i
obode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVKNIO WEEKLY Difnrap To Tn Inrnam O« Tu Iii»n»ai» riim»T.
"OD BOJA DO ZMAGE"!
KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 15.
Chicago, III. 12
aprila 1907.
Loto VI.
Razgled po svetu.
_Vesti, da se lioce car Nikolaj
odpovedati pros toki, so se izkazale kot navadna izmišljotina. Car je baje sicer res telesno i-n duševno popolnoma uničen, ravno tako ca-rrtija, a na umaknite v še ne misli. Nikolaj je itak samo imenu via. dar, — v istim i*t ima vso oblast v rokah dvorna kainarilaj on je stal top in brez volje ter je samo slep; orodje v roikah največjih lo povov ; car je baje že bmko slaboten, da niti svojega inx'na ne more brez tuje pomoči potlpisati. takih razmerah je za vladajoče lopove seveda boljše, da še ostane slabotnez na prestolu.
— Razpust din ne je sklenjena Stvar;. vkw&ai čivka k še ugixline pri-Hke. Štoh-pini je na kratko izjavil, <fa z dumo ne more -delati. Kmertskl zastopniki pa bodo j »skusili vse, da ohranijo duano. Toda vlada jt v izvrševanju svojih nakan brezobzirna in se rae bo brigtaia- za 0|x> zicš jo. Sedaj razpravljajo v dumi o agrannctn vprašanju, a vse le na videz, toliko da čas mine; zgodilo se bo j«a to, kar bo car in Imržoazi-p l)Otela. Vse je le pesek v oči toudstvu.
JAPONSKO.
Japonski vojiri minister Hayaschi je imeF v parlamentu govor, iz katerega se da sklepati, da so razšir jene vesti o kaiki even tira In i vojni med Združ. državami in Japonsko jtemeljene. Japonci mri so prav nič slu šen i za no vo voj no In 'se tudi Vmerike nadjajo miroljubnosti. Reorganizacija armade in vojne nu rrar cc ni znamenje, kakor da bi se Japonci pripravljali na novo vojno, Bjmpak nujna potreba', da se Odpravijo vse jjomanjkljivosti, ki so se [Kukazale v zadnji rusko* japonski vojni; kajti tudi druge države izvršijo take prcosnove po vsaki vojni Tudi trgovska jiolitika japonska mi agresivnia1, marveč liooe varovati le svoje lastne interese n zasigurati na trgovskem trgu Japoncem jed'uakopravnost z drugim i kni^ijskijmi narodi.
ŠVICA
V .mestu Vcvey so stopilii v stavko delavci neke čokoktdtK' tovarne. Iz simv|*atije so odložili delo tudi vsi drtiigi delavci različnih tovarn po vsem kantonu Waoidt. Vlada je pacala {** polkov m lice mad straj-•kujoČe, <Ba prepreči nameravano de, lavsko demonstracijo. Vojtastvo je naskočilo štnafkuijoče z bajoneti in jim odvzelo rudeoo zastara, a ne brez luwlega boja. Ranjenih je na obeh straneh večje število. Po vsem kantonu se prirejajo delavski sprevod: i ni vršijo zborovanja, a vojaštvo jih razganja*. Francoski anarhist SebastLjam Faune, ki je bil ovaden, da je delavstvo haje šunfcal k nasilnostim, je iz države izgnan.
RUMUNSKO.
Kmetska vstaja na Rumunskem se čedalje bolj širi. UstaŠi so zavzeli že -več mest in oblegajo tudi glavno mesto liukarpšrt. Kralj je v velikih stiskah in se boji (najhujšega. Izdal je na ljudstvo prok kun racijo, v katerej ga roti, naj vcndlaT odtot-ha od nasilnosti j in sc zopet mirno razide. Kralj obljhibitje tudi, tla bo db sedaj vsestransko stidkanim kmetom odvzel nekatera najhujša javna 'ljremena (davke) in odpravil vse pne<|pravice veleposestnikov, ki so kmeta molzli in tlačili, 'kolikor s« jim je poljubilo. Obljubujc jim hkft drtuge olajšave. — Visoki gospodje se šele tedaj spomnijo, da je tudi kmet iti delavec človek, kadar jim vt*b že v grlo teče. Drugače pa so za vse krivice slepi. Poslanska zbornica deta z nervozno hitro-
stjo na reformah v prid kmetom in ctolavstvu. —■ Krvava revolucija ima torej le uspeh.
PORTUGALSKO. ■
\ kljub prizadeven jat svdbodomi-selniih poslancev, varovati tiskovno svobodo in prosto ibesodo (da se sune pisati in govoriti vse, kar je res), je bil tozadevni predlog v portugalski zbornici odklonjen, ker je večina posfemcev 'klerikalnega, reakcionarnega mišljenja.
FRANCOSKO.
— Da/ se nahajajo tfutdi med du-houmiiki tu pa tanj panrtetni možje, je potozal abbe Gayrand, ki je v francoski postemski zbornici predlagal. da naj vbodoče vlada skrbi za popolno svobodb vesti in versko svolx*lo v vojaških bolništikrah in d.n se naj nikogar tie sili k verskim obredom. Ministerski predsednik i:i vsa zbornca mu je klicala "bra vo, hr.vvo !" Poslanci so obsojali fa-. mitične duhovnike radi njih verske nestrpnosti, in tudi duhovnik Gavrand ,-am jih jc s svojim pred* Ibgom obsodil.
VVi lshairjeva književna družba ima v zalogi vsa socialistična dela, kini* se jih je kedaj izdalo. Pišite za cenik. Wilsbire lk«ok Co., joo William st., New York.
Ameriške vesti.
Japonci silijo v Zdr. drčave.
Naselniiški uranl je bil obveščen,
v Mek-šiko m a' stotine Ja.
poncev, ki prežijo na ugodno prili-
ko. da bi se utihotapili v Združene države, Kakor znano, jc predsednik Roosevelt naseljevanje Japoncev v Združene države prepovedal.
15 oseb zgorelo.
Dne 4. aj*ri!iai je v San hVancisco začela zgodil ji zjutraj goreti neka hiša, v katerej je stanovalo dkrog 100 ljudi j, večinama italjanski de-lavxri. Ljudje so še Hl>ali, ko je nastal ogenj, ki se je ttaesirjal s čudo. vito hitrostjo. V plametiilh je našlo smrt 15 oseb, veliko število pa je tako opečenih, <la so jih morali prenesti v bolnišnice. Le tnalo vse jih je rešilo z zdravo kožo. Materijalne šikode jc nad $40.000.
Tomoilo.
VelSkanški vi^iar, tornado in>e-novan, ki je divjtaJ koncem preteče-nega tedm |)o državi Ijouisiana, je zlasti' v nK-stu AilexatwEria učinit neizmerno škode. Porušil je okrog 40 hiš in> drugih naprav in zahteval veliko število človeških žrtev. A tudi iz drugih krajev države prihajajo jedhoko žalostna poročila.
Republika Honduras podlegla.
Zmagoslavni i NicaraguancL imajo skoro že vso deželo Hon<luras v $voji oblasti. N icaraguansko vojaštvo jc udrlo v sovražnikovo ozenv ilje in- ziaisedlo vse važnejše postojanke, izvzemši imursko pristanišče Attnalpa, kamor je ,pobegnil lionidur-ski predsednik. Nicaraguauceui so se takoj v začetku boja pridružili tudf revohicijonarji v republiki lioriduras, in oblegajo sedaj skupno še i ve zavzeto mesto. Revollucijo-narjem se gre največ za to, da dobijo predsednika >v svoje roke.
1'roccs Thaiv.
V torek dne 9. t. m. je pričef glavni zagovornik morilca Thawa, a<F\Okat Delmas, svoj, zagovor. Govoril je ves dan m tifTUgi <lan nadaljeval. V svojem zagovoru, ki jc prarvf retorični umotvor, je z živimi 'barvami slikal zavrženost in pro. podlost umorjenega Whiteja kakor tjudi matere 'Pliawove žene, katera je 9 svojo lastno hčerjo mešetarila jo spravila ma ^x>t nenwralnosti in
jo končno za bflgata
nagiado izro
čila v "varstvo" W liteja. Obtoženca Harry Thawa pa jc Dulmas označil kot ideal č! ^vdkoljitba, ki se je za "preganjetl > netlolžnost", Fvelvtv Nesbit, zavz«! in jo p>ročil. lX'lni:is je govoril Ld to v srce segajoče, da so bili nek iteri porotniki ginjeui <lo Sfdz. -laigovornik 'bo zahteval oprostitev ' liawa iul podlagi "nezapisane postave". Thaw je popolnoma |*rqirtčan, da bo o-proščen. Svojo |j«oroci!o v eni zadnjih Številk nlašega Usta popravljamo vtoliko, da -so zsdravuiški izvedenci syx»znali Tha\Va ob času, ko je izvršil zločrn, sicer slaboumnim, a da je sedaj zo}X*t jxuncten, in da torej ne pri<Fe v foltanico. Thaw je seilaj v s\oji celici tako veselo razposajen, da žvižga im poje, v nadi rta tftkorajišno prostost. iVcxres ga je stal sicer že več stotisočakov in ga še bo, predno bo tragedija [O[x>lno-trm skoučiKiui. Če se vsi porotniki ne zj edini jo, moral bo Thaw še ■jkj! leta sedeti, da pride v jeseni pred t rove fwrotnikc. in koutedija se pri čne zojiet od krajta. — Z ubogo ]>a-ro [>a bolj hitro skoaičajdl
Izgnani časnikar.
New Orleans, L., jo pribežal neki Francisco Rojius, urednik in lastnik dnevnika v Guatemali, Srednja Amerika. Rojas pripoveduje, da ga je predsednik imenovane republike, Cabrera, dal zapreti in naposled pregnati iz domačega kraja, ker je njegovo poslanico (ni(Msa|^ pred otvoritvijo kongresa natisnil ha zadnji strani svojega časopisa. "Njegovo veličanstvo" Cabrera se je čutil razžaljenega, ker ni prišla njegova poslanica na prvo stran in zato se je maščeval nad urednikom.
Kaj imajo v Guatemali I ju dovlad; ali kak pašalik?
nib odpluti, ker ni nikogar, da hi blago nakladal. Škoda, ki je steni povzročena nemški prek-moraki trgovini, je ogromna in znaša milijone. Dozdevno od glavnega odbora, ki vodi stavko, podpisani Mak, v katerem se širajkujoči pozivajo, da se naj poslužujejo v tem boja dinamita, so označili voditelji stavke kot falzifikacijo hi ironično pripomnili, da so se imejitelji trgovske nn.rnarice ocivwlno v Ameriki ličili, s kakšnimi sredstvi se vlado pripravi do tega, da začne postopati proti stavkajoč i m-.
Mik IL
Za fanski trust in kapitalista Sakserja bi trebalo, da ima vsak slovenski delavec po pet rok in na vsaki roki po deset prstov -in še hi jim težko nasitil mastne trnbiLŠčke.
"Hearst, Harrimnn, De-bs, Mo-.ver in Haywood so nevredni državljani in anarhisti!" — je vskliknil v "sveti jezi" naA slavni Teddy zadnji teden. Ni pa povedal predsednik, če Flarriman tudi zasluži vešula. kakor jih kapitalisti pripravljajo Hay wood 11.
Iz delavskih in strankinih krogov.
Pleskarji in tapeta rji v Shtunn-kin, Pa., ki so stavkali že eno celo leto, so zadnji p< ndeljek zopet šli na svoje delo-. Po dolgem} vztrajnem boju ko vendar-le zmagali in dosegli, da so jim delodajalci povišali dnevno plačo za 45 e.
1200 mizarjev je stopilo v Minneapolis, Minn., preteeeim nedeljo v stavko. Itrezštevila naročil v skupni vrednosti okrog $1,000,-tKM) se vsled tega ne ho nu>glo iz-vreiti. Mizarji zahtevajo 4oe plače na uro; dosexlnj so imeli 40e. Kontraktorji so zvišanje odklonili, in posledica je stavka.
V jeklarnah United States Steel korporacije v Lorain, O., so dne 7. t. tm. v svrho izvršitve poprav ustavili za dva tedna vse delo. Stem je ©krog 8000 uslužbencev prinn.rano praznovati. Ta-moftnji župan King sluti nemire ter zapovedal kapetanu Gore. da naj ima za vsak slučaj pripravljeno eno kompanijo vojaštva.
Iz New Yorku Se je »dpeljalo s posebnimi vlaki v Boston kakih 300 stavkokazev z detektivi, da nadomestijo tamkaj stavkujočp voznike. Pričakovati je večjih nemirov. Vsled stavke je prišla večina trgovskih tvrdk v Rkripee, ker nimajo po kom razpošiljati blaga.
Situacija v Hamburgu postaja kritična. Kakor znano, stavkajo tam uslužbenci v pristaniščih. Pa-robrodne družbe si z importirani-mi stavkokazi iz Anglije niso mogle dosti pomagati. Po več ladij Jnora iz Hamburga vsak dan praz-
"Glas Nar.", "Am. Slov," in "Proletaree" se silno zanimajo /.a milodare, ki jih naši prijatelji dobrovoljno poklanjajo v obrambni sklad za odvetnike toženih sodrngov. Ljudje, ki jih najmanj prosimo, imajo pri tem največ povedati. Toda opravili 110 bodete nič, gospoda 1 Vaše zabavi j ice in sovražno blebetanje stoji nizko pred simpatijami iz naših vrst.
V nezgodi človek šele spozna svoje prijatelje in sovražnike. In spoznali smo jih. Naša mogočna armada — razred uozavedno delavstvo — je 7. nami. Z nami so vsi oni. ki so prišli k nam, in zlobna nakana naših nasprotnikov, oslabiti naše moči, se je popolnoma ponesrečila. To je naš prvi triumf.
Delavci, kateri ste zadnjič glasovali za kapitalizem t. j. za Biusseta, ne pritožujte se, če vam bode pri prvem štrajku padal po-licajski "elub" po plečih. Držite mirno in si to dobro zapomnite do
pri h mi njega volilnega dne.
Veselica v South Clileagl.
Slov. pevsko društvo "Slovan" v South Chicagi je 7. aprila priredilo koncert v Laike Side dvorani na voglu <jbi .ceste in Ewing Ave. Na sporedu je bilo {>etje, tamburaška godba, deklaiUacija štii šaljivi mono log g. Kragufjeviča, I\>leg "Slova na" so peK tudi slov. del. i>ev. zbor "Orel", hrvatska "Zora", srbski "Soko" in nemški [xrvski zbor. Vsa pevska društra i*> se mUilkovala iz-borno, in udeležiba Slovencev, Hrvatov in Srtiov je b la nturavnosit vvlika. Pred zaključkom koncerta je g. Frank Kk>bučar nastopil » kratkim govorom v slovenskem ir« •nemškem jeziku, v katerem se jc zahvaHl navzočim [>evskian ziboronn za prijazno so<k*Iovamje in objed-nem je tmli omenčl, kako se od gotovih strtimi v S. Chicagi ruje proti (k*v. ziljoru "Sbvan" iz političnih in verskih aairov. Negovanje }>eb}a je veja nimetnosti in kdor pri takih društvih, Iki vzgajajo umetno i>etje, viifi le osebe ne [>a pevce, ta' s tem pokaže, da nima mobenega -veselja niti pojma za innetnost. To si naj ibi zafioinnili vsi oni nemirni <hJx> <vi, Iki zajemljejo svojo <.lušr»o pašo
v znanem blagoslovljenem zidnvžha-
1 i ščit' v So. Chicagi.
cagi.
1\> koncertu je bil ples. Pevskemu društvu "Slovan" čestitamo na tej veselici in mu želimo veliko napredka.
Župnik Kranjec - pa Narodna Jednota.
Čudno se glasi to dvoje skupaj, — kajne? Narod/na Jednota, veličastna organizacija, iktera se je na stna'h rimako-slovvnsikega farštva in njemu prodanih in suženjsko mi. slečih 1 j tuli j, ^>oro<lila in koračila svojemu iranx'iiu izven fauiatično-versike ograje, na jedni — a mala osebicai z istotako inajhno in bera-ško duševno zmožnostjo, obdana s zi-.'ki tisočletnega rimskega hum-bMga', na drugi strani. Pr.tlikaiva, na vse strani jKikvečena opica se meri z orjakom, ki je zrasel na zdra/vih tleh, in kateri je vsak dan močnejši in siiraejši. Župnik Kranjec napmfcSa Niairodlno Jodno^o, njene uradnike, njeno glasilo in sploh vse, koir je v zvezi s to organizacijo. Od Sojarja si je izposodil far-ški bojni rog, in v 17. št. Amcri-'kaoskega Slovenca je zatit>bil nanj približno v Tonetovem tonu, le malo bolj zategnjeno in hripano.
Kadar hočejo rimski hlajjci, jxj-diomače dtthovn'iki, naskočiti posameznika ali pa cele stranke, tedaj' nniva'dno jxjjejo o odpatlništvu in brezverstvU. Ta človek je odpadnik! Ta stranka ali 'kor]>oracija se ne zmeni za našo vero! IX>1 z njim t Proč z
njimi! Tako kriče flaiiatiki, kakor da bi pod soluieem, ki je zrlo stoti-sočletni razivoj človeštva brez krščanskega boga, ne smelo biti prostora za Jjsudi, ki se otresajo suženjskih misli iz starovešflcith liajk skr-panega verskega uaiziranja.
Talko je tudi z Narodno jednoto. Narodna Jednota v Chicagi je v bistvu ista organizacija, kakor ostale slovenske jednote v Ameriki, ki se imenujejo katoliške. Bolnim članom deli [jodpoto in umrle člane izpDačuje z < Ju ločeno odškoilnino. To je njen glavni namen. Ce jc pa Narodrii' JedUeita |x> svojem značaju nepristranska glede vsake vere in od cerkve in duiliovnikov ne-odvisna, ali je to za njene člane ka. nka Škoda)? Ali go zaradi tega kaj na slabšem glede podpore? AH me sme poleg štirih katoliških jednot eksistirati tudi jedna podporna organizacija, ki je samostojna in versko popolnoma neodvisna? Ali ni zadosti, ko cerkve in popi molze jo štiri jednote — ali naj dobe tudi j k* t o v svoje kremplje? Vsak zarved. nomisleči rojak 'bo to zmmikal le g Kranjec in njegova zasužnjena Čre. da si ne morejo misliti podporne jednote ali društva, ako ne nosi ime nebeškega patrona, in če kor-pora>tivno aie hodi k maši, sjiovedt in obhajilu, ter če ne vzdržni je cerkva in [>o|k)v*. Tu jasno vidimo, kako globo4<o se je vsesal v meso in kri ameriških Slovencev farški element, ko je gladil tla organrzatorič-liemrti žrviljtu v prvih slovenskih kolo nijah. Prvo slovensko podporno društvo iti prvo tako jednoto 90 u-kletvi i v rimski jarem in obdačili » cerkvenim haračem. In po tem receptu so se Slovenci v Ameriki or-ganizirali <k)lgo vrsto let, in ni ču-<Ia, če danes strmeče opazujejo, kako se {xwajajo nova' društva, ki nastopajo ^popo^noma drugačno pot izven stare metode.
Dalje na prilogi.

