20 številka.
Trst v sredo dne 20. januvarija 1904.
Tečaj XXIX
Izhaja rsak dan
tudi ob nedeljah in praznikih^ ob 5. uri. ob ponedeljkih ob
un zjutraj.
Pcsamezne številke prodajajo po 3 novč stotink)
w mnoeih tobakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici. Ce!ji. K rani u. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani.
Nabrežini. Noremmestu itd. Oglase ln naročbe sprejema uprava lista -Edinost*", ■lica Molin pžccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom 16 Htotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oelasi po pogodbi.
TELEFON StT. 870. ^^^^^^
ittos
Glasilo političnega društva ..Edinost4- za Primorsko.
V edinosti je moć!
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron. pol leta 12 crcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlaue naročnine »3 jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Njfrankovan«
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 11
Razpust tržaškega mestnega sveta.
■ Brzojavno poročilo)
IM NAJ 11». Oficijozmt »\Viener Abeiidpust javlja : Z najvišim odlokom od dne 14. t. m. odrejen je r;iz-pust \ l:in«kej spomladi novoizvoljenega tržaškega mostnega sveta. Ta odredba j ima sledečo predzg;odovino : Kljnbu večkratnim protestom proti veljavnosti novih volitev je mestni svet iste skupno verificiral. Proti tozadevnemu sklepu uložena je bil:i pritožba na upravni sodni dvor. kateri je tej pritožbi ustregel z utemeljevanjem, da so se že <• pripravljalnem postopanju dogodile pnitizakonitosti. ki so provzročile ničnost vse<;a volilnega čina. Po zakonu je bil novi mestni svet dolžan ukreniti odred!)©, ki bi odgovarjala temu pravnemu naziranju upravnega sodnega dvora. t. j. proglasiti ves volilni čin n< veljivnim, kar bi imelo zakonito posledico razpis novih volitev. Mestni svet pa ni izvajal te jedino pravilne posledice, marveč so se v seji dne 22. decembra 1. 1. volitve zopet proglasile veljavne. Kadi takega postopanja trža-^kega mestnega sveta ni ostajalo dru-zega, nego v zadoščenje kršenemu zakonu razpustiti novoizvoljeni mestni -vet. kar se je sedaj zgodil«».
Iz proračunskega odseka avstrijske delegacije.
1 Brzojavno poročilo )
1)1 NAJ 13. V nadaljevanju razprave o rednem vojnem proračunu izjavil je vojni minister pl. Pitreich glede no\ih poljskih tu|K>v : Vprašanje o novih poljskih topovih je dozorelo do točke Sflede določitve lafet. •Sedaj se d« laju poskušnje jz raznimi modeli lafet. Min eter je pr poročal, naj se odobrijo zahteve vojne uprave ter opozarjal na nevarnost, ki bi navstaia za državo ako bi zaostala z < b.>roževanjem za drag mi državami in je nadalje izvajal, da je vojna uprava na podlagi najvt stnejših poskusov došla do prepiičaoja, da bronaste cevi po-polnoira odg »varajo vsem stavljen m zahtevam. Ako to umevno neprijetno dirne tovarne jeklenib cevi, katere morejo dobavljati izvrstnih izdelkov, naj iste upoštevajo, da mora vojna uprava posebne interese gotovih krogov podrejati interesom skupnosti. Kar se tiče dobavljanja cevi ie umevno, da se isto
j.o cgromnej večini izroči domaeej industriji,	Predsednik Perczel opravičeval je po-
ker vojna uprava o tem ne bo postopala stopanje podpredsednika Feilitscba. drugače, nego je postopala o naročbah gor-	Ob poldrugi uri popoludne je bila
skih topov in haubic.	• tajDa seja zaključena in se je nadaljevala
GM. Krobat n je v 4. in pol ure dolgem javna spja. V javni seji je zbornica nada-govoru podal podrobna razjasnila o vprašanju ljevala razpravo o rekrutni predlogi. Posl. nov h topov, o čemer je v novič dokazal Udvaiv govoril je proti predlogi, njegov go-sposobnoat bronastega materijala in povdar- ■ vor je trajal do konca seje.
jal, da ni bila za izbor istega toliko odločilna odvisni st od inozemstva glede dc bav* ljanja jekU, kolikor prepričanje, da bron popolnoma odgovarja zahtevam ter da je najugodnejši za naše spec jelne razmere. Vladni zastopnik je ovrgel očitanja nasproti vojni
Prihodnja seja bo jutri.
Položaj v vzhodni Aziji.
(Brzojavno poročilo.)
javke iz Petrograda se je tamošnji japonski poslanik izrazil, da on misli, da ni vredno započeti vojne radi še visečih vprašanj.
Brzojavne vesti.
Dr. Koerber in Čehi.
DUNAJ 19. Ministerskemu predsedniku došlo je 19., skoraj izključno po član h češke stranke v čvškem deželnem zboru podpisanih brzojavk iz raznih čeških okrajev, v katerih brzojavkah se ministerskega predsednika prosi za izdatnejšo državno podporo in za hitro
LONDON 19. Reuterjev biid javlja iz	gklicaDje deželnega zbora. Ministerski pred-
upravi, obsežena v spomen ci montanističnih Manile : Azijska eskadra vojnih ladij aevero-	je na brzojavke odgovoril s pismom
industrijalcev ter industrijalcev železa in stro- ameriških združenih držav je priBpela semkaj.	^ j pražaka, v katerem opozarja na ža-
jev, posebno pi očitanje premajhne pričetne Ko pridejo vee ladije, dobijo povelje, da	jOBtDO tiejgtvo, da državni zbor ni mrgel še
brzine in je dokazal, da je pričdtna brsina odrinejo v Vongampho*	dospeti do razprave državnega proračuna za
500 metrov iz vojaškega pogleda zadostna. BETOLIN 19. Wolfjv biro javlja iz	j 1904., vsled česar vlada ne more prekora-
Govoroik je slednjič izjavil, da je vojna uprava Pekinga: Misijonska poročila javljajo, da je	gati kredita za lajšanje bede, določenega s
prepričana, da je, na pravej poti. princ Tuan resno zbolel a Tungfuhsiang da	cegareko naredbo z dne 10. avgusta 1903.
Deleg. dr. Stransfev je izjavil, da vsled je umrl.	dokler nima na podlagi proračuna pregleda
današnjih pojasnil vladnega zastopnika od-j PARIZ 19. Minister za vnanje Btvari je	Q erecj9tvib, katera bi jej bila na razpolaga-
tegne svoj predlog glede odložeoja odločitve imel včeraj dolgo posvetovanje z ruskim po-	^ £ m bjtreje bo rešeil proračun, tim lažje
in izbora brona in jekla za nove poljske elanikom, knezom Trusovim. »Matinu« po-	bo yladj 6krt)etj za lajšanje bede. htotako
topove. ! ročaj o iz diplomat čmh krogov, da niso ta	-e vUda pripravljena takoj sklicati češki de-Prihodnja seja bo jutri.
opetovana posvetovanja še znamenja, da so
----i se rusko-japonski odnošaji spremenili. Stanje
Iz ogrske zbornice.	teh odnosajev da je izza 10 do 12 dni ostalo
(Brzojavno poročilo)	enako; oni da niso bili nikoli tako napeti,
BUDIMPEŠTA 19. Pričetkom seje je	kakor so hotele prikazati izvestae vesti, spravila obstrukeija v razpravo včerajšnja PARIZ 19. Petrogrsjski zasebni dopi-
odklonitev vsprejema Kaasovega predloga od	snik parižkega lista »Matin« javlja temu
strani podpredsednika Feilitscka. Oba pod-	listu, da se je car Nikolaj, o priliki novo-
predsednika sta dokazovala, da je posl. Kaas	letnega vsprejemanja obrnil do japonskega rom na gibanje, ki so ga provzročile v in-
v svojem govoru sicer omenil sklepni predi-g.	odposlanca približno Be sledečimi besedami: dustrijelnih krogih nekatere opazke ministra
želni zbor, kakor hitro bo imela garancije o nj^govej sposobnosti do dela, ker sicer bi se tudi isti ne mogel udeleževati akcije za lajšanje bede.
Grof €roluchowski o Izvozu
d ase
trgovine.
