XXXIII. Številka 32 ...fjj: občinska konferenca SZDL grtaj, Radovljica, Skorja Loka * isdaja Caaopiano podjetje Ta m Glavni urednik Igor Slavec JJJJ^j urednik Andrej 2alar D anes ob 11. uri bodo v Tekstilnem in obutvenem centru v Kranju proslavili 50. obletnico tehniške tekstilne šoje jn 20. obletnico tehniške čevljarske šole. Ob tej priložnosti bodo odprli nove šolske prostore, tako da bo center eden od najsodobnejših v naši republiki. - Foto: F. Perdan Kranj, petek, 25. 4. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih lasilo SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva za gorenjsko izročila dejanje v življenju malega naroda, ki utrdi njegovo •imozavest, njegovo upornost in voljo do življenja, ki hrabrost in odvrže odpadniitvo, ki pokaže iskrena cdnoati tudi dvomljivcem, je neizmerljivo veliko! V slovenskega naroda so bila taksna dejanja in odloči-eeno izstopata dve: ustanovitev Komunistične partije in rojstvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda leta 1041 v Vidmarje vi vili na robu Ljubljane. V iznujemo nad skupni rojstni dan, rojstni dan Ine fronte, oblikovane na pobudo Komunistične edinstvene organizacije tega časa pri nas in v na osnovi oboroženega boja zoper zavojevalce in nji-Haagače združila vse napredne in svobodnomisleče [■ posameznike, zavestne odločilnega trenutka sloven-in z njim tudi vseh jugoslovanskih narodov in i, ki bi raalo tako hitro in rodilo tako bogate in kot jib je ljudem tistega časa vrgla v naročje fronta. Iz leta v leto bolj se zavedamo vrednosti „ fronte. Vsebina njenega dela, usmerjenost in orga-ter sposobnost prisluhniti težnjam ljudi ob iskanju —■snega cilja so bogastvo, ki ga črpamo ob reševanju 'Vsakodnevnih problemov v graditvi političnega sistema samoupravljanja, ob uveljavljanju hotenj združevanju ljudi, kadar gre za nafto, skupno, samoupravno stvar. Fronta je zaklad: daje nam in nam in nas uči, pa se nikdar ne sprazni! Vedno kaj novega, izvirnega, demokratičnega, svobodnega. »Osvobodilna fronta bila, trdoživa, prekaljena in zra-ii, zato pa neuničljiva. V kri so omahovali členi, pa _s*Čali novi, se trdnejši. Sovrag je ob fronti lomil zo-cija pa je ob idejnem vodstvu partije gradila vrhovni maje sledil Slovenski narodnoosvobodilni odbor z oblasti. Terenski odbori OF so bili najgostejda oblasti, krajevni narodnoosvobodilni odbori pa t poglabljali, prodirali v mesta, vasi, zaselke, tovarne, gtovenec je takrat v organizaciji fronte prvič svobodno vnike v organe ljudske oblasti z vrhuncem na koli odposlancev . .. in bogata je današnja Socialistična zveza delov-ker ima predhodnika v Osvobodilni fronti sloven-. Vsi skupaj ob prazniku fronte želimo, da bi bila bolj froirtovska, se bolj združevalna, povezovalna in le bližja ljudem in dojemljivejfta za vsakodnevne »veka, ustvarjalca, občana, krajana. Prav pri rešetk vprašanj iz našega življenja se človeku zazdi, da i odpremo knjigo zgodovine Osvobodilne fronte, ki je težki h časih znala združiti tisoč interesov v enega, skupnega: v graditev oblasti človeka, v socializem, v vijanje, v delegatske odnose, v lepo in svobodno seda-v desetletja s Titom . . . J. Košnjek Gorenjska pozdravlja štafeto V bližini portoroškega pristanišča so v sredo popoldne slovenski mladinci sprejeli 36. štafeto mladosti, ki izraža trdno odločenost jugoslovanskih državljanov, da krepijo bratstvo in enotnost, da razvijajo socialistično samoupravljanje in našo neuvrščeno politiko. Tako kot prva, ki se je v trenutkih pričakovanja svobode in zmage rodila v srcu Su-madije, v Kraguievcu, in vsaka naslednja, je tudi letošnja namenjena tovarišu Titu. Gorenjska bo štafeto mladosti pozdravila danes zjutraj ob sedmih, ko bo iz Podbrda pripotovala v Bohinjsko