R • A

1 , jytli-.' irai ,	. ..J-.JJ^J.:^

l
\


SLAS STOBODB
Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. PRVI DEL.
(Nadaljevanje.) j
"Hasam jc prišel," si je mislil Juri" in obšlo ga je platlko upanje, dfe» mortfe vcndhr šc trtice strašni smrti.
Drugič sc je oglasil rog. Juri je zapazil, dii je jxysta!1 Komolja bled kako«- smrt in- <k so se tmr tresle ro-•|ce, kakor bi nnicl mrzlico.
"Haiscm je," je s srečnim u>me-vem na ufeiUiih m šalil Juri in se pripravil, da sc vsaj toliko časa brani, da vdero rcšitcJij i v dvorano.
Razbojniki so bili kar iz sebe.
"Izdani smo," jc zdaj zakričal Komolja. "Iedani smo! Nihče ne sme iz dvonane; tovariši, {pripravite sc za boj."
Obenem je Kcmolja z očmi na-miginil Jurju, naj -stopi k Vkiahi, ■ki je bil med tam prišel k zavedi ■in mrtnrajc blatne besede sedel na stok«. Juri je instinktivno stopil za VkMov stol in nihče aim ni hranil.
"Najprej umijte jetniikc! Ubijte danskega vlladarja," je kričal črtni Peter in planil' (pokonci. Razbojniki so se vsuli pn>ti Jt»rj"u, a prodno je kdo aiUtaril, je že zakričal Komolja, ki jc bil skočil na stol:
"Tovtiriši. — izdani smo, sovražniki so že v gradu; ali ne čujete, da . so vlomili vrata. Na boj — vsi k vratom!"
Razbojniki so se obrnili k vratom. Z*kij se je en* glas rogov že z dvorišča, čudo se je votlo upitje.
"Ubijte najprej devinskega vladarja," je kričal orni Peter, Zagnal se je, bil že jmirkrat proti Jurju, a zadeti ga ni mogel, ker se je Jtvri vedbio sukal Okrog Vktalovcga sto la. Ulazni pevec je kričal uiu ves glas.
Todai razbojniki niso več slnsah svojega poglavarja nego hiteli iskat svoje orožje. Črni Peter jim ni sledil. Ni se zmenil za nevarnost, ni se zancnil za sovražnika.
"Tvojo kri liočem piti, Jnri Dc-vinski," je kričal s hreščečim glasom in se z nožem v roki novič pognal ina JuTja. Jairi je skočil na strain, a zadel je ob Vklalov sftol in padel na tla. Črni Peter je zarjul kakor lev in ko je bii pri J ur ju, jc zavihtel svoj nož. V tem trenotku je Komolja udaril Petra po roki, da mu je umaJlmila, ga vrgol vznaik na tla in mu) zabodel nož v srce. Čnni Peter se je še nekajkrat zganil in potom izdihnil.
Juri iui menili sta bila talko presenečena, da še ziniti nista mogial Kumol'ja je mirno pristopil k Jurju in ga vprašal:
"M me poznaš, Juri Dcvinaki?'
"Juri je ogledoval svojega rešitelja; zdelo se mu jc, da je žc ne kdaj videl ittv obraz, ali spomniti sc ni mogel ničesar.
Komolja je zdaj vzel iz suknje' majhno sliko in jo pokazal Jurju.
"Ali poznaš to jodobo?'
Jurju je zastala kri in ves pre-paldbi je vzkliku id: "moj Bog, moja —."
"Molči Juri," nvu je segel v be-•cfri Komo)ja m potom ]e tiho upraša'1: "Ali mi das Svojo častno besedo, dti mi boš v3.Oglej«u poma-gai, kaikor sem ti danes pomagat jaz ?"
"Na mojo čatu — pomagal ti bom."
"fn> jaz ti1 ukazujem, da te besede ne smeš fPržati," se je oglasil menih.
Juri je menilut pahnil od sobe in sledil Komolji.
"Ti mesi Vidlala in jaz tiesem Ga. lengana," je rekel1 Komol'ja m nlprl okrnita vrata, odketder so tajne stopnice vodile iz grada. MeniJi jirrrai je molče sledil, držeč v roki s »rienc sneto baldjo.
"Bojim sc zate, Koanolja," ie menil Juri. "Prijeli te bodo, da sj nam jxjmagail pobegnnti."
"Ne boj sc," je odvrnil Komolja ; pomešam sc med ftruge razbojnike, ki branijo grad, in nihče ne bo s'Jutil, kaj se je zgodito."
"A našli bddb mrtvega Petra."
"In jaz bom povedal, da> si gi
ubil, ker nas je izdail."
"Kaj praviš?''
"V Ogleju se vse pojasni."
PruŠli so na proisto. Iz grada sc je slišalo upitje. Boj se je bil torej vnel. Juri in Komolja sla se aiaglo potsJOvila.
"Nesi GaBengajnas," jc rdkel1 Juri menihu, "jaz boan nesel VidaJa."
-Gaileingano je proiklct m kdor rmi pomaga, jc tludi pnoklet," jc odvrnil menih in šel svojo pot.
Jiuri bi gas bil najraje pobil, a sknbelo ga' jc za Vida! a in G a lengana. Vzlac svoji litrujenosti je oba nese) stezi nizdol; dokler mi prišel na raivno. Tam je zažvižgal na prste in nekaj trenotkov jxjtem jc pri skakala k njonlu Vihra, kateri je hitro sledil Hasan. Molče je Juri drisnil Hasami roko. Vzela sta eden Gaicngaina, drugi VLcfaka na svoja konja iu odjezdila v temno noč. Drugi del. I.
"Torej sliko žene, ki ti je ne ■skončno 1'jaiba, ti je [»kazal in zato si nvu obljubil svojo ]x>moč?"
Tako je uprašala Katarina in sc Sklonila ik dkrvitiakemu vladarjni, ki jc sedol pri njenih nogah in naslanjal svojo glavo na njena kolena.
"Kdo jc ta žena, J ur t," je čez nekaj trenutkov upnatšala Katarina. "Povej mi, Juri, kdo da je."
"Ne morem ti povedati, kdo je ta žeiw," je tiho odgovoril Juri, na čigar litih je ležnii' izraz globoke žalosti. "Žal mi je, da sem jo »kdaj pozBial."
Katarina se je vzravnala. Jurje-ve besede so jo zaliolele v srce. Rahlo je poskusila odmakniti Jurjevo gkvo s svojih kolen, kudkor bi hotela, da sc je več ik- dotakne,
"Torej imaš zoj>et kako novo ljubico, ali aopet'kfliko znanje, kakršno) delaš i"z same nečhnernosti. Ah, plemeniti vlaikir devin-ski, zakaj me je pač zadela nesreča, da te ljubim?"
"Ne govori tako, Katarina,'' je dejal Juri. "Ona ženska rti bila nikdar moja ljubita, uiti nisem ime! ž njo kakega površnega znanja. Do moje ljubezni pa je imela sveto pravico."
"Torej ti jc razbojnik izkazal sUdao t\oje soproge?"
"Ne."
"Čigavo sliko pa?" Katarina je bila nc le radovedna, nego tudi ljubosumna, ali ko je ^gledala Jurja v oči, je njeno srce uganilo, česanji Juri ni hotel povedati. Z mplikiinj rokami je položila Jurjevo glavo z»F|x't na s\oja kolena, se igrala z njegovimi kodri in tiho rekla:
"Pripoveduj dalje, moj Juri."
"Ko smo prišli, »kakor sem ti že povedbl, iz grada in dobili Hasana, smo zdirjali proti Čedadu. Na 1*> tu >11 h> srečali večjo lovsko družbo. Ko smo tem vitezom {jovedali, kaj sc nam je zgcxlilo, so hoteli \io vsi sili iti na tiluho Vrhpolje, da kaz-nujejo razbojnike, a jaz Komoljt nisem hote! provzročiti novih -težav in sem ta namen prqircčil."
"IVav si stori! "
"Ali nečesa si nisem mogel naz-tohmčiti. Tisti divji menih jc prišel peš skoro ravno tako hitro <b Icrvske družbe, -kakor jaz na Vihri. Nikdar ne poaabBm divjega (ogleda. s katerim me jc motril, ko sem viteze nagovarjaj, naj .puste razboj rnke pri miru."
"Ne »vem zakaj. Jivri, ali tega me-nilta *e bojim, tabo šc .najina nesreča." je šepnila Katarina in stisnila Jurja ik sebi-
"Ne bo} sc, Katarina, faz se ga čisto nič ne bojim, a<U zaničujem ga talko, da hi ga najraje pohodil, ka-k«*r kako ostmtno golazen."
"In kaj jc bilo dalje?"
Juri jc dvignil glavo in ix^klck-titt nai Waarno, na 'kateri jc cbslej sedel. S srečnim usmevom je nadaljeval, držeč Katarino za obe roki:
"Potem sem prepustil blaznega l»evca VidaLi in tvojega strica Ga-lengana) lovski družbi, da poskrbi t.? nju. in sem dirjod s 1 lasa'tom semkaj Tik preti čedad^hni zidovi n»e je zapustil Ka-san in tako se je zgtKfilo, da sem satn prišel v mesto in do svojega ljubljenega dekleta."
J-iw-i je poskusil prijeti Ka-tarino za glavo, da bi jo poljubil, toda ubranila se ga je in držeč ga za ro ke uprasala:
"Kaj te je Hasan zopet zapustil?" .
"Zopet," je na (kratko odgovoril Juri, nc da bi prav vedel, kaj je re-kel, ker je kakor zanuknjem obču"-tloval deviški čar in žensko loixjto svoje ljubice.
"A zakaj te je Hasan zapustil?"
"Ne vem." Jtirr je poljubljal Katarini roke in pri tem mu je bilo le malo mar, zakaj ga je Hasan dnugič zapustil.
"Ti niti uprašal nisi, zakaj te je tvoj suženj zapustil?"
"Mislil sem samo nate, moje sJadlo dekle," je odgovoril Juri, "sicer pa sem se bal, da bi pri no-vem razgovoru moral HasanU sc enkrat roko zlomiti, zakaj to vem, da bii mi ne povedal, »kam gre. Hasan je moj suženj, ali tak, kakor maček v mojom graxiu; moj je, ali jaz nisem njegov gospodar."
"in ti sc r.e bojiš, da sc ti Haran izneveri'?" ,
"Bojim se samo, da se mi ti kdaj izneveriš,'' je vzkliknil Juri in objel Katarino z obuntu rokama ter ji vroče poljubljal ustne vn oči, lica in base.
"Ah Juri," jc dihnila Katarina, kateri jc ikri zalila lica, "saj sem ti rekla, da ljubim samo tebe. Pusti me. Al? ti mar ne zadostnvjc moja ljubezen ?"
"Ali nimaš ti, moja Katarina, nikdar nobene druge želje, kaikor da bi se vedno saiuo ljubila kakor zilsaj ?" Tiho, s prikupnim glasom je Juri šepetal vnovič zardevajoče-mu dekletu to ui na sanje na uho.
"Ne, moj lepi Juri," je s jxmdar-ikotn otlgovorila Ktitarina- "Druge želje trtmun; kaikor <la me lj.ubiiš. Kaj naj si tudi želi uloga sirota?"
Katarina se je zdaj nagnila sama Ik Jurju in ga naglo poljubila, ko j nato pa skočila s svojega sedeža in veselo it) brezskrbno smeje >tekla na drugi konec sobe, kjer so na oknu cvetele rože. Utrgala je nekaj cvetja in ž njim obmetavala Jur ja, ki se je kakor deček radostno |Kxi:t za njo j» sobi, dokler je nt ujel in jo pritisnili na srce ter jo obsul s poljubi, ki inu jih jc Katarina vračevala zdi huje pri tem. "Jaz te Ijiubim. Juri, jaz te Ijnubim."
Ko sc je zmrač'o, je prinesla služkinja luč v sob>. šele zdaj sta Jim* in Katarina kaikor onemogla od [kljubovanja izpustila drug dni-gega './, rok in zaoeh govoriti o dru-g li stvareh.	^
(Dalje prih.) _
\Vilsh:jrjcva književna dravžiba ima v zalogi vsa socialistična dela, kiair se jidi jc kedaj izdalo. Pišite za cenik. Wilsbire Co.. joo William s*. New York.
Nekaj mislij o vladanju držav.
(K novi volilni reformi v . AvstrUU
Piše dr. SI.
\ pritličju, v onem deht, kjor stanujejo delavci, t. j. ljudje, ki živijo iz rok v usta, je jiostalo v novejšem času tntdi v Avstriji nemir-no. \r Klusiji so lani in letos v pritličjih pr»>st'.<rH' razsiijala; skoraj je šlo vse gorenje prebivalstvo v z trik. Avstrijski cesar jc star mož; njegova širyj družic® jc v skrbeh za življenje v I. nadstropju; kato-lwkeimi duhovnsku ter grofu sc tudi koža jeii. Ljudje v pritličju nočejo več toliko prebiukov mojega <lela odrta jat i v nadstropja. Velikanska tehnika zdbjšnega čabti omogoči [proizvajanje, ki vse ljudi lafltko nasiČa, o4>Uiči ter z drugim potrebnim preakrbljujc; profiti, ki jih vlečejo iz vladanja in stem Lz -jx)-sesti pnirvajajočih sredstev pre-bJvak-i najdstmjiij po izkoriščanju nlais, delavcev, — so tako vidljivi, da že skoraj ktncfeu oči odpirajo. Ljnildj brez posest-i je vedno več. Ti zgubljajo s aaisom podedovano bojaizen pred božanstvom, čast en je čezmaravnih chilKrv. Nimajo nič zgiBbyti, kaikor verige. — pridtiljiti pa vse. Teh ljudij »Iušcvtio življenje postajla drugo. Skrbeti imajo v budili najorib za vsakdanje kosilo, iu [»amet se pri njih razvija, sveto-
vi čustvovanja se uočfjo. Ti ljudje se .hočejo tudi učiti. Ti nimajo re-spekla prod nobeno avtoriteto, obla-stjo. — FabrSka, trgovina, sploh novodobno gospodarstvo daje več ljudem pri Id ko dela, zmsKiakov. Do-stl vcČ sc jili zareja. Vsi ti hočejo živeti. Zemljišča sc ne tla'jo pomnožiti. V Ivin II. nadstropju stanujoči .ljudje jjosedajo dosti zcanlje. Kttoir iana zeanljo v svoji moči, ima ljudi m njej. Kapitalisti pi urejajo svoje proizvajanje tako, dal sc pravi: milijon srajc v skladiščih, zraven pa milijon nazih hrbtišč. V I. in II. nadstropju stanujoči ljudje so sc dobrega preobjeli; njihovi otroci so navadno za nič za na-j»nio dUsevno delo; za ročno sploh niso bili -nikdar. Živijo brez dela razkošno, zapravljivo, ko je včasih reva med inaso velika.
Naša dru/d>a dobila je ix> novodobnem gospodarstvu nove Ijudi-Tl se zovejo proletaroi. Označili smo jih zgoraj. Ti ljimlje nimajo nič, kar bi jih vezalo na zdajšnje državno življenje. Ti si mislijo drugo gospodarstvo. Misli istih so usredotočonc aa pridobitev boljšega življenja, ki jc zdaj za večino pro-le tarče v jKisje. Vsakdamji kruh jc negotov za vse, ki ne posedajo koj, zemlje, aH hiše in v njej dobro ido. če obrti. Ti prebivaJci pritličnih prostorov državne hiše so iaihko-uauljivo nemimi, a so tudi nevarni. Teli tudi katoliški duhovnik ne more krotiti, ker mu <ne verjamejo več, ker so njegove nauke "vrgli med staro šaro. Te ljudi le šc stra-hujejo kartoni iu glad, če niso preskrbljeni 9 (kruhom za dalje trajajoči od|*>r. (Glej Rusijo v preteče-nein letu.) In na kmetiji se tudi nekaj giblje, kar hoče ustvarjati samo, svoje ljudi. Zadruga postaja kmetu najboljše sredstvo, tla si vzdržuje kmetijo in da si zboljša življenje nn njej. Pro zuujaluc zadruge: mlekarne, mesnice, zadruge za rejo kit-ret nine in živine sploh, zanlruge za skupno obtlelovonjc j)olja, izlx>ljša-nje istega, in zraven kotnsumaic zadruge, se širijo po vsem svetu na kmetijo. Zadruge pa stvarjajo sa-mosvoje (kmete, ikri se hočejo tudi Mami vladati, ki dnizih vlad nad sabo ne str|>ijo. Zatliruga vodi v sa-movbdo.
In tako se tudi v avstrijski državni hisi ne živi brez skrbi v gorenjih nadstropjih. V prvem nadstropju jih je skrb za ohraiHev vlade. Tam uvidevajo, da so sovladarji v driv-gem nadstropju razjven (katoliškega <lulK)viiika prišli pnavziaprav ob ves it|)Hv med maso l.indstev. \rele]»o-scsttiiki ne morejo več gospodarit', ker se niso nič učili, in za morejo le kmetovati z brezplačnim tlakarjem. \" tretje?]j nadstropja! stanujoči uradniki in vojaki hočejo tudi dobro živeti, — državna blagovnica nc more venomer več in več dni at i. Pra<va aadmoljnost nc vlada med njfmi. In teli uradnikov jc vodno
več. Na Kitajskem pride j eden u-radni/k na 30 tisoč prebivalcev, pri nas dvajset in več ntnadnikov na 10 tisoč ljudi. Neka vrsta uradnikov je 1 izpostavljena negotovostim zavije«-11 j a, kakor hitro <v prveni nadstrop, ju zguibijo vajeti iz rok'; lc ti se kmČevito liržijo vladarjev v prvem nadstropju iu so tudi dobri prijatelj? katoliškega duhovnika in Vojoh ka. Vsi ti trije so mogočan aparat, s katerim strah'ujC7T>4mdje v orvem n^dstr(;>pju ljudi v' prrtH^nih jrro-storili.
(Dalje prihodnjič.
Atli ste že čitaili "Progress V novi socijalistični čeiftletnik? Stane^ 1110 deset centov* na leto in vsak so-x cijoilLvt ga jc dolžan naročiti. List urejuje Gaylond Wilsbire. Pišite za naročilue karte. Progress Publication Company, -kki Will Lami st., New York.
POZOR ROJAKI)
Podpisani ntr/nanjam rojakom v La Snllo in okolici, da izdelujem vse vrste moško obleke po najmodernejšem okusu.
Za obila naroČila so nojtoplo-je priporočam
VICTOR VOLK, krojač,
838 ith 8t.	la balle, ill.
^t »»ttttttt-ttttttttttt«*^
PHONE 413 +
LO
0V 6M-O0* <y$EL ;
j	wisconsin *
*
tk	T
Jj	Dvorana za društvene si je £
*	in veselice. Popotniki ilo- * a	bro Hošli. PoBtrelba s sta- *
It	novanjem in hrano. *
*	*
*	24 Union Street. J
I KENOSHA,
wise. I

ajwnrmmmmwwmttrmg
^ MODKHNI FOTOGHA- 3
fi(:ni atklije £ L. Hagendorff. ^
^ Vogul Heed in Oregon ul. ^ ^ V MILWAUKEE, WIS. 3
^ Znižane cene za poroč- ^ nc slike.
^iiuuiUiiiiiuamiUiUiUiiiR
NAJEMNIK & VAN A,
Izdelovalca
aodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
62-84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Wilshairjevn književna drn/.ba »na v raiogi vsa socialistična dela, kur se jih je kedaj izdalo. Pišite za cenik. Wilsbire Book Co., 200 William st„ New York.
$9.85
Za dobro volneno obleko ali površnik.
I'riHtala se vum bode. jknkor da jo izdelano po naročilu in meri V zalogi imamo tudi na stotine dru- f zih raznovrstnih oblek oil $7.T>0 <lo $20 in vani jamčimo, da za to eeno ne dobite lioljega blnga nikjer v mestu. Velikost, harva in moda vsih vjst na izbiro. Pridite in poglejte.
h ING (§
Vogel I8th St. in Blue Island A.
JELINEK in MAYER, lasnika.


