so žive priče. Pri mejah z družbeno lastnino pa je privatni lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki meji na druž- beno zemljišče, prepuščen skušnjavam, ali naj poseže prek meje ali naj se drži njemu sicer dobro znane posestne meje. Lastnik družbenih zemljišč je v največ primerih le podatek v zemljiški knjigi. Zato si moramo prizadevati, da družbeno lastnino tudi geodeti strokovno zastopamo in branimo, da njene meje pri mejnih ugotovitvenih postopkih čim vestneje vzpostavimo in po potrebi uskladimo z zastopniki posameznih družbenih ustanov, če nimamo pooblastil že kar od njih samih. Poudarjam tudi, da ni enega samega pravila za usklajevanje oziroma tol- mačenje razlik med mapnim in dejanskim stanjem, pač pa lahko gre vsako- krat za poseben primer. Pri javnih poteh se držimo sredine obstoječe poti in polovice širine mapne poti od te sredine levo in desno, kolikor ne gre za sam prenos mapne poti v naravo. Naša naloga je, da vsako zadevo natančno ugotovimo, razčlenimo in stro- kovno ra4jasnimo. Na voljo moramo imeti ustrezne terenske podatke (tahi- metrični posnetek) za vsakogar, ki zahteva prenos posestne meje na teren. če ustreznega terenskega in pisarniškega elaborata v zvezi s tem nimamo, delo .večkrat ne more biti zadovoljivo opravljeno. Pri prenosih posestnih mej v naravo povejmo strankam vse dobro in slabo v okviru zahtevka za prenos, da dosežemo ali vsaj skušamo doseči čim boljšo uskladitev oziroma sporazum, pri tem pa s strankama ne razpravlja- mo o mejah, ki niso predmet zahtevka. če bomo ravnali po teh priporočilih pri opravljanju naših terenskih,pred- vsem katastrskih del, bo tudi na sodiščih manj vlog ali vsaj manj NEPO- TREBNIH vlog za reševanje mejnih sporov. Torej se izogibajmo vzrokov za nepotrebne mejne spore med strankami in si prizadevajmo, da bo z obravnavano temo vsak delavec naše stroke kar najbolje seznanjen. 208 GV 24(1980)3 Jože ROTAR* STANDARDIZACIJA ZEMLJEPISNIH IMEN Marsikdaj v časopisih zasledimo razprave o pisavi zemljepisnih imen. Mor- da se kdo od bralcev GU še spomni polemike o zemljepisnih imenih v Delu ob izidu Velikega atlasa sveta. Tudi ob izidu raznih drugih kart marsi- kdaj zasledimo "kritiko" o kartah - vendar ponavadi le o imenih na karti. Razprava poteka v stilu Prešerna al'prav se piše "Prisank" al' "Prisoj- nik". Vsi izdelovalci kart se zavedajo, da vsi zapisi zemljepisnih imen verjet- no res niso pravilni. Toda kateri zapis določenega zemljepisnega imena je pravilen? Za kartografe bi bilo delo zelo olajšano, če bi imeli stan- dardiziran zapis vseh zemljepisnih imen. S tem mislimo uradno sprejet zapis zemljepisnih imen na osnovi jezikoslov- nih toponimskih izgovornih in pravopisnih kriterijev in norm. V Jugosla- viji in tudi Sloveniji pa zapisa še nimamo standardiziranega. V SR Sloveniji imamo po oceni, na osnovi TTN-5, okoli 170.000 zemljepis- nih imen. Od tega je le za imena naselij določen uradni zapis (UL SRS št. 35/64), za vsa ostala imena pa ga ni. Morda bo kdo dejal, da je število 170.000 imen za Slovenijo preveliko! Napravite preizkus na svojem območju - koliko je imen na TTN-1 ali v na- črtih v merilu 1:2880? Verjetno bi predvsem geodeti in kartografi želeli imeti standardiziran zapis zemljepisnih imen, saj so prav oni deležni največ kritike. Primer: Pri sprejemanju Zakona o pogojih in postopku za ustanovitev, združitev in spremembo območja občine pri sestavi katerega je sodelovala tudi Republiška geodetska uprava, je bilo zastavljeno de- legatsko vprašanje, zakaj imamo v SR Sloveniji še naselja in katastrske občine s prvim delom "Sv~ Poročevalec v Delu (26.6.1980) je·napisal,da naselij, kot Sv.Lenart, Sv.Primož itd. na slovenskem zemljevidu ni več. Pa so še! Imamo še vedno uradno 14 "svetih" naselij in 41 "svetih" ka- tastrskih občin. Preimenovanja naselij pa so v pristojnosti občinskih skupščin (UL SRS št. 5/80), ne pa geodetov ali kartografov. Problem pisave zemljepisnih imen in njihove standardizacije ima širše razsežnosti - politične, jezikoslovne, geografske in kartografske. Stan- dardizacijo zemljepisnih imen v nacionalnem in mednarodnem merilu lahko štejemo za sestavni del občih načel o pravicah narodov in narodnosti do svojega jezika, pisave in pravopisa. Lahko pa je tudi sestavni del poli- tičnih in socialno-ekonomskih pravic vseh narodov in narodnosti. Verjetno se ne moremo strinjati, da so Laibach, Agram ali Adelsberg nem ki eksonimi za Ljubljano, Zagreb in Postojno. Pa vendar kljub nekaterim dogovorom na marsikateri karti ali v atlasih zasledimo našteta imena,ki so bila očitno zapisana pod vplivom imperialistične miselnosti. Ob tem pa se vprašamo ali je prav, da pišemo predvsem v časopisih Pulj namesto Pula, Reka namesto Rijeka, Brioni namesto Brijuni itd. To so slovenski eksonimi za hrvatska zemljepisna imena. Prava zmeda pri uporabi eksonimov je v Atlasu sveta za osnovne in sred- nje šole (Mladinska knjiga 1979). Čeprav so njegovi sestavljavci v uvodu pojasnili, zakaj bodo dosledno uporabljali eksonime, na kartah te dos- lednosti ni. Na strani 65 tega atlasa je na karti Alpske dežele - tujski * 61000,YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geod.-samostojni svetovalec za kartografijo RGU Prispelo v objavo 1980-07-29. GV 24(1980)3 209 promet prava zmeda. Piše Turina (Turin), Milano (Milan), vendar pa samo Benetke, in ne tudi Venezia. Piše samo Dunaj, Budimpešta, Gradec, ne pa tudi Wien, Budapest, Graz itd. Tudi na naslednjih straneh 67 in 68, so za iste kraje različni zapisi imen - ali v originalnem zapisu ali eksonim ali dvojezično. Ker posebno pri uporabi eksonimov prihaja do različnih političnih špeku- lacij in nepravilnosti, je komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pri Združenih narodih priporočila, naj se eksonimi čim manj uporabljajo. Standardizacija zemljepisnih imen že dolgo časa povzroča probleme v med- narodnem komuniciranju. Mednarodno geografsko združenje je že leta 1873 na svoji prvi konferenci sprejelo resolucijo o mednarodni standardizaciji zemljepisnih imen. Osnovo za mednarodno standardizacijo pa seveda pomeni nacionalna standardizacija, ki pa je, žal, v SFR Jugoslaviji še nimamo. Delo za mednarodno standardizacijo poteka pod okriljem Združenih narodov, ki so o njej organizirali že tri konference (leta 1967, 1972 in 1977). Na njih so bile sprejete resolucije, ki obvezujejo države članice, da bodo ustanovile med drugim tudi komisije za standardizacijo zemljepisnih imen.· Na konferenci leta 1977 v Atenah pa med 57 udeleženkami edino Jugoslavija še ni imela "komisije" na zvezni ravni. Delo za standardizacijo zemljepisnih imen je še vedno prepuščeno posamez- nikom ali nekaterim organizacijam ter društvom (npr. Vojaški geograf- ski inštitut, Geografsko društvo SRS itd.), ki pa na mednarodnih posveto- vanjih ne morejo uradno predstavljati naše države. Zato je bilo predlaga- no Zveznemu izvršnemu svetu, naj se taka komisija čimprej ustanovi. Seveda problema standardizacije zemljepisnih imen ne morejo reševati le geodeti in kartografi. Pri tem je potrebno interdisciplinarno delo - je- zikoslovcev, geografov, geodetov, politikov in drugih strokovnjakov. Na- loge komisije za standardizacijo zemljepisnih imen bodo v SFRJ zelo tež- ke, saj vemo, da imamo pri nas dva črkopisa (cirilico in latinico) in 17 narodov in narodnosti ter, po oceni,okoli 2 milijona zemljepisnih imen. Naloge komisije za standardizacijo zemljepisnih imen bodo predvsem: - izdelava predpisov o uporabi in standardizaciji zemljepisnih imen na območju SFRJ; - izdelava kriterijev za pisavo zemljepisnih imen v jezikih narodov in narodnosti SFRJ in uporaba teh kriterijev na kartah; izdelava kriterijev za pisavo in uporabo zemljepisnih imen izven SFRJ, na območju, kjer žive narodi in narodnosti Jugoslavije; izdelava terminološkega slovarja (o pisavi) zemljepisnih imen z uporab- nim tolmačenjem mednarodnega slovarja, ki so ga izdali in sprejeli Zdru- ženi narodi. Naloga slovenskih geodetov pa bo, da bodo aktivno sodelovali pri delu te komisije in ji pomagali s svojimi izkušnjami. 210 GV 24(1980)3 Boris BREGANT* RECENTNI PREMIKI ZEMELJSKEGA POVRŠJA IN NJIHOV VPLIV NA LETO TRIGONOMETRIČNIH TOČKI.REDA V SR SLOVENIJI** ( UDK 528.481:528.331:528.381 /497.12/) UVOD S sofinanciranjem Raziskovalne skupnosti Slovenije in Geodetske uprave SRS je napravil Inštitut Geodetskega zavoda SRS v letu 1979 raziskoval- no nalogo Recentni premiki zemeljskega površja in njihov vpliv na lego geodetskih točk. Kratka opredelitev raziskave in njenega namena je bila: l. Ugotoviti je treba morebitno funkcijsko povezavo med prostorsko lego posameznih geodetskih točk in časom na podlagi nekaterih razpoložlji- vih dosedanjih geodetskih meritev. 2. Izdelati je treba, glede na razpoložljive podatke, rajonizacijo ob- močij z dovolj definiranimi spremembami koordinat, območij z relativ- no stabilnimi točkami in območij ki še niso dovolj raziskana in jih je treba sistematsko raziskovati. Raziskovalna naloga je bila smiselno nadaljevanje nekaterih prejšnjih raziskav, ki so položile praktične in teoretične temelje za določanje recentnih premikov zemeljske skorje (Bregant, Jenko, Vodopivec, 1979 in druge) • Poročilo o raziskovalni nalogi je bilo napravljeno v dveh delih, katerih prvi obravnava horizontalne premike v trigonometrični mreži I.reda, dru- gi pa vertikalne premike reperjev nivelmajskih mrež višjih redov v Slo- veniji. Pričujoči članek povzema glavno vsebino prvega dela poročila. l. OPIS TRIGONOMETRIČNE MREŽE I.REDA V SR SLOVENIJI 1.1. Kratek zgodovinski pregled Poročilo o nastanku in razvoju trigonometrične mreže l.reda Slovenije je podal na podlagi raznih virov (Grašic M. in Jovanovic v., 1974; Zweite Ausgleichung ... , 1973) in dokumentacije izmere mreže Marjan Jen- ko, dipl.inž.geod. Prva kakovostna triangulacija na našem ozemlju je bila avstro-ogrska tri- angulacija stopinjskih merjenj iz let 1867 do 1884. Kasneje je bila mre- ža stopinjskih merjenj razširjena, da bi mogla služiti topografski iz- meri. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je Jugoslavija prevzela obstoječo mrežo l.reda in podatke triangulacije, s tem pa geografsko lego in ori- entacijo se je kasneje izkazala za napačno približno l" po geograf- ski širini in 13" do 16" po geografski dolžini). Na območju Slovenije je bilo več točk l.reda ponovno stabiliziranih, ponekod je bila mreža dopolnjena. Vojaški geografski inštitut (VGI) je v letih 1937 in 1940 napravil novo izmero jugoslovanske trigonometrične mreže I.reda in jo izravnal po * 61000, YU Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Dipl.inž.geodezije, samostojni raziskovalec Prispelo v objavo 1980-01-30. ** Poročilo o raziskovalni nalogi Recentni premiki zemeljskega površja in ihov vpliv na lego geo- detskih točk, I. del. GV 24(1980)3 SRS 211 skupinah točk - slovenska mreža je bila izravnana v okviru II. in IV. skupine. Po letu 1945 je bila mreža razsirjena na območje Primorske. Po letu 1949 se je pričela postopna posodobitev celotne jugoslovanske mreže I.reda. Na meji proti Italiji sta bili določeni dve novi točki I.reda, tako da je sedaj celotna mreža v Jugoslaviji. Obnovljena je bila stabilizacija niza točk, ki se sedaj po legi razlikujejo od točk, ki so bile opazova- ne med prvo izmero leta 1939, imajo pa zato tudi nove oznake. Med posodabljanjem mreže I.reda so bile merjene nove baze in bazne mre- že (prva med njimi radovljiška) so bile napravljene nove kotne meritve (v Sloveniji l. 1964) ,določene Laplaceove točke (387 Kamenek, 516 Goli- ca, 517 Jeruzalem) in več geoidnih točk in je bila vzpostavljena gravi- metrijska mreža I.reda, v Sloveniji pa je bila opravljena še detajlna gra- vimetrijska izmera. Najnovejše obdelave trigonometrične mreže I.reda so bile opravljene v okviru raziskav temeljnih triangulacijskih mrež v SR Sloveniji, ki jih je opravil Inštitut GZ SRS v letih 1975-1978. Elektrooptično je bilo iz- merjenih 26 stranic. V raziskovalne namene je bilo napravljenih s kotni- mi podatki astrogeodetske mreže iz leta 1964 in dolžinskimi merjenji stranic ter brez fiksnih pogojev. Izravnana mreža ima približno orien- tacijo, ki se ne razlikuje dosti od "uradne" mreže, je homogena, natanč­ na in dimenzijsko zanesljiva po vsej površini. 