Bistrico. Mladi jo bodo nato ponesli skozi Bohinjsko Belo do Bleda, S£!L obiskala gostinsko šolo in obrat Lipa na Rečici, ob 8.30 pa jo bodo na Poljanah predali jeseniškim vrstnikom. Potovala bo skozi Blejsko Dobravo in Podmežaklo na Jesenice, kjer se ji bosta pridružili lokalna triglavska štafeta in štafeta, ki so jo najboljši mladinci nosili po poteh karavanških kurirjev. Osrednji sprejem bo pred jeseniško gimnazijo, nakar bo štafeta potovala skozi nekatere obrate Železarne, se za hip pomudila pred osnovno šolo v Žirovnici, pred Prešernovo hišo v Vrbi pa jo bodo jeseniški mladinci spet predali Ra-dovljičanom. Ob 9.45 ji pripravljajo sprejem pri osnovni šoli v Lescah, osrednja slovesnost v radovljiški občini pa bo ob desetih pred Elanom v Begunjah. Tu se bosta zvezni štafeti priključili še lokalni planinska in jeloviška. Tržičani bodo štafetno palico prevzeli ob 10.25 v Podtaboru. Prek Zvirč, Kovorja in Bistrice jo bodo prinesli do Tržiča, kjer bo obiskala delavce v Zlitu, Peku in BPT in se ustavila pred paviljonom NOB, Tu bo osrednji sprejem, na katerem se bo zvezna štafeta srečala z ljubeljsko in storžiško štafeto, nato pa bo nadaljevala pot skozi Pristavo do Golnika, od koder jo bodo malo po enajsti uri ponesli naprej kranjski mladinci. V največji gorenjski občini se bo zvezna štafeta mladosti zadržala približno 50 minut. Pot jo bo z Golnika vodila prek Kokrice v Kranj, kjer se bo ob 11.30 na Trgu revolucije začela osrednja proslava z bogatim kulturnim sporedom. Slovesen sprejem ji pripravljajo tudi v tovarni Sava, obisk v kranjski občini pa bo sklenila malo pred poldnevom, ko jo bodo v Zabnici prevzeli škofjeloški mladinci. Tudi tu bo obiskala nekatere delovne organizacije, osrednji sprejem pa bo pred Gorenjsko predilnico na Trati. Po nekaj minutah počitka bodo mladi štafeto pospremili naprej in jo ob 12.35 predali Kammčanom. Omeniti še velja, da lokalni štafeti pripravljajo tudi Škofjeločani. Prva bo prišla iz Železnikov, druga pa iz Zirov. Prav je, da pot štafete mladosti-po Gorenjski, številne sprejeme in osrednje prireditve, ki jih pripravljajo v vseh občinah, spremlja čim^ več pionirjev, mladincev, delovnih ljudi in občanov z iskrenimi obljubami tovarišu Titu, da bomo še naprej hodili po njegovi poti, predvsem pa z željo, da bi čim prej ozdravel. ri. J. Sporočilo zdravniškega konzilija LJUBLJANA - Zdravniški konzilij je včeraj (četrtek) sporočil, da je kritično zdravstveno stanje predsednika Tita nekoliko ublaženo, vendar je še vedno težko. Koma, in šok sta nekoliko ublažena, obolenje jeter in zlatenica pa sta še vedno izraziti. Nadaljuje se intenzivno zdravljenje. Podaljšani prvomajski prazniki Ze leta nazaj segaio korenine slabe navade mnogih, da ob različnih zveznih in republiških praznikih podaljšujejo praznovanje sebi v zadovoljstvo in nikomur v korist, še najmanj pa kolektivu v katerem združujejo delo. Delavci za stroji in delavke na tekočih trakovih si takih počitnic ne morejo niti zamisliti, saj bi bila takoj vidna zmanjšana proizvodnja in nižji dohodek, razen če zmanjka materialov, ko morajo delavci »hočeš - nočeš« na dopust. Torej so v nekaterih delovnih sredinah pač tudi dela in opravila, ki jih lahko posamezniki prelagajo iz dneva v dan. Da se kar po starem izrazim: so delovna mesta in sredine, kjer posameznik lahko po želji razpolaga z delovnim časom, kjer vladajo odnosi »roka roko umije« in se vse skrije, a so tudi delovna mesta, kjer je treba trdo delati in disciplinirano uresničevati sprejete naloge. Menim, da tam, kjer imajo dosledno uveljavljeno načelo plačila po opravljenem delu, delavci tudi na »režijskih opravilih« niti ne pomislijo na izigravanje predpisov, ki urejajo delovno disciplino in na pretirano