o LAS 8VOBODB
Lev Tolstoi:
Mojo verstvo.
Poslovenil Ivan Kaker.
Tej četrti zapovedi sledi peta (Matevži V, 43-M8) : "Slišali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bližnje ga in črti svojega sovražnika (pretok Jerenn. 17—18)- Jaz i« vam pravim: Ljubite svoje sovražniku, blagoslavljajte svoje prekliirjeval-ce; storite jim dobro, ki vas sovražijo; prosite za one, ki vas žalijo in preganjajo: da boste otroci svojega očeta v nebesih. Kajti on pu sti soltice sijali na hudobne in dobre, in deževati na pravične in kri-vione. Če ljubite le one, ki vas tijm-bijo, kakšno plačilo boste prejeli!' Ali ne delajo tega tudi cestmdnarji t In če ste proti svojim bratom prijazni, ali je to kaka jx>sabna vaša aasluga? Ali ne delajo cestniuarjl ravno tega? Zato, bodite popolni, kakor je vaš oče v nebesih.'
Te besede so se mi sprva zdele Jcot nekako pojasnilo, dopolnitev in povdbrek, skoro bi rekel pretirava, nje 'besed: 'Ne upirajte se hudemu I' Ko pa som priprosti jasni smisel vsakega stavka posebej pogodil, domneval som istega tudi tulkaj. Zadnje besede, ki se ponavljajo prt evangelistu LuDcežu, da ne dela lV>g nobenega razločka meti ljudmi in da vsem dobrote izkazuje ter: "Via se naj vsledtega tudi drugi rav, na jo po IV) gu in ne delajo med seboj nobenega raizločka. kakor to delajo jiogani, marveč da se itiaj meti seboj ljubijo in vsenn v jednaki meri dobrote izkazujejo" — te besede so bile jasne, zdele so se 1111 (kot pojasnilo in potrditev nekega pravila ali natika. Toda dolgo časa nisem mogel priti na to, v čem ta nauk sam obstoji.
Sovražnike »naj ljubimoT To bi bilo nekaj neanogočega. Kvečjemu bi bil to eden onih krasnih izrekov, ki se smejo smatrati le kot nnavni vzor. po katerem sicer hrepenimo, a ga ne dosežemo nikdar. Sovražnika ljubiti se ne more — moremo se samo vzdržati, <to <11111 ne Škodujemo. Kristus ni zahteval ničesar ne^ irn>gučega. Sicor pa leži nekaj dvoumnega že takoj v prvih verzih, kjer sc primerja stara jiudovrfka po. stava z novo: "rečeno Vam je bilo, črtite svoje sovražnike..Na drugih mestih navaja Kristus isti-nite besede iz Mozesovih knjig, to-, tki tu/kaj rabi l»csede, katerih i>rl Mosesu ni najti.
Cerkvene razlage mi tudi tukaj, kot pri vseh »nojih prejtšnih dvomili, niso dale zaželjenega pojasnila. V vseh razlagah se priznava, da v Mozesovi uostavi ni besed: "rečeno vam je bilo, črtite svoje sovražnike''; a ta oči vidna .napaka se nikjer ne raztolmači. Govorjeno je \e o tem, kako da je teško ljubiti svoje sovražnike, — hudobneže, — in Kristusove besede se večkrat popravljajo in prenarojajo.
Pravi se, da svojih sovražnikov ne moremo ljubiti; mogoče je s® mo to, da jim hudega ne storimo niti ne želimo. Med drugim se uči, da se svojim sovražnikom moramo upreti. Ta čednost sc vsestransko razpravlja, iti konec vseh cerkvenih razlag je ta, da je Kristus — ne ve se, čemu i« zakaj, — napačno natve-del besede iz Mozesovc postave in pove<fcal veliko krasnih, v jedru pa praznih in ničevih besed, ki so za jjraktiono življenje nerabne.
Zdelo 5emi je, da to ne more b ti. Ta peta zapoved mora imieti ist( jasni in določni smisel, ki se roahaja tudi v prv'Jb štirih zapovedih. In <!a bi ta sani sel razumel, poskušal sem si najprej pojasniti pomen l)c-sed, s katerimi se je Kristus baje napačno Sklicevat na postavo: "rečeno vam je bilo, črtite svoje sovražnike". Kristus nc .navaja brez vzroka besed postave: "Ne ubijaj, ne prešestuj* —. in pastavija temu nauku nasproti svoje besede. Ce se ne -ve, kaj je razumeti pod besedami, vzetimi iz Mozesovc postave, potem se tudi ne ve, kaj predpisuje on.V razlagali se jasno pove (sploh se TomoIČati ne more), da navaja Kristus besede, ki ne stojijo v postavi ; ni pa pojasneno, čemu je to storil. Zdelo se mi je, da je trefoa
najprej razložiti, (kaj je nameraval Kristus1 steni, da je rabil besede, 'ki niso v postavi. In uprašal sem se, kaj pač pomenjajo besede, ki jih KrisbUs nepravilno rz postave navaja. Povsod poprej, kjer se je Kristus sklicovta'i na postavo, je navedeno le eno pravilo stare postave, n. pr.: "Ne ubijaj, ne prešestuj, drži svojo prisego, zob zia zob", —• in jo navedi" tega edinega predpisa, sc obrazlotži tennu'odgovarjajoči nLduk. Tukaj pa sta navedeni dve pravili, ki sta1 si v svojem bistvui nasprotni: "Rečeno vam je bilo: ljubite svojega bližnjega in črtite svojega sovražnika" — tako da bi oči-vidno »naj skazila kot podlaga za novo postavo razlilka med obema predpisoma! stare postave gloile bližnjega in sovražnika.
In da bi še jasneje razumel, v čem ta- razlika obstoji, sem sc upra-šal>: kaj pomenja pravzaprav bese-da "sovražnik" v jeziku evangelija ? In s j>onK)čjt> besednjakov sem sc prepričal, da znači beseda "bližnji' v liebrejščitii vedno le Hebrejca (Juda ali Izmeti ta). Tak pomen besede "bližnji" se nahaja tudi v evangelija* tam, kjer jc navedena prilika o usmiljenem Sainaritanu. Po mišljenju hebrejskega pisano-utka, ki upraša: ' KJo jc bližnji?"
—	ni bil Samaritan njegov bližnji. TitiJi v knjigi "Zgodovina ajx>sto lov" je |*tvedauo, da "bližnji" to isto pitne n j a. V jeziku evangelija p »menja "bližnji" — "rojaka", to rej človeka, ki spada k enemu in istemu ljudstvu. Iti zato sem mne nja, da žnači nasprotje, ki ga postavlja Kristus rra tem mestu z besedami: 'ljubi svojega bližnjega' in črti svojega sovražnika" — razliko med rojakom in tujcem. Uprašal sem se : Koga smatrajo Judi za svojega sovražnika? — in našel sem. da je moje domnevanje pravilno. I le seda "sovražnik" se rabi v evangeliju skoro vedno v smislu ne o-sebnega. pač pa splošnega narad-negtv sovražnika. (Luka I, 71 in 74: Matevž 44; Marko 12, 36, Luka Jo, 43 itd.) Jedninta pa, ki se v izreku: "Črti sovražnika" rabi, ini še bolj pojasni, da je tukaj govor <> sovražniku naroda. Jednina pomenja vse sovražne narode skupaj. Pometi sovražnega ljudstva jc v staram testamentu vedno izražen v jednini.
Kakor'hitro mi jc bilo vse to jasno, odpadle so vse teškoče: Čemu in kako jc Kristus, ki je vendar poprej vedno le resnične besede iz po. stave navajal, tukaj navedel naenkrat besede: "rečeno vam je bilo, črti sovražnika" —, besede, katere niso bile nikdar izgovorjene. Treba je besedo "sovražnik" umevatt le v smislu skupnega narodnega sovraž-nika, besedo "bližnji" pa v smislu "rojaka", — in vsa nejasnost izgine mahoma. Kristus govori na splošno o p.Tznierjtu nasproti narodnemu so vražnJku, kakoršno je p) Mozesovi postavi Hebrejcem predpisano..
Vse one točke, ki so raztresene po raznih knjigah svetega pisma in ki zaukaau'jejo tuja ljudstva tlačiti, izkoriščati. j>dbijati in pokončava*i,
—	zdruižttje in pove Kristus v eni sami besedi: "Črtiti" ali "sovražiti", torej: "sovražniku vse hudo učini-ti". Iti nadalje pravi: "Rečeno vam je bilo, ljubite svojce (rojake) iti sovražite narodnega sovražnika; jaz pa vam pravim: ljubite vse brez razločka narodnosti." — Kakor hitro sem to na ta način razumel, od padla je sama od sebe tudi druga, še večja teskoča, namreč: kako jc umestiti besede "Ljubite svoje sovražnike". Osebnih sovražnikov tie moremo ljubiti. Vendar pa lali/ko člane tujega ljudstva ravnotako ljubimo kakor svoje lastne rojake Zdaj mi je bilo popolnoma jasno, da hoče Kristus z besedami: "rečeno vam je bilo: ljiui>i bližnjega in črti sovražnika — jaz pa vam pravim: ljubite svoje sovražnike".
—	povedati to, da smatrajo navadno vsi liudje le svoje rojake za "bližnje", tuja Ijtid stvta pa za "sovražniketer da on tako razumevanje prepoveduje. On pravi : po postavi Moze sovi se Hebrejci in Nehebrejci sbrogo ločijo, in zadnji veljajo za sovražnike naroda (hebrejskega) ; toda ja® vam rečem, da te razlike
tie smete delati. In potem pravi: "Pred Pogom so vsi Ijiudje jednaki ; vse ljudi obseva isto solnce in vsi so deležni blagodejnega dežja; Bog ne pozna nobenega razločka med narodi in vsem deli • jednakc dobrote; in 'zato bi si tudi vsi ljudje nvorali biti med Seboj dobri, ne glede na razliko narodnosti." (Dalje sledi.)
Alko pišete "Wilshire's Miuigazimi" za naročilnc karte, tedaj lahko pridobite deset novih socijalistič-nih glasov za bodoče volitve. Na-roonina znaša <kset centov na leto in vsak socijalist je dolžaln širiti ta listi "Sample" številke zastonj. \Vil shire's Magazine, 200 William st., New York.
Javna zahvala. Predragi gospod Collins M. I. Eni par besedi hočem z Vami govoriti in mojo hvaležnost Vam odkriti. Jaz Marija Terselič se Vam iz celega mojega srčni lepo zahvaljujem za Vaše ozdravljenje, ker sedaj sem popolnoma' zehava. Srčni {»zdrav
Marija Terselič, 944—4th Str., La Sedle, III.
JAVNA ZAHVALA.
\'sem mjakom, zlasti pa fanti »111 iz Cherry, se tem potom najtoplejc zahvaljujem za njih tako innogo-brajtni obisk, s ikaterim so me 1 Kičast i li o velikonočnih praznikih. Naj mi cenjeni obi&ovailci bkigx> voiijo opn»stiti, ako jim radi preobilnega dela nisem mogel tako po* zorno postreči, kakor bi sam rad. Plroseč še nadaljnse naklonjenosti, zagotavljam, da se 'bonu budi vbodo-če potrudil in vse storil, da s voir cenjene goste visestttm^ko zianlovolj itn.
Z ibratslkim "Na alar!" in na "mnoga leta!"
Valentin Potisck. La Salle, 111., 3. aprila 19°/
Ali ste že čitali "Progress", novi socialistični četrt letnik? Stane samo <k-set centov na leto iti vsak so-cijtuliist ga je dolžan naročiti. List urejuje Gavlord Wilshire. Pišite za naročilne karte. Progress Puhli cation Company, 200 William st, New York.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako eeud parkrat uariba z
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero ho rabi v mnogih deželah proti reuinutizmu, seiatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji. o bolečinam v prsih, proti 'T* gluvo- in zobtdxilu.
V vseh lekurnali,25 in ^Ir 60 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
US Pearl St.	New York.
Emil Rachman,
580 S. Centre Are , Chicago.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROOA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PHEVOZKA DRUŽBA.
New York v Avatrijo čoz Tlavro Hasol. Veliki in brzi parobrodi.
Lo Provence La Savoie.. .
.... '10.000 H P .... 22.000 H l'
La Lorraine ..........22.000 HP
La Touralne.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pauoikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki od plujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State 8t, New York.
MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medowh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Saric, agent na 210—17. cesta, St. Louis, Missour.