DUNAJ 19. »Fremdenblatt« p:še : Ozi-
da je pa po?neje uliženi predlog imel drugačen tekst od prečitanega.
> Veseli me videti, da Vas vladar goji iste sa vnanje stvari, grofa G ,lucbo\Vdkega v pro-nazore, kakor jaz. Jaz sem prepričan, da je računskem odseku avstrijske delegacije, je Ministerski predsednik grof Tieza je Rusiji in Japanu bolj UBojeno biti prijateljem, potrebno obširno razjašnenje razvoja stvari, izjavil, da je iz govorov obeh podpredsed- 1 nego sovražnikom.	O posvetovanju o konzularnih izdatkih pro-
nikov kakor tudi iz govora posl. Kaasa raz-	PARIZ 19. Parižka izdaja »Newyork račana ministerstva za zunanje zadeve, so bile
vidno, da je isti pozabil uložiti svoj predlog, i Heralda« javlja iz Petrrgrada : Angležka, obrazložene vse one okolščine, ki so sposobne sicer pa da prtdloži posl. Kaas — kakor Japanu prijazna politika obrača pozornost pospeševati naš izvoz. Nekateri poslanci so je sam omenil — svoj predlog o drugi dplomatičnih krogov v prvi vrsti na se. Ima pri tej pni ki predlagali odredbe, ki bi bile priliki.	j se občut, da se ima Rusija bojevati preje z velevažne za povzdigo nasoga izvoza. Od
Posl. Szederkenvi je predlagal, naj se j Anglijo, nego z Japanom in da je angleško- strani mnogih poslancev se je opozorilo na zapisnik spopolni tako, da je poslanec Kaas japonska zveza vzrok vsemu sporu.	nevgodnosti, ki delujejo v nasprotnem smislu,
u lož i 1 svoj predlog.	PORT ARTHUR 19. Ruskej brzojav- S tem je bila pojasnjena naloga ministra za
Posl. Hollo je podpredsednika Feilitscha nej agenturi poročajo iz Soeula, da vlada vnanje stvari, obdolževal pristranosti. Po daljšej razpravi tam vznemirljivo razpoloženje. Bati se je, da	On je imel z jedne strani zavzeti sia-
navstane protievropejsko gibanje. V ojačenje lisce napram prednešenim priporočilom, gleie diplomatičmh zastopstev došli so tja razun katerih je obljub 1 najvestnejša vpoštevanje, ruskega tudi amerikaneki, angležki in itali- z druge Btrani pa je moral minister obžalo-janski vojaški oddelek. Pričakujeta se še vaje priznati, da so ee po njegovih skušnjah, nemški in francozki vojaški oddelek. Japon- storjenih v glavnem tekom njegovega d ploska ima na razpolaganje kakih 600 vojakov matičnega službovanja v inozemstvu, pripe-v vojašnicah in kakih 3000 preoblečenih tili — vsakor posamični — slučaji, ki ne vojakov v bližnjih vaseh. Znatno število vi- odgovarjajo dobremu gla3u o reelnosti naše šokih korejanskih dostojanstvenikov pripada induetrije. Nikakor torej ni moglo ministru protievropejski stranki in je pod japonskim priti na um, da bi se neugodno izražal o upljivom.	nasej eksportnej trgovini.
NE\V YORK 19. Glasom neke brzo-	Slednjič je minister zatrjeval, da se je
je zbornica odklonila Szederkenvijev spremi-njevalni predlog. Medtem so obstrukcijonisti stavili predlog glede obdržanja tajne seje, ki je bila tudi odrejena.
V tajni seji se je več poslancev, mej temi Szederkenyi, Hollo in Ugron pritoževalo radi pristranskega izvajanja zborničnega pravilnika od strani podpredsednika Feilitscha, govorniki so radi tega napadali in zahtevali od njega, naj se drži zborničnega poslovnika in naj se svojim postopanjem ne izzivlje opozicije.
PODLISTEK
Nekaznovano hudodelstvo.
Spitud L 6. B r e n o
II.
Kovač je bil pri vratih. Ko je slišal to, mu je b lo, kakor da mu je kdo krepa vlil za vrat. V hipu eo se mu podrle vse lepe nade in zrušile v prab. Z iaj je naravnost ne možno, da bi Kimovčevma se kdaj prišla v njegove roke. A kako lepo je snoval in računal pred poroko ! Oh norec, da je verjel tako slepo staremu! Kar vlekel mu je hčer iz h še za tiste štiri stotake, a povsod bi bil dobil več in še malo drugačno ženo, nego je ničvredna Ana, ki mu je tako antipatična.... Kjer koli bi bil potrkal, povsod bi imel veči dobiček. Ali kdo bi si mislil, da se bo še ženil ta stari norec ?
»Oh, jaz norec !c
Vda ril se je po čelu s pestjo in se zgra b i za lase, a v njem je zavrelo in zadavil bi bil v tem trenotku oLa, starega in tisto Uršo, da ga še na onem svetu ne bi megla pozabiti. Ali pa, da mu je zdaj Ana prišla v
roke! Tudi njej bi pokazal, da bi imela za dosti.
Komaj je čakal, da mine maša, da najde ali Kimovca ali Uišo. Na sred trga ju hoče premi kast . ti.
Po dovršenem opravilu je začel takoj Btikati, da dobi ali enega ali drugega. Nervozno je hital sem in tja, delal si pot z lehti, a ni našel nikogar.
To ga je razjezilo še bolj, da jo je od-kuril domov. Tekel je vso pot, da ga je du-š.lo v grlu in mu jemalo sapo. Vsa jeza in sovraštvo sta se zdaj koncentrirala proti Ani in komaj je čakal, da jo dobi v pest in jo pretepe, da bo pomn la vse žive dni... Vda-riti hoče, kar se bo le moglo, najprej njo, potem seBtri in nazadnje ona dva stara kozla, da Be bodo spominjali, kdaj bo goljufjli Ko vaČa, ki se prišteva med bogate kmete...
Prisopihal je domov kaker burja s strašnimi očmi in tresoč se od nečloveške jese in z debelim kolom v roki.
Ana je pripravljala obed, a ko ga je zagledala, jej je zastala sapa in zvrtelo se jej je pred očmi. Slutila je, da bo nekaj strašnega. Rada bi bila zavpila in prosila usmiljenja, ali ni jej šlo iz grla.
Približal se jej je. Bil je strašen v tem momentu. Iz oči so mu švigale strele in sam pekel je govoril iz njih.
»Ne veš še, da se tvoj stari ženi? — Oe ne vsš, ti povem«.
In zamahnil je in začel mahati, ne menč se, kod in kako. Ona se ni mogla ganiti, da bi iskala zavetja ali odpora. Čutila je težke udarce po rokah in po glavi, temnelo se jej je pred očmi in prihajalo jej je slabo, njemu je postajalo tako lahko pri srcu, da bi se Dil zadovoljno smejal... Ni jo več bil iz jeze in maščevanja, ampak iz nekega posebnega surovega veselja, ki mu je delalo prijetnosti, če je mogel koga mučiti. Tako divjanje mu je bilo kakor zdravilo okrog srca in čutil je posebno slast. Takim ljudem so brutalne kletve in pretepi najslajša hrana, ki jim je naravnost potrebna za življenje. In da je tudi Ana spadala v to vrsto ljudij, bilo bi morda boljše za njo.
Ani je postajalo vse hujše in temnejše pred očmi. Naenkrat jo je zgrab.la taka sla bost, da je zamahnila in pala in zdelo S9 jej je, da naletava ob pečine.
Se zdaj ne bi bil odnehal, da ni starejša sestra smuknila mimo skozi vrata in be-
žala, a on jo je opazil in zaželelo se mu je, da bi namabal tudi njo.
»Ha, meniš li, da mi ubežiš?« — In udri je za njo. Ali naenkrat je ona izginila nekam. Zato Be je spustil proti Kimovče-vemu domu. Tu pa je bilo zaprto. Zato je Kovač odišel v goro v silnem razburjenju.
Ana se je s težko muko epravila pokonci. Roki sti jej otekli in na glavi je imela rane. Zdaj je sprevidela, da je njen Franc Burovež in jezila se je na očeta, ker vse nesreče se se dogajale zaradi njega. Tako je sodila ona, a ni pomislila, da Franc bi bil pol sveta prinesel seboj.