1.2. STABILNOST TRIGONOMETRIČNIH TOČK I. REDA 1.2.1. Dejavniki, ki vplivajo na stabilnost geodetskih točk Na stabilnost oziroma nepremičnost geodetskih točk vpliva niz dejavnikov, ki jih lahko delimo na tektonske in netektonske. Analizo sprememb koordi- nat trigonometričnih točk bomo podali kasneje, v tem poglavju pa bomo po- skusili ugotoviti predvsem nastopajoče netektonske dejavnike, ki lahko odsevajo v spremembah koordinat točk. Glavni netektonski dejavniki, ki povzročajo sodobne premike tal pri nas, so: a) bibavica voda in zemeljske skorje (plimovalni premiki), b) spremembe zračnega pritiska (vertikalni premiki), c) fizikalno mehanske in kemične spremembe tal (npr. preperevanje tal in kraški pojavi), d) erozija (odkrivalni premiki, kot npr. posipi, morene, odpadanje, raz- krivanje), e) spremembe ravni podtalnice (vertikalni premiki), f) obtežbe zemljišč (zlasti vertikalni premiki), g) podzemni izkopi (zlasti vertikalni premiki), h) seizmična dejavnost človeka. Na kratko moramo obravnavati nekatere izmed naštetih dejavnikov, ki so za stabilnost trigonometričnih točk manj pomembni: ad a in b) Plimovalne premike zemeljske skorje praviloma določajo na po- sebnih postajah, kakršnih v Sloveniji še nimamo. Običajno na takšnih po- stajah istočasno z določanjem plimovalnih premikov ugotavljajo tudi vpliv sprememb zračnega pritiska na vertikalne premike zemeljske skorje (Bre- gant, Jenko, Vodopivec, 1979, str. 53). ad e in f) Trigonometrične točke I.reda niso ogrožene od sprememb ravni podtalnice in obtežb, ki jih povzročajo vodne akumulacije, kar je raz- vidno iz hidrogeološke karte Slovenije; hidrološka karta Slovenije pa pokaže, da niso nikjer ogrožene od poplav (vse točke so na vzpetinah). ad g) Tudi podzemni izkopi zaradi oddaljenosti ne ogrožajo trigonometrič­ nih točk I.reda po podatkih katastra pridobivalnih prostorov rudnin. 212 GV 24 (1980)3 ad h) Od človeške seizmicne dejavnosti bi na stabilnost trigonometričnih točk lahko vplivalo le razstreljevanje v kamnolomih, kar mora biti pre- prečeno že pri rekognosciranju mreže. 1.2.2. Stabilnost zemljišč in trigonometrične točke I. reda ad c in d) Na podlagi litološke sestave, pomembnejših fizikalno-kemičnih lastnosti hribin in zemljin delimo ozemlje Slovenije na naslednje kate- gorije stabilnosti: stabilna, pogojno stabilna in nestabilna območja. (Problematiko tega poglavja je obdelala Marija Lukačič, dipl.inž.geol.) V kategorijo stabilnih zemljišč sodijo območja, ki so stabilna v narav- nih razmerah in po človekovem posegu v naravo. Pogojno stabilna območja obsegajo zemljišča, ki so v naravnih razmerah stabilna, pri izvajanju različnih gradbenih del pa lahko postanejo nestabilna. Nestabilna območ­ ja so tista, pri katerih je opaziti porušitve in premikanje že v narav- nih okoliščinah. Kot osnovo za proučitev stabilnosti smo uporabljali inženirsko-geološko karto v merilu 1:400.000, ki jo je izdelal Geološki zavod Ljubljana leta 1976. Rezultati so pregledno prikazani v tabeli: Tabela l TRIGONOMETRIČNE TOČKE I. REDA IN STABILNOST. ZEMLJIŠČA Oznaka Stabil- Pogojno Nesta- točke no stabilno bilno 166 vv 167 GT 168 RŠ 169 BG 170 RD 171 MV 172 KR 173 KC 174 SA 175 SN 176 NN 177 OP 178 OG 179 MG 180 MJ 181 SL 182 MT 183 UČ 184 TH 185 CR 193 BL 194 PV 202 KN 209 IV 214 DG 215 ŽV X X X X X X X X X X X X X X X X X X Oznaka Stabil- točke no 222 KL 223 UR X 224 OR 372 VK X 373 MC 274 JV 375 GJ X 376 DV X 384 BS 385 GM 386 LK 387 KM 388 LG 389 KT 396 ZG 514 SM 515 KŠ X 516 GL 517 JR 518 KD 519 KK X Pogojno Nestabil- stabilno no X X X X X X X X X X X Posamezno so bile analizirane točke na nestabilnih območjih. Pri tem so bile uporabljene geološke karte v večjih merilih. Ugotovljeno je bilo, da točka 168 RS dejansko ne leži na nestabilnih tleh. Največja nevarnost talnih premikov je verjetno pri trigonometrični točki 214 Donačka gora. Za vse točke, zlasti za tiste na nestabilnem zemljišču, pa velja, da bi bilo treba ob ugotovitvi pomembnih premikov preveriti na terenu, ali ni- so posledica površinskih vplivov. GV 24(1980)3 213 1.2.3. Vpliv tektonskih dejavnikov in seizmičnosti na stabilnost geodetskih točk Globalna tektonika ali tektonika plošč trdi, da sestavlja zemeljsko skor- jo več med seboj premikajočih se plošč. Posledica premikov velikih plošč je potresna dejavnost na njihovih robovih, poleg tega pa tudi lokalni premiki znotraj njih in nastanek napetosti v zemeljski skorji. Kot posle- dice rušilnih pritiskov nastajajo v zemeljski skorji prelomi, razpoke z navpičnimi ali zelo strmimi stenami. Ob aktivnih prelomih je mogoče ugo- tavljati gibanja v vodoravni ali navpični ravnini ali v obeh. Horizintal- ne premike vzdolž prelomov imenujemo zdrse. Da bi lahko določali morebitne zdrse trigonometričnih točk, smo potrebo- vali karto trigonometrične mreže I.reda z vrisanimi prelomi. Tektonsko karto v merilu 1:400.000 nam je izdelala Marija Lukačič, dipl.inž.geol. z numerično krmiljenim koordinatografom Coradomat KAC 21 smo izrisali v istem merilu še karto trigonometrične mreže I. reda, obe karti pa pove- zali prek topografske karte v skupnem merilu. Iz poročil v strokovni literaturi vemo, da prihaja na območjih s potres- no dejavnostjo do premikov zemeljske skorje tako pred potresom kot po njem. Da bi ugotovili možne vplive takih premikov na trigonometrično mre- žo, smo napravili karto epicentrov potresov, ki so bili na območju Slove- nije v obdobju od leta 1938 do 1964. Vsebino karte smo prevzeli iz raziskovalne naloge Vladimirja Ribariča (1966), in sicer podatke o legi epicentrov potresov in podatke o inten- ziteti potresov. Na računalniku Burrough L 2000 smo pretvorili geografske koordinate epicentrov potresov v Gauss-Krugerjeve ravninske koordinate. Lego epicentrov potresov smo izrisali s Coradomatom KAC 21 v merilu 1:400.000. Prek vogalov smo karto epicentrov potresov povezali s karto trigonometrične mreže I.reda. Karta epicentrov potresov nam je pokazala, da je potresna dejavnost v obravnavanem obdobju zajela skoraj vso Slovenijo. Izvzete so bile le vzhodna Slovenija, slovenska Istra in del Dolenjske. 2. SPREMEMBE KOORDINAT TRIGONOMETRIČNIH TOČKI.REDA V SR SLOVENIJI 2.1. PODATKI 2.1.1. Potrebni podatki Za določanje sprememb koordinat trigonometričnih točk smo potrebovali po- datke različnih izmer, ki bi morale biti dovolj kakovostne in opravljene v dovolj velikem časovnem presledku, da bi lahko pričakovali zaznavne premike zemeljske skorje. Prva kakovostno ustrezna izmera trigonometrične mreže !.reda bi bila av- strijska stopinjska merjenja, pri katerih je bil srednji popravek smeri ± 0,616" za stopinjske meritve in± 0,713 za deželno izmero, srednji po- grešek (zapiranje kotov trikotnikov) po Ferrerovi formuli pa± 0,916" (Zweite Ausgleichung ... , 1973). Naslednja izmera mreže je bila 1.1939 (srednji pogrešek po Ferrerovi formuli± 0,85" po M.Grašic in V.Jovano- vic, 1974). Zadnja izmera iz leta 1964 je imela po izračunu M.Jenka v Sloveniji po formuli Ferrera srednji pogrešek ± 0,365". 2.1.2. Pridobivanje podatkov Žal na Geodetski upravi SRS nismo mogli dobiti izvirnih podatkov o opa- zovanjih mreže I.reda v Sloveniji, poleg tega pa sploh nobenih podatkov o opazovanjih mreže v obdobju avstro-ogrske. Teh nismo dobili niti potem ko smo se z dopisom obrnili na Bundesamt fuer Eich - und Vermessungswesen, Wien. 214 GV 24(1980)5 Do podatkov triangulacij iz let 1939 in 1964 smo prišli posredno. Naj- prej je Marjan Jenko,dipl.inž.geod., sestavil opazovane smeri iz 1.1964 iz podatkov o kotnih trikovnikov mreže, ki jih je dal na razpolago VGI (M.Jenko, 1977). Podatke o izmeri mreže iz 1.1939 smo dobili iz trig. obrazca št. 5. Opazovane smeri smo izračunali tako, da smo izravnanim dodali popravke z nasprotnim predznakom in jih preračunali na začetno smer, uporabljeno pri opazovanjih iz l. 1964. Na voljo smo imeli še "uradne" koordinate trigonometričnih točk I.reda, določene iz opazovanj v l. 1939, in "neuradne" koordinate, dobljene iz opazovanj v l. 1964, ter opazovanja dolžin stranic mreže (glej pogl.1.1.). 2.2. DOLOČANJE SPREMEMB KOORDINAT TRIGONOMETRIČNIH TOČKI.REDA NA REGIONALNI RAVNI 2.2.1. Metoda določanja sprememb koordinat Pri prvem poskusu določanja premikov trigonometričnih točk I.reda na ob- močju Slovenije smo poskusili zajeti vse točke, za katere smo imeli po- datke dveh opazovanj mreže, vendar smo morali nekatere točke na zahodu Slovenije izpustiti zaradi negotove lege novih centrov glede na stare. Izpustiti smo morali tako vse točke, ki ležijo na Primorskem, in točki 515 KŠ in 516 GL. Za določanje sprememb koordinat smo izbrali metodo dveh nepremičnih točk; izbrali smo točki 166 W (Vivodnik) in 222 KL (Kalnik). Pri tem smo za- vestno zanemarili spremembo lege centra točke 222 KL za približno 9 cm, ki je manjša od natančnosti kotnih opazovanj, da smo dobili daljšo bazo med danima točkama. 2.2.2. Izravnanje mreže in določitev sprememb koordinat Mrežo smo izravnali po posredovalnih opazovanjih z uporabo programa GEM na računalniku Cyber 72 Republiškega računskega centra. Nepremični točki 166 W in 222 KL smo vpeljali v izravnanje kot dani toč­ ki z "uradnimi" koordinatami iz 1.1939. Napravili smo dve izravnanji mre- že, tako da smo uporabili enkrat opazovanja iz 1.1939 in drugič opazova- nja iz l. 1964. Spremembe koordinat smo tvorili kot razlike koordinat istoimenskih točk iz l. 1964 in 1939. 2.2.3. Ocena sprememb koordinat trigonometričnih točk Spremembe koordinat smo ocenili glede na natančnost njihove določitve, seizmičnost območij in sliko sprememb koordinat. Tabela št. 2 vsebuje srednje pogreške koordinat trigonometričnih točk iz izravnanja opazovanj iz l. 1939 (stolpca 2 in 3) in iz 1.1964 (stolp- ca 4 in 5), pri verjetnosti 0,68268 - to je iz izravnanja dobljene sred- nje pogreške, ki imajo verjetnost 0,39348, pomnožene z 1,62330, tako da ustrezajo srednji elipsi pogreškov. Če narišemo pravokotnik tako, da potegnemo v točkah Y+My vzporednici x- osi in v točkah X+Mx vzporednici y-osi, dobimo elipsi pogreškov očrtan pravokotnik. Z njim smo si pomagali, ker nam program GEM ni dal drugih sestavin za izris elips pogreškov. če bi narisali v točkah, ki označujejo lego trigonometrične točke na os- novi koordinat izravnanja opazovanj iz 1,1939 in 1964 elipsi pogreškov, bi imeli točki za identični, če bi se elipsi prekrivali deloma ali v ce- loti, sicer bi z verjetnostjo 0,68 domnevali, da sta točki premaknjeni za razdaljo, za katero sta oddaljeni elipsi pogreškov. Ker smo imeli na voljo samo elipsam pogreškov očrtane pravokotnike, smo isti sklep izva- jali iz prekrivanja oziroma neprekrivanja pravokotnikov. Iz numeričnih podatkov pa smo določili spremembe koordinat kot premike takrat, kadar 215 GV 24(1980)3 je bila sprememba koordinat vsaj po eni koordinatni osi večja od vsote srednjih pogreškov koordinat (stolpca 6 in 7). V tabeli št. 2 smo točke, katerih spremembe koordinat bi lahko ocenili kot premike, podčrtali. Tabela 2 SPREMEMBE KOORDINAT TRIGONOMETRIČNIH TOČKI.REDA - SKUPINA l IN SREDNJI POGREŠKI KOORDINAT PRI VERJETNOSTI 0,68268 Oznaka točke l 167 GT 168 RŠ 169 BG 172 KR 173 KC 174 SA 184 TH 185 CR 193 BL 194 PV 196 SP 209 IV 212 SM 214 DG 215 zv 223 UR 224 OR 225 JR 372 VK 373 MC 374 JV 375 GJ 376 DV 384 BS 385 GM 386 LK 387 KM 388 LG 389 KT 396 ZG My m 2 .1874 .1870 .4389 .2590 .1618 .2530 .5288 .3654 .5090 .4657 .3046 .1910 .2436 .2095 .2571 .1694 .1272 .2061 .2118 .1287 .1834 .2519 .3667 .3566 .2486 .3076 .3327 .2740 .2923 .1973 1939 Mx m 3 .1663 .1787 .7868 .2683 .1748 .2894 .6002 .4355 .5584 .4538 .2733 .1261 .2077 .1629 .1881 .1611 .1344 .2228 .1754 .1147 .1657 .2469 .3830 .3548 .2128 .3035 .3753 .2943 .3111 .1933 Srednji pogrešek 1964 1964-1939 My m 4 .0889 .0896 . 2077 · .1259 .0792 .1233 .2524 .1762 .2430 .2249 .1470 .0889 .1157 .0983 .1225 .0826 .0631 .0973 .1262 .0642 .0917 .1228 .1762 .1715 .1173 .1454 .1572 .1292 .1366 . 0967 Mx m 5 .0814 .0853 .3673 .1277 .0835 .1383 .2845 .2069 .2662 .2173 .1311 .0600 .0978 .0832 .0954 .0835 .0652 .1058 .0913 .0579 .0810 .1191 .1832 .1701 .1040 .1464 .1774 .1374 .1444 .0933 My m 6 .2763 .2766 .6466 .3849 .2410 .3763 .7812 .5416 .7520 .6906 .4516 .2799 .3593 .3078 • 3796 .2520 .1903 .3034 .3380 .1929 .2751 .3747 .5429 .5281 .3659 .4530 .4899 .4032 .4289 .2940 Mx m 7 .2477 .2640 1.1541 . 3960 .2583 .4277 .8847 .6424 .8246 .6711 .4044 .1861 .3055 .2461 .2835 .2446 .1996 .3286 .2667 .1726 .2467 .3660 .5662 .5249 .3168 .4499 .5527 .4317 .4555 .2866 Spremembe koordi- nat 1964-1939 dy m dx m 8 9 .081 .007 .534 -.025 -.197 -.521 -1.056 -.902 -1.261 -.875 -.215 -.002 .215 .128 .443 .283 -.044 .097 .243 .022 -.178 -.366 -.619 -.401 .297 .481 -.022 -.140 -.52~ -.366 .147 .123 1.233 .304 .169 -.053 -.483 .390 -.639 -.812 .691 .183 -.367 -.368 -.566 -.115 -.102 -.711 -.293 -.245 -.391 -.557 -.416 -.789 -.565 -.672 -.802 -.550 .022 -.254 Od 18 točk, pri katerih smo ugotovili pomembne spremembe koordinat, leži- jo le tri na območju z močno seizmičnostjo (374 JV, 375 GJ, 376 DV) in ena na območju s slabšo seizmičnostjo (185 CR), ostale točke ležijo na seizmično nedejavnem območju ali na območju sosednje republike Hrvatske, kjer seizmičnosti ne poznamo. Verjetnost, da nastopajo premiki trigono- metričnih točk, je zato z vidika potresne dejavnosti majhna. Tudi slika sprememb koordinat nas navdaja z dvomom o pravilnosti ugotov- ljenih premikov točk. Vektorji se večajo z oddaljenostjo od baze, ki jo tvorita dani točki 166 W in 222 KL. Vektorji sprememb koordinat so zelo veliki v vzhodni Sloveniji, ki ni potresno aktivno območje. Vektorji spre- memb koordinat tvorijo nekakšen vrtinec okoli baze med danima točkama - takšno sliko so dobili tudi pri določanju premikov na Japonskem (Harada T., Shimura M., 1979) in pri analizah mreže I.reda v Avstriji. Ni verjet- no, da bi obstajali vrtičasti preniki okoli centra Slovenije in okoli centra Avstrije istočasno. 