»
I
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odejo, klobuke, srajce, kravato ali druge važne rtiči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj so og-lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorito v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
ter	--
ji najnovejši modi in nizki ceni. jt
Jl?KIJ MAMEK, 581 8. Centre Av«.
biizo 18. ulice Chicago, III.
3 S
h

G-
'9
e
M. A. WEISSR0PF, M, D,
- ZDBAVNIK iN HANOCELNIK -
885 Awhland Ave., Chicago, III. • tel. canal 47fi
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.^10. ure predpoiudne A14 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.-8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
uro dopol&dno dotna in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEI8SKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

rjemu pustIS od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogočo so ixipolnoma zdrave zobe? l'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 liLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438,
izdeluje društvene znaku, gumbe, zastave in drugo potrebščine.
Wilsharjeva književna družba ima v zalogi vsa socialistična dela, kar se jih je kedaj izdalo. Pišite za cenik. Wilshire Bodk Co., 200 William st, New York.
Pozor!
PoEort
Slovenci.
"Salon" 7. MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstno naravne pijače— najboljše iu najfinejše nnijske smodko. Čedno preno£iS£e za nizko ceno.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Potniki dobe Postrežba točna in Izberna.
Martin Potokar, 964 S, Centre lie, Chicago, III.
$ Hermanekove želodečne § mm kapljice. ^
^ Najbolje sredstvo za vs« želodeene neprilike, kokor nepre-(P) izguba teka, slab okus v ustih. zabasanoBt in ščipanje,
Vzeti jib je vsak dau trikrat, pred jedjo, in sicer £ r majhni žličici za čaj s polovioo kozarca vode. JSf Cena 50o; po pošti 55o.	Pošljite poštne znamke.
Jr
I J.C.HERMANEK,
lekarnik.
3 %
§
585 Centre Aye. Chicago.
4
QLAB 8V0B0DB
"Glas Svobode"
[The voice of Liberty] WEEKLY Published by The G1m Svobode Co 669 Loomia St. Chicago, IU.
EaUf*4 the Port OfNoe at Chicago, IU., M Baoood CUu Miiur.
•atxcrlption »1.60 pf ysar.
Advertisements on agreement.
Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik*. "Gift« Svobode" tilde vsskl ■ velja xa AMERIKO:
um celo leto........
u pol lete .........
ZA
a oelo leto
u pol let« ......................I
Naslov za dopise in poailjatve jo 4Gla« Svobode'
669 Loorais St. Ohioaoo, III,
.......II JO
...............7®o
EVROPO:
............kron 10
............kron •
Dopisi.
Oonemaiugh, Pa, i. aprila.
Tdkajšno mladcu i ško društvo "Danica" štv. 44 S. N. P. J. je ime k) v (pondetjek 1 trt ve 1. aprila -veliko, dobro obiskano veselico, združeno z razvitjem novo nabavljene društvene zastave. Ko je zastara zapla. podala v znaku, zapel je pevski zbor "Bled" ono natvdušujočo, slehernemu Slovencu znano pesem: "Zastava že razvita jc", s čemur sc je slovesnost trenutlka še bolj povzdignila. Ko so zadnji glasovi te junaške pesmi potihnili, je navdušeno občinstvo z dolgotrajnim plo ska njem izrazilo svojo aahvalo pevskemu zboru za iaborno, krasno pe. t je. Potem je stopil na govorniški oder somišljenik Mike Štrukelj tei v vznesenih besedah pojasnjovar pomen in namen zastave za naše tiruštvo. "Ta zastava" — pravi — "miaij1 bo v kino znamenje našega bratstva; naj nas druži vedno in po* vsod; potti njo se bomo zbirali v bridkostih ki težavah, v veselju in radosti; zastava naj nas vzpodbuja k vztrajnemu delu, tk» «ve omagamo v bojiu m naše pravice 1" — Govoril iko vim izvajanjem jc sledilo burno odobrajvamje in ploskanje.
Pri veselici je bil navzoč tudi predsednik S. N. P. J., brat Jolm Stonič, ki se je po svojih opravkih ravno v tein času tukaj mudil. Tudi on je i*rijel za 'besetlo in v svojem govoru naglasa1! lep napredek S. N. P. J., vkljdb temu da jo njeni sovražniki (kateri se dobijo tudi v na, ši okolici, — opomba pisalčeva) vsestransko mniKidajo; a premagali je nc bodo nikdar, ker je zgrajena-na trdni skali — na napredni, svobodomiselni in adnatvi podJagi, — in (ker so velika -večina članov zavedni možje, ki ?o že davno spozna, li spletkarjenje iti pravde namene naših sklepnih nasprotnikov, hlepe-Čih le po nadvladi in zatiranju vsake svobodne imisli.
Pri veseliici je sodeloval hrvatski toanburaški klub in nam predknbct godbeno zabavo. Udarjal je izvrstno in tako vztrajno, da pliesaželj-rittn (udel^žnSvom nikdar ni bilo dovolj. Pari so se veselo stikali, in vseobča radost je vladala na veselici. VeseJica je uspela nad vsa pričakovanja.
Zato se čutim dolžnega izrekati v imenu* mladeniškega društva "Da niča" maj toplejšo zahvalo vsemu slavnemu občhistvh, ki je s svojo obrtno udeležbo najbolj pripomoglo, da jc bil uspeh slaivnosti tako sijajen; nadalje pa še posebno zahvalo slavnemu' pevskemu zboru "Rted" za krasno petje in taanbura-škemu klubu za izbomo godbo. Največja zahvain gre tudi somišljeniku M. Štruklju, ki se je res vsega žrtvoval na korist veselice.
Vsem skupaj kličem še enkrat: čast in hvala, ter 'le želim, da bi še twdi za natprej ta/ko delovali v bratski slogi in se medsebojno podpiral! po geslih: "V slbgi jc «tioč!" in "Vsi za enega — eden za vse!" In zmaga bo naša.
Frank Podboj, predsednik društva "Danica".
nos t, izreči svojo toplo zahvalo g-Jobti Prešernu in-njeeovim prijateljem pri Exebition godbi v Am bridge, Pa., kateri so me dne 1. aprila, 11a dani mojega odhoda v Chicago, počastili s svoj mi obiskom ter mi priredili nekoliko veselih uric. Živeli I Objednem jim tudi naflnanjam, da z ozirom 11a položaj naših prijateljev .iu sodrugov pri "Glasu Svobode" v Chicagi ni vse tako. ka'kor sc je govoričiflo Ambridgc in okolici, in kakor so pisarili razni škodoželjni listi. Vsf smo vesel1 in dobre volje, in besni krik iz fbrškega tabora nam niti najmanje ne skali tega. Bratski pozdrav do prijateljev v Ambridge Pa., in do vseh sodrugov in sodru gin j v Ameriki.
Mary Katnbič.
Wheelrngcreek, O., 21. marca
Na.Šo tukajšno slovensko naselbi. no je dne 14. marca zadela velika i>esreča. Kakor je -bilo čitati že ,po časnikih, je velikanska povoden j ■poplavila vse daleč na okrog. V ne katerih hišah je stala voda po šest Čevljev visoko in še čez. Uničila j vse pohištvo, j est vine in druge gospodarske potrebščine. Nekateri ni majo niti obleke in tudi ležati ni ma-jo na čem. Koliko je nedolžnih otročičev, katerih nc morejo stariši še za silo obleci, ker tudi sami nič nimajo, — in koliko je takih, ki mo rajo Lačni Okrog hoditi! Umevno jc, da so v takih razmerah, vsled ne zadostne obleke in hrane, pritisnile tudi raznovrstne bok*zni in da- nmp go iljudij pomrje.
NajobčiUnejšc je prizadela ta |x>-vodenj nas Slovence, ki so v tukaj Sni naselbini večinoma sami reveži brez premoženja.
• Eden naših rojakov moral je pn hudem nalivu iz svojega stanovanja prenest' sedem svojih otrok čez vodo na varnejši kraj, osmi, ki jc že malo večji, [»a je plaval za njim
Strah, ki ga je povzročila |k>vo-denj, je bil tak, da se ne da popi stati. Povoden j je sicer ponehala, a revščina je ostala, in ta prihaja še čedalje večja, ker ni kaj jesti in ker jrh vsak dan veliko število na novo zbo«i.
Sedem slovenskih družin živi sedaj v veliki bedi. Voda jim je odnesla vse imetje in nimajo s čem kuhati. Nekateri v drugem nadstropju stanujoči so po več dni živeli samo ob črni kavi, a še te nI brk> dovolj in pili so jo samo en. krat na dan.
Dolgo bomo še pomnili to veliko katastrofo, ki jc učinila toliko gorja meti vsem prebivalstvom, a naj več med1 revnimi Slovenci. Pravijo, dat že -'3 let ni bilo tako strašne po-vodnji.
Upam, da se bodo našli med oni-tnfc rojaki, ki živijo v srečnejšem položaju, taki. ki imajo odprto srce in odprte roke za v bedi živeče brate.
Frank Sadar.
Chicago, I1L, 6. aprila. Podpisan« čutim prijetno dodi-
Oiicago, II!., 8. apr.
Trije patrijarhi pišejo v Atner. Sk>v. št v. 17 to-le: "K sklepu naj še omenim, tla vlada med katoliškimi Slovenci največja slojra." — Glejte si no. kaka- vzorna sloga vlatla med katoliškimi Slovenci v Chicagi! KcdO bi si bil mislil! A resnica je, da vlada med njimi najčrnejša zavist it* da bi radi drug drugega požrli. Ni mi treba še posebej nagla-šcvati, dtv jc skoval oni dopisek v Ani. Slov. naš. atek Sojarčck, ki v svoji katoliški ljubezni kar gorijo za dušni blagor vseh nevernikov pri Narodni Jedhoti, — ter da so pod ta dOpis svoja častita imena imenovani trije stebri katoliške cerkve le pristavili, ne da bi se v čem drugem kaj -pregrešili. Da ic tetnu tako, dokaze, že to, da stoji mesto: "naj še omenimo" (ker so trije pod-pisani), Je: "naj še omenim". So jar je seveda v naglici to prezrl in pomotoma tako zapisai. lax bi tega niti ne omenil ne, ker se skoro res ne splača', na talke bedarije odgovarjati.' A kar me zanima, je to, ker se iz tega razvidi, na kak način nastajajo dopisi v Am. Slov. Duliov-nik jib sestavi in spiše, podpišejo jih pa drugi. In potem romajo taki
dopisi v Joliet, in Am. Slov. jih z rtaijvečjim veseljem priobčuje kot suho zlato in- bobna v svet: češ, glejte, kako se verno katoliško ljudstvo zgraža nad "odpadniki"! Dočim je resnica, da se veliki ve-čini tistih, ki se sicer sc driijo za duhovsko suikmijo, a1 v ostalem so si obrani'li treznost in hladen pre-awlarek — oni humbug že kar studi, -ki ga uganjajo nekateri duhov nilki zadnji čas z vero, katero na tako predrzen in hinavski način izkoriščajo v boju proti S. N. P. J.