Vse popoludiie je prebila v topi resigna-ciji in duševni otrplosti.
Po večerji so šli drugi Bpat, Ana pa je sela k peči in čakala moža. Strah jo je bilo že ob misli na njega, ker je slutila, da bo še besen.
Precej pozno je bilo, ko je prirogovilil. Ona se ni genila od peči; zatajevala se je iz strahu.
Nekaj časa je stal zibaje Be in glodal v temo, kakor da išče nekaj.
(Pride še.)
vedno vestno trudil za pjvspeše vanje naše trgovine.
Za poT§pe>eTaDje izvoza naše industrije.
DUNAJ 19 Pod pre isedništvom grofa Eviba Salma ustanovilo se je združenje nekaterih poslancev ter industrijalcev pod naslovom »Avstrijsko orijentno društvo«, kateremu je namen povspeševati naše trgovinske interese na Balkanu. Propaganda v to delala se bo 8 pomočjo iz lajan a tozadevnih spisov, po!ovsnj po Orijentu, izložbi in predavanj.
Imenovanja t visokih častniških mestih.
DUNAJ 19. Cesar je poveljnikrm 12. pehotne divizije imenoval GM. Adolfa Rum-merja pl. Runmerhof, poveljnika 19. pehotne brigade in poveljnikom 19. p* hotne br gade polkovnika Karola barona Dauble-zsktga pl. Sterneck Eorenstein, poveljnika pešpolka grof C^eif yt
Iz Srbije.
BELIGRAD 19. B.vši kraljev ordo-nančm častnik, stotom Kost;ć, je imenovan povelj likom kraljeve garde.
BELIGRAD 19. Opozicijonalni časopis »Naroini list« je prenehal izhajati, ker ga noče nobena tiskarna tiskati.
Bloemfootaio pod vodo.
BLOi!.MFONTAIX 19. (Južna Afrika.) Razp< eenje vodnega rezervoarja, ki se nahaja izven mesta, je bilo provzročeno vsled dolgotrajnega deževanja. Dvajset do trideset o®eb se je pri poplavljenju vtopilo, 197 oseb je brez strehe in 176 h š je ra^ruš^n h.
Vstaja t nemški jnžno-zapadni Afriki.
BEROLIN' 19. Topnjača »Habicht« dospela je včeraj v Svakopmund.] Drevfnsova afera.
PARIZ 19. Generalni prokurator Bau-doin predioži danes kriminalni komori kasa-cijsnega dvora svoj predlog glede revizije Drevfusovega procesa.
Iz francozke komore.
PARIZ 19. Komora nadaljuje razpravo o f redi« 'gih za podržavljenje zapadae in južne železn o*. Poslanec Plichon se je izrekel proti pcdržavljenju.
Odlikovanja.
DUNAJ 19. ŽelezmČnemu ministru dr.u vitezu \Vit!*ku in financijskemu m metru dr. vitezu Bohm Bawerku je podeljen veliki križ Leopoldovega reda.
Obed pri cesarja.
DUNAJ 19. Danes zvečer je bil pri cesarju dvorni cbed, kateremu so prisostvovali člani generalitete, štabni Častniki, italijanski io turški vojni atašć ter najvišji dvorni dostojanstveniki.
njenega šolskega zakona. Na ta način usjodi visoki dež. odbor le opravičenim zahtevam vsega stanu.
Razlogi s stališča pedagogike, pravičnosti in človekoljubnosti odločno zahtevajo, da se to zgodi brez odlašanja !
Predsedstvo deželnega učiteljskega društva v Gorici, 15. januva'ja 1904.
Konflikt med Rusijo in japonsko.
O konfliktu med Rusijo in Japonsko ni povdarjati posebnih vesti. Stanje konfl kta je stacijonarno, to je stanje — nadaljnjega pogajanja. Vsakako pa prevladuje mnenje, da pride do mirnega sporazum'jeDja. To uverje nje dobiva oporo tudi v dejstvu, da se vzdržuje e'a*, da bo japonski odposlanec v Pe-trogradu vsprejet od carja v avdijenei. Ta avdjenca bi bila gotovo krepak odgovor vsem obim, ki toliko rožljajo s eabljo v edini namen, da bi vspodbudili Japonce, da bi potegnili sabljo.
Učiteljsko vprašanje na Goriškem.
Predsedstvo deie nega učiteljskega društva za Goriško nam je doposlalo s prošnjo, da objavimo :
Visoki deželni odbor!
Zakon, s katerim se je namerovalo vsaj deloma zboljšati gmotne razmere uČiteljstva v deželi in katerega je vsprejel visoki deželni zbor v svoji seji dne 3. januvarja 1D03. soglasno, ni dobil Najvišega po-trjenja.
Učiteljstvo je vsprejelo z žalostjo na znanje to neprijetno vest. Toda jednako razburjene in nekak obup pa je pr nesla med isto novica, da bi imel biti sklican visoki deželni zbor šele prihodnje poletje, in da pride šele tedaj med drugimi predmeti v razpravo tudi toliko zaželjena in zahtevana regu'acija pravnih razmer učiteljstva.
Kolikor državna in deželna uprava, toliko uprave javnih ali zasebnih pr djetij sku sajo spraviti sedaj v pravično soglasje prejemke svojega podrejenega osobja z vedno nare^čajočo draginjo najpotrebnejših živil. #— Temu v dokaz navesti hočemo dejstvo, daje dala državna uprava ravno v minolih dneh prelep izgled požrtvovalne velikodušnosti : ker ni prišlo do jedinosti med gosposko in poslansko zbornico državnega zbora gledć zakona o uravnavi plač avskultantov in sod. vajencev, odredilo je vis. c. k. ministeretvo, spoznavši potrebo nujne pomoči, da se administrativnem potom povišajo in začasno u.ede plače imenovanih uradnikov, dokler ne bo sklenjen dotčni zakon.
Visoki deželni odbor izvoli naj posnemati v tem državno upravo ter naj nakaže vsem učiteljem in učiteljicam na javnih ljudskih in meščanskih šolah v deželi primerno osebno doklado, katero bodo dobivali do vsprejetja in potrditve novega, gori ome-
Dr. Franko Potočnjak in Vitomir Korać pred sodiščem.
Kakor udarci s kolom je padalo po moralni individuvaliteti grofa Khuena Heder-vaivja na zasiišavanju dr. Potočnjaka na ras pravi v soboto in ponedeljek. Dr. Potočnjak je dokazal, da je žrtev osebnega maščeva vanja grofa Khuena Hedervaryja. Ta poslednji ga je začel proganjati že kakor — neplačanega avekuitanta, ker je bil glasoval za op<z'Cijonaluega kandidata — bivšega bana Mdžuranić*. Obtoženec je bil premeščen kazenskim potom. Pozneje je položil v Zagrebu odvetniški izpit in je kompetiral na polovico vseh odvetniških mest, izpražnjen h na Hrvatskem, ali nikakor ni mogel dobiti stallum agtndi. In povedali so mu kar naravnost — zakaj! Ker ni bil »zanesljive. Slednjič so mu vendar dali mesto v sv. Ivanu Zeiim, kjer odvetnik nima toliko dohodkov, da bi mogel živeli. Zato je odložil to službo, a potem so v Novem uveli proti njemu — diplomira
nemu odvetniku!! — preiskavo radi—--
zakotnega pisaštva. Kasneje je bil v Novem izvoljen županom, toda vlada ^e odrekla tej volitvi potrj nje, ne da bi bila navedla kakov razlog za to. Tudi izvolitev njegovo za člena županske skupščine vlada ni potrdila. Zaprosil je stallum v Novem, rekši, da resignira na stallum v sv. Ivanu. Prvi del vloge je vlada pustila nerešenega drugi del pa je rešila tako, kakor da je dr. Potočnjak sploh resigniral kakor odvetnik v obsežju kralje- j. J . vega bonskega stola.... Tako je bila tožencu l)rote3tira Prc ubita ekzistenca. Lotil se je novinarskega poklica in tu še le je jel spoznavati grozno sliko javnega življenja. Prej je mislil, da se preti njemu postopa tako, ker je bil volil opozic jonalca, sedaj pa je videl, da se postopa tako proti tisočem, da je tu cel zistem. Bil je izvoljen poslancem bakarskim. Politisko prepričanje ga je sililo v ojstro nastopanje. Tako je pr šlo do »častne afere< med njim in velikim županom varaždinskim Rubido. V tej aferi so hoteli toženca difamirati na podlagi prezidijalnih zapisnikov, sestavljenih po f a 1 z i-ficiranih izpovedbah prič. TTpri zorila se je proti njemu prava gonja, vladni in oficijozni listi so nizali laž na laž. Tako so dosegli končno, da je bil izključen iz sabora za 70 sej, torej za dve leti. Sedaj je sprevidel, da proti njemu ni samo osebna aveiz ja, ampak da je ves z ste m korumpiran in demoraliziran. Glasno je zakl!cal večini sabor, da ga izključajo na podlag*, besed, katerih ni govoril, ter postopajo le na povelje : »Vi delate to po inspiraciji onega malopridneža in moralne propalice, ki vas navdihuje že 14 let in ki je narod naš osiromašila, a inteligencijo demoralizirala«.