216 GV 24(1980)3 TRIANGULACIJSKA MREŽA l. REDA 202 Kremen1ak 1 519 ". :------ Malij-a 180 - 1 +x +-+y Kamene k .387 Lendavske Gorice· Kotoriba -----..s• 389 Inštitut Geodetskega zavoda SR Slovenije Raztskovalna rialogo·:Recentni premiki zemeljskegJJ površja in njihov vpliv na lego geodetskih točk SPREMEMBE KOORDINAT ~trigonometričnih točk l.reda, določene na osnovi izmere iz leto 1939 in1966 - metodo nepremičnih točk M=1:20 ~ vektor spremembe koordinat Nepremični točki: i .166 Vivodnik in g i22 KatntK TRIGONOMETRIČNA MREŽA I.REDA Skupina 2 Vivodnik Legenda: Sp-emembe koordinat-dane točke imajo neuradne koordinate Spremembe koordinat-dane točke imajo koordinate državne mreže o Dane točke o Nove točke 39 Smer je bila izmerjena samo leta 1939 --- Merjena razdalja 374 Javornik SPREMEMBE KOORDINAT v obdobju od 1939 do 1964 M =1:15 215 Žigertovvrh 385Grmada 1 168 Rašica 67 Grintovec TRIGONOMETRIČNA MREŽA I. REDA Skupino 3 Kucelj 396 Zglavnica - o Legenda: Spremembekkoordinat -dane točke imajo koordinate državne mreže Spremembe koordinat - dane tocke imajo neuradne koordinate Dane točke Nove točke - - - Merjena razdalja ' 514 Sljeme SPREMEMBE KOORDINA1 v obdobju od 1939 do 1964 M=1:3 ··~ TRIGONOMETRIČNA MREŽA I REDA Skupina 4 172 Krim Sv. Ana 185 Cerk - ----== 396 Zglavnica \ Legenda: SPREMEMBE KOORDINAT v obdobju od 1939 do 19 64 M=1 • 15 Spremembe koordinat -dane točke( 172 Krim in 185 Cerk) imajo neuradne koordinate Spremembe koordinat-dane točke(172 Krim, 174 Sv. Ana in 175Cerk) imajo neuradnekOJrdinate o Dane točke Nove točke ____ Merjena razdalja 2. 3. LOKALNO DOLOČANJE SPREMEMB KOORDINAT TRIGONOMETRIČNIH TOČK I .. REDA 2.3.1. Metoda dela in določanje skupin trigonometričnih točk Raziskovalno metodo za odkrivanje premikov trigonometričnih točk, ki smo jo uporabili v nadaljevanju naloge, bi lahko imenovali metoda pre- iskovanja mreže (zemljišč) na osnovi seizrnotektonskih kriterijev. Celotno območje mreže trigonometričnih točk, ki smo jih obravnavali naj- prej skupaj kot skupino 1, smo razbili na štiri skupine točk, ki smo jih označili kot skupina 2 do 5. Skupine točk, ki so tvorile mreže,smo izbrali tako, da so (v idealnem primeru) dane točke ležale na eni stra- ni preloma (ali snopa prelomov), nove točke pa na drugi strani. Obenem smo se trudili, da bi izbrali dane točke na tisti strani, kjer je bila poznana potresna dejavnost manjša. Skupine točk smo oblikovali tako, da so tvorile verige oziroma, v enem primeru, centralni sistem. T~ko bi lahko govorili s stališča oblike mrež o pasovnem pregledovanju zemljišč, v nasprotju z možnostjo ploskovnega ali točkovnega pregledovanja zemljišč. O zadnji obliki bi lahko govorili kasneje, ko smo skupine razbili na nekaj podskupin z označbo skupina 6 do 10 - ko smo stvorili četverokotnike z dvema danima in dvema novima točkama. 2.3.2. Izravnanje mrež in določanje sprememb koordinat Načelno velja za izravnanje mrež in določanje sprememb koordinat vse, kar smo že povedali v poglavju 2.2. Razlika je pri uporabljenih podat- kih. Skupine 2,3 in 4 smo izravnali dvakrat. Prvič smo za dane točke uporabi- li uradne koordinate iz leta 1939 in kotna opazovanja iz let 1939 in 1964. Pri drugem izravnanju skupin 2 do 4 in izravnanju ostalih skupin točk (skupine 5 do 10 in 4v) smo uporabili neuradne koordinate, izraču­ nane l. 1978 na osnovi kotnih opazovanj iz leta 1964 in opazovanj dolžin stranic (glej pogl. 1.1.). Pri verziji z neuradnimi koordinatami smo vpeljali v izravnanje tudi izmerjene stranice mreže (uteži opazovanj so bile določene na osnovi srednjega pogreška utežne enote, ki je bil priv- zet za smeri 0,50" in za dolžine 0,038 m). 2.3.3. Ocena sprememb koordinat trigonometričnih točk skupin 2 do 10 Spremembe koordinat srno ocenili glede na: a) kakovost modela za določanje sprememb koordinat, b) natančnosti določitve koordinat, c) stabilnost nepremičnih točk, d) sliko sprememb koordinat trigonometričnih točk. ad a) Kakovost modela za določanje sprememb koordinat Model za določanje-sprememb koordinat so numerični izrazi, ki ponazarja- jo lego danih točk in razmerja med danimi in novimi točkami. Kakovost modela je odvisna od zvestobe, s katero ponazarja stanje v naravi. Oce- nili srno jo na podlagi podatkov izravnanja mrež iz tabel 3, 4 in 5. Pokazalo se je, da se uradne koordinate sicer bolje prilegajo opazova- njem iz l. 1939 kot onim iz l. 1964, vendar je razlika malenkostna. Neu- radne koordinate se bolje prilegajo opazovanjem iz l. 1964 in slabše onim iz 1.1939, vendar je vsota srednjih pogreškov koordinat za istoimen- ske točke skupin 2, 3 in 4 pri uporabi neuradnih koordinat (tabela 5) praviloma manjša kot pri uporabi uradnih koordinat (tabela 4). Zato me- nimo, da so modeli z uporabo neuradnih koordinat boljši od onih z upora- bo uradnih. GV 24(1980)3 217 Pri skupinah 6 do 10 nismo opazili bistvenih razlik v natančnosti gle- de na skupine 2 do 4. ad b) Natančnost določitve koordinat Glede na natančnost določitve koordinat točk velja na splošno isto, kot smo opisali v poglavju 2.2.3 za točke skupine l. Iz tabele 5 povzemamo, da so spremembe koordinat premiki - z verjetnostjo 0,68268 (oziroma z malo manjšo pri točki 374 JV) - pri tehle trigonometričnih točkah I.re- da: Skupina Trigonometrične točke 2 374 JV 3 224 OR 4 v 168 RŠ, 173 KC, 174 SA, 375 GJ, 376 DV, 396 ZG Tabela 3 SREDNJI POGREŠKI IZ IZRAVNANJA MREŽE - SKUPINE 1 DO 10 1939 1964 Skupina Sr.p. Sr.p. Sr.p. Sr.p Sr.p. Neurad. Uradna ut.en smeri ut.en. smeri dolž. koord. koord. 1 2 3 4 5 6 7 l. 59267 . 80" l. 60865 • 81" 2 .91068 .46 .98927 .50 3 1.20352 .61 l. 23224 .62 4 2.03373 1.02 .76707 .39 .0291 2 l. 25093 .63 .48768 .25 .0185 3 l. 64575 .99 1.71750 1.04 .0258 4 2.31275 1.16 .67255 .34 .0256 5 l. 02592 .52 l. 00781 .51 .0383 6 l. 33631 .67 1.00535 .51 .0382 7 l. 19570 .60 .49295 .25 .0187 8 l. 05139 .53 .34601 .18 .0131 9 .13331 .07 .40217 .21 .0153 10 .81755 .41 .47631 .24 .0181 4v - varianta 1.52510 • 77 .70429 .36 1 Tabela 4 SPREMEMBE KOORDINAT TRIGONOME.TRIČNIH TOČK I, REDA - SKUPINE 2 DO 5 IN SREDNJI POGREŠKI KOORDINAT PRI VERJETNOSTI 0,68268 Dane točke imajo uradne koordinate Oznaka 1939 točke My m Mx m 1 2 3 Skupina 2 Srednji pogrešek 1964 1964+1939 Spremembe koordinat 1964 - 1939 My m Mx m My m Mx m dy m dx m 4 5 6 7 8 9 166 VV .2008 .2740 .2014 .2808 .4022 .5548 -.114 .362 167 GT .4556 .2681 .4421 .2842 .8977 .5523 .509 ,089 214 DG .1491 .2139 .1556 .2319 .3047 .4458 -.098 -.218 373 MC .1693 .2514 .1749 .2538 .3442 .5052 -.100 .320 374 JV .2288 .2615 .2798 .2686 .5086 .5301 -.381 ____ .195 - -- ---- --- -- ~-- -- --- ------- 218 GV 24(1980)3 Oznaka Srednji pogrešek Spremembe koordinat 1939 1964 1964+1939 1964-1939 točke My m Mx m My m Mx m My m Mx m dy m dx m 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupina 3 167 GT .1730 .1266 .1592 .1165 .3322 .5753 .025 -.007 168 RŠ .1457 .1220 .1342 .1123 .2799 .2343 .139 -.057 173 KC .1074 .1089 .0988 .1003 .2062 .2092 .059 .169 522 SP .2074 .2384 .1909 .1294 .3983 .4578 .188 -.008 514 SM .3102 .2150 .2858 .1978 . 5960 .4128 .202 .336 224 OR .0574 .0616 .0529 .0568 .1103 .1184 .085 .076 375 GJ .1379 .1884 .1269 .1735 .2648 .3619 .016 -.133 396 ZG .1149 .0899 .1058 .0827 .2207 .1726 -.057 -.014 ----------------------------------------------------------------------- Skupina 4 168 RŠ 173 KC 375 GJ 376 DV 396 ZG Tabela 5 .1305 .1118 .2834 . 3137 .2344 .1941 .0970 .1931 .1370 .1589 .1335 .1144 .2902 .3212 .2399 .1981 .0993 .1977 .1402 .1626 .2640 .2262 .5736 .6349 .4743 .3922 .4225 .3908 . 2772 .3215 -.385 -.115 .237 .355 -.057 .093 .281 .288 .325 .399 SPREMEMBE KOORDINAT TRIGONOMETRIČNIH TOČKI.REDA - SKUPINE 2 - 10 IN SREDNJI POGREŠKI KOORDINAT PRI VERJETNOSTI 0,68268 Dane točke imajo neuradne koordinate iz l. 1978. Oznaka 1939 Srednji pogrešek 1964 1964+1939 Spremembe koordinat 1964-1939 točke 1 Skupina 2 166 vv 167 GT 214 DG 373 MC 374 JV Skupina 3 My m Mx m 2 3 .2564 .5819 .1904 .2162 .2923 .3498 .3425 .2733 .3212 .3339 My m Mx m My m Mx m 4 5 6 7 .0779 .1572 .0569 .0660 .1326 .0920 .1249 .1085 .0470 .0803 .3343 .7391 .2473 .2822 .4249 .4418 .4674 .3818 .3682 .4142 dy m dx m 8 9 .036 .289 -.089 -.105 -.400 .209 .009 .225 .165 .111 16 7 GT . 218 6 . 16 O 2 . O 7 6 4 . O 5 3 7 . 2 9 5 O • 213 9 . O 14 - . O O 5 168 RŠ .1842 .1543 .0519 .0574 .2361 .2117 .131 -.065 1 7 3 KC . 13 5 8 . 13 7 8 . O 3 31 . O 4 2 O • 16 8 9 . 179 8 . O 5 O • 16 4 522 SP .2624 .3014 .0894 .0915 .3518 .3929 .179 .029 514 SM . 3 9 2 3 . 2 719 . 12 41 . 1 O O 8 . 516 4 . 3 7 2 7 . 16 2 . 3 5 5 224 OR .0725 .0780 .0217 .0215 .0942 .0995 .097 .085 375 GJ .1745 .2383 .0642 .0503 .2387 .2886 .017 -.098 396_ZG ___ .1452 ___ .1136 ___ .0439 __ .0357 __ .1891 __ .1493 __ -.035 ___ -.012 ____ _ Skupina 4 168 RŠ 173 KC 375 GJ 376 DV 396 ZG Skupina 5 .2141 .1834 .4650 .5149 .3845 209 IV . 487 3 214 DG . 2921 .3184 .1592 .3170 .2248 .2607 .4800 .3805 .2045 .0589 .3004 .0438 .3246 .0451 .1457 .2723 .2033 .2128 .4186 .2423 .7654 .5587 .7091 .3635 .3049 .5893 .4281 .4735 -.460 -.311 .072 .217 -.162 .1176 .0962 .6049 .5762 -.021 .0767 .0745 .3688 .4550 -.224 GV 24(1980)3 -.167 .226 .429 .385 .398 -.001 -.113 219 Tabela 5 (nadaljevanje) Oznaka Srednji pogrešek Spremembe koordinat 1939 1964 1964+1939 1964-1939 točke My m Mx m My m Mx m My m Mx m dy m dx m 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupina 5 (nadaljevanje) 215 ŽV .3647 .2644 .0871 .0754 .4518 .3398 -.180 .069 222 KL . 5965 .6550 .1292 .1451 . 7257 .8001 .184 .151 517 JR .2353 .2438 .0477 .0603 .2830 .3041 .127 -.185 386 LK .1991 .2378 .0558 .0659 .2549 .3037 .228 .125 388 LG .2943 .3809 .0527 .1056 .3470 .4865 .029 .042 ----------------------------------------------------------------------- Skupina 6 166 vv .2387 3 7 3 MC .1462 Skupina 7 373 MC . 2309 374 JV .2637 Skupina 8 168 RŠ .1397 173 KC .1271 Skupina 9 17 3 KC .1144 396 ZG . 2467 Skupina 10 37 5 GJ . 0521 396 ZG . 0446 .4470 .1087 .4761 .1434 .3884 .4808 .2050 .1094 .0936 .1814 .0261 .0280 .1540 .2204 .0542 .0284 .0212 .0797 .1214 .1277 Skupina 4 - varianta 168 RŠ .1264 .1834 .0576 173 KC .1564 .0865 .0316 174 SA .0886 .1402 .0300 375 GJ .2306 .2389 .0774 376 DV .2206 .1331 .0288 396 ZG .2408 .2141 .0860 .1407 .3474 . 0683 . 2896 .0660 .3849 .1629 .4841 .0285 .1939 .0443 .1555 . 0306 .1356 .0569 .3264 .0782 .1735 .0660 .1723 .0280 .1840 .0443 .1880 .0595 .1186 .1027 .3080 .0577 .2494 .0839 .3268 ad c) Stabilnost nepremičnih točk .5877 .5444 .4544 .6437 .2335 .1537 .1242 .2383 .1043 .0940 . 2114 .1308 .1997 .3416 .1154 .2980 .195 -.054 .064 -.242 -.441 -.175 -.157 .014 -.051 - . 296 -.465 -.299 - .136 .090 .346 -.288 .509 .475 .231 .293 .043 .323 .325 .506 .172 .216 -.091 .287 .112 .498 .466 .557 Razdalje med "nepremičnimi" oziroma danimi točkami mrež so velikostnega reda 20 do 30 km, kar praviloma izključuje, da bi bili dve sosednji toč­ ki na isti tektonski grudi - to pa zmanjšuje verjetnost, da bi bile toč­ ke med seboj povsem nepremične. Domnevati moramo, da spremembe koordinat ne odsevajo le premikov "novih" točk mreže, temveč v njih odsevajo tudi premiki "danih" točk. To seveda ne pomeni, da moramo sedaj vse spremembe koordinat zavreči in jim odre- kati pomen premikov. Zavedati se moramo le, da so tako ugotovljeni pre- miki verjetno nekoliko popačeni. Tako srno v okviru skupine 2 ocenili spremembo koordinat točke 374 JV kot verjeten premik. Ista točka nastopa v skupini 3 kot dana točka oziroma nepremična točka. V podatkih izravnanja mreže točk št. 3 to dejstvo sploh ne odseva (glej tabeli 3 in 5). 220 GV 24(1980)3 Pri skupini 4 je opaziti precej slabo natančnost tako v podatkih tabe- le 3 kot tabele 5. Zato srno kot varianto izravnali mrežo, pri kateri srno "dano" točko 174 SA upoštevali kot novo. Izkazalo se je, da je v skupini 4 v točka 174 SA točka s premikom. Skupino 4 v imamo za pomembnejšo od skupine 4, ker je natančnost izravnane mreže večja in ker imamo utemelji- tev za uvrstitev točke 174 SA med "nove" točke: leži na drugi strani pre- loma kot točki 172 KR in 185 CR. ad d) Slike sprememb koordinat trigonometričnih točk Slike sprememb koordinat trigonometričnih točk kažejo, da se te pri sku- pinah 2 do 10 medsebojno ne razlikujejo mnogo, če uporabimo različne modele za določanje sprememb koordinat. Skupna slika točk s pomembnimi spremembami koordinat, ki srno jih oceni- li kot premike trigonometričnih točk, kaže, da smeri vektorjev spre- memb koordinat niso urejene, vendar je vidna težnja premikov proti seve- ru in zahodu, kjer so največji. Razlaga domnevnih premikov je predmet geologov in seizmologov. Tukaj lahko le nakažemo, da je zemljišče, kjer srno določili premike na območ­ ju, ki je potresno zelo aktivno in kjer je na tektonski karti razvidna zanimiva struktura prelomov različnih smeri. 