Nadalje piše Sojar: "Naši verski nasprotniki sicer kričijo in besnijo, a to nas nič ne plaši." — Zopet ve lika laž in hinavšcina! Kcdo bolj kriči in "besni kot ravno vi?! Saj v svojem besnem sovraštvu že prav ne veste, kaj bi si v svoji hudobiji še izmislili, tla bi jednoto uničili. Vi sc obnašate tako, bukor ob-noreli otroci, tako da ste prav smešni videti, in mi, katerim Vaše grožnje ne morejo nič škodovati, imamo pri tem najlepšo zaliavo Torej le skačite še naprej in pre vraČujte kozle! Mi svobodomisleci smo le radovedni, ktiij bi vi, farški kimovci, počeli, če bi Vam kako lepo noč zginil Vaš duševni oče Sojar. brez katerega ne morete niče ?ar ukreniti. Saj to je pri sloven, sfleih duhovnikih v Ameriki prišlo že v modo, in bi ne bilo nič čudne ga, če tudi Sojarju pridejo take muhe v glavo! Poštene člane odgovarjati od aaaših poštenih društev in ljudi obrekovati, — to znate dobro, a za kaj drugega ste pa nespo sobni.
Dalje k k basarijo: "Čim bolj bodo napadali (namreč ipi I), tem bolj se bonio mi združilli iti tem bolj se lx> okrepi !a rt!3tša moč." — To se da veliko bolj na nas obrniti. Kajti nc nit, ampak Vi napadate nas, in VI ste tn:di začeli, a boste tudi prane buili; kar storimo mi. je jedino to. da se branimo ureil Vašimi zlobni mi napadi. In ravno Vaši napadi so največ pripomogli, da smo se mi šc tesneje združili in da naša mpč ra-vte. Tukaj ste enkrat nehote resnico povedali, le stranke ste zamenja li: namesto nas, pa ste imenovali selie. — Ali vas, ki prodajate svoja imena farju, res ni nič sram? Pra vite (oziroma j>išc Sojar) : "Ml smo složni, duhovnik je z lupni in m si no z dnliovn kom in kfcdo nam more priti do živega?" Kes, Sojarju mora že huda presti, da si s tako reklamo skuša pridobiti privržencev ter sam -^ebi detoti (x>gum! Sojar, ali Tvoje m«xi že pešajo, kci hočeš s temi besedami svoje jk*1-rejmikc navduševati za slogo, da •naj držijo s Teboj? Preklicano trhla reč mora biti ta sloga, ki baje vlada v Tvojem taboru! Glej, da te same sloge ne Ih> konec! — Sc-ved'a. katoliki I. in II. razrexla so res složni med seboj! Kadar kaj zakrivijo, molčijo kakor grob. da se teško kaj zve, kaj se m>di v njihovem taboru. Vtki j ub temu pat še vseeno pridejo tur dan marsikake lene reči... Le se kaij pregrešite, erreste k Sojarjiu jokat in prosit odpuščenja; Sojar je usmiljen fant, rati odpusti, a za kazen* VSais jnisti par -ur kk-čati v pesku na golih kolenih. — in vi ste potem zooet očiščeni 111 smete naprej grešiti — saj se odpuščanje grehov tako lahko dobi!
In zdaj pride ua<j'epše. Sojar pise v imam treh- kalinov: "Ce pa ehicaški list (t. j. "Glas Svobode") našega duhovnika in druge duhovnike napada, je to dobro znamenje, ker tisti duJwvtiiik, katerega bi ti jvudobneži hvtUili, tisti dutfiovtiik gotovo ne more biti kaj prida." Glejte no, kako se znajo duhovniki, katerim se je kdaj kaj očitalo, pred javnostjo opravičiti! To jc tako prepričevalen < loka z za nedolžnost Sojarja, Krajnca, Klopčiča, Keržc-ta, Po<fcorška in Sušteršiča, — <Ia so sedaj vsi ljudje prepričani, da je
■\lko pišete "Wibtrire's Magazi-nu" za naročilne ikarte, tedaj lahko pridobite deset novih socijalistič-nili glasov za bodoče volitve. Na roonina znaša deset centov na leto in vsak socijalist je dotibam širiti ta listi "Sample" številke zastonj. Wil shire's Magazine, ssoo William St., New York.
vse goila, htulobna laž, kar je list "Glas Svobode" imenovanim svetim duhovnikom že neštetokrat v Obrtaz zabrusil I Imenovani1 sveti duhovniki gorijo samo za svoj vzvišeni polklic in s tožbami se ne marajo ukvarjati, ker to bi se z nji-liovim svetim stamopi ne tijetnalo! Raditega tudi nikdar niso marali tožiti na' očitanja, dasihavno so.čist i'kot sami angeljci v nebesih in sami vzor-dithovniki, kateri nimajo rta sebi niti najmanjšega madeža I To fe res sicer kratek, a jedrnat in duhovit dokaiz, ki slehernega pre^ priča. Na ta(k način sc ie pn zabitih ljiudch kaj laliko opravičiti vsakemu ničvrednemu <lidiovnikni. A to je strela, da živijo jx>lcg |x>bož-nih ovcic, ki verujejo v vsako duhovniško nemirnost, tudi pametni možje, takozvani "neverneži" ali "odpadniki", katere se 111011» žc z drugimi dokazi, prepričati. Seveda-, kdbr se čuti prizadetega in kdor ima maslo na glaivi, temu jc <lol>er vsak šc tako slab izgovor. — Torej, Sojar, Kranjec, Klopčič, Kerže in Susteršič so sami vzor-duliovniki, in sicer zato, ker je "breziverski" list GJ. Svobode ne hvali, — da bo ste vvdeli I
Zdaj pa še samo jrar besed tako-zvaiiim "dopisnikom", ki so Sojar-jn.1 posodili svoje inK.
Poglajen, ali sc ne zavedaš, da si za ušesi precej debel? Mislim, da razumeš — oko nc, Ti priho<Lnjič raztolmačim 1
Mesecu, za katerega prihajajo topli dnevi, ko se Ixxlo začela v njegovi glavi krila vrteti, — pa bi svetoval, da si omisli "L/Ufthalon", > katerim se naj i*n>elje proti .zračnemu mesecu ; tam je vedno hladno, in tam se Ti bo nemirna kri že umirila. Upam. da me tudi Ti razumeš.
Tretji pride na vrsto blagajnik brez denarja, e. Lavrič. Vam pa bi samo toliko rekel: alko hočete vdjati za slovenskega katolika, odstopite prej od "Deutschcr Bapti« sten Vcrein"-a.
Prosim, j>atrijarhi, ali jc to dosti?
Antou Duller, Iu34 W. 25. str.
Chicago, 111., 9. su|>rila.
JojiiKiie, jojnienc! Tonček Sojar je ixhichal — se jc ujidial! — u* na njegifw mesto jc stopi drugI vojščak Kristusov, Janez Kranjec. In kako jc začel! 1. Kakor Tone, kakor Tone Sojar, 3. kakor Sojat louie, 4. kakor mlečnozobi Tonček, 5. kakor Rev. v Qiicagi — itd.
Meseca oktobra f. leta bila jc konvencija K. S. K. J. v Waiuke gan, III Na konvenciji se jc med drugim tudi predlagalo, da zana-prej ne morejo čflaui K, S. K. J. jmstopiti k S. N. P. J. — Vi pišete: "lin res, vsi delegat jc naše s:av\ ne K. S. K J. so vzdignili svoje roke ter na podlagi jasnih dokazov sprejeli ta predlog enoglasno." —-Zamarete lii \'i kot katoliški duhovnik in Kristusov namestnik toliko laži raztrositi? Ali ste mar komu v >rve videli, da -so to Morili iz nO-trajnega prepričan j a. in ne vsled tem rizmo ? Ste-ii iiozahili, koliko |>arov ro*k je bilo pri konvenciji? Niiso seli celo Joiictčani izražali orotr te-n*u predlog^t Sojarjrvetmf ?
Kdor se nesramno laže, ta m vredlen, t!tu bi g:i dihur 1 ovohal!
Hočete nam predbacivsuri, da sn»i za <Mo nezmožni \*i dnJiovniiki imate sevata vsak <ltan 24. itr proste, ga časa: ni Vam trelia skrbeti za
vsakdajni kndiek, ker ga Vam pre. skrbijo revne delavske jxire, — ca zato imate jiriložnost, da splctkmte meti rojrtki in tlelatc jiovisod zdraž-be. Ko bi jaz imel toliko ča$a, kot Vi, bii Vam- več resničnih, a ne hinavskih in Jbtžnjmh, v obraz {x>vt-dlaJ. Ive toliko Vam priznam, da so res telički vsi <«ii (kaikor jih na-ziivate), ki se pustijo voditi- od no-toričnih zaj>eljiivcev, hinavcev in največjih lažnjivccv. Kcdo so ti, to boste že sami najbolj vedeli.
Uprajšahi Vas sarfno šc, kcdo je začel meti' naiiii sovraštvo sejati?
—	Ko je odlradial Tonne (menda je sprevidel, tla svoji raiogi ni kosi), pa ste začeli Vi! — NUi to res?
Pasja noga, zd!aj smo pa kaputt
G! Krajncc, ali jx>znatc neko de-kJico, ki jc v btaznici? In neko <lru-go žensko, ki ima ylctnega otrakai?
Kar se pa tiče izrazov radi vere itd., pa ni vredino odgovora. Kajti ktlor Vam to verjame, je res teliček.
Clan S. N. P. J.
Milwaukee, Wis., 8. aprila.
Tukajišna slovenska ccikcv j.e prodana. Torej zopet katoliški hum. bug. Kakor sc sliši, bo maš Lojzek, ki jo jc popflfal od tukaj v Iiit Sadie, napnarvil lep (K>b!Čck. Pravijo, tla je $2000 čistega dobička. A kje šc oni demr, ki ga je Lo;zek jxipre/ Skupaj sfehtaril za cerkev tn druge stvari. Ktlor niatia potrd la, ta ne dobi nič nazaj. — Res, ulx^i far, kako se jc siromak mhi j al in mučil,
—	pa za tako majhen profit!
V svoji novi fari La Sal-le bo zopet poskusil na ta način svojo srečo; saj ljudje imajo vedno nekaj odveč in rad-i paisejo lenuhe. Za Ixijzeka lx> torej spet ugodna prilika.
Nam je sicer žal za njim, ker jc bil fest fant in je včasih rati dal za kako pijačo: tudi stepi i smo se včasih kar |x> domače! A vse jed no mislim, da solz ne bo nikdo za njim točil.
V. R.
Joliet, III, 8. aprila. Današnji moj namen je |x>vcdati, kako se dela "politika" tmikaj v Jo-lietu, kakor sploh po vsej Ameriki, kr»dar se bližajo volitve.
Dne 116. t. m. vršile sc bodo mest ne volitve za Joliet. Naši rej ni bi i. kanci in demokratke so že pridno na delu in se z največjo trnemo kosajo, kcdo l>o lx)?j s le {mri 1 in več uspehov piidobtl za svojo stranko.
?,e ves tetlen prežijo dobro pla' eani agitatorji kakor republikanske tako denit kratske stranke na tuis volilcc pri tovarnah, kakor volkovi na svoj plen. S cigarami so silno rat&odarni in • moledujejo delavce za njih glasdvc.
Za mflvarja kandidira republikii-nec in državni pravxlnik WiHiom D. Ileise, za mestnega pravilnika Robert W. Martin, za mestnega pisarja Henry F. Sthmidt, in za mestnega blagajnika Wolf, — sami možakarji, ki pri mestnem fjo-sjxxllarstvni- rte bodo rabili nikdat * aVIcnnanov, ampak bodo kar sani? -vse komandirali.
Ti možje so torej ztteij zelo da-(Dalje na'» strani.)
"The Industrial- Rciiubl c". tlel" Ujiton Sinclaira, izhaja zdaj v "Wilsbire's Magazine". To tlelo >e nxma razširiti. Pišite šc danes za "sample" številke in deset naročil-nih kart. Naročnina lista je deset centovr na leto. Wil shire's Mapa-zine. 200 William st., New York.
?? ALI ŽE VESTE ??
Dne 21. aprila 1907.
drcitro "NARODNI 7REZT itr. 39 ? Chicagi S. I P, J,
Veliko slavnost fnvS°
utrujeno i tloveaalm r«ivit|em draalTwa* laatavc.
Slavnost so vrei v £eSkO*amerlikl dvorani, 590 \V. 18. cesta med Laflin in Loomis str.
-NaatapUl bodo llavaoatal |*vor«lkl.-
Poleg izbrane godbo »o objubili svojo soudeležbo tin] i razni pev» ki zbori. Slovenska društva bo vabljena, da so korporntivno udeleže slavnosti.
Za dobra po«tf*bii ,krl>l	ODHOK
(J h AS BVOBODB