V spomladi 1898. se je zgodilo nekaj, kar je podkrepilo to toženčevo trditev : porotna razprava v Gjuru na Ogrskem. Julij Ertl js bil vzel v zakup posestvo grofa Khuena. Pogodba je bila osekno rat ficirana po Khueau. Dne 31. decembra 1897. so bile prinesle madjarske novine, da je Ertl po tej pogodbi ruiniran, da je izgubil vse svoje imetje, ker ga je Khuen osleparil : Ertl je po novinah in brošurah proglašal Khuena za navadnega sleparja, obdolživši tega poslednjega, da mu je na sklepanju pogodbe krivo opisal stanje svojega posestva. Khuen je uložil proti Ertl u tožbo. Porotno sodišče pa je Ertla krivde žaljenja na časti in glede trditve, da je Khuen neresnično opisal stanje svojega posestva. Sodiščeje torej odreklo K h u e u u obrambo poštenja. To
ki jih je zaklical večini v saboru. Zato se je oprijel te stvari, da pokaže ljudem v narodni stranki : »Vi ste« hoteli mene kazati kakor moralno propalico; a glejte : tak je človek, ki vas vodi !
Po teh izpovedbah dra. Potočnjaka so se jeli čitati spisi razprave proti Ertlu.
Na razpravi v ponedeljek je predlagal branitelj dr. Hinković, naj se zasliš ta kakor priči zastopnik Ertl in njegov pravni Zistop nik dr. Polonyi. Mi niemo tu — je rekel branitelj — zgodovinarji grofa Khuena, ampak pravniki, ki moramo določiti resnico. Vsled tega predloga se je vnel daljši besedni boj med obtožencem in državnim pravd nikom, v katerem je prvi pripoved .1, kako je dal ti-kati v Ljubljani tisto senzacijonelno brošuro, kako je bila zavrneaa njegova prošnja na njegovo Veličanstvo, kako je — uverjen, da je bil vladar krivo informiran — zaprosil za avdijenoijo, kako pa daje tu imela vmes prste tajna roka, da je bila odklo^ena tudi ta prošnja. Kasneje je dopuslal ogrski zbornici maiijarski napisano spomenico, ki naj bi jo razdelili med poslance. In še enkrat je poskušal priti pred vladarja ali brezvspešno. Popolnil je bil prepis neke pomanjkljivo tiskane brešure »W.e hiitt sich...«, da bi mogel predložiti vladarju brezpogreš^n eksemplar. To brošuro je hotel razširiti, ker je bila v njej pojašnjena njegova stvar. Ne Te pa, kdo je bil avktor te brošure. Ta pre p i b mu je zmanjkal na neznan način okolo Božiča IrOl, državno pravdništvo pa je označilo ta prepis kakor rokopis inkriminirane brošure.
Sledila je tajna razprava, v kateri so se čitali inkriminirani 3pisi. Tu je prišlo do ve-levažne konstatacije, da namreč prepis, o katerem trdi državni pravdni k, da je rokopis one nemške brošure, niti ne soglaša s to bru* šure. Potem pa je podal veščak dr. Bojmči<5 izjavo, ki je bila silen uparec za državno pravdništvo. Izjavil je namreč, da je ona nemška brošura prevod iz madjaršćine. A ker obtoženec niti ne zna mađ arski, je nemožno, da bi jo bil spisal obtoženec Državni pravd-nik dr. Gjuričić je zaklical veščaku, da je to drzna trditev od njegove strem. Dr. Bojniče pa je odgovoril državnemu pravdniku z veliko odločnostjo, da tj ni nikaka drzna trditev, ampak, kar trdi on, trdi na podlagi filoložkih proučevanj, katerih se je moral lotiti kakor veščak. Na to se je državni pravdnik zadri na zaupnike obeh obtož ncev, češ, da delajo beležke. — Zah eval je, da se jim ta beležke sekvestri rajo. Branitelj tej zahtevi in je prosil sodni dvor, naj vzame zaupnike v svojo obrambo. In zopet je državni pravdnik pogorel. Sodni dvor je odloč i namreč, da zaupnikom na tajni razpravi ni možno braniti, da delajo beltžke in jih tudi priobčujejo v list h, seveda le v toliko, da ne škodijo tendenci, za katero je šel sodni dvor, ki je na določeni razpravi sklenil tajnoBt.
Razprava se bo nadaljevala jutri. No, danes je že gotovo, da si na tej senzacijo nalni razpravi — pa boii razsodba taka ali taka — ne nabirata lovorik ne državno pravdništvo, ne pre . . . slavni grof Khuen-Hederv arv.
Afera nadškofa dra. Kohna.
Tudi najnoveja sporočila se g ase tako, da se je stvar zasukala skrajno neugodno za olomuškega nadškofa. Rimski dopisnik lista »Daily Ezpressc trdi celo, da je povsem gotovo, da bo nadškof odstavljen. To bi soglašalo z vestjo, ki smo jo že zabeležili, da je namreč kapitelj v Olomucu dobil iz Rima (seveda potom dunajske nuncijature) nalog, naj izvoli začasnega upravitelja nadškofije. Mimogrede naj omenimo, da rečeni dopisnik trdi, da je tudi cesar Fran Josip silno ozlo voljen radi te afere in da je dal vporabiti v Neki R mu vsa možna diplomatična sred-tva proti nadškofu. Sedaj da razmišljajo v Rimu le še o cač nu odstavljanja, da bi se izognili vea kemu škandalu. Ridi bi dali nadškofa možnost, da izgine na dostojen način.
Dnevne novice.
MestHi svet razpaščen. — Po dolgem ugibanju in c:ncanju se je slednjič vlada od-loč la, da razpusti tržjški mestni svet. — rešilo "Včeraj okoli peludne je bila prijavljena predsedstvu mestnega sveta dotična odredba. »— Še včerajšnji jutrajšnji »PjccoIo« je pi Bal, da bi.de še tekom tega tedna sklicana seja mestnegi s-eta, akoravno ni pripravlje-dejstvo je dalo tožencu nov dokaz za besede, I nega zadosti materijala, samo da ne bi se
moglo izvajati kakih posledic, ki ne bi odgovarjale resnici, iz dejstva, da se ne obdržu-jejo seje.
Sedaj pa je prišla cesarska odločba, katera je napravila konec delovanju — dosedanjega mestnega sveta. Mi smo pričakovali razpust mestnega sveta ozirom na razsodbo upravnega sodišča vsled pritožbe Gina Dompieri-ja kakor neizogibno atvar in le kakor prašanje časa ter Bmo svoje tozadevno mnenje utemeljevali vsestransko s praktičnega in juridičaega Btališča pobijaje Btfizme in zvijanja lista »II Piccolo«, organa večine mestnega sveta.