3. SKLEP Dosedanje znanje o tektonskih premikih v Sloveniji je še premajhno, da bi lahko postavili njihov teoretski model z numeričnimi izrazi za dolo- čanje premikov v poljubni točki. Potrebne so nadaljnje meritve na območ­ ju vse Slovenije. Naša analiza je pokazala, da je sorazmerno stabilno območje vzhodna Slo- venija - tam so premiki zemeljske skorje majhni ali jih sploh ni. (Zara- di slabe natančnosti izmere dveh trikotnikov mreže I.reda v Prekmurju 1.1939 bi morda to območje lahko vseeno ocenili le kot območje z nezna- nim iznosom premikov). Premiki trigonometričnih točk v osrednji Sloveniji z verjetnostjo 0,68 znašajo okoli 25 cm v 25 letih, oziroma hitrost premikov je 1 cm/leto To pa je hitrost, ki ni več zanemarljiva v zvezi s tehnično uporabno- stjo trigonometrične mreže. Povsem neznani nam ostajajo premiki v zahodni Slovenji, kjer jih borno verjetno lahko določili šele na osnovi prihodnjih meritev - domnevamo pa lahko, da je v Karavankah in Julijskih Alpah pričakovati enake ali večje premike kot v osrednji Sloveniji. Zelo verjetni so tudi premiki ob idrijskem prelomu. Menimo, da bi bilo treba v prihodnosti izvajati program, ki srno ga pred- lagali v raziskovalni nalogi Uvod v geodetske meritve recentnih premi- kov zemeljske skorje v SR Sloveniji, ki predlaga izmero precizne mreže, sestavljene iz točk mrež I., II. in II. dopolnilnega reda dvakrat s ča­ sovnim presledkom 10 let. Ko bi zanesljivo ugotovili obstoj in iznos pre- mikov na različnih območjih Slovenije, bi lahko v sodelovanju s seizmo- logi in geologi napravili korekture glede oblike mreže in časovnega pre- sledka med izmerami (ki se morda lahko celo razlikujejo za različne dele mreže). LITERATURA BREGANT Boris; JENKO Marjan; VODOPIVEC Florjan UVOD V GEODETSKE MERITVE RECENTNIH PREMIKOV ZEMELJSKE SKORJE V SR SLOVENIJI Raziskovalna naloga Inštituta GZ SRS, Ljubljana 1979 ČUBRANIC Nikola TEORIJA POGREŠAKA S RAČUNOM IZJEDNAČENJA Zagreb, Tehnička knjiga 1967 GV 24(1980)3 221 HARADA T.; SHIMURA M. HORIZONTAL DEFORMATION OF THE CRUST IN WESTERN JAPAN REVEALED FROM FIRST-ORDER TRIANGULATION CARRIED OUT THREE TIMES Tectonophysics, 52 (1979) 1-4, pp. 469-478 GRAŠIČ M.; JOVANOVIC V. ZAMISLI ZA IZRADU ISTRAŽIVAČKOG PROJEKTA O TRIANGULACIJI U SLOVENIJI Raziskovalna naloga Inštituta GZ SRS, Ljubljana 1974 JENKO Marjan TEMELJNE TRIANGULACIJSKE MREŽE, II.del Raziskovalna naloga Inštituta GZ SRS, Ljubljana 1977 PREMRU Uroš NEOTEKTONIKA VZHODNE SLOVENIJE Geologija, Ljubljana, 19.knjiga, 1976, pp. 211-250 RIBARIČ Vladimir ŠTUDIJA SEIZMIČNOSTI OZEMLJA SR SLOVENIJE S POSEBNIM OZIROM NADINA- MIČNE VPLIVE POTRESOV NA GRADBENE OBJEKTE II.del Katalog potresov v Sloveniji od leta 1915 do 1965 Ljubljana, Astronomsko-geofizikalni observatorij, 1966 Die ZWEITE AUSGLEICHUNG DES OESTERREICHISCHES DREIECKNETZES I. ORDNUNG Wien, Bundesamt fuer Eich-und Vermessungswesen, 1973 222 GV 24(1980)3 Peter SVETIK* ZAČELI SMO - TREBA JE NADALJEVATI (Pionir, serija člankov o kartografiji in raziskovalne naloge) Na 12.geodetskem dnevu na Bledu smo predstavili številko Pionirja, poljudnoznanstvene revije za mladino, v kateri je izšlo prvo nadalje- vanje iz serije člankov o kartografiji, ki sva jih pripravila s kole- gom Jožetom Rotarjem. V tej številki sva pripravila za pionirske krož- ke tudi raziskovalno nalogo - prvo s področja kartografije: osnovne šole v občini. Odziv je bil presenetljivo velik. Tudi kvaliteta pri- pravljenih nalog je bila več kot zadovoljiva. Ustrezni krožki v šolah so se naloge lotili zaras z vso vnemo in prizadevnostjo. Težko je bilo izbrati najboljše - slabih pa sploh ni bilo. Zato smo se z uradništvom Pionirja dogovorili, da bomo dali priznanje vsem sodelujočim. Predstav- nike mladih raziskovalcev z njihovimi mentorji smo povabili v Ljublja- no na posebno nagradno ekskurzijo. Tistega dne, 12.marca 1980, je bilo v Ljubljani prijetno vreme, še bolj prijetno pa je bilo kramljati z mladimi raziskovalci iz različnih šol Slovenije, ki smo jih povabili za nagrado v Ljubljano, da bi jim poka- zali nekatere ustanove, da bi jim izročili nekaj daril, da bi se o na- logah še podrobneje pogovorili. Prišlo jih je okoli 60 - mladih razis- kovalcev, učencev 6., 7. in 8. razredov osemletk in njihovih mentorjev. Dobili smo se na Geodetskem zavodu SRS, ki je našo prošnjo z navduše- njem podprl, omogočil ogled treh oddelkov, pripravil malice in posebne kuverte z nekaterimi kartografskimi primerki in značkami. Skupaj s pred- stavniki zavoda smo se veselili, ko smo opazovali navdušenje mladih raziskovalcev in prisluhnili njihovim radovednim vprašanjem. Prepričan sem, da se bo marsikdo od njih odločil za poklic geodeta. In ta se bo zanj odločil iz veselja, ta bo dober geodet. Mar nismo v tej smeri do- slej premalo naredili? Od tistih davnih let, ko je prof. Čuček hodil po gimnazijah, nismo znali vzbujati zanimanja za naš poklic. Ni dokazov o tem, da se odločajo za geodezijo le tisti, ki drugje nimajo možnosti, prav gotovo pa je res, da se jih malo odloči iz svoje lastne prepriča­ nosti in veselja do tega poklica. Osebni interes in veselje pa je glavni pogoj za kvalitetno in uspešno delo. Sicer pa preberite, kaj je o tem dnevu napisal novinar Pionirja Igor Longyka, saj sam ne bi znal izbra- ti tako prijetnih besed(prispevek je v celoti objavljen v deseti števil- ki Pionirja): že zlepa ni bila kakšna Pionirjeva nagradna ekskurzija tako skrbno pripravljena kot tista, ki smo jo v sredini marca priredili za mlade raziskovalce osnovnih šol v občini. Saj ne, da bi se pri drugih karko- li zapletalo iz teh ali onih ozirov. Zares se lahko pohvalimo, da nam je šlo vse doslej tako rekoč kot po maslu. Pa vendar - tole zadnjič je bilo nekaj posebnega. In kar takoj naj povem, da je bilo tako po zaslugi Geodetskega zavoda SR Slovenije, Geodetske uprave SRS in tu- di Zemljepisnega muzeja~ Vse te tri ustanove so nam pripravile nepo- zaben dan, vsestransko zanimiv in poučen. Toda pojdimo po vrsti. Tistega dne zjutraj se je na ljubljanski železniški postaji zbralo 60 mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev iz dvajsetih šol iz vseh koncev Slovenije. Kar peš smo se odpravili pod Ljubljanski grad, kjer stoji moderno poslopje Geodetskega zavoda SR Slovenije. če vam povem, da je to delovna organizacija, ki opravlja geodetsko dejavnost za potrebe vse Slovenije, najbrž ne bo dovolj razumljivo. Zato naj dodam kar po domače, da je glavna dejavnost zavoda moderna kartogra- * 61000, YU LJubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.oec.,vodja skupine za GPD,kartografijo in statistiko Prispelo v objavo 1980-05-23 GV 24(1980)3 223 224 fija, se pravi sodobno izdelovanje načrtov, kart in zemljevidov. Zdaj ste seveda že uganili, zakaj je bil cilj naše ekskurzije ravno Geodetski zavod. V letošnjem Pionirju smo v vrsti člankov prav kar- tografiji posvetili veliko pozornost in kartografska obdelava zbranih podatkov o šolah v občini je bila bistven sestavni del raziskovalne naloge OSNOVNE ŠOLE V OBČINI. Ker so torej naši raziskovalci s svo- jim delom prodrli na področje tematske kartografije, smo jim želeli pokazati, kako takšno delo poteka v sodobni delovni organizaciji. In dejstvo, da je Geodetski zavod delovna organizacija, je botrovalo tudi natančni pripravi našega obiska. Zato so bile skrbno odmerjene minute, ki so nam bile na voljo za ogled v posamenih oddelkih. Tam teče delo po normah, temeljit obisk, kakršen je bil naš, pa je nuj- no zmotil delovni proces. Kdor hodi po Šaranovičevi ulici za Ljubljanskim gradom, lahko že na pločniku, ne da bi vedel za zgradbo zavoda ugotovi, da so tam blizu kartografi in zemljemerci. Pred vhodom v stavbo so namreč v asfalt vrisane vse štiri strani neba, na ograji pa je napis, ki natančno določa vse koordinate Geodetskega zavoda: zemljepisna širina,dolži- na in nadmorska višina, vse do stotinke sekunde in milimetra natanč­ no! Vse tako natančno in odmerjeno je tudi v notranjosti. Delo teče brez hrupa in mirno, toda zavzeto in skrbno. Resnobo poudarjajo tu- di bele halje, v katere so oblečeni vsi sodelavci zavoda. Mladi ob- iskovalci so že na začetku ugotovili, da so jim na zavodu posvetili izjemno pozornost. Zakaj je bilo tako, so gostitelji razložili že v pozdravnih besedah v sejni dvorani, kjer so jih naslovili kar za bo- doče poklicne kolege. Predstavniki zavoda in Geodetske uprave SRS, ki je strokovno vodila raziskovalno nalogo, so namreč izredno ugodno oce- nili rezultate mladih raziskovalcev in zato upravičeno pričakujejo, da so med njimi tudi prihodnji mladi geodeti in kartografi. Pozdrav- nim besedam in uvodni razlagi o delovanju zavoda je sledila razdeli- tev kartografskega gradiva, ki ga je dobil vsak udeleženec. To so bili različni zemljevidi in turistične karte, ki jih izdeluje zavod. Po izdatni malici, ki se je večini Pionirjevih raziskovalcev že krep- ko prilegla, saj so mnogi ta dan vstali že zelo zgodaj, je bil na vrsti ogled oddelkov. Če zapišem, da smo si ogledali digitalno gra- fiko, fotogrametrijo in kartografijo, je to tako učeno, da vam ne pove skoraj nič. Zato o vsakem oddelku nekaj kratkih besed. Najprej je treba reči, da to še zdaleč niso vsi oddelki, ki sestavljajo za- vod. Vendar so nam gostitelji - zaradi skopo odmerjenega časa za og- leg - želeli prikazati najbolj bistvene in tudi najbolj sodobne od- delke zavoda. Ogled smo začeli pri fotogrametriji. Kdor je prebral prispevek o aerofotogrametriji v lanskem osmem Pionirju, že ve, da gre pri tem za izdelavo zemljevidov na osnovi fotografskih posnetkov, ki jih v glavnem delajo iz zraka. Mladi gostje so lahko sedli za avtograf, veliko napravo z mnogimi lečami, v katero operater vloži fotografijo zemeljskega površja, posneto iz zraka. Naprava mu to površje prikaže v plastični, tridimenzionalni podobi. Ko po posameznih delih površ- ja premika črno piko v okulatorju naprave, se prek sistema prenosov smer premikanja te pike zarisuje na papir na stranki mizi. Na ta na- čin lahko operater iz fotografskega posnetka natančno zriše karto do- ločenega območja. Strokovnjak nam je vse to razložil in pokazal še mnogo bolj natančno. Oddelek digitalne grafike je z nekaj stavki seveda še težje razloži- ti kot fotogrametrijo. Na kratko bi lahko rekli, da tam izdelujejo predvsem tematske karte, in to s pomočjo računalnika, ki izračuna in predela vložene podatke ter jih v obliki karte ali grafikona ipd.tu- di samodejno nariše. In kartografija? Tam dajo geografski karti do- končno podobo. Na podlagi osnovne risbe, ki jo izdelujejo v foto- grametriji dodajajo barve, senčenje, imena in višine krajev in gora ter še vse drugo, kar je potrebno za tisk. GV 24(1980)3 Po ogledu zavoda je bil na vrsti drugi del ekskurzije. Skozi staro Ljubljano srno se sprehodili do Križank, kjer je v stavbi nasproti cerkve Zemljepisni muzej. Tu nam je kustos Bogic pripravil poučen pregled zgodovine kartografije, ki smo jo na kratko že opisali v le- tošnjem Pionirju. V muzeju pa smo si ob izčrpni razlagi lahko ogle- dali tudi izredno dragocene primerke starih zemljevidov in tako spo- znali vlogo, pomen in stopnjo razvoja kartografije v preteklih dobah. Prepričan sem, da bo marsikateri od mentorjev, ki so bili med nami, prav kmalu popeljal svoj geografski krožek na obisk tega zanimivega muzeja, za katerega mnogi sploh ne vedo. In kaj se je dogajalo naprej? Kosilo na osnovi šoli Tone Tomšič,po­ tem pa ogled prispelih raziskovalnih nalog in pogovor o njih. Naša sodelavca Peter Svetik in Jože Rotar, oba geodetska inženirja, ki sta vodila raziskovalno nalogo in pripravila tudi ekskurzijo, sta ugodno ocenila delo mladih raziskovalcev in jim za njihove krožke izročila skupinsko nagrado: knjigo NAŠ PROSTOR V ČASU IN PROJEKCIJI, ki opisuje zgodovino in razvoj kartografije, še posebej na Sloven- skem. Potem ko smo si izmenjali še marsikatero koristno misel okrog raziskovalnega dela mladih, smo se poslovili in zaželeli nadaljnjih uspehov. Med mnogimi zahvalnimi pismi, ki jih je prejelo uredništvo Pionirja,ob- javljamo pismo učenke Mojce Hlebec iz 6.c razreda OŠ Solkan. Iz njega veje tisto zadovoljstvo, ki so ga izrazili praktično vsi udeleženci. Takole piše: Razpisi vedno prinašajo prijetna pričakovanja. Nalog se ponavadi ne- radi lotevamo, posebno domačih. V klubu radovednih pa so naloge