dopustovanje. Pa tudi predpisi so jasni, saj dovoljujejo koriščenje rednih letnih dopustov največ le v dveh delih. Ce hkrati pogledamo razmere precejšnega dela naših organizacij združenega dela, ko nimajo ne zagotovljenih naročil, ne zadosti reproduk- cijskega materiala za proizvodnjo, ko raste nedokončana proizvodnja in veže denar, ko se zmanjšuje likvidnost OZD in se povečujejo želje za kredite pri bankah že za izplačila osebnih dohodkov, se obratna sredstva prelivajo v investicije, je jasno, da ni časa za brezskrbnost. Kako naj torej imenujemo do-pustniško brezskrbnost tistih, ki nameravajo podaljšati prvomajske praznike in tistih, ki odobravajo takšne dopuste? Smo sredi najbolj resne bitke za stabilizacijo našega gospodarstva, ko je vsak »zapravljeni« delovni dan dejansko za gospodarstvo izgubljen — posledice pa itak vemo kdo jih je nosil do sedai in kdo jih bo nosil tudi odslej — nihče drug kot delovni kolektiv! Ali ne bi bilo primerneje, da komercialisti poskrbe za pogodbe in prodajo blaga, nabavljači za repro-materiale, izvozniki za prodajo na tuje trge in za dolgoročne pogodbe, finančniki naj smotrno planirajo razpoložljiv denar, poslovodni kadri naj organizirajo delo in poslovanje, vsi skupaj pa naj bi posvetili ureditvi nagrajevanja po opravljenem delu več pozornosti ter poskrbeli za njegovo dosledno uveljavitev. Poskrbeti bi morali, da je dobro opravljeno delo dobro nagrajeno in, da bo delo merilo vrednosti človeka; ne spričevalo, ne funkcija in ne položaj! Igor Slavec Izobesimo zastave! Gorenjske občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko pozivata delovne organizacije, ustanove, vse občane in delovne ljudi, da še pred 27. aprilom primerno uredijo okolico in izobesijo zastave. Naj bo vsa Gorenjska ob prazničnih dneh in v počastitev 35-letnice osvoboditve lepa, urejena, v zastavah — slavnostna in praznična! n a s L o v G L AS 2. STRAN PETEK. 25 APRILA 1980 Denar za M DA zagotovljen V sredo so v Ljubijo ni predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih orga nizacij. samoupravnih interesnih skupnosti in izvršnih svetov občin, v katerih bodo letos potekale mladinske delovne akcije, podpisali samoupravni sporazum, s katerim so zagotovili denar za organizacijo in potek mladinskih delovnih akcij. Najpomembnejša naloga, ki čaka podpisnike, je priprava delovišč. v občinskih konferencah ZSMS pa bo treba skleniti prijave za delo na letošnjih akcijah. S polj več hrane Analitično gradivo o razvoju proizvodnje osnovnih kmetijskih in Živilskih proizvodov v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ki so ga obravnavali na seji odbora za družbeni plan in razvojno politiko zbora republik in pokrajin, je bilo deležno vrste kritičnih ocen. Delegati so podprli stališče o pred nos t nem pomenu te dejavnosti, ki terja le malo uvoženih surovin in zato lahko vpliva na ravnovesje plačilne bilance in na stabilizacijo domačega trga. Vprašali pa so, kako premišljeno je zasnovana agrarna politika, od katere bo odvisno, za katero raven proizvodnje se bomo odločili. V tej luči sta predvidena 3,5-odstotna stopnja rasti in načrtovani pridelek 19 milijonov ton žit po njihovem mnenju preskromna. Na sedmih milijonih hektarov zemlje bi lahko pridelali več hrane, posebno če hočemo izvažati. Posojilo za avto cesto Veleposlanik SFRJ v Wa-shingtonu Budimir Lončar in podpredsednik svetovne banke Roger Shaufournier sta podpisala sporazum o posojilu 125 milijonov dolarjev za gradnjo 164 kilometrov avto ceste »Bratstvo in enotnost« v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji in v Vojvodini. To posojilo — največje posamezno posojilo, kar jih je bilo do sedaj odobrenih SFRJ — je svetovna banka dala pod običajnimi pogoji: na 15 