A tudi naši slovenski zastopniki v mestnem svetu so izjavili še prei verifika--cijo volitev, da je reklarmcijsko postopanje nezakonito, da je razpis volitev nezakonit ter da so vsltd t» ga vse voliltve nezakonite. Isto bo izjavili naši zastopniki tudi v zadnjem času, ko se je imel mestni svet vsled raz^oibe upravnega sodišča z nova baviti z rekurzom Gina Do jo p eri ja, dočim se je večina na usta bivš ga Bvč.nika dr. Depiere na vse mogoče in nemogoče načine mučila, da d >kaže veljavnost volitev ter odbila rekurz Dompierijev proti glasom slovenske manjšine.
Slovenska manjšiaa dobila je z razpustom mestnega sveta moralno zadoščenje, da je dalje videla nego večina in dalje nego vlada, katera ni hottla uvažiti protesta slovenskih volilcev proti razpisanju občinskih volitev in dosledno ni hotela ugoditi zahtevi istih, da se liste na novo razpoložs ter razpišejo novi termini za volitve.
Ker je pa okolica vkijub vršivš m se nepravilnostim in nezakonitostim zmagala na vsej črti, niso imeli slovenski volilci in njih pošteno izvoljeni zastopniki niktkega povoda, izvajati najskrajnejše konsekvencije iz teh nepravilnosti in nezakonitosti ter so le konstatirali nezakonitost vsega volilnega akta.
To njih postopanje je bilo dano vsled tega, ker ni?mo imeli Slovenci v slučaju razpusta pričakovati nikakega dobička. Oz'rom na popolno dezorginizacijc Dompieri-jeve stranke, ki nima ne jasnega programa, ne mož. ki bi bili v stanu izvesti kak program, ni b lo pričakovati sedaj nikake spremembe-v mestnem svetu. Tržaški S.ovenci bodo morali gledati, da si ohranijo dosedanjo pozicijo ter se »uzdat samo u se i u svoje kljuee«.
Ako bi pri novih volitvah nastala, kar je pa več Lego neverojetno, kaka nova, resna in mučja stranka, katera bi zahtevala pomoč Slovetcev, jim za to nudila kake koristi ter jim dala tudi zadostna jamstva, morejo Slovenci stopiti v d govore z itto, sicer pa mornjo skrbeti, kakor omenjeno, samo zase ter ne smejo vaditi kostanjev iz ogoja za druge.
Prepričani smo, da stoji vodstvo našega političnega društva na takem stališču ter da isto vodstvo zadene pravo, kakor bodo okoliščine nanesle.
Sedaj nastaje važno vprašanje, ostane li do k jDStituiranja novega mestnega sveta v funkciji delegacija, ali bode imenovala vlada vladnega komisarja.
Mtstni statut ne pozna sicer vladnega komisarja, ker predmneva, da obstaja do konstituiranja novega mestnega sveta še vedno prejšnji me-tni svet, odnosno cvet istega, delegacija, radi česar določa mestni statut, da ima do konstituiranja novega mestnega sveta funkcijonirati delegacija prejšnjega mesLnega sveta.
A današnji slučaj je drugačen ter daje vladi priliko, da imenuje vladnega komisarja. Prejšnji mestni svet in prejšnja delegacija ne cbstajeta več ter ne moreta več vživati, doČim je zadnji mestni svet nezakonito izvoljen, tako da manjka prav za prav autono-men organ, ki bi mogel voditi začasno mestno upravo in volitve. Ali vse dosedanje skušnje nas učč, da naša vlada ne bode imela poguma storiti ta korak, da imenuje vladnega komisarja ter bode najbrže vodila volitve zadnja, nezakonito izvoljena delega-c ja po starem receptu.
Volitve morajo se razpisati po § 32. mestnega statuta v 4 ttdn h. S tem pa še ni rečeno za kedaj morajo biti iste razpisane. Prihodnji dnevi nam prinesejo raz-jašnenje o vseh g irnjih vprašanjih. Naj Bi bode tako ali tako, mi smo osvedočeni, da naši volilci stoić svojo dolžnost ter da se podajo, kakor vedno dosedaj, disciplinirano v boj pod zastavo našega političnega društva, čegar vodstvo je v dobrih rokah.
1 mrl je predvčerajšnjim župan Ferdinand Malik na Slapu pri Vipavi. Isti je
bolehal dlj« časa na neki želodčni bolez~i. Pokojnik je bil blag človek ter obče spoštovan v celej vasi in je ta zguba hud udarec ne le za njegovo mnogoštevilno družino, ampak tudi za celo občino Bploh.
N. v m. p.!
V	območju okrajneea glavarstva t Ljubljani, torej sirom po ljub janski okolici, morajo bivati sami Nemci. Drugače s mi ne moremo tolmačiti dejstva, da ta politična oblast samo v nemšliem jeziku naznanja svojo preselitev v nove prostore. V veži starih prost« rov so namreč nabita samo nemška na-znan la o preselitvi.
Res ga ni dneva, da ne bi sedanji zistem tudi v osrednji pokrajini s ovenski kazal sv»je objektivnosti v naroda;h m jezikovnih p gledih.
10—-»O ffld. mesečne plaee za važno kulturno delo. V »Sovencu« čitamo, da
deželni š il-ki svet kranjski ponuja po cel h 10—20 gld mesečne plače onim upokojenim učiteljem in učiteljicam, ki bi hoteli — ker pomanjkuje učnih moči — poučevati v šoli kakor pomožni učitelji. Škandal št. 1 : da je v današnjih d »bah moglo priti tako daleč, da ni učittljev. Škandal št. 2 : da si deželna šolska oblast upa za vršenje take važne kulturne naloge ponujati tako beraško plačilo !
Odbor »Tržaških irospa« je sklenil, da
priredi tudi letos, in sicer dae 6. februvarja, običajen veliki »kostimni ples« v »Slovanski čitalnici«. Ker je dobiček namenjen našim šolskim vrtcem in k^r ta ples leto za letom pos'aja znamenitejši in krasnejši, opozarjamo nanj že sedaj vse one, ki imajo veselje do ple^a in ki hočejo povspeš ti namen istega.
Odbor.
Lokalna skupina državnega društva e. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev
Avstrije T Trstu u*oja se povodom dobrodelnega plesa, kt g* je ista priredila letos dne 16. t. m., tem potom izreč nnji-kreoejso zahvalo v prvi vr-t svojemu velecenjemu zaščit niku, c. k. dvornemu svetniku in predstojniku, go*p. Morien Felicetti-ju pl. Liebenf-ls za njegovo moralno in materijalno podporo, ialje vsem gg. veljakom in uradnikom, ki so se svojim cenjen m obiskom povzdignili slovesnost, osobito pa poštn ma t ticijaloma g. Arturu Ghes in Rudo.fu Siruppi za njuno požrtvovalno prizadevanje na spiošni prireditvi, p »sebno pa za prired:tev mim čne predstave otrok, ki je tvori a s jajno točko vse slovesnosti.
Predsednik : Fran Gruden.
Za maeedonske beeunee so darovali
nadalje :
Na Silvestrovo zbrani E iiničarji v Ajdovščini so ziož li 15 K in ne o kakor je zkazano pomotoma 9. t. m. (pomota je nastala vsled tega, ker je upravništvo vzelo 12 K na naročnino, razumevši tako opombo na kuponu, a ostanek 3 K zročilo za begunce}. Popravljaje pomou> izkazuje se še 12 K za beguice. — Pevsko društvo »Slava« pri Sv M. M. spodnji na Silvestrovem večeru i? K *4 su; K. Fr., duhoven, 16 K 23 st. z geslom : »S bratje duhovniki, usmilite se ■iovansko-kršč^nske raje ! Posnemajte Krista v dobr h del h usmiljena! Prej izkazanih 997 K «t.. skupaj 1032 K 92 st.
Za »Božienieo« SO darovali dalje: č. g. Fr. S. 3 K. č. g. Ćok kapelan 2 K ; pri sv. Mar. Migdaleni »podnji je nabrala g.ica Lota Gregorič 15 K, katere »o darovali : rodb na g. B<»n. Godina Ban 5 K, g. Anton Mik avec 2 K, g. Anton Nardm. g. Veko-s!av Kuret, g. Dragotin Greg »rič, g. M los Pahor, g. J. Kariž, g. Kovač č, g. Ivan Sv* ti na, g. Fr*n Cerkvenic po 1 krono. — Živeli darovalci !