pri- jetne, širijo nam naše obzorje. Zanje potrebujemo čas in delovno vnemo. Vendar delo je prijetno, če te veseli, in čas reševanja hitro mineva, še posebno, če upaš, da se boš dobro odrezal. Nagrada pa ni majhna: ekskurzija v Ljubljano, ogled Zemljepisnega muzeja in Geo- detskega zavoda. To pa ni kar tako. Ko smo prišli pred Geodetski zavod, so nam oči obstale na plošči pred vhodom. Tu je bila vpisana natančno izmerjena nadmorska višina in le- ga Geodetskega zavoda. Vtisi iz notranjosti Geodetskega zavoda pa so bili izredno zanimivi. Delali so prave "čarovnije". Nikoli ne bomo pozabili gostoljubnega osebja Geodetskega zavoda, saj so nas tako lepo sprejeli in nam povedali in razkazali marsikaj zanimivega.Od njih in tovarišev kluba radovednih smo se naučili veliko novega in koristnega. Tudi v Zemljepisnem muzeju je bilo zanimivo. Videli smo zelo stare zemljevide in atlase in celo Valvazorjeve knjige. Vredno je bilo potruditi se za tako lepo nagrado, saj si vseh teh zanimivosti verjetno ne bomo mogli nikoli več ogledati. V spomin nam bodo ostali le zemljevidi, ki sta nam jih podarila Geodetski za- vod in Geodetska uprava (SRS). Toda prijeten dan v Ljubljani ne bo pozabljen. Prav bi bilo, če bi pri Pionirjevih nalogah sodelovalo še več inštitutov in strokovnih zavodov, da bi si mi učenci še bolj širili znanje. V nadaljevanju objavljamo tudi zahvalno pismo, ki ga je uredništvo Pio- nirja naslovilo na Geodetsko upravo SRS, Geodetski zavod SRS in Zemlje- pisni muzej. Tako se glasi: Spoštovani tovariši, v imenu Pionirjevih nagrajencev in v imenu uredništva prejmite pri- srčno zahvalo za veliko pozornost, ki ste nam jo naklonili med na- šim obiskom na zavodu. S takim odnosom do mladih ljudi ste najlep- še potrdili zavest o vr~dnosti družbenih prizadevanj za pravilno vz- gojo našega najmlajšega rodu. Z željo, da bi še kdaj tako sodelovali, vas tovariško pozdravljamo! Ljubljana, 21.marca 1980 Za uredništvo: Igor Longyka GV 24 (1980) 3 225 V naslovu tega prispevka sem zapisal: "Začeli smo - treba je nadaljeva- ti". Morda pa bi bilo bolj prav zapisati: Začela sva, nadaljujmo! s po- pularizacijo kartografije sva namreč s serijo člankov začela na lastno pobudo po dogovoru z uredništvom Pionirja s kolegom Rotarjem. z novinar- jem Longyko pa smo vseskozi tesno sodelovali. Veliko nama je pomagal, poenostavljal izrazoslovje, krajšal stavke itd. Pisati za pionirje ni niti malo lahko. To sva ugotovila šele sedaj, saj mora biti snov za to raven znanja dovolj razumljiva in privlačna hkrati. Kartografija pa je lahko privlačna pa tudi težka, zlasti matematična kartografija. Zapisati moram tudi, da nisva imela v začetku skoraj nobene podpore. Prej je bilo čutiti odpor in celo omalovaževanje, češ, kaj pišeta za te pionirčke, kaj nimata drugega dela. Prav to pa naju je še bolj vzpodbu- jalo in toliko bolj sva bila vesela velikega odziva na raziskovalno na- logo. Zahvaliti se morava Geodetskemu zavodu, ki je vendar imel popolno razumevanje in pripravil sprejem, ki je v ponos celotni geodetski služ- bi. Tudi tega sva bila vesela, saj ni bilo prav nobenih zapletov. Začela sva in trdno sem prepričan, da moramo prav pri najmlajših delo nadaljevati, če hočemo imeti kadre, ki bodo svoje delo opravljali z ve- seljem in prepričanjem. Povedati moram tudi, da so prenekatere občinske geodetske uprave dale mladim raziskovalcem, ki so se po najinem nasvetu obračali na nje, vso pomoč. Tudi to je velika vzpodbuda. Povsem pa bova zadovoljna, ko se bo v večini nas uveljavila zavest, da je geodetska služba tako pomembna v našem družbenopolitičnem življenju, da je o njej, o njenih katastrih,evidencah in registrih treba čimveč pisati, saj je bila naša služba v preteklosti tako zaprta in malo znana. Pri tem pa moramo pisati tako o naših uspehih kot o težavah in odkriva- ti tudi nepravilnosti, saj tudi to prispeva k napredku službe. Na koncu še obvestilo za tiste, ki se zanimajo za omenjeno serijo: iz- hajala je po vrsti od druge do zadnje številke Pionirja letnika 1979/ 1980. Jože ROTAR* / PREGLED KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V DRUGEM TROMESEČJU 1980 KARTE 1:5000 - Postojna - načrt mesta; večbarvni tisk; izdali Turistično društvo Po- stojna v sodelovanju s Postojnsko jamo in Geodetsko upravo Postojna Izdelava Design biro Ljubljana; tisk GP "Soča",-Nova Gorica 1980. - Gozdno gospodarske karte: Pivka 42, 43; Postojna 16, 17, 26, 27; več­ barvni tisk; izdal GG Postojna; izdelal Geodetski zavod SRS; tisk In- štitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, 198'0; *61000 YU Ljubljana,Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geod.,samostojni svetovalec za kartografijo Prispelo v objavo 1980-09-01. 226 GV 24(1980)3 1:50.000 - Občina Ilirska Bistrica; 8 barvni tisk; izdala GU Ilirska Bistrica; kartografska izdelava GZ SRS; tisk ČGP Delo, 1980. - Občina Dravograd; večbarvni tisk; izdala MGU Slovenj Gradec; kartograf- ska izdelava in tisk IGF, 1980. - Občina Ribnica; tematski karti - geološka in pedološka; večbarvni tisk; izdala SO Ribnica; tehnična izvedba GZ SRS; tisk IGF, 1980. - Spominski park Trebče; dvobarvni tisk; izdal Zavod SRS za družbeno pla- niranje; tehnična izvedba in tisk IGF, 1980. 1:100.000 - Občina Krško, publikacijska karta (merilo 1:107.000); večbarvni tisk, izdala GU Krško; tehnična izvedba GZ SRS; tisk IGF, 1980. 1:250.000 - Metalogenetska karta SR Slovenije; večbarvni tisk; izdal Geološki za- vod SRS; tehnična izvedba Geološki zavod SRS in IGF; tisk IGF, 1980. - Triglavski narodni park; izsek iz karte SR Slovenije; večbarvni tisk izdal Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora; tehnič­ na izvedba in tisk IGF, 1980. V drugem tromesečju tega leta je bil izdelan poizkusni odtis Planinske karte Karavanke; karto je izdelal GZ SRS, poizkusni tisk IGF; merilo kar- te je 1:50.000, Natisnjeno je bilo tudi 11 tematskih kart v SR Sloveniji merilo 1:750.000; dvobarvni tisk; izdelava RGU; tisk IGF; priloge k srednjeročnemu planu geodetskih del (osnutek) 1981-85. V SR Sloveniji so bile do julija 1980 izdelane karte v M= 1:50.000 za naslednje občine: KARTE OBČIN V SR SLOVENIJI M 1:50 000 julij 1980 GV 24(1980)3 . 227 Sandi SITAR* OB 200-LETNICI GRUBERJEVEGA PREKOPA 25.novembra bo minilo dvesto let od odprtja Gruberjevega prekopa, ki je v tisočletnem spopadu z Ljubljanskim barjem doslej najpomembnejši poseg na to področje, če ne upoštevamo širokopoteznih starorimskih premikov in regulacij Ljubljanice v skoraj celotnem teku reke prek Barja.Srednji vek je zanemaril antične pridobitve in je požel posledice v obliki poslabša- nih klimatskih in posredno tudi zdravstvenih pogojev, pogoste poplave na Barju pa so onemogočale kmetijstvo ter ogrožale tudi prebivalce Ljub- ljane. Ti so morali ob največjih poplavah vstopati v hiše ob reki kar iz čolnov in skozi okna v prvem nadstropju. Zanimivo je, da so se avstrijski cesarji (Marija Terezija, Jožef II. in nasledniki) osebno angažirali pri urejevanju razmer na Ljubljanskem bar- ju. Cesarici Mariji Tereziji je bilo dolgega odlašanja dovolj in je le- ta 1762 izdala patent, da je potrebno barjanski problem proučiti, pri- praviti zanj osuševalne načrte in jih izvesti. Vendar še do leta 1769 ni bilo kaj prida storjenega, zato je cesarica ponovila svoje zahteve s posebnim dekretom. Tokrat je zaleglo. Mož, ki je predlagal ustrezno re- šitev, opravil potrebne meritve, izdelal načrte in v letih 1772-1777 vo- dil gradbena dela, je bil eden največjih duhov, ki so v drugi polovici 18.stoletja delovali ne le pri nas, marveč v evropskih razsežnostih: Gabrijel Gruber. G.Gruber se je rodil 6.maja 1740 in je petnajstleten vstopil v jezuitski red. 4.junija 1768 je prišel v Ljubljano, kjer je ustanovil in vodil pr- vo strokovno šolo, zamišljeno zelo univerzalno, v letih Grµberjevega delovanja v Ljubljani pa zlasti realizirano v brodarski smeri. Leta 1769 je že predložil svojo rešitev za osuševanje Barja - predlagal je poglobi- tev rečne struge in izkop odvodnega kanala. Slednjo rešitev so predvide- vali že najkasneje leta 1554, Gruber pa je svoj predlog tako utemeljil in strokovno podprl, da je kljub začetnim nasprotovanjem naposled z njim prodrl. Pri tem je natančno izmeril, iniveliral in izrisal Ljubljanico od izvira do izliva, prekop pa je načrtoval v dolžini 2000 m. Leta 1770 so mu predlog še zavrnili kot premalo utemeljen, naslednje leto pa so mu že poverili nalogo, da naj vodi in prične z gradbenimi deli. Tedaj je bil Gruber zaposlen še s pedagoškim delom, imenovali pa so ga tudi za ravnatelja brodarstva na Savi. Z izkopom kanala Ljubljanica-Ljubljanica so začeli leta 1772. Naslednje leto so razpustili jezuitski red in Gruber je pohitel še z gradnjo sedaj po njem imenovane palače, ki jo je gradil hkrati z vilo pod Rožnikom za- se in za svoje odpuščene soredovnike. Naslednje leto je silovit požar pustošil po Ljubljani in tudi okrog Gruberjeve novogradnje, ki pa je bi- la tedaj še v začetni fazi, tako da ji ogenj, ki je uničil bližnji jezut- ski kolegij, ni mogel do živega. Leta 1775 je Gruber postal cesarsko kraljevi svetnik, vendar je imel že tedaj obilo težav zaradi nasprotnikov, ki so ga obrekovali celo na dvo- ru. Gradnja prekopa in mostu čez njega je res kasnila in že krepko pre- segala predračune, toda razmere na terenu ·med Golovcem in Gradom so bile težavne zaradi drsenja zemlje s strmih pobočij. Gruberju so podtikali tudi okoriščanje, iz katerega naj bi rasla njegova palača, sloviti nara- voslovec Hacquet pa ga je obdolžil alkimije. Leta 1776 je osebno interve- niral pri cesarici, vendar so ga konec leta 1777 na predlog preiskovalne komisije odstavili. Vodstvo nadaljevanja izkopa je prevzel domačin Vin- cenc Struppi, vojaški strokovnjak za utrdbe in prekope, ki je po izredno * 61000, YU Ljubljana, Ljubljanski dnevnik novinar, urednik Prispelo v objavo 1980-09-04 228 GV 24(1980)3 težavnem kraškem terenu zgradil cesto Senj-Karlovac. Struppi se je tudi tokrat izkazal in je na lažjem d.elu gradbišča končal dela pred rokom in ceneje od predračuna. Sledila je svečana proslava s kanonado z Gradu, med katero so prvič spustili vodo v prekop. Gruber je še nekaj let vztrajal v neprijaznem ljubljanskem okolju, iz katerega pa je moral v začetku leta 1785 v največji naglici na skrivaj zbežati. Leta 1787 so ga kranjski deželni stanovi sicer klicali nazaj za profesorja na obnovljeno visoko šolo, toda Gruber je bil tedaj že v Rusiji, kjer je izredno uspešno deloval kot matematik,fizik, arhitekt, in slikar itd., leta 1802 pa je postal celo general v Rusiji še delujo- čega jezuitskega reda. Umrl je 7.aprila 1805 za posledicami požara v je- zuitskem samostanu. Gruber je bil ena zadnjih univerzalnih osebnosti na področju teoloških, jezikoslovnih, naravoznanskih in tehničnih ved. Obvladoval je vse nivoje od raziskovalnih do aplikativnih. Ni še potrjena, pa tudi ne ovržena do- mneva, da so v Sovjetski zvezi izdali monografijo, posvečeno zlasti nje- govim utrdbenim gradnjam. Pri.nas pa bi veljalo raziskati zlasti poveza- vo in njegove vplive na slovitega matematika Jurija Vego. Ta se je prav v letih gradnje Gruberjevega prekopa šolal na jezuitskem kolegiju in je na liceju diplomiral kot navtični inženir (!). Nato je s tem poklicem služboval v Notranji Avstriji vse do leta odprtja prekopa, ki pa ga ni več dočakal v Ljubljani: zapisal se je k topničarjem na Dunaju. Ali ga je prav Gruberjeva usoda odvrnila od inženirskega dela v naših krajih in preusmerila na tuje, kjer se je odlikoval zlasti kot avtor skozi dvesto- letno obdobje po vsem svetu uporabljanih logaritmov. Nadaljevanje regulacijskih del na Ljubljanskem barju bi že v skopo skici- ranih podatkih napolnilo knjigo. Vsem nam je poznano, da problem še dan- danes ni docela rešen, da pa se v zadnjih letih rešitve ne kažejo več le v smeri kultiviranja Barja za potrebe kmetijstva, marveč posegajo nanj tudi vsakovrstni drugi interesi: vodnogospodarski, energetski, ur- banistični itd. Največji projekt na Ljubljanici je za Gruberjem predla- gal inž. Hugo Uhlirž, ki je vzporedno z Gruberjevim prekopom načrtoval podzemni vodni tunel po zgledu kraških ponikalnic, v najnovejšem času pa Ciril Stanič, ki bi za tretji odvodnik prekopal Golovec in bi ob plov- nem kanalu speljal tudi ceste, železnico ter razne energetske in komunal- ne napeljave. Do realizacije teh in podobnih projektov pa ostaja Gruber- jev p~ekop največji poseg v naravni tok Ljubljanice. Omenimo še zanimivost, da meri sedanji razbremenilni kanal od razvodja do ponovnega sotočja z glavno strugo okoli 3200 m, Gruberjev prekop pa je bil dolg le 2000 m. Leta 1827 so namreč regulirali strugo Ljubljanice in so zasuli pol rečnega zavoja pred Codellijevim gradom, po drugi polovici pa so pustili teči vodo iz Gruberjevega prekopa v novo glavno strugo. Nekaj uporabljene literature: Ivan Sbrizaj: Ljubljansko barje in njega osuševanje, 1903. Hugo Uhlirž: Historiat osuševalnih del na Ljubljanskem Barju I. (1956) in II. (1957) ter Idejni načrt dokončne osušitve in gospo- darske izrabe Ljubljanskega Barja (1959). Branko Korošec: Naš prostor v času in projekciji, 1979. Sandi Sitar: Jurij Vega, 1980. GV 24(1980)3 229 VEČJEZIČNI GEODETSKI SLOVAR Na osnovi članka, ki je izšel v 2. (prejšnji) številki Vestnika me je Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije obvestila, da so spremenili nakupne cene za slovar. Za naprej veljajo naslednje cene: "Organizacije in ustanove lahko naročijo slovar za službene potrebe in knjižnice po ceni 2.000.