let, s tremi leti odloga do začetka odplačevanja in 3,25-odstotno obrestno mero. Za Slovenijo manj goriv? Kot kaže, bomo letos v Sloveniji najbolje oskrbljeni z elektriko, slabša pa bo oskrba z naftnimi derivati, premogom in tudi zemeljskim plinom. Zaradi omejenega uvoza surove nafte (zadnji predlog je, da bi v državi letos uvozili 11,5 milijona ton) in večje porabe so v zvezi naročili Sloveniji, naj v svoji energetski bilanci za letos zmanjša porabo naftnih derivatov za 400 tisoč, pora bo premoga pa za 137 tisoč ton. V Gorenju so ustavili stroje Težave z reprodukcijskim materialom — zaradi zmanjšanega uvoza ga primanjkuje že več mesecev — so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju zdaj zavzele že tolikšen obseg, da v zadnjih dneh ne le zmanjšujejo proizvodnjo, temveč jo v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela celo ustavljajo. Zaradi zmanjša nega obsega dela je ostalo doma že okrog dva tisoč de lavcev Gorenja, največ iz tozda Zmrzovafniki. kjer proizvodnja stoji že sedmi dan. Podružbl janje f revolucionarnih tradicij Svet v tem tednu Radovljica - V sredo, 16. aprila, je bila v Radovljici druga redna seja sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Na seji so delegati poslušali poročilo o aktivnosti in problematiki organizacij, ustanov in društev s področja ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij in spomeniškega varstva ter potrdili program dela za letos. Menih so se, da se mora vsa dejavnost temeljito odražati v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, načrtno delo pa naj bi zagotovili tudi v muzejih, ker so Se vedno muzeji, ki nimajo nič gradiva iz našega narodnoosvobodilnega boja. Prav tako je treba načrtno aktivirati povojno zgodovino delavskega gibanja na vseh področjih dela in življenja v naši socialistični družbi. Na seji so sklenili, da bo občinski aktiv zgodovinarjev čimprej posre- doval svetu svojo problematiko s predlaganimi rešitvami. Čimprej naj bi začeli z akcijo za begunjski muzej. Do naslednje seje bodo delegati zbrali vso problematiko v krajevnih skupnostih in ugotovili, koliko gradiva so že zbrali za kroniko NOV ter ostalega zgodovinskega gradiva in kje se nahaja. Predvsem pa bodo delegati sveta poskrbeli, da bodo v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in interesnih skupnostih ustanoviti organe za uresničevanje načrtovanih akcij in priprav ustreznih programov za nadaljnje delo. O Eroblematiki Gorenjskega muzeja o svet razpravljal na naslednji seji, ko bodo pripravili ustrezno gradivo. Imenovali so še petčlanski sekretariat, ki bo opravljal delo med sejami sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. C. Rozman Prireditve ob prazniku Ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob prazniku delay 1. maju, bodo po vseh gorenjskih občinah podelili občinska priznanja OF in srebrne znake sindikata — Več delovnih zmag in pridobitev Ob letošnjem dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ob 35-letnici osvoboditve in ob prazniku dela, 1. maju, bodo po vseh naših občinah in krajih slavnostne akademije in proslave s kulturnim programom. Na osrednjih občinskih proslavah bodo podelili občinska priznanja Osvobodilne fronte ter srebrne znake sindikata, po krajevnih skupnostih pa bronaste značke Osvobodilne fronte najbolj zaslužnim in aktivnim krajanom. Razen tega bodo praznike obeležile tudi naše delovne organizacije in ustanove, ki bodo odprle nove objekte, poslovne in proizvodne prostore, kulturne organizacije pa številne razstave. amaterskem lSL2*vxŠ* ~° na Jericah v torek. 