Chicago, dno 1. marca 1907.
Poluletni račun
Slovenske IRarofcne flbobporne 3et>note
OD 1. SEPTEMBRA 1906 DO 28. FEBRUARJA 1907
Ime druitvn, štev., mesto In država
Slavija št. 1 v Chicago, III...............
Triglav št. 2 v La Salle, 111...............
Adrija št. 3 v Johnstown, Pa.............
Bratstvo At. 4 v Steel, O................
Naprej st. 5 v Cleveland, O..............
Bratstvo St. G v Morgan, Pa..............
Bra t olj nb »t. 7 v Claridtfe, Pn.............
Delavec št. 8 v South Chicago, III........
Bratstvo Naprej št. 9 v Yale, Kana.......
Trdnjava št. 10 v Kock Springs, Wyo.....
Sokol »t. 11 v Hoslyn, Wash..............
Edinost št. 12 v Murray, Utah...........
Edinost št. 13 v Wheeling Creek. O.......
Sloua št. 14 v Wankegan, III..............
Zarja St. 15 v Ravensdale, Wash..........
Slo^a št. Ki v Milwaukee, Wis.,..........
Blod št. 17 v Lorain, O.,.................
Orel št. 19 v West Mineral, Kans.........
Sokol št. 20 v Ely, Minn..................
Orel št. 21 v Pnobk, Colo................
Danica št. 2Ci v Trimountain. M teh........
Edinost et. 23 v Darravh. Pa..............
Amarnica St. 24 v Jenny Lind, Ark.........
Zora št. 25 v Tereio, Colo.,...............
Bratje Svobode št. 26 v Cumberland, Wyo
Celje št. 27 v Frontenac, Kans............
Novi Dom Št. 28 v Greenland, Mioh.......
Domovina št. 29 v Thomas. W. Va........
Popotnik St. 30 v Weir City, Kans.........
Slovenski Dom št. 31 v S. Sli ar on, Pa......
Sava št. 32 v Winterquarters, Utah.......
Nnš Doni št. 33 v Ambridjje. Pa...........
France PreSern št. 34 v Indianapolis, Ind.,
Zvestoba št. 35 v Chicopee, Kans..........
Zveza »t. 36 v W i Hoc k, Pa................
Prnletarec St. 37 v Lowellville, O..........
Ilirija št. 38 v Kenosha. Wis..............
Narodni Vitezi št. 39 v Chicagi. Ill.........
Zvon št. 40 v Durango, Celo..............
Slovenija št. 41 v Irwin, Pa...............
Večernica št. 42 v Aldridsre, Mont.........
Aurora št. 43 v Aurora, Minn.............
Danica St. 44 v Conemnutfli. Pa...........
Gora št. 45 v Cherry, III.,..............
Gorenjec Št. 46 v Oregon City, Oree.......
Illinois št. 47 v Springfield, III............
Triglav št. 48 v Bnrherton. O............
Ljubljana št. 41) v Girard, O..............
Skala št. 50 v Clinton. Ind...............
Naredili Dom št. 51 v Aspen, Colo........
Zvezda št. 52 v Broughton, Pa............
44V boj!" št. 53 v Collinwood, 0,N........
Jutranja Zora št. 54 v Glencoe, O........
Slovan št. 55 v East Palestine. O.........
Slovenija št. 56 v New York. N. Y........
Planinar št. 57 v Black Diamond, Wash.,..
Litija št. 58 v Huprhes, Ind. Territory.....
Skupaj ...................
DOHODKI.
Ustopnina. mesečni doneski in znaki, z obrestmi
Skupaj .............
Štev. udov.
molkih frniklh
Izplačil a
aoln. poilpor« Pogrebni ttrulkl
S ot.
9 a.
Uimrtnln*
S ot.
132 146 59
34 65 82 31 62
113 80 51 31 54 2!» 65 128 4!»
59 106
43 70 100 45 53 51 65
24 31 80
31
35 29
60 39 56 17 41 48
41 f>4
25 24 51
32
24 15 53 341
33
25 31 13 *)'>
13 25
42 13
130.00 441.00 258.00 56.00 158.00 349.00 38.00 165.50 501.00 38200 1011.50 210.00 155.00 57.00 391.00 136.00 492.00 136.00 117.00 169.00 218.00 113.00 199.00 182.00 111.00 234.00 12.00 100.00 413.00 165.00 223.00 105.00 191.00 189.50 291.00 96.00 158.00 52.00 21.00
50.00 61.00 184.00 8.00 53.00
15.00
164.00 75.00
500.00 500.00
175.00 900.00
or-
75.00
500.00 100.00
75.00 500.00
79.00 500.00
77.50
225.00 750.00
80.00
2867
86
$7844.50 11025.50 $4l>50.00
Skupni svolt Izplačil	Prefemkl na Slanarinl	DruAlvenl kredit	Druitvnni dol*
$ ot.	S ot.	$ ct.	S ot.
130.00	765.75		1.25
1105.00	877.75	1.75	
81*3.00	377.00	•	30.00
56.00	240.25		6.00
158.00	302.25		.25
1424.00	499.75		
38,00	179.00		
165.50	335.00		.50
1076.00	626.50		12.50
482.00	487.50		5.25
109.50	304.75		
210.00	228.75	2.25	
155.00	323.75		1.00
57.00	191.50		8.50
391.00	380.50	1.50	
136.00	712.75		2.25
492.00	331.26	2.25	
136.00	291.80		
117.00	578.00		
744.00	258.50		12.00
218.00	437.25	1.00	
111.00	512.25		5.50
199.00	255.50		3.00
761.00	322.50		4.00
111.(K)	314.75	2.00	
234.00	389.00		
12.00	144.75		6.00
100.00	165.25		2.00
413.00	496.75		4.25
185.00	209.75		36.00
223.00	173.25		6.50
105.00	181.00		
191.00 .	474.00	2 50	
266.50	213.00		7.75
1286.00	350.50		38.00
95.00	96.25	2.25	
158.00	209.00		
52.00	264.00		
21.00	262.75	4.50	6.00
	311.75	_	1.00
50.00	145.50	.25	
61.(H)	155.25		9.60
184.00	289.50		1.00
8.00	172.25		
53.00	162.75		3.00
	108.00		13.00
841.00	236.25		
. 15.00	137.25		3.25
	145.75		7.00
	100.25		12.25
	129.50		
	72.00	9.75	
	65.75		
	59.75		
	57.75		
$13209.50 $16113.05
$30.00
$248.60
.,$16173.95
.$16173.95
dohodki.. .	
	80.90
	