Blagaj nštvo. Za »Božičnleo« na tiretl so darovali v »Narodnem domu« v Barkovliah : Jurij Martelanc 2 K, Leo Martelan<\ I. Oesarek, V. Pertot, Ant. Sugei, L Pertot, L Nactk, Jot Pertot, N. N. po l K; M. Vieie, K. N., N. N., Pertot, Pertot, Pertot, Peter Pertot, M. Matijašič, N. N., Neimenovani po 40 st , I. M. Pertot (Ž^pe), Aut. Pertot <Škila), I. M. Škerl po 20 st., dva Pertota ♦50 »t. Skupi j 15 K 20 st.
V	proslavo <0 letniee veterana med slovenskimi prvo bor. te'j , gospoda dra. Josipa V o r d j a k a, bo jutri v četrtek v deželnem g'edal aču v L ubijani predstava. O Ibor si' venskega pisateljskega podpornega društva ;ja priredi nocoj v mali Ćitaln ški dvorani
v »Narodnem domu« ljubljanskem slavnosten
večer.
0 družini Mašičevi v Podragi pri
Vipavi čitamo v »Slov. Narodu« nastopnih par zanimivih črtic. Mesci so dobili od cesarja • Ferdinanda plemstvo, a izgubili so je zopet že 10 let potem ter zbežali z bosanske meje na Kranjsko, ker so bili zapleteni v zaroto Zrinski Frankopansko. Naselili so se bili v Podgradi na lepem posestvu, kjer se hrani tudi plemiška diploma.
Ravnofcar je umrl v Podragi po kratki bolezni, došel iz G »rice na počitnice, dijak M rito Miš č — zadnji svoje ja r« du.
Na delo! D amatčno druš vo v Trstu nas je s početka svoje sezone primerno pridno presenečalo s svojimi dramatičnimi predstavami ; a sedaj že dolgo časa ni si šati, da bi se omenjeno društvo zopet kaj pripravljalo za oder. Res je, da je dramatično osobje oblož-no kolikor t l<ko z delom in mu vsbd tega nedostaja ča a za vaje, pa vendar se nam zdi umestno, da ga nekoliko vspodbu-dimo, da se nam kaj kmalu pokaže zopet na odru. Torej na noge — vrli igralci !
Vfrč slovenskih Tižačanov.
Za vdovo Kermavnerjevo nam je izročil g. I. G. pet kron, katere smo takoj odposlali na do oč^no mesto.
Novice iz Kocola Nekdo, ki rad pohaja po uaši oiiouci, nam pišs: Po toli&ih deževnih in blatnih dnevih sem porabil priliko takoj, čim se je vreme obrnilo na bolje in sem sjI v bližnji Rucol. Prvo, kar me je iznenadilo, je bilo neko piskanje tam, kjer delajo n »vo železno cesto. Ustavil sem se in napel o$i tja pod hrib, v nadi, da bom videl bogve kako »lukamatijo« prihajati izpod hriba! No, ko sem se približal še nekoliko, sem zazrl mali strojček, kateri vozi (kakor se mi je reklo) iz predora.
Ko sem opazoval ta »vlak« v minijaturi, Be mi je približal nek nepoznanec, katerega sem vendar pozdravil z »dobro jutro«. M ž mi je odzdravil in šel dalje. Jaz pa, star ra-dovedntž, sem stopil za njim in ga poprosil, naj mi pove kaj novega iz Rocola — ako stanuje v Rocolu namrtč, ker drugače bi vedela oba enako o rocolskih novostih ! Mož me je pogle lal z nezaupljivim obrazom, kar je bilo seveda povsem razumljivo, ker me ni poznal.
Ko sem se mu predstavil in mu pove dal, da sem »naroden pjhajač«, s i je m jž ustavil iu mi začel pripovedovati, da imajo v RocjIu narodno pevsko društvo z imenom »Zvonimir«, da to društvo lepo napreduje, da ima sedaj močan mešani zbor in da je upati, da bo to društvo še napredovalo, osobito, ako se spametujejo še oni možje, ki zdaj zahajajo v krčmo k J., kjer da je tudi neko pevsko društvo, sesti>ječe iz samih si j venskih mož in mladeničev — kateri da se uče samo laške pesmi!! Jaz sem začel majati z glavo, k )r krčmarja J. poznam za narodnaga moža; a da bi ta bil otl<5 predsednik in blagajnik društva, ki goji le laško petje — to mi ni moglo v glavo!
Mož je u videl, da mu ne verjamem, zato mi je začel naštevati imena več mož in mlademčev, ki da sestavljajo omenjeni »opro« pri J.! Jaz sem bil ves iznenadjen in sem, o ihajaje zahvalil moža za to — ako resnično — tužno sporočilo!
Kakor sem slišal, tako poročam, a upam še vedno, da me je mož nalegal. Prepuščam pa Vam, gosp. urednik, da zasledujete stvar in ukrenite potem, kar se Vam bo videlo primerno.
Iz Žalosti, ker je mestni svet razpuščen si je zloglasni Josip C ana strgal s sebe skoraj vso obleko. Najprej je strgal s sebe jopič, zatem telovnik, a na to je hotel strgati s sebe s j hlače. A prej ko je to storil so prišli rtdarji. kateri so ga odpeljali v ulico Tigor, kjer so ga djali pod ključ.
Tatinska organizacija. Tvrdka Bau-mann & Proti je že dlje časa opazila, da ;ej zmanjkuje raznega blaga, in sicer največ po pra. SkladišČar tvrdke je prijavil stvar policiji in policijski oficijal Jurij Titz je prišel na sled tatovom, katere je včeraj prtpoluine aretoval. Tatovi so bili od tvrdke najeti težaki 33 letni Peter De Grassi iz Izole, 33-letni Fran Fonda iz Trsta, 37 letni Josip Avber iz Trsta, 17 letni Fran Kapon iz Trsta, 23 letni Ivan Antončič iz Trsta in 38-letni Jakob Kebar iz Trste.
Po računih tvrdke so tatovi napravil: par t Boč kron škode. Le De Grassi tajik drugi se priznavajo krivim. Oficijal Titz je poslal vseh šest pod spremstvom v ulico Tigor, kjer so jih spravili pod ključ.
Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju
Dvonožna lisica. Alojzij Cukulin iz! Rojana je včeraj popoludne prijavil redar J
stveni oblasti, da se bile prejšnjo noč oJne- j „ „ v srebru šene iz njegovega kurnika štiri kokoši, katere | Avstrijska renta v zlatu^
je brez dvoma ukradla kaka nepoznana dvo Avet." investicijska renta 3l/a°/„ nožna lis ca.	Ogrska renta v zlatu 4°/o
i n „ v kronali 47„ Brat-tat. Fran Zorzetič iz klanca Sv. . n renta 3Vg
Vida je bil včeraj aretovan na zahtevo svo-! Akcije nacijonalne banke
J	Kreditne akcije
jega lastnega brata, kateremu je ukradel London, 10 Lstr.
suknjo, jopič in telovnik. Bratovo suknjo je | drž^vnih mark
JU Tlfc rK
bil rrancelj zastavil v zastavljalnici gospoda J 20 frankov
Duš ča a iopič in telovn k sta bila žs n^šla 3? ltal;.lir,. .
J r	I Cesarski cekini
drugega gospodarja. Franceljnuv brat je
oškodovan za 50 kron.
včeraj	danes
100.65	100.65
100.60	100.65
120.55	120.55
100.65	100. S5
93.20	93.20
118.:'".	118 95
99.10	99.10
91.—	90.95
16ob.—	1598.—
677.—	676.50
239 50	239 50
117-121/-	117.10
23.43	23.43
19.04	19.04
95.20	35.20
11.32	11.32
Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.83,
. , , ,	„. j	• -.e * ' 5°/„ italiiaiska renta 102.50, španski exterieur 86.33
Izginula je v noči med lo. in lb. t. ak°ije l)lomfmske banke 590.-.
m. 14-letna Kurolina C., hči postilničarke H lene C. v ulici Machiavelli. Mati je vsa obupana, ker se boji, da je dekletce pr šlo v roke sprij-nih žensk.
Razne vesti.