29. aprila, ob 18. uri v obči^K^ail bo vn8l\pr°oiava v Počastitev 27. aprila in 1. maja v ^r^t^^^ig' K?,a ob 18 ™ v domu Kokrške čete v OP. V krajevni 2E2P ?KVn8tlh Pnznanj OF in krajevnih priznanj četrtek, 24 aorila v Vodovodni stolp so proslavo pripravili v bile ali še boSo pVvefin? ^,e Simona Jenka; pro8,ave P8 80 25. aprila, bo ob in ,»i i Jevn,h skuPnosti Kranja. Danes, v petek, droelektrarne Mavčič .Ye8no8t ob vgraditvi temeljnega kamna hi-danes, petek 25 anrilo i * • VJ°,*moto *r»*tvo Kranj sklicuje za Center; KOGP K ran i P" zbor' ki bo ob 19 uri v dvorani kina Proslava bo v soboto o« "f pro8,avo ob 25-letnici dela organizacije, ob 9. uri. ' b aDn,a- v novi proizvodni hali na Primskovem v domu' Jožeu1 *Ak»°J>bćin° bo 08rednJa proslava v Bohinjski Bistrici, slovelo bodo L- "p" L P*** 25. aprila ob 19. uri. Se posebno soboto 26^prSarnnVnB^jah» P^ °8novno 80,0 v v vseh druirih ki«i« l ? 8 8večano akademijo, proslave pa bodo po nwiffifu 8k"Pnostih. V soboto. 26. aprila, bTotvoritev H uri otvoritvi Ma,teVŽa Lan«»s* v Radovljici, ob 15. uri in ob Moiniah V non5ni°V Je«f °8novne Me Antona Tomaža Linharta v » SS*?^ P?ned:eJJek' 28. aprila, bo otvoritev nove proizvodne hale -.. — _.----^. w,„jvijt;iie osnovne soie Aniona ioihmb l<»»""»•«» * MoSnjah. V ponedeljek, 28. aprila, bo otvoritev nove proizvodne hale v Podnartu, otvoritev trgovine pri Sobe u pripravlja trgovsko podjetje Murka. V četrtek, 24. aprila so že praznovali v Lescah, v soboto. 26. aprila ob 19.30 uri pa bodo praznovali v kulturnem domu na Bohinjski Beli. Danes, v petek, 25. aprila, bodo mladi sprejeli pred Elanom tudi zvezno štefeto mladosti. 1. maja pa bo pri Sobcu prvomajsko srečanje. Slavnostna prireditev ob 27. aprilu, dnevu Osvobodilne fronte bo v Skofji Loki danes, v petek, 25. aprila ob 17. uri v Galeriji na loškem gradu. Na slovesnosti bodo podelili občinska priznanja OF ter podelili 67 na novo sprejetim članom Zveze komunistov članske izkaznice ter nagradili najboljše literarne prispevke, ki so jih napisali učenci osnovnih šol. Osrednja občinska prireditev v počastitev OF in praznika dela pa bo v soboto, 26. aprila, ob 18. uri v Žireh, s promenadnim koncertom orkestrov iz Slovenskih Konjic in Žirov pred zadružnim domom in proslavo v kinodvorani, kjer bodo podelili krajevna priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov. V soboto. 26. aprila, bo popoldne v Skofji Loki še revija zborov društev upokojencev Gorenjske v osnovni šoli v Podlubniku. Slavnostna prireditev ob dnevu OF in prazniku dela bo v tržiški občini v ponedeljek, 28. aprila, ob 19. uri v dvorani delovne organizacije Peko. Podelili bodo priznanja Osvobodilne fronte, srebrne znake sindikata in nagrade inovatorjem leta. Po krajevnih skupnostih občine pa bo več krajevnih proslav in akademij, na katerih bodo podelili bronaste značke Osvobodilne fronte slovenskega naroda. i t:ji.« k 1 i | j i v * i . t 9 » - * i ' D; S-k -'• u l —— v~,* i «vr Nova svobodna in neodvisna država Z Zimbabveja se je vrnila naša vladna delegacija, ki jo je vodil član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher — Ugodna ocena obiska in možnosti za sodelovanje med Jugoslavijo in republiko Zimbabve — V Beogradu zasedala svetovna sindikalna konferenca o razvoju — Zavezniki podpirajo ukrepe Združenih držav Amerike zoper Iran — Trdnejše vezi med Italijo in Kitajsko LJUBLJANA - Član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, ki se je kot zastopnik Jugoslavije udeležil skupaj z leno Lidijo Sentjurc slovesne razglasitve nove neodvisne afriške države Zimbabve, se je vrnil v domovino. Ob prihodu na brniško letališče je vodja naše delegacije povedal, da je bila proslavitev dneva neodvisnosti petdesete afriške države veličastna, kar ustreza velikemu zgodovinskemu trenutku. Predstavniki 1M d rt a v so se udeležili slovesnosti v Salisburvju in s tem