-din (dvatisoč din) za izvod. Za posameznike znaša cena enega izvoda slovarja 500.- din (petsto din). Ta cena velja do izida slovarja, ker se bo po izidu prodajal posamezni- kom po ceni 700.- din (sedemsto din). Slovar bo izšel (bo natisnjen) v mesecu septembru 1980". Gornje navedbe so povzete po "pozivu za predplačilo" (ciklostil), pre- jetem 29.8.1980 od SGIGJ. Navedbe v prejšnji številki pa so bile povzete po predhodnem tiskanem razpisu, tudi iz leta 1980, ki ga je izdal SGIGJ. Prosimo, da naročniki slovarja - posamezniki - to spremembo upoštevate. I. Golorej GEODETSKA UPRAVNA SLUŽBA V SR SLOVENIJI Aprila 1980 je Republiška geodetska uprava izdala 2.številko svojega in- ternega glasila, v katerem je objavila: - poročilo o delu Geodetske uprave.SR Slovenije v letu 1979 in - program posebnih del in nalog Republiške geodetske uprave za leto 1980. že leta 1979 je Geodetska uprava SR Slovenije javno objavila svoj prog- ram nalog za leto 1979. Izdana publikacija pa je nadaljevanje prizadeva- nja za podružbljanje dela Republiške geodetske uprave v sklopu preobraz- be celotne državne uprave kot sestavnega dela našega političnega sistema v kateri je podano poročilo o delu Geodetske uprave SR Slovenije za leto 1979. Poročilo vsebuje poleg uvoda naslednja glavna poglavja: - pregled opravljenih programskih nalog, v·katerem so zajeta študijsko- analitična opravila, normativna opravila, planiranje in izvajanje geo- detskih del, strokovna pomoč in nadzor ter reševanje pritožb na drugi stopnji; - razmerja in delovanje uprave navzven, in sicer: sodelovanje z geodetskimi upravami drugih republik in pokrajin, sode- lovanje z drugimi republiškimi upravnimi organi, sodelovanje z izvrš- nimi sveti občinskih skupščin in občinskimi geodetskimi upravnimi or- gani, sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, sodelovanje z geodetskimi organizacijami združenega dela, sodelovanje z Zvezo geo- detov Slovenije in Zvezo GIG Jugoslavije; 230 GV 24(1980)3 - sklepne misli. Poročilo vsebuje poleg besedila tudi grafične priloge, ki primerno pona- zarjajo delovanje Geodetske uprave SR Slovenije v letu 1979. V drugem delu publikacije je objavljen program posebnih del in nalog Re- publiške geodetske uprave za leto 1980. Program je poleg uvoda razvrščen v naslednje glavne kategorije: - normativna opravila, ki neposredno vplivajo na dejavnost geodetske služ- be; - normativna opravila, ki posre,dno vplivajo na delovanje geodetske služ- be in so nosilci drugi republiški upravni organi; ~ planiranje, izvajanje in financiranje geodetskih del na območju SR Slo- venije; - strokovna pomoč in nadzor; - analize; - ostale naloge. Publikacija je bila razmnožena v 250 izvodih in poslana Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, predsednikom odborov Skupščine SR Slovenije,re- publiškim upravnim organom in republiškim organizacijam, izvršnim svetom občin, občinskim geodetskim upravnim organom, geodetskim organizacijam združenega dela ter posameznim samoupravnim interesnim skupnostim, s ka- terimi neposredno sodeluje. V. Kolman DOLŽINA MORSKE MILJE V ZVEZI Z OBLIKO IN DIMENZIJAJ'JJ:I ZE.MLJE (prof.dr.B.Varacha) Zbornik gozdarstva in lesarstva 1.16; št. 1, Ljubljana 1978 V zborniku gozdarstva in lesarstva je prof.dr.B. Varacha objavil študijo, ki obravnava raznolikost interpretacije definicije morske milje kot sred- nje meridianske minute in njej pripadajoče dolžine. Obširna študija na 52 straneh je razdeljena na 10 poglavij in sicer: Uvod, Predgovor, Princi- pi konvencialnosti določanja konstant, Definicija morske milje, Teoretič­ ne možnosti za definicijo morske milje, Izbor parametrov zemeljskega elip- soida, Tabelarični pregledi, Matematične utemeljitve pojma poprečnega pol- mera za izračun dolžine morske milje, Triosni zemeljski elipsoid, Nedvoum- na in enolična definicija za dolžino morske milje kot konstante in spisek uporabljene literature. Na osnovi razglabljan v študiji predlaga avtor definicijo: Morska milja je dolžina ene minute na Zemlji kot krogli, katere polmer je geometrijska sredina iz elipsoidovih polosi! Dolžina morske milje po avtorjevi defini- ciji zaokrožena na cele metre je 1853 m, ki se od morske milje, ki je v praktični uporabi razlikuje za 1 m (1852). Kot pa navaja avtor v zaključku svoje študije ni njegov namen rušiti kon- tinuiteto uporabe mednarodno priznane dolžine morske milje 1852 m, tem- več je študija le teoretični prispevek za določitev nedvoumne definicije morske milje. J.Rotar 231 GV 24(1980)3 LJUBLJANSKE ULICE Ob 35 letnici osvoboditve izdala Geodetska uprava SM Ljubljane 1980 Publikacija Ljubljanske ulice ima dva dela: opisni in karte. Na 156 straneh opisnega dela je predstavljena naslednja vsebina: Predgovor, Uvod k opisom ljubljanskih ulic, Ljubljanska ulična imena nekdaj in danes, Rast uličnega omrežja skozi razvoj mestnih načrtov, Seznam opu- ščenih in ukinjenih ulic, Način določanja imen novih ulic v Ljubljani, Seznam ljubljanskih cest, ulic in trgov z opisom, Seznam kratic, Kaza- lo uličnih imen. Odlično in smiselno dopolnilo opisnemu delu so štiri karte Ljubljane z let: 1840, 1910, 1942, 1978. Ljubljana ima danes že preko 1200 ulic, cest in trgov, število le-teh pa se z rastjo mesta nenehno povečuje. Imena za ljubljanske ulice so pretežno izbrana po pomembnih osebnostih iz slovenske, jugoslovanske in druge kulture in narodne zgodovine. Veliko pa je tudi imen pore- volucionarjih in dogodkih iz naše revolucije s čimer se daje zavesten poudarek edinstvenemu obdobju naše zgodovine. V publikaciji je prika- zan stoletni razvoj uradnega imenovanja ulic saj je bilo v Ljubljani že leta 1976 izvedeno splošno ulično imenovanje in oštevilčenje hiš po ulicah. Kot je v uvodu napisal načelnik Geodetske uprave tov. Janez Obreza pu- blikacija ni komercialna saj je cena 200.- din za tako lično in vsebin- sko bogato publikacijo res nizka. V Sloveniji verjetno pa tudi Jugosla- viji je publikacija prvenec. Upamo in želimo, da bo našla posnemalce! J. Rotar ZBIRKA PREGLEDNIH KART OBČINE DOMŽALE izdala Geodetska uprava SO Domžale, 1980; izdelava Geodetski zavod SRS; tisk ČGP Delo. Vsebina zbirke - publikacije je - pregledna karta občine Domžale v merilu 1:50.000 - na hrbtni strani karte so osnovni podatki o občini Domžale in opisane znamenitosti v tej občini. - Pregledna karta Domžale - občinsko središče in okolica v merilu 1:10.000. Na hrbtni strani karte je v slovenščini in angleščini kratek opis Domžal in drugih krajev bližnje okolice, Seznam ulic in važnejši naslovi. - Pregledna karta Domžale, Rodica, Vir merilo 1:5000. - Pregledna karta Radomlje, Vir, Jarše, Preserje, Homec merilo 1:5000. - Pregledna karta Mengeš, Loka merilo 1:5000. - Pregledna karta Trzin, Loka, Depala vas merilo 1:5000. Karte v merilu 1:5000 imajo poleg opisa ulic označene tudi hišne števil- ke ter z barvno ločene stanovanjske, javne in industrijske zgradbe. J. Rotar 232 GV 24(1980)3 GEODETSKA SLUŽBA (GS), glasilo Republiške geodetske uprave SR Srbije GS - leto 9, št. 25/1979 Dr. I. Molnar, dipl.ing. Določitev višin reperjev trigonometričnega nivelmaja z uporabo izravnanja mreže z mi- nimalno sledjo Dr.K. Mihailovic, dr.K. Vračaric - Vpliv danih velikosti na izravnanje nivelmajske mreže Mag. D. Tomkovic,dipl.ing. - Vpliv napake razdelbe merjenja limba na rezultate Dr.B.Bogdanovic dipl.ing. Aktivnosti in rezultati pri organizaciji in vodenju enotne evidence'nepremičnin v SR Srbiji A. Čkrelic, dipl.ing. - Izmera mesta Beograd v letih 1904-1906 J. Erakovic,dipl.ing. - Program in naloge Republiške geodetske uprave SR Srbije v letu 1980 Dr. M.Jorgovic - O učnem načrtu in programu matematike na geodetskem oddelku Višje tehniške šole v Beogradu M. Šimic, dipl.ing. - Petnajstletnica dela geodetskega zavoda Vojvodina R. Savic, dipl.ing. - Posvetovanje o znanstvenoraziskovalnem delu in izobraževanju kadrov v geodetski službi I. Kazija, geodet Iz dela Skupnosti geodetskih organizacij združenega dela SFRJ GS - leto 10, št. 26/1980 Dr.I. Molnar, dipl.ing. M. Nanuševic,dipl.ing. A. Sindik, dipl.ing. M. Miladinovic,dipl.ing. R. Savic,dipl.ing. RGU SR Srbije M. Mitic, dipl.ing. Dr.B.Milovanovic,dipl.ing. - Dodatek k izravnanju prostih mrež - Izravnava mrež z uporabo matričnega algo- ritma v več skupinah - Aerotriangulacija neodvisnih modelov - O načinu izdelave prikaza zemljišča v po- stopku komasacije - Merske enote v SFR Jugoslaviji Poročilo o izvedbi programa izmer in zem- ljiškega katastra v letu 1979 Novi elektronski tahimetri ELTA 2 in ELTA 4 Mednarodni simpozij Žiroteodoliti in njiho- va uporaba GEODETSKI LIST (GL) - Glasilo Zveze geodetskih inženirjev in tehnikov Jugoslavije GL - leto 34, št. 1-3/1980 Lovic Molnar - Oblika in velikost kartografskih znakov - Dopolnilo k določevanju višin reprejev v mreži z upoštevanjem napak danih velikosti 233 GV 24(1980)3 Gostovic, Ziramov, Karobasil - Strokovni nadzor nad izvajanjem komasa- cije zemljišča Muminagic - Nova tehnika pri geodetskih delih velike Božičnik 234 točnosti - Vzdrževanje zemlji$kega katastra s ste- reofotogrametrijo J. Rotar GV 24(1980)3 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI POROČILO ·O STROKOVNI EKSKURZIJI ŠTUDENTOV GEODEZIJE NA POLJSKEM Strokovno ekskurzijo od 31.5. do 6.6.1980 na Poljsko je organiziral Od- delek za geodezijo FAGG. Vodila sta jo predstojnik tega Oddelka doc.dr. F.Vodopivec in prof. Pogačnik. Slednji je vodil strokovni del v zvezi s prostorskim planiranjem in komentiral zanimivosti kulturnozgodovin- skega, gospodarskega in urbanističnega pomena, ki smo jih videli na po- ti. Ekskurzije so se udeležili še prof.Župančič, dve asistentki in pri- bližno 35 študentov drugega, tretjega in četrtega letnika geodezije. V okviru strokovnega programa smo si 2.6.1980 ogledali Agrarno akademi- jo v Krakowu, pod katero spada tudi Fakulteta za geodezijo, ki je ena od osmih fakultet na akademiji. Sprejel nas je rektor akademije tov. Tadeusz Wojtaszek, ki je tudi odgovarjal na naša vprašanja. Povedal je, da se študij geodezije deli na dve enoti oziroma smeri: l. ruralna geodezija (planiranje dežele, varstvo okolja, geomorfologija), 2. čista geodezija (s podobnim programom kot pri nas), nato pa nam je v kratkem opisal razvojne faze dežele po drugi svetovni vojni. Tudi pri njih so med industrializacijo zanemarili kmetijstvo, ki jim sedaj povzroča hude težave, posebno zaradi velike razdrobljeno- sti (povprečno 2 ha na eno gospodarstvo), urbanizacija in industrija pa zahtevata do 14.000 ha obdelovalne zemlje na leto. Dobro poznajo tu- di problem polkmetov. Ker je približno 76 % zemlje v zasebni lasti (na jugu države celo 94 %) , so se z agrarnim programom leta 1970 usmerili v razvoj zelo specializi- ranih zasebnih farm, posebno živinorejskih, saj je Poljska že po tra- diciji izvoznica mesa (izvažajo ga okrog 50 %, vendar ga zato doma pri- manjkuje). V sklopu Agrarne akademije deluje tudi nekaj poizkusnih postaj, na ka- terih raziskujejo in iščejo najrentabilnejše metode pridelovanja polj- ščin, reje kvalitetne živine, pridelovanja krmil ipd. Iz odgovorov na vprašanja študentov je bilo razvidno, da sta učni pro- gram in način študija geodezije podobna našemu, vendar je osip študen- tov manjši (razlog tega ni bil pojasnjen). Vsakemu študentu lahko dajo štipendijo in sobo, če zadošča kriterijem, za tako pomoč med študijem. Dne 3.6.1980 smo na Fakulteti za geografijo v Varšavi poslušali preda- vanje planerja za prostorski razvoj iz Državnega komiteja za planira- nje o ciljih ter problemih t.i. dolgoročnega nacionalnega plana 1970- 1990. Do'lgoročni plan vsebuje socialno-ekonomski plan ter prostorski plan in predvideva policentrični razvoj Poljske. l. Problem urbanizacije Do leta 1990 bo Poljska štela okrog 40 milijonov prebivalcev, od tega jih bo 60 % živelo v mestih. Plan naj bi enakomerneje razporedil urba- ne aglomeracije. Mnenje strokovnjakov je, da so aglomeracije do milijon prebivalcev zgornja meja. 2. Problem industrializacije Danes je industrija razvita le na območjih,kjer so surovine in voda,to je delno zahod ter predvsem jug države. Plan predvideva razvoj indu- strije tudi na severu ob rekah Visli, Vorti in Odri ter na vzhodu, v GV 24(1980)3 235 mestih. Surovine bo sicer treba dovažati, vendar je tu prostora za raz- voj za nadaljnjih sto let. Vzporedno s tem se bo razvijalo tudi šolstvo oziroma kadri za to indus- trijo, ki naj bi zaposlovala največ tretjino prebivalstva. 