Bolezen ruske carice Dvorni pl*s, ki bi in,el biti dne 25. t. m. je odložen radi bolezni carice. I ta je baje obolela na vnetju pljučne mrene (nleuriii*.)
Na ženitvanjskem potovanju umoril soprogo. Z iravn k in p satelj v Mouakovem. Brauns e n j-; dobil Bvojo soprogo p tom in serata. Žajo je dobil tudi 150.000 maik. Š a »«ta na potovanj* v Švico, a vrnil se je v M makovo — ža ujoči soprog in je pripovedoval, da mu je žena umrla na potovanju
...	, .	•	avciagc	juoui«!	y ——-----------v
nagle suirti. Poprodal je vso hišno opralo in	za Heptember 39.'/4 vzdržano; kava Rio na-
odištsl v Nervi na >pokrep5ai je«. O i tam je j vadna loco 34.37, navadna reelna 38.41, navadna ...	^	i	i	Ai-., dobra 42.44.
iskal potom inserata — drugo ženo. Ali tu | Ham-,urg. (Sklep.) Sladkor z* januvar 15.90, ga je zalotila usoda. Aretirali so ga vsled za februvar 16.—, za marc 16 2o, za maj 16.55, za
i -L j	-	. . :i ; a<*i aviruit 16.95. za oktober 17.30. Mirno. (Vreme
obtožbe, da je svojo Zbno zastrupil in jo dal ^J® jo
p6tem B»žgati v kieooatoriju. Umorjena mlada
žena je bila iz ugledne rodbine.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi —.— uniticirana tutška reuta 87.62, menjice na London 251.65, avstrijska zlata renta 102.75, ogrska 4°0 zlata renta 101.25, Landerbank —.—, turške srečke 129.50, parižka banki 11.17, italijanske m ^ridijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.68. i rdna.
L o n d o n. (-Sklep) Konsolidiran dolg 88J/ia. Lombardi 3»/„ srebro 263/s Spa iska renta 851/,, italijanska renta 1015/„ tržui diskont 33/?, menjice na Dunaju 24.20, dohodki banke 63.000, izplačila banke —.— Trdua.
Tržna poročila 19. januvarja.
Budimpešta. P-enica za april K 7.85 do 7.86, za oktober od 7.66 do 7.67. Rž za april K G.60 do 6.61, za maj —.— do —.—. Ovea za april K 5.49 do 5.50, za maj tv —.— do —.—- Koruza za maj K 5.28 do 5.29.
PSenica: ponudbe srednje; povpraševanje: slabo, mlačno. Prodaja 38.0O0 met st. vzdržano. Druga žita mlačneje. — Vreme : prijetno.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 46.— frk, za marc 46.25 frk..
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ average za januvar 37.—, za marec 37l;._, za maj
Anarhistični atentat v Milanu Dne 17.
London. Sladkor iz repe surov V~ajin Sh, Java 9.03— Sh. Mlačno.
Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do b5.75 za september K —-— do —.—, t. m. zve er se je 27 Utni umetuts!ni mizar jan-avg. 6L50 do 65 75, Concass; in Melispile
Manfredi ca uh,,1u gledališka Sc.la približal M—I&	d°
poročniku S velliju, vskl kaje : >D »li z vo j New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče jaštv« m !c Vb pu je Maufedi potegnil bodalo dobave. Vzdržano; 5 st. zvišanja. Nespremenjeno. J	, r . .	i	Pariz. Rž za tekoči mesec 1d.15, rž za te-
in j -i zadal eastnik'i tri nevarne rane. Anar bruar 15 _ Zd marec-april 15.—, za marec-junij-
hist ie hotel ubežati, ali prijeli so ea tak(»j. 15.30 (mirno). — Pše .ica za tekoči mesec 21.20. ^ J	.	„ . ... ,	.	za februvar 21 25, za marec-april 21.40, za ma-
Ta atentat je provzr. velikansko rasburje rec.junij 21.40, (mlačno) — Moka za tekoči me-
nie. Ker ni bil Jnapadalec v nikakih raz~e- sec 29.45, za februvar 29.10, za marec-april ,	, .	j.	.	. , . , 29 10, za marec-junij 28.95 (mlačno). — Repično
rah z napadenim, sodi ee, da ee je hutel olje za tej-0(;i mesec 50.—, za feOruvar 49.75, za
obrnit proti militarizmu v obče.	m&rec-april 49.75, za maj-avgust 50.— (mlafno)
S irit za tekoči me^ec 42,50 za lebruvar 43.—, za —^m—————marec-a^ril 43.25, za maj - avgust 43— (mirno.) —
Sladkor surov 88° uso uo/211/*--23. - (mirno), bel
DomaČe podjetje. Z velikim zado\ol) za tekoči mesec 24.75 za februvar 24 87Va (mlačno)
stvom beležimo vest, da je vrla »Mizarska	^ °kt"JaU- ^ rafmiran'
zadruga v Solkanu« otvorila tudi izvažava- "	__
nje svojih proizvodov. Ustanovila je namreč !	Trgovina se zaklanimi prešiči.
v Aleksandriji v Egiptu svojo zalego pohi-	Vč raj je bdo pripeljanih na tukajš-ji
štva. Takoisto je letos z novim le^>m otvo-	irg (j praš čev. Ridi ojs.rega mrzlega in
rila v Spljetu v Dalmaciji svo o prodajalnieo	veternega vremena S3 je vse prodalo, ravno
in zalogo. V Tratu ima ta tvrdka že dlje	tako tudi vs- blago, ki je ležalo v skla-
v	- ,	• - j • x> 4.. •	1 dis^u. Cena bol ši vrati K 114.— slabši
ča*ta svojo zalogo v u ići dei K tton stev. 1 0 *
•ojo zalog
(prej ul. di Piazza vecehia) »raven cerkve sv. Petra.
Dolžnost vsacega Slovenca je, da se Bluži edino U pri tem domačem podjetju, katero slovi se pocebno (»o sv<jdi solidnih iz delkih ter nizkih cetiah kajti blego se v»lo-biva izpred roke in mu ni možno konkurirati.
Svoji k svoj'm !
pa
od K 90.— naprej.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
Trgovina.
Borzna poročila dne 19. januvarja.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.05—19.0S. angležke lire K 23.93 do 23.98, Lond >n fcratek termin K 239.40—239.95, Fra cija £ 95.15—95.40, Italija K 95,10—95.35, italijanski bankovci K 95.15—95.40. Nemčja K, 117.05 —117.35, nemški bankovci Iv 11705—117.35, avstrijska ednotua renta K 100.55 -100.b5, ogrska kronska renta i\ 99.00—99.30, italijanska rent-i K 101.85—102.30, kreditne akcije K 674.00—677.00, državne želez lice K 667.00 —670.00, Lombardi K 83.00 - 85.00. Llovdove akcije K 737 00-743.00 — Srečke: Tisa' K 326 —330 —, uredit K 46o.— do 475.—, Bodenkredit 1880 K 295.-298.—, Bo-denkredit 1889 1C 286.-290.—, Turške K 131.— do 133.—. Snske 2\ —.— do —.
= ulica Tesa št. 52. A. 1=
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence-
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
naitrovan oenllc brezplačno ln frank "»
Iščejo
se delavci za Btkanie p l. Dobri prgoji. — Obrniti se v ul co Giuliani šiev. 40. Ferdo Bae»i, Trsr.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu obrin^tvn svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOi
?ia dei Rettori ste?. 1 (Rosa: 10) - v Trstu - ttt cerlro Sy. Petra t liši Marenzi
Največja tovarna pohiStva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sieer samo iz lesu, posušenega v tovarniški sušilnici s temperatura 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, SPLITU in ALEKSANDRIJI (ORJENT).
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sani ta št. 6.
L'radne ure <samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12.. popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od —	- 3,-7. ure. ----- ■■ ''
DRAŽBE:
V	sredo, 20. janurarja ob g. uri predp. j
Ogledalo, [johištvo, koši, šivalni stroj, nize za gostilniško obrt, stoi, kozarci.
V	soboto, 23. ja ti u v a rja ob g. uri. predp.
Pubičtvo, krtače ltk, čopiči, žc ezoa bla gajna, oprava za gostilno, 1 akrena kuhinjska
pOM>dn.