priznali novo neodvisno afriško državo, ki si je neodvisnost priborila v večletnem krvavem osvobodilnem boju. Z nastankom nove države Zimbabve in propadom stare rasistične tvorbe Juta« Rodezije se je spremenil tudi položaj v Južnoafriški republiki, kjer ljudstvo Namibije prav tako bije z rasističnim režimom osvobodilni boj. Sergej Kraigher se je v novi najmlajši državi v Afriki in na svetu pogovarjal z njenim voditeljem dr. Robertom Mugabejem. Postavljeni so že temelji sodelovanja med državama. Voditelj države Zimbave Robert Mugabe se je še posebej zahvalil Jugoslaviji za pomoč, ki smo jo nudili ljudstvu te države med narodnoosvobodilnim bojem. Predstavnik Jugoslavije se je med bivanjem v Zimbabveju sešel tudi z voditelji ter predstavniki nekaterih neuvrščenih držav, ki so bili na slovesnosti ob razglasitvi nove svobodne afriške države. Med potjo v domovino se je naša delegacija s Sergejem Kraigherjem na čelu ustavila v Angoli, kjer jo je pozdravil angolski zunanji minister Paulo Jorge, nato pa še v zambijskem glavnem me«ta Lusaka. Pomemben dogodek z velikimi razsežnostmi se odvija v Beogradu. V kongresnem središču Sava se je začela prva svetovna sindikalna konferenca o razvoju, na kateri sodeluje 122 nacionalnih, regionalnih in mednarodnih sindikalnih organizacij iz 85 držav. Udeleženci beograjskega srečanja razpravljajo o žgočih mednarodnih političnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Sindikalni predstavniki naj bi se dogovorili o akcijah sindikata na teh področjih, predvsem pa pri reševanju največjih gospodarskih problemov sveta. Začetka beograjskega sindikalnega srečanja so se udeležili tudi pomembni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja: član predsedstva SFRJ Miloš Minič, član predsedstva CK ZKJ Aleksander Grlickov in predsednik zvezne konference SZDL Todo Kurtovič. V imenu jugoslovanske vlade je udeležence sindikalne konference o razvoju pozdravil predsednik zveznega izvršnega sveta Veseliš Djuranovič. Se^posebej je poudaril, da se v Beogradu zbirajo as *j le predstavniki sindikalnih organizacij, ampak tudi zastopniki i svetovnega delavstva. Delavski razred je najbolj zainteresiis* ' za razreševanje problemov sodobnega sveta. Srž številnih sporov tiči prav v prepadu med revnimi in bogatimi. Nad tU milijonov ljudi nima dovolj hrane in to je po mnenju Veselil Djuranoviča zaskrbljujoč podatek. Svetovni mir je odvisen < ekonomskih odnosov. Udeležencem je spregovoril tudi predsednik jugoslovanskih sindikatov Mika Spiljak. Spomnil se je leta 1973, ko so prav neuvrščeni predlagali sklic sindikalne konference o razvoju. Sindikalna akcija je pomembna, ker pogosto politični pogovori niso uspešni. Sekretar generalne konfederacije dela Italije (CGIL) Luciano Lamma pa je v imenu udeležencev konference prebral pozdravno pismo predsedniku republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, • katerim mu želijo zdravja. Napetost okrog Irana in njegovega spora z Združenimi državami Amerike ne popusti. Iranska vlada razglaša kulturno revolucijo, zasnovana na šestih načelih, in se spopada s študenti, ki temu nasprotujejo. Padlo je že precej žrtev. Iran torej odpira dve fronti: prva je notranja in je naperjena zoper vse nasprotnik« revolucionarne preobrazbe Irana in uporne Kurde, druga fronta pa zoper Združene države Amerike in njihove somišljenike. Združene države Amerike so v boju zoper Iran uporabile skoraj vse gospodarske sankcije, enako ravnanje pa terjajo Združene države Amerike tudi od svojih zaveznikov v zahodni Evropi. V Luksemburgu so se že sestali zunanji ministri držav, članic Evropske gospodarske skupnosti. Svojim parlamentom bodo predlagali ukrepe zoper Iran. V Italijo se je vrnil generalni sekretar