3. Problem kmetijstva Izdelano imajo kvantificirano metodo za vrednotenje zemljišč od O do 100 točk. Plan se ukvarja le s tistimi območji, ki so ocenjeni z več kot 70 točkami. To je najrodovitnejša zemlja, ki jo je treba kar najbolj racio- nalno izkoristiti. 4. Problem infrastrukture Povezava med urbanizacijo in proizvodnjo je infrastruktura. Zato plan predvideva gradnjo novih prometnic: - dve avtocesti v smeri vzhod-zahod, - avtocesto v smeri sever-jug, - avtocesto ob obali Baltiškega morja in na jugozahodu države, - 23.000 km železnic, od tega 30 % elektrificiranih. 5. Problem varstva okolja Metodologije za varstvo okolja sicer imajo izdelane, vendar jim pomanj- kanje financ zaenkrat še ne omogoča realizacije. 29 % dežele pokrivajo gozdovi, vendar jih je težko izkoriščati, ker ne rastejo v večjih kompleksih. Tako imajo velik varovalen pomen. Poznajo 4 kategorije zaščitenih območij: l. nacionalni parki (teh je 18), 2. naravni parki, 3. krajinski parki, 4. območja, predvidena za turizem. 15 % površin ima ugodne pogoje za turizem (na jugu Tatre, Sudeti, na severu Baltik in Pojzerje). Tistega dne smo obiskali še Fakulteto za geodezijo in kartografijo v ok- viru Visoke tehniške šole v Varšavi. Sprejel nas je prodekan fakultete in nas seznanil z delom na šoli. Ta fakulteta je ena od šestnajstih fakultet na univerzi in je hkrati ena najstarejših. Tu se šola okrog 600 rednih in izrednih študentov geodezije. študij je razdeljen na štiri smeri: - višja geodezija z geodetsko astronomijo, - geodezija v inženirstvu in rudarska geodezija, - fotogrametrija, - kartografija. Med obiskom smo si ogledali računski center, oddelek za visJO geodezijo, ki ima lastni komparator dolžin, ter laboratorij za fotogrametrijo, v ka- terem se dosti ukvarjajo s fotogrametričnimi prijemi pri rekonstrukciji in restavraciji zgodovinskih objektov. Dne 4.6.1980 smo imeli v prostorih Fakultete za geografijo predavanje o urbanističnem razvoju Varšave skozi stoletja, spremljano z diapozitivi. Predavatelj je bil urbanist in je govoril v poljščini, prevodi pa so bili zelo zgoščeni. Kljub temu smo lahko dobili globok vtis o ljubezni Varšavčanov do svojega mesta in razumeli njihovo voljo in napore za ob- novo 95 % porušenega mesta po drugi svetovni vojni. 236 GV 24(1980)3 Danes je Varšava urbanistično urejeno mesto z 1.600000 prebivalci, polno zelenja, parkov in pešpoti, s širokimi ulicami in obnovljenimi kulturnozgodovinskimi spomeniki. Urbanistični razvoj mesta, s prostorskim planom varšavskega vojvodstva predvideva razvoj v smeri SV (ob Visli), kjer bo nastal nov center(kot naš Novi Beograd). Po tem predavanju smo obiskali geodetsko delovno organizacijo za t.i. civilno izmero - nekakšen geodetski biro za mesto in okolico. V kratkem pogledu njihovega dela so nam pokazali tudi nekakšen PKO v merilu 1:500, izdelan za celo Varšavo, s petimi oleatami: l. oleata z nadzemno situacijo (topografski načrt), 2. oleata s podzemno situacijo (KKN), 3. oleata s katastrsko vsebino, 4. oleata arhitektonske gradnje, ki služi predvsem arhitektom in je iz- delana v črni in v modri barvi, kar omogoča izpuščanje elementov,ki pri določenih potrebah obremenjujejo načrt, 5. oleata osnovne poligonske mreže (z vrisanimi smermi, koordinatami in smernimi koti). Poleg tega imajo izdelan še načrt, v katerem so združene posamezne teme v različnih barvah - nekakšen pregledni načrt v istem merilu. Varšava ima svoj koordinatni sistem, enak Gauss-Kriigerjevemu, le da ima lastno izhodišče. Tudi pri njih poznajo katastrske občine, katerih meje potekajo po cest- nih oseh in je za vsako izdelan načrt (podobnost izvira iz zgodovine, saj je bil jug Poljske dolgo pod Avstro-Ogrsko). Parcela je po definiciji posestni kos in je s parcelno številko poveza- na z lastnikom v zemljiški knjigi. Katastra oziroma registra stavb še nimajo (projekt je že), vendar ima- jo na eni od petih oleat vpisano število etaž za posamezne stavbe. Brez vednosti geodetov ne sme nihče karkoli posegati v prostor. Tudi drevesa ne sme posaditi samovoljno - to velja predvsem za ožje mestno okolje in mesto. Pisanega dela operata nismo videli, pa tudi za ostala vprašanja ni bilo dovolj časa, saj smo še isti dan morali priti v Katowice. Tam smo si ogledali to industrijsko mesto in planetarij na bregu nad mestom. Poljska nam je zapustila vtis urejene države, kjer ljudje skrbno gojijo tracidije in vero ter dajejo velik pomen čistemu in zelenemu okolju. Iz pogovorov s tamkajšnjimi študenti je bilo mogoče čutiti veliko za- vednost in zrelost. Organizacija ekskurzije je bila praktično brezhibna in je bila dovolj široko zastavljena, da je bilo mogoče dobiti splošen vtis tako o delu v naši stroki kot o preteklem in današnjem življenju na Poljskem. D. Marušič GV 24(1980)3 237 POROČILO O SODELOVANJU PREDSTAVNIKOV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE S STANOVSKIMI KOLEGI IZ POLJSKE Čeprav malo pozno, bi kljub temu želel obvestiti geodetsko javnost v SR Sloveniji o obisku na Poljskem. Na pobudo Zveze geodetov Slovenije je Izvršni svet SO Velenje sklenil, da se bo udeležil strokovne ekskurzije v Varšavo. Skupino 12 članov, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta, so v glavnem sestavljali člani Izvršnega sveta, predstavniki urbanizma, predstavniki komunalne dejav- nosti in republiške geodetske uprave. Obisk je temeljil na dogovorih Zveze geodetov Jugoslavije in Poljske o t&ko imenovani brezdevizni izmenjavi. To pomeni, da si prevozne stroške plačaš sam, za vse ostalo pa poskrbi gostitelj. Po uvodnih organizacijskih težavah smo 11.10.1979 ob 10.50 uri prispeli na letališče v Varšavo. Zvišanje temperature, ki jo povzroči polj- ska carina, smo prestali že čez pol ure, ko smo se znašli v zelo so- lidnem hotelu Solec. Da bi lahko prikazal strokovni del ekskurzije, navajam program: - 12.X. od 8. do 10. ure obisk urada za prostorsko planiranje Varšav- skega vojvodstva (največje vojvodstvo) od 10. do 12. ure obisk v projektivnem biroju CEWOK (komunalna organizacija, ki se ukvarja tudi z gradbenimi deli) od 12. do 15. ure obisk v varšavskem geodetskem podjetju, pri- stojnem za Varšavsko vojvodstvo - 13.X. od 8.30 - 9.45 obisk v Centralnem geodetskem kartografskem pod- jetju od 9.45 - 11.45 obisk na fotogrametričnem odseku tega podjetja od 18.15 - 22. obisk v glavni tehnični organizaciji (prostori Združenja geodetov Poljske). O centralističnem planiranju, ki je verjetno na Poljskem uveljavljeno povsod, ne bi pisal, saj smo dobili od predstavnikov GU SRS že napisano gradivo o tem (ki so ga tovariši dobili od prejšnje delegacije in je bi- lo že objavljeno). Želel pa bi poudariti pristojnosti poljskih geodetov na področju komu- nalnega katastra, kjer držijo praktično vse niti v svojih rokah. Mislim, da je najbolj zanimivo to,dajedovoljenozasipavati na novo zgrajene ko- munalne naprave šele po predhodnem soglasju pristojnih geodetov, seveda pa obstajajo določene časovne omejitve in druge tehnične rešitve. Sicer pa glede izdelkov, tehnike in organizacije nismo mogli videti nič bolj- šega kot na našem Geodetskem zavodu SRS. Osebno menim, da so bili prav področje komunalnega katastra in seveda satelitska tehnika ter s tem v zvezi multispektralni posnetki za ostale člane delegacije izredno zanimivi. Tako se je naše štiridnevno potova- nje zelo lepo zaključilo. Po dogovoru pa smo bili čez en mesec gostitelji mi v Velenju. Njihova delegacija je bila malo številčnejša, sestavljali pa so jo vodilni delav- ci poljskih geodetskih organizacij. Ob tej priložnosti bi se rad najlep- še zahvalil GZ SRS in GU SRS za sprejeme, ki so bili pri njih. Poudariti je treba, da je geodezija v SRS glede na opremljenost kot tudi tehnolo- gijo dela resnično na visoki ravni, kar so nam priznali tudi poljski geodeti. Po teh obiskih smo se s poljskimi kolegi pobliže spoznali in so seveda v vsi po vrsti navdušeni nad tako obliko izmenjave. 238 GV 24(1980)3 Predlog izmenjav in sodelovanja ter vtisi o obisku poljskih kolegov v SR Sloveniji so razvidni iz njihovega pisma, ki ga objavljamo v celoti I. Gaber Pismo kolegov iz Poljske: Spoštovani kolegi! Neprestano smo pod vtisi, ki smo jih doživeli pri vas v Sloveniji. Doživeli smo z nenavadno prisrčen sprejem. Posvetili ste nam veliko časa, počutili smo se resnično kot med prijatelji. Videli smo veliko zanimivih stvari s področja geodezije in kartografije, opremljenosti z modernimi aparati, prostorskimi pogoji dela, celotno organizacijo. Spoznali smo veliko zanimivih ljudi in navezala so se prijateljstva med številnimi kolegi. Menimo, da ste tudi vi videli pri nas delovne zadeve drugače organi- zirane in tudi zanimive. Glede na osebne prijateljske razgovore, ki smo jih imeli v Velenju, Ljubljani in Portorožu, predlagamo, da bi se dogovorili za srečanja za leto 1980 in morebiti še nadaljnja po tehle pravilih: l. izmenjava skupin, 3. izmenjava družin, 3. individualni obiski. Izmenjava skupin Približno 12 do 15 oseb,tehnični in turistično-kulturni program po presoji gostitelja. Z naše strani predlagamo v turističnem programu obisk Krakova, Torunia ali Gdanska, čas 5 do 6 dni v obdobju od IX. do X.1980, stroške hotela in vzdrževanja nosi gostitelj. Izmenjava družin Okoli 2 do 4 družine za obdobje do 28 dni, čas od 20.VIII.1980 do 30.X.1980 v našem Krakovskem centru za geodezijo-kartografijo v Ketovni - oddaljena od Krakova okoli 60 km, od Zakopanov okoli 45 km. Stroške stanovanja nosi gostitelj. Prehrana v restavraciji okoli 4 km ali v lastni režiji. Transport: avto-kombi za 10 oseb na voljo gostom. Individualni obiski Predlagamo vzpostavitev stalne zveze zaradi lažjih stikov pri nas: v združenju geokart, ul. Jasna 2/4 00-950, Varšava, kolega Jerzy Binkiwicz, telefon 27-88-35. Ugodnosti so: l. rezervacija ležišč v hotelu, privatne nočitve ali mesta v kampih, 2. organizacija prevoza z železniške postaje ali le- tališča do hotela in nazaj, 3. organizacije tehničnega programa. Našim kolegom bi ustrezalo bivanje pri vas v kampu v Portorožu z upo- rabo sanitarij in kuhinje v vašem pensionatu. Prepričani smo, da bodo takšna srečanja omogočila navezati redne in prijateljske stike med nami. Ponovno se vam zahvaljujemo za prisrčen sprejem. Zahvaljujemo se vsem kolegom, ki so nam posvetili toliko časa in skrbi. Želeli bi vas med vašim obiskom pri nas prav tako skrbno in prisrčno sprejeti. GV 24(1980)3 239 PODELITEV ODLIKOVANJA TOV. REINER IVANKI Predsednik občinske skupščine tov. Silvo Gorenc je 3. julija 1980 predal tov. Reiner Ivanki, dolgoletni delavki na Geodetski upravi Krško, Red dela s srebrnim vencem. Tovarišica Reiner Ivanka je predstavnica generacije, ki je s svojim de- lom pomagala graditi temelje geodetski službi. Z delom je pričela 1.7.1945, ko se je zaposlila na katastrskem oddelku pri Okrajnem ljudskem odboru v Krškem. Od takrat pa do upokojitve letos je ostala zvesta svojemu delu. Težki delovni pogoji, pomanjkanje kadra, vedno nujne delovne naloge so oblikovale profil tov. Reinerjeve, ki je bila ne samo nosilec številnih nalog, temveč je z izrednim občutkom za delo z mlajšimi nesebično pomagala oblikovati mlado generacijo na Geo- detski upravi Krško. Predlog za lidkovanje je podalo Dolenjsko geodetsko društvo ob prazno- vanju 35-letnici geodetske službe v SR Sloveniji. Vsi ji iskreno čestitamo. F. Jenič IMENOVANJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 11. redni seji dne 21. 4.1980 izvolil mag. Branka ROJCA, dipl.ing.geod. za docenta za predmeta Kartografija in Kartografske projekcije. Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 2. redni seji dne 2.7. 1980 izvolil Ano KOKALJ, dipl.ing.geod. za asistenta za predmeta Kartografija in Kar- tografske projekcije MAGISTERIJ Dne 26.2.1980 je uspešno zagovarjal svoj magisterij tov. Branko Rojc, dipl.ing.geod. pred komisijo, ki so jo sestavljali: prof.dr. Paško Lovric, prof. Ivan Čuček in doc.dr. Florijan Vodopivec Naslov naloge: "Barve v tematski kartografiji". DISERTACIJA Dne 11.3.1980 je uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo spec. Aleksandar Košutic, dipl.ing.geod. pred komisijo, ki so jo sestavljali: doc.dr. Jure Beseničar, doc.dr. Florijan Vodopivec in prof.dr. Marko Gostovic Naslov naloge: "Model pronalaženja optimalne ravni za ravnanje zernljišta kad se njen položaj povezuje sa transportom zemljišta". 