Urednico
slučajno urednika k vodstvu leposlovnega mesečnika v slovenskem jeziku, združenega z uganjkami, tudi k oskrbovanju slov. dopisovanja in upravništva lista, spreime tovarna v Pragi, katera že izdaja en«^ke liste v češkem in nemškem jeziku-. Slovstvena in splošna naobrazba je potrebna. Po zahteva-nju več naznani firma F. Vydra,
tovbria z vtia <n siasčic v PRACil, V lil.

Svoji k svojim!
V g
«
K g
<HXHHKKKXK|g
K
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema narocbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
S>000000<)0 Svoji k svojim ! <

Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianini)
»e vknpijo najeeneje proti takojšnemu plačilu ali iia mesečne oboke <tndi nt deželo) nepo-sedno t«Ta>»ji
HENRIK BEEMITZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov)
v TRSTU. Borzni trg St. 9.
STetovna razstava v Parizu 1903. najviije odlikovanje Avstro-Ogerske za glasoviije.
Dobroznane katrani nate pusti lije KuTusinf, koje se izdeiujejo z izvit ekom kl inično čistega nor> eškega kat rama, imajo same na sebi že mt dicinhlno moč, dobro zdravijo vsako\ rsteu kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne za si i že nj a.
Ena škatljica z navo lilom 80 stot. Zahtevan je le paštilije z vžganim imenr m „Ravasiniu ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najn anj 3 šfcatljice.
Glavna zaloga: ljekarna Ravasini v Trstu.
V dobivaju se v TRSTU v lekarnah: Anton iazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jer on it i ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenbiircj trg S. Giovanni, li^ciola B«rr. vecchia, Serr oralo ul. Pešce, Suttiva Cors»o, Viđali <£■ Vardabasso pri sv. Antoau nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v
Avstvo-Ogerskej.
fGt&fcfffif&f&f&ffciSte ^^»SfS^I SlSfSfSfSfSfSf^SfSfSiSfSfSfSfSf
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6.
Pozor!
TRST
©
m &
% m
Prodajam po jako nizk.h eenah spece-
rijsko-jedilno blag » iz prvih tovarn in eie»r
Ilirske ttstenine ŽnideršiČ & Valenćič,
na^fele napol tansie in tržaške tesun ne prvo vrste in v-ake velikosti, s točno postrežbe /tš na dom. Na deželo poš Ijam po postnem po v ^ zetju od 5 klg. naprej.
Proti takojšnemu plačilu 2°/0 odbitek. Priporočam se udani
Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TR5T.
Pozor!
Josip Gregorič
trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom
v Trstu, ul. Barriera vecchia st. 4.
Priporoča svojo dobroztiano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jezika.
Pošilja na dom po naročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti
Salvator balzam (Liquer aromatic)
Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od n stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
Tf _ ^ „1 ' zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-IVcloClJ mače zdravilo — Trpotčev sok.
Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40.
NASLOV ZA NAiiOOJiE:
LEKARNA H ..SALVATORJU"
Fr. Riedl, VARAŽDIN khr. 103.
(S
m m m
i
m
m
JtJ
1*
a
m m m
o
00
Prave i i jedine želode, kapljice
sv. Antona Padovanskega.
Var-i veu» matu ta). Zdravilna moć teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redao prebavljenj, će se jih dvakrat ua
dan po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, stoie, da zgine v kratkem času omotice iu životna lćnost im r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da člove kraji je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo »e ▼ vieb glavnih lekarnah na svetu. — Za naročitve in pošiljate^ p« Jedino le v
Lekarna Cristofoletti v Gorici.
Trgovina z jestvinami in delikatesami
Peter Novak
Ulica Coinerciale št. 7 TRST.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za mnogo-brojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo.
Pošiljatve na deželo iivrfiujejo »e točno in sicer po poštnem povzetju.
Thierry-ja pravo maz^°
je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo biaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja «^vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po posti Irauko 2 lončka K 3.50.
Lekarna „Pri angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregadi
pri Rogatecu Sauerbrunn.
Naj se izogibije ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja.
a
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. >
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsa k (»vrstnih kipovpovsem umetniškega dela b^di od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih.
Ieastna delalnica pianet, dalmatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev mbsnh nrajc itd. I v šueio se tudi vsakovrstne vezniae, zastave itd.
Zalog^a sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče X. in II. vrBte, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.
I.astna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajoči h k bogodastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga misalov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drugik mašaih knjižiM, s večdn»kov,Hvetiin, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom.
Popravlja se vsakovrstne stvari. )(aj se poskusa prepričati so o ugodnih cenah.
— Zahteva naj se brezplačni cenik.	—	J
podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!
\
FILIJALKA
BANKA UNION
V TRSTU
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor:
a)	Vsprejerua uplačila na tekoči račun .ter .-»e obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 23/4<V0 takoj
3 °/o na H mesecev . 3»/a°/0 ua 1 leto
Napoleone :
po ž1^0,) na 6 mesecev
„ 2Vs7o na 1 leto
b)	Za giro-conto daje "23 4"/ft do vsakega zneske izplačuje ae do 40.(100 K a clieque; za veče znesku treba avizo pred opoldansko borzj. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje couto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-diije ter iztirjava nakaznice, ineujice in kupone proti drimerui proviziji.
FILIJALKA
c. kr. privat
A7STR. KREDI N TE GA ZAVODA
za trgovino iu obrt v Trstu
sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna
prinoscu
proti 4 dnevni odpovedi 21;... °/„
- 30 > » 3%
v zlatih uapoljonili na izplačiina pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2% 3 mes.	„ 21/,'/«
n	■ n	-	2l/*°/o
Na blagajniške nakaz3! iu izplačilna pisma st^pi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja
pisma
proti i dnevni odpovedi V » 8 » » Y'W
» 30 > » 3°/,
bodočega leta in sicer po dotičnej ojpjvedi Jtaneogiro v kronali z 21/3°/0 takoj v kolikor na razpolago
Krone In z ati uapoljoui na tekoči račun
po dogovorjeaili pogoj h, koji se stavijo ;>d času do časa in sicer po roka odpovedi.
Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu impeSto. Brno, Kirlove vari. Keko, Lvov, Prago, Keictienberg, Opavo kakor tudi Z ijrreb, Arad, Belice. Gablonz. Gradec, Hermanstndc, Inomi>-i. Celovec, Ljubljano, Lin<\ Olomuc, Saaz, »Soluogr:vI.
prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj.
Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih
Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah.
Kreditna pisma
se izdajaj j v katerosikoli mesto.
Hranila.
Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat ii. srebrni denar In bančni listki. P-»goje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice.
Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice ,Banca d' Italia^ v italijanskih lirah ali v kronah ? .xcc:-3cc!r; po dnevnem kurzu.	^
395 komadov samo gld 1.85.
1 krasna ura s 24 urnim tekom s posrebrneno, ve-rižioo; 1 krasua spila za kravate se si mili bbni ; 1 prstan s ponarej. kamnom za moike ali ženske ;
1	garnitura gumbov za manšete, srajco in ovratnik, jamčeno iz 3 doublfe zlata ; 6 žejnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal a oprava iz niklja 1 lep^ toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 lepo dišeče toiletno m lo: 1 beležnica: 12 k>madov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa ; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni.
Pošilja po povzetju ali predplačilu.
H. Spingarn, Krakov 43.
Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en u >.v
2	rezili, afco se vzame već ovitkoov se priloži kemu po en tak nož.
Za to kar ne ugaja, se denar takoj vram.
V L zagrebškem v jaško-pripravljalnem zavodu (šola in int-rnat) Berislavičeva uiiea štev. V*. se začenja 1. marca t. 1. 7 mesečni
letni glavni tečaj
za one mladenče, koji žele zadoHti pravico za jednoletnega prostovo jca. -
Program brezplačen.
Iu ^
c <
< <
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
rac vrste rent, ulalavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
iFromtM imdaja k mkon inbu^n.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone. -
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —	Izgubi--
Vlnkuluje ln divinkuluje vojadke ienltnlnsko kavcije. ttakompt in Inkmmao menic* ^V	Bor-~m naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	-	= dne vzdiga. .... ... . —	.....—
Promet e deki in nakaznicami.