	...... 152.50
	......$16055.95
IZKAZ PREMOŽENJA.
Preostanek v blagajni dne 1. soptembra 1906. ••••i^i'-v Prirastek «1 1. septembra 1906 do 28. fobruan« 1907...
Skupaj KOtovine .....................
Inventar, dol« društev in neprodani znaki.......
Celotno premoženje Jednote dne 28. febr. 1907.
$ 5449.24 1066.35
$ 7115.59 491.10
.$7606.69
i j -i0 -Ju ** t/, -i
kSO
tisi
^ S t^CD
-1 3J	-
2.
K	_ 2
ti	P 3
E-. n 3e a k
■g n
a gj"** <*
" S tZ
ttg Or
« 4 * S «« fc
s"Ste
m
Q, Sc M
3 P m »»
S
-tež I izi
9 n c S"
STROŠKI.
Za izplačano bolno podporo društvenikoin............
izplačano pogrebno stroške......................
izplačano usmrtnino ...........................
znake........................................
zamudo časa....................................
za poštnino in registriranje.......................
plačo uradnikom...............................
tiskovine .............................'.,.........
najemnino dvorane..............................
darilo ustanoviteljem društev....................
plačo višjem zdravniku ........................
vožnjo ..........................1..............
razne potrebščine .............................
glasile ........................................
izplačilo odvetniku ..............................
iz p točilo, vožnja in zamudo časa pomožnemu odboru.
prebitek v gotovini ............."........
Skupaj ...................................
.$ 7914.50 . 1026.50 . 4250.00 . 419.58 96.00 34.87 454.00
78.95 6.00
23.85 50.00 30.49
15.96 50.00 20.00 37.90
. 1666.35 .$16173.95
STROŠKI.
Skupni stroški ......
Jednotino premoženje Skupaj ............
.$14507.60
2148.35
.$16655.95
JOHN STONIČ, 1. r. predsednik. MARTIN V. KONDA, 1, r. tajnik. FRANK KL03UČAR, L r. blagajnik.
DANIEL BADOVINAC. 1r.j
JOHN VERŠČAJ. lr.	V nadzorniki.
FRANK MLADIC, lr. )
6
G LAB SVOBOD«
DOPISI.
(Nadaljevanje a 4 strani.)
rezljivi, fn liočejo s |*ar sanrdljivimr tiganaaip kupiti slovenske glasove.
In trasi zvestt katoličani so tudi faju! Res se jim ne mure očitati, da bi bili nerazsodni ali podkupljivi! Kadar dobijo zastonj kako kupico prva, pa .navdušeno pojejo sh-vo in vriskajo: "Hoina-! To je mož, to je stranka, katera nam je naklonjena, in ki p vredna, da jo volimo!"	/
Dragi mi nojalki, kedaj bo Vas parm-t srečala ini kedaj se Vam bodo oči odprle? Cen m se navdušujete za svoje sovražnike in nasprotnike, ki' Vas samo tedaj poznajo, kadtir Vafi rabijo? Ko minejo volitve pa njihovo prijateljstvo hitro skopni.
Skn-enski salonerji, aJi še ne veste, da je Heise valik nasprotnik opojnih pijač?
Torej Vam še enkrat 'kličem: Vo. lite svojo delavsko stranko, in ta stranka je socijoJtstiona!
Ali sbe že videli kedaj socijaliste, da bi hodili po salonih m ljudi pod-kaipmtlii, da bi za nje volili? Tega ive storijo zato, ker pošteno mislijo in hočejo tudi jxxsteno unadova-ti; ra<Htega tudi obsojajo sleparije pri volitvah.
Rojaki, <hie l<i. aprila volite vsi za socijaliste, to je za edino delavsko stranlko, ki ima resen namen rl»lj<3»ti Vam stanje.
Narooujte sc tudi na delavski list "Glas Svobode" in ne ozirajte se na to, kair piše "Amer. Slov.", Češ <la ga noben« poštena tiru/i na ne čita. Jaz bi [>a gospode okrog "Am. Slov." rad samo upmšal, zakaj prepovedujejo drugim ljiudem branje lista "Glas Svobode'", ko ga •vendar sami tako radi čitajol Po tem sami budi niso jx>steni, ker ga čitajol
Torej, braitje Slovcaici, naprej zn> svoljodo, a ne nazaj v cerkveni jarem!
Jolietski opazovalec.
(
Chicago, Ilk, 8. aprila.
Rev. Sojarja esc bo gotovo sušrca prijela, — toliko se ta revček jezi 1 Društvo "Narodni Vitezi" šbv. 39 S. N. P. J. bo imelo dne ai. aprila Icrsčurvjc zastave, — in to bomo o* pravili kar sami, brez Sojarja! Takega preži ran ja pa njegova poštena, miroljubna nrav ne prenese! Z vsemi štirimi tlela, da bi delal zgago in društvu nakopal sitnosti. Povsod utti če svoj jezik. G. Soj ar, kaj Vam tnair naša slaivnost ? Ali bi ne bilo boljše, da bi pustili ddklcta, kt vio naprošema za botrice pri krščenju iMfše zastaw, lepo v minu, kakor pa tla ste jiih pri VttM veselici, katere so se udeležile, odgovarjali od tega namena? Ali se «e jiravi to spletka-riti? Nikar se preveč ne trudite radi4 dmfctva "Narodnih Vitezov"! Mi imamo brez Vašegia truda dovolj dni žic r« razjiolago in ni si Vam trelia 4wko jezika brusiti. Povedati Vam moram kar naravnost, da smo pri našem društvu sami svobodomiselni možje ter da šmarno^ za svoje glasilo cenjeni list "Glas Svo-bode". Naše društvo se zvesto drži S. N. P. J-, in nikkfcnr se Vam ne bo posrečilo, napraviti iz nas sužnje in vlituštvo izneverit1, — če « še tako sindikate proti po.-ameznim čkuiorn.
\'se mogoče malenkostne napake očitate našim društvom (tudi toke, katerih nikjer ni), — a za kričeče razmere v (katoliških društvih ste popolnoma slepi; za te in vate le hvalo, ki je nikakor ne zaslužijo, vfcaj kar se tiče društva sv. Štefana stv. 1 K. S. K. J. v Ghioajgi. Ali se še spominjate slučaja, da je bil neki član pri seji dne 3. maraa IQ07 iz tega dbttutva izlxicnijen, mesto tla bi se mu priznala bolniška podpora, do katere je bil popolnoma opravičen? Ta, eden starejših članov, ki je vedno točno plačeval predpisane mesečne prispevike in tudi v drugem ožini aadOstil vsem društvenim pravilom, jc bil bo!an sedem dnij in pri omenjenej seji predložil potrebne listin* za izplačilo podpore. A kaj ste napravili, Vi hrumni, "pravični" katoliški možje? Odslovili sle ga prav "^-katoliško" 1 In zaka'f? — Samo nato, "kar jc ta član tudi pri S- N. P. J-! Uprafam,
ali jc to "prav, ali je to pravično?
G, Sojar, odgovorite ma to in spravite v javaiost raje delovanje Vaših društev, tla bodo ljudje vsaj vedeli, kakšna so .ta Vaša katoliška društva, katere. Vi na vse pretege hvalite? Našo Jednoto pa pustite pri minu, ker ji nimate ničesar očitati.
Mojim žena Vam je radi Vašega spletkarjenja .marala .svoj sedež v cerkvi otlpovotkisti; »kajti jaz ne -maram od Vašega busincissa ' ničesar več slišati.
'Meti mani jc sloga tako velika, (ki, če aalite |x> krivici le enega čia. na naše S. N. P. J., žalite stem vse člane. Naše trdnjave niti pc-kknrška vrata ne 'Ixxlo premagala, tem manj pa Vaš obrekljivifjezik.
Ker toliko teži Vaše "usmiljeno ' snee naš pre'veliki smrtni greli, da smo zamenjali pri dmnštvu prejšnje "sveto" ime z -novim "jjaganskhn" 'menom "Narodni Vitezi", Vam pbvem, tla srno za ta svoj "zločin" že prejeli od papeža v Rimu odvezo. —
Ako ne prenehate že enkrat z obrekovanjem društva "Narodnih ,VU tezov", bomo šc naprej govorili, — ai tako glasno in razločno, tla bo slišala vsa javnost. Mislim, da Vam od -našega društva nikdo ni nič dolžan. Govorite tam, kjer imate besckfo, to je v svojem društvu; tam raztresajte svojo katoliško modrost in izkazujte svojo krščaiusko lnibczen, — bo bolj |>otrebno; ml Vaše modrosti in Ijaibezni ne potre, bujemo.
Tajnik društvu "Nar. Vitezov".
Društvene vesti.
Slovensko narodno podp. društvo "Zarja" štv. 15 v Ravensdalc, Wash.. S. N. P. J. iona svoje redne mesečne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, a ne vsalko četrto nedeljo, kakor je bilo pomotoma navedeno.
Ciril Ernienc, tajnik.
begava je krivda,'
Ako vam trgovec ne da, kar zahtevate, in ako vam namesto tega ponudi čisto drug predmet, kterega ne morete porabiti, kdo je tedaj kriv vaše nevoljc? Vi se čutite prizadete, kajti v trgovcu ste spoznali človdka, ki vas hoče varati. Mi poznamo več krajev, kjer so naši prijatelji vprašali za Trinerjevo zdravilno grenko vino, a dobili so Čisto drugo vino, ktero ni samo nezdra-vilno, temveč tudi škoduje telesne mu sistemu. To Trinerjevo zdravilo za želodec in prebavljabic orgu ne je med vsem jednakim materija-lom jedino pravo in od viatic |xxl Serial Number 346 zajamčeno sredstvo. To sredstvo smete rabiti brez vsake skrbi. Vzemite ga takoj, kakor hitro začutite majhno spremembo v svojem telesu, kajti majhna neprilika lahko povzroči nevarno bolezen. Pri nervoanosti, bledici, težkem prcbavljanju, zaprtju, *c-žavaii po jetli, 1>oleznih v žeflodcu, <ltobu in krvi, si vselej pomagajte s Triuerjevim zdravilmdm grenkim vinom. IV>lj.šega zilravila ni.
DobiVa se v vseh lekarnali in pri iwfekxvatei* Josipu Tri tier j ti, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Iti-
"The Industrial Republic", tlelo Upton Sinclaira, ialvaja zdaj v "Wtflshire's Magazine". To delo se morel razširiti. Pišite še danes za "sample" številke in deset <naročil-nih kart. Naročnina lista je tkset centov na leto. VVilshJre's Magazine, 200 William st., New York.
PRIJETNO UMSKO IH POMLADANSKO
»alnjo T tulijo Id dru«« kra)« ob »drl>i»ik«m inur]u »»111 pr«»krbl »t»rnIlkufc-D*
CUNAR1) LINE
prevaža ljudi in blago čez ocean
EIBELALTUB. EEMOVA, HAEPEL ITD.
lepi, vbliei in novi
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
♦•ULTONIA"	10.400 ton.
Ii New York* odplujejo NARAYN08T Y ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o oenah in času kedaj parniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str.	ohicaoo


SL0VENQ
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Ij
Novih'
50.0000
iztisov.
!!
Se zastonj \ razdeli med SLOVENCE.
^ ^ ISZlšrjTGrJL	J"IE]"
katera je ravno izšla od slavnegd »tn obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti,
bodisi zdrav ali bolan.	.
Ona je najzaneslivejŠi Svetovalec za moža in ženo, ze deklico m mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS fl. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za naza| zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoitovanl noipod Ur. E. C.Collln* M. I.
Vam naznanjam, tla ■eni popolnoma ozdravila po Valili zdravilih. katera alq mi pošiljali. Sedaj nefutini nobene bolečine ve£, ia karte Vam »r£no (zahvaljujem.)
In Vam potlljam tudi mojo bilko, ako jo hotele dali v Sloven-n k o faaopifte. ter Vam oatajani do gruba hva-letna Vala
Agnes (Jačnfk
K. F, D. i Johnilown, Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Va5a zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav lino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Mihellčh
is E, 39th Str. N. E.
Clevelan, O,
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mimo dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedelji nikih od 10—1 popoludne.

ljih in praz- #


MsjBxriSxsSSXgS)
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim drustvam priporočam tudi moje dvorane za društvene soje, svatbe, zabavne večero itd. — veliko dvorano pa zn narodne in ljudske veselice.
I i I
s
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pljaCe, unljske smodke In prost prigrizek.
tST Potujoči rojaki vedno dobro došll!
Priporočam eo vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
387 8. Centre Ave.
Chicago, 111
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u*o s zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) ih z dvojnim pokrovom. Size 16
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših amori. kanskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo
-$13.00—
Za obilno naročbo se priporočam ' Bpoitovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, IU.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
P. Hehoenhofen Brg. Co*8.
Najboljše pivo je
|Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
N a z d a i rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Salooiu
Točiva vedno sveže pivo in pristna drage pijače. Raznovntn« fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočata
brata Košiček Sil S. Centre lie. Cfclcige, lil
Prodaja se v vseh lekarnah. ZdravniSkl nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
W. F. Severa Co.
lajn____Ixx
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grive Street,
Priporoča vsilil slovenskim salonom svoja kvrst-na vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portlrana vina likerje, kakor tu-di lastnega pridelka.
P.J.Dedbicii je pooblaščen sprejemati naročila in donar.
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najl)olje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
MAONET
Razvaža pivo ▼ steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nuB, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vsluiitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poltnlm potom. VI lahko deaar na vsaki poŠti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge »prejemamo od $1.00 naprej.
Pilita po navadila na
SOUTB CHm UTM BIKI
27S—92nd Street
Chicago. III.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chioagi iu drugim po okolici naznati jam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodko na razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kogljišoo in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk so vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 8. Centre Ave. blizo 19 alioe Chicago, III.
V0DAK-0VA GOSTILN
H
683 Loomls ul. na vogalu 18. Pl
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. _
TELEFON CANAL 7641
Nc
Kasparjeva držav-}/ na banka.
ill Blue Island tie. Chicago, III,
plačuje od vlog 1- jan, pa 30 jun. in odl.jul. pa do 80*dec, po 3 odstotke obresti. ' Hranilni predal za 13. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi voxne listke (iifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
i a-
t
GLAS SVOBODE.
OLAS SVOBODI
V starem veku so morali biti samo vojaki čvrsti in močni. Da. našnji dan se mora pa vsak mož, žona uli otrok boriti za svoje zdravje, Moderni način življenja izmozga moči. Svoje zdravje si obranite lahko z ohranitvijo zdrovo in močne krvi.
SEVEROV KRIČISTILEC
krepča, oživlja in množi kri, prežene nesnainost, vzbnja slast dogodi, prežene izpuščaje, prhajo itd., noži polt, ter oživlja celi ustroj. Ker jo ozdravil vase znance, bo i Vas ozdravil.
Cena $ . ___ J
IQJAKt OBRNITE SE l l
i Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse ajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, ja one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in jpretnost jo ozdrayimo, lahko vedo kam naj grtdo, da bodo ozdravile. \Ii vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim ro-jakom. Z; nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življe-tje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečejo, da ni bolezni, da jfi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bo-ezni tnož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo do— ršili višje šole v Evropi in pride mo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ko imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-nišljajte niti trenutek, temveč obrnile se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite se pri nas, predno sc obrnete do kakega drttzega zdravnika.
Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 eveler vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DR. DKILL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko pogovorite.
70»$ Penn Ave., 2 nadstropje,
Zoper
bolezni prebavnosti kakor je: težka prebava, zoprnost, utrujenost, tudi Za. za slabe in bolestne žene za okrevajoče bolest nib e, .za obnovljenjo niooi starejših ljudi ni boljšega zdravila, kot
Severov Življenski balzam
MOČ
Severov Balzam za pljuča.
Zoper
kašelj, preblajenje, zamolklost, bolezni v goltancu, naduho, davico in vse pljučne bolečine zdravilo, katero ozdravi vse imenova-bolezni jo
Pittsburg, Pa.
Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina, Kdorpije naše vino,trdi,da še ni nikdarvsvojem življenju p okusil boljšo kapljico. Vsi dobro doslil
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
Cena 25 a 50 centpv.
......
Najbrže. da ste videli že kako oznanilo in si prcdsta\lja,j, kako po coni so blago dobi. Ali se spominjale, kako Biabo blago sto dobili in si sauii sobi rekli: "Nikoli več tam niče-0<»r »•• kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovano in tako lepo popisane, da bo vani priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti alt kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, "da mi ne navajamo naših ccnpoo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega prod-metaje za polovico znižana. JI i tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer no bi mogli eksiBtirati. Naša trgovina obstoji vžo 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleko itd.
Pridite in oglejte si našo vzorce za možke obleko.
Cena 75 centov.
GLAS SVOBODE

Ig'igiBiBiBiBiBBiaiaail'aiaiBiBiaia'S'SiaiiaiSf
2t
& B
a
K
SLOVENCI!
ALI HOČETE RES VEDNO BITI SUŽNJI TOVARN?
Ali nočete postati samostojni?
Ali nismo mi Slovenci z malimi izjemami kmetje? Kje je lepše življenje kakor ravno na deželi, kjer se razprostirajo lepa polja, travniki in gozdovi?! Tam človek z veseljem opazuje
svoje pridelke; živi med naravo in se veseli življenja.
Tovarna, kateri žrtvujete svoj mozeg in svoje moči, lahko jutri zapre svoja vrata — m ob kruh ste. In ko prebijete vse svoje življenje v tovarniškem delu, - kaj je z vami, ko se
postarate in vam omagajo moči? Vržejo vas med staro šaro!
Idite ven,: na kmetijo. Zemlja v Ameriki je zelo radodarna; dala vam bode vse, kar
rabite za živež.	.
Vsakdanji skušnja nas uči, da imamo mi Slovenci med vsemi ameriškimi narodi naislabso
podlago. Sami delaVbi smo, in drugi nas izkoriščajo. Ljudstvo, ki nima svojih kmetij, svojega
doma, ni nič druzega kot večna raja. In ravno to smo mi, ameriški Slovenci. Zasužnjeni smo po
tujcih, tovarnah in rudnikih.
Kupite si z malim denarjem kos zemlje, in s pridnim delom lahko postanete v na]kra]šem
času samostojni in neodvisni. Ameriška zemlja je bogata in hvaležna ter vam trud stotero poplača.
Čitajte pazno te naše spodaj navedene podatke in ponudbe. Oglejte si svet, katerega vam ponujamo,
in napravite si sodbo sami. Kdor je podjeten in bistroutmen, v par letih lahko postane
samostojen in premožen gospodar.
KMETIJE NA PRODAJ
MISSOURI.
1.
200 akrov zemljo — 75 akrov obdelane — zraven železnice. IIKa /. dvema sobama, dva lileva in sadni vrt /. izvrstnim studencem. 125 akrov je goKda. Cena $2.800. PluČuje se lahko v obrokih.
2.
Posestvo, obstoječo iz 320 akrov zemlje. 40 akr« v je obdelanih, a ostalo je gozd, katereag les se lahko proda /a železničke tramove, železniške vagone itd. Dalje hiša s Štirimi sobami, velik hlev iu majhen a lep vrt.; % zemlje se lahko obse je, a drugo perabi za pašnik. Cena $3.500.
3.
120 akrov zemlje; 00 akrov obdelane, drugo pašniki in gozd. Izvrstna voda v obličju. Hiša s 4 sobami in 2 hlevu. Okrog hiše lep vrt. Izvrsten dom za vsaccgn. Cena $2000, Plača se lahko v obrokih.
Zemljišče, obtftoječe iz 100 akrov, od katerih je 75 akrov že obdelanih. Majhna, a čedna hiša z velikim hlevom. Oboje stoji v dolini. Cena $1400. Tretjina so plača takoj, a za ostalo se čaka pet let.
5.
80 akrov zemljišče; 50 akrov obdelanih. Posestvo je ograjeno, ima studence ju nekaj lesa. Na posestvu n< va^hiša, velik hlev, šupa za vozova in skladišče za koruzo. Skratka: popolnoma lepo urejena kmetija. Cena $2000. Plača s« v letoiii obrokih.
6.
100 akrov zemljišče; 30 akrov očiščene zemlje. Ostalo je lep hrastov gozd, katerega les jo velike vrednosti. Na posestvu je tudi potok in studenec. Orna, mastna zemlja. Poleg teče železnica, iu 1 miljo stran stoji parna žaga. Cena $1500.
KANSAS.
1.
UK) akrov zemljišče; 05 akrov obdelane zemlje. !H) akrov je ograjenih, drugo pašniki iti gozd. Hiša s tremi sobami, velik hlev, vrt, na katerem je 150 sadnih dreves in vinograd. Cena $1500.
2.
Pusestv«,, obstoječe iz 10<> akrov, med katerimi je 130 akrov obdelanih; raste večinoma pšenica. Zraven je nemška naselbina^ Cena skoro zastonj: $2000. Plača se lahko tudi v obrokilj.
ARKANSAS.
1.
Posestvo s 100 akri. 'JO akrov za setev, ostalo je hrastov gozd. iepa hiša iu hlev. ('ena taki.j $1000. Gospodar ju v denarnih za-Iregali. Iv 111 > i takoj ali nikoli!
2.
Posestvo s lfO akri, «'10 akrov je posejanih, drugo je pašnik in gozd. Dve hiši z lepim vrtom. Zraven glavne eeste. Sola in cerkee sta komaj l miljo mhlaljena. Cena $1400. Idi takoj in poglej I
3.
Posestvi, s 80 akri. 20 akrov obdelanih, drugo je gozd. Hiša s 4 sobami. Nahaja se pri glavni cesti iu zraven je šola. Dobri sosedje v okoliei. Cena takoj $!HK).
4.
Posestvo h 3000 akri; nekaj je gozda. Dobra zemlja za pavolo, tupičieo in sadje. Nahaja se blizo železnice v n< veni mestu, kjer sta dve pošti, dve žngi in telefonska naprava. Cena za vseh 3000 akrov je $12,000. Plm'a'se lahko v obrokih.
COLORADO.
Posestvo s 100 akri. Obdelana zemlja iu posejana s plenico. Lepi travniki brez kamenja. Leži 'P j milje od mesta, 1 miljo cd železnice. Cena takoj $1200.
Kojaki! Tukaj smo vam navedli samo nekatero ponudbe, a z našim p t sred o van jen t lahko dobite kmetije, kjerkoli hočete; samo pišite nam, kje bi so radi naselili.
Dalje odločno zahtevamo, da vsak kopee, ki kupi z našim posredovanjem zemljišče, da pregledati, preden plača jedett cent, eegavo jo posestvo, in mi* imamo potem pravico prodajati za čist prepis po noSem garantu: CHICAGO TITLE & TRUST CO., katera družba jami« « svojim ustanovnim kapitalom $5,000.000 vsakemu kupcu, da je posestvo kupil čisto. Za ta prefns in jamstvo i mi mora vsak kupec plačati od $5 do $8 dr nib i Chicago Title & ('o. Nobeno posestvo se ne proda, če ni kupna pogodba potrjena po imenovanej družbi. Kupec si mora dotičuo zemljišče osebno sam ogledati; na pisma brez ogleda se nič ne prida. Za vsa pojasnila pišite na	1	-	"	1
GRAM. JOHNSON COMPANY
184 LAf SALLE ST., R. 1104. CHICAGO. ILL.
CT^fplfearzarargjBJarai li^31^3 rjSTcdJ cJIBIBfiBUBIB