2 4 O GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 3 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE ZAPISNIK 3. seje Predsedstva in Izvršnega odbora ZGS, ki je bila 30.05.1980 v Domu železarjev na Ravnah na Koroškem. Prisotni člani: Kobilica Janez, Mlakar Gojmir, Kren Boris, Kolman Vlado, Avbelj Jože, Lesar Anton, Bilc Andrej, Demšar Božo, Svetik Štefka, Rihard Robinšak, Nečimer Marjan, Mrzle- kar Dušan Odsotni člani: Šivic Peter, Seliškar Aleš, Vilfan Franc, Majcen Stanko, Golorej Ivan, Čermelj Zmago, Prosen Anton in delegat PGD, Pucelj Alojz in delegat DGD, delegat CGD, delegat LGD Ostali prisotni: Bukovec Andrej, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Ravne na Koroškem, Lodrant Franc, načelnik GU občine Rav- ne na Koroškem, in Kalač Ahmet, direktor GZ Maribor Sejo je otvoril predsednik predsedstva ZGS Kobilica Janez in pozdravil gostitelje in prisotne. Tov. Bukovec Andrej je v imenu izvršnega sveta občine Ravne na Koroškem pozdravil vse prisotne in nam zaželel uspešno delo. V kratkem nam je predstavil občino Ravne ter življenje in delo na njenem območju. Tov. Lodrant Franc pa nam je opisal organizacijo in delo ene najmlajših GU v SRS, ki jo vodi od njene ustanovitve l. 1973 in je danes gostiteljica predstavnikov ZGS in MGD. Sejo je vodil predsednik predsedstva ZGS po predlaganem dnevnem redu: l. Pregled izvrševanja sklepov 2. seje predsedstva in izvršnega odbora 2. Tematika - naslovi tem in referatov za geodetski dan 3. Organizacija geodetskega dneva 1980 v Novi Gorici 4. Poročilo blagajnika S. Razno Ad l) Neizvršeni sklepi s prejšnjih sej: še vedno ni realiziran sklep s seje 05.12.1979, s katerim smo zadolžili tov. Antona Lesarja, Žiga Drinovca in Jožeta Rotarja naj skličejo sestan- ke strokovnih sekcij: za zemljiški kataster, KKN in kartografijo. Izvo- liti morajo predsednike, tajnike in predložiti program dela. Dodatni sklep: Predsedstvo opominja tov. Lesarja, Drinovca in Rotarja, naj do konca junija izpolnijo zadolžitev, sicer ne bomo pripravljeni za geodetski dan. Predsedstvo ugotavlja, da kljub pismeni urgenci društva niso poslala sez- namov svojih članov, ki so dobili priznanja ali so bili imenovani za častne člane. C Dodatni sklep: Predsedstvo poziva predsednike društev, naj čimprej pošljejo sezname članov,ki so prejeli kakršnokoli priznanje oziroma odlikovanje. Neizvršeni sklepi 2. seje predsedstva in IO ZGS: GV 24(1980)3 241 6/80: Poročilo o delu ZGS za obdobje 1976-1980. Tov. Lesar in Kren sta se obvezala, da bosta do 15.junija izpolnila nalogo. 7/80: SGIG Jugoslavije je treba poslati mnenje ZGS o spremembi statuta. Predsednik IO bo poslal SGIG Jugoslavije mnenje ZGS, da se s pred- lagano spremembo statuta strinjamo. 11/80: Do 15.septembra 1980 mora ZGS imenovati dva člana v predsedstvo SGIG Jugoslavije. Tov. Kobilica Janez bo do naslednje seje pripravil predlog. 14/80: 13. Geodetski dan v Novi Gorici. Sklep se izvaja. 15/80: Zadolžitev komisije za šolstvo v okviru usmerjenega izobraževanja komisija prizadevno dela, delo pa ni končano, ker se je akcija po- daljšala za eno leto. 17/80: Do 15.maja bi se moral sestati izdajateljski svet GV, na k~terem bi tov. Kolman podal poročilo. Izdajateljski svet se bo sestal na geodetskem dnevu v Novi Gorici. 22/80: Organizacija Generalturista za potovanje v Hamburg. Sklep se izva- ja. Ad 2) Predlog tem s področja zemljiškega katastra, ki se bodo obravnavale na 13. geodetskem dnevu v Novi Gorici, je dal tov. Lesar Anton. Uvod: Današnji pogledi na vlogo zemljiškega katastra l. tema: Vloga ZK v družbenem informiranju in planiranju - ZK - vir nekaterih informacij o zemljiščih (Banovec) - Povezava ZK z geodetsko prostorsko dokumentacijo (Svetik) - Povezava ZK z drugimi evidencami v občini (Kobilica) - Pomen ZK podatkov v občinskih planih (Jenič) 2. tema: Vloga ZK pri vodenju in izvajanju zemljiške politike - Pomen ZK podatkov pri urejanju kmetijskih zemljišč(Senegačnik) - Pomen ZK podatkov pri urbanističnem urejanju v občini (Prosen) - Vpliv obdavčenja po KD na zemljiško politiko (Us) - Ocena ZK podatkov s stališča urejanja gozdov (Juvančič) - Katastrska klasifikacija in vrednotenje zemljišč (Platovšek). 3. tema: Vloga ZK v pravni in upravni službi - Možnosti za ustvaritev enotne evidence nepremičnin (Pavlina) - Problemi ZK v povezavi z novim Zakonom o TLIR (Andolšek) - Obsežnost, zahtevnost in vrednotenje dela na ZK (Kolman) - O možnostih sistematičnega vzdrževanja ZK glede na stanje operata, predpise in kadre (Čermelj) - Predvidene spremembe v Zakonu o ZK (Pristovnik) 4. tema: Nekatere prihodnje naloge s področja ZK - Dileme o obnovi ZK (Lesar) - Novi pristopi k avtomatizaciji vodenja ZK operata (Gubenšek) - Vgraditev EMŠO v zemljiškoknjižni operat (Kifnar) - Nove zemljiškokatastrske izmere plan 1981-85 (Majcen) Predlagane teme je podprla tudi Republiška geodetska uprava in predloži- li jih bomo podpredsednici IS Skupščine SRS tov. Mari Žlebnik, ki jo bo- mo povabili v Novo Gorico. Člani predsedstva in IO se strinjamo s pred- laganimi temami, ki so zelo aktualne in zanimive, bojimo pa se, da je program preobširen. Po živahni debati smo sprejeli naslednji Sklep 25/80: V celoti sprejemamo predlog tem in referatov za geodetski dan v Novi Gorici, ki ga je dal tov. Lesar. Referati morajo biti napisani do začetka septembra. Izvlečki referatov se morajo omejiti na dolžino do 10 minut, da bi v triurnem do- poldanskem in 3 urnem popoldanskem delu uspešno obdelali vso predlagano tematiko. Referate naj bi udeleženci geodet- skega dneva dobili že prej. 242 GV 24(1980)3 Ad 3) Organizacija 13.geodetskega dneva v Novi Gorici: Ker se tov. Prosen zaradi karantene ni mogel udeležiti te seje, je po- ročal tov. Avbelj: Prejeli srno ponudbo za tehnično izvedbo geodetskega dne 80 od General- turista z Bleda in Hotelsko-gostinskega podjetja Gorica iz Nove Gorice. Finančno je veliko bolj ugodna ponudba iz Nove Gorice, čeprav nam daje nekaj manj. Sklep 26/80: Sprejemamo ponudbo tehnične organizacije 13. geodetskega dne, ki nam jo daje Hotelsko-gostinsko podjetje Gorica iz Nove Gorice. Vabila borno dali tiskati na IGF (predvideni stroški ca. 5000.- din) Ad 4) Poročilo blagajnika tov. Seliškarja je prebral tov. Avbelj: Saldo blagajne 01.01.1980 254.647,55 Prihodki skupaj 524.947,55 Odhodki skupaj 207.510,90 Saldo 30.05.1980 317.436,65 Pri prihodkih še ni upoštevano sofinanciranje Republiške geodetske up- rave (80.000,00). Invest-biro Koper in Projekt Nova Gorica nista prispevala za sofinanci- ranje GV. Sklep 27/80: Potrjujemo blagajniško poročilo. Ad 5) Razno Problemi v zvezi z izdajanjem Geodetskega vestnika Tov. Kolman je opozoril, da so stroški izdajanja GV v primerjavi z lan- skim letom za 100 % narasli. Pričakovati je, da s sredstvi, ki so sedaj namenjena za GV, v prihodnje teh stroškov ne borno več krili. Razmisliti bo treba o povečanju članarine. V zvezi z GV je tov. Kolman pozval predsednike območnih društev, naj razširijo krog avtorjev, ki naj pišejo o aktualnih temah iz svojih kra- jev in organizacij. Še vedno ni rešeno vprašanje ekspedita GV. Po razpravi srno sprejeli nas- lednji sklep 28/80: Razen za večje delovne organizacije v Ljubljani, naj IGF proti plačilu pošilja GV vsem ostalim po pošti. IGF naj razpošlje območnim društvom plan ekspedita, ki naj ga društ- va novelirajo in vrnejo IGF. Predlog komisije za priznanja in odlikovanja: Tov. Lesar je dal mnenje komisije, s katerim predlaga za častnega člana SGIG Jugoslavije tov. Milana Naprudnika, za zaslužne člane pa Ivana Go- loreja, Borisa Krena, Petra Svetika. Sklep 29/80: Strinjamo se s predlogom komisije za priznanja in odliko- vanja, ki ga je treba poslati SGIG Jugoslavije s primerno obrazložitvijo. Predlog plačila tov. Liljani Nabergaj-Gornboc za opravljeno računovodsko delo: Po predlogu blagajnika tov. Aleša Seliškarja sprejemamo: Sklep 30/80: Tov. Liljani Nabergaj-Gornboc odobravamo izplačilo nagrade za opravljeno računovodsko delo za l. 1979 v znesku 3.000.- din in za tekoče leto 5.000.- din. Treba bo razmisliti o GV 2 4 (19 8 O ) 3 243 profesionalizaciji računovodsko-knjigovodskih poslov za ZGS! Imenovanje članov ZGS v izdajateljski svet Geodetskega lista. Sklep 31/80: V izdajateljski svet Geodetskega lista imenujemo tov. Vlada Kolmana in Jožeta Rotarja. Prošnja za sofinanciranje društva Prapor, Laško Sklep 32/80: Ker nismo proizvodna organizacija, prošnji ne moremo ugodi- ti. Na zahtevo SGIG Jugoslavije moramo na posvetovanje o geodeziji, karto- grafiji in fotogrametriji v Karlmarxstadt poslati delegata iz Slovenije. Sklep 33/80: ZGS pošilja na posvetovanje v Karlmarxstadt tov. Jožeta Rotarja. zapisala: Stefka Svetik ZAPISNIK sestanka komisije za šolstvo in kadre pri Zvezi geodetov Slovenije Sestanek je potekal 27.3.1980 v prostorih Republiške geodetske uprave. Navzoči člani: Gojmir Mlakar, Janez Kifnar, Peter Svetik, Pavle Zupan- čič Ostali: Milan Naprudnik. Dnevni red: l. Usmerjeno izobraževanje geodetskih strokovnjakov 2. Analiza potreb po kadrih in vpis na prvo stopnjo usmerjenega izobra- ževanja v šolskem letu 1980/81 3. Samoupravna organiziranost. Navzoči so bili seznanjeni s predlogi usmerjenega izobraževanja, ki ga ureja Zakon o usmerjenem izobraževanju, začelo pa naj bi se izvajati v šolskem letu 1980/81. Kot gradivo za javno razpravo je Izobraževalna skup- nost Slovenije 7.marca 1980 objavila v dnevniku Delo Informacijo o uvaja- nju usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81. Iz te informacije je razvidno, da so pri geodetski usmeritvi izobraževanja predvidene tele smeri: geodetki operater, geodetski tehnični risar in geometer. študij prvih dveh smeri bi na srednji stopnji trajal 3 leta, študij sme- ri za geometra pa 4 leta. V informaciji je objavljeno tudi predvideno število vpisnih mest za no- vince v usmeritvah srednjega izobraževanja v šolskem letu 1980/81. Za geodetsko usmeritev je predvidenih 60 vpisnih mest, kar pomeni po en razred v Ljubljani in Mariboru. Iz objave je tudi razvidno, naj bi se v izobraževanje na visoki stopnji vključili le tisti kandidati, ki so končali geodetsko usmeritev na srednji stopnji - ni nakazana možnost vpisa iz šol, ki bodo nasledile gimnazijo. V razpravi je bilo ugotovljeno, da število vpisnih mest, ki je objavlje- no v informaciji, ne bo krilo potreb po geodetskih kadrih vseh profilov. Navzoči so bili mnenja, da bi bilo potrebno število vpisnih mest na srednji stopnji 120 do 150. 244 GV 24(1980)3 Ob analizi osnutkov programov za študij na posameznih stopnjah je bilo ugotovljeno, da programi za srednjo in visoko niso med seboj usklaje- ni ter da za študij na višji stopnji program ni bil predložen. Vprašljiva je specializacija na srednji stopnji, kjer naj bi se v 4.let- niku učenci specializirali za tehnološke postopke, fotogrametrijo, ka- taster, računalništvo, kartografijo in operativno geodezijo. študij na geodetskem oddelku FAGG naj bi bil stopenjski. Člani komisije so bili mnenja, da ni potreb po paralelnem kontinuiranem študiju na vi- soki stopnji, ki ga predlaga Geodetski oddelek. Dopolnilno znanje iz matematike in fizike bo absolvent višje stopnje, ki se bo odločil za nadaljevanje študija, lahko pridobil v tretjem letniku. Kot premalo pretehtane so bile ocenjene tudi smeri študija, ki 1ih pred- videva komisiji predložena shema. Navedene operativno~katastrske,karto- grafsko-informacijske, prostorsko-planerske, tehnično-razvojne in tehno- loške smeri bi se verjetno lahko skrčile le na geodetsko in prostorsko planersko. Komisija je ugotovila, da imamo geodeti še vedno premajhen vpliv na delo in odločanje v posebni izobraževalni skupnosti za graditeljstvo, ki skr- bi tudi za izobraževanje geodetov. Vpliv naj bi se povečal po iniciativ- nem odboru za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti za geodezijo in s sodelovanjem geodetov v izvršilnem odboru skupnosti. Z oziram na aktualnost je komisija ob zaključku razprave pooblastila predsednika, naj z dopisom Republiški izobraževalni skupnosti izrazi po- trebo po večjem številu vpisnih mest za študij geodezije. Z oziram na kadrovske in materialne možnosti naj bi se vpisalo v Ljubljani 90 no- vincev in v Mariboru 30. Komisija je tudi ugotovila potrebo po nadaljnji aktivnosti na področju organiziranja usmerjenega izobraževanja, v kateri naj bi poleg Zveze geodetov sodelovale tudi druge ustanove. Zapisnik sestavil: Gojmir Mlakar GV 24(1980)3 245 UDK 330.173 =863 Plansko gospodarstvo NAPRUDJIK, Milan Izvirna študija 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava DRUŽBENE IN ZAKONSKE OSNOVE V SISTEMU DRUŽBENEGA PLA- 1HRANJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 24(1980)3, p.192 Opredeljeni so pogoji za planiranje geodetskih del in nosilci planiranja.Obravnavana so načela sočasnega planiranja,kontinuiranega planiranja in celovitosti planiranja. Prikazani so vsebinski vidiki planiranja na področju geodezije. GV - 138 UDI< 336.211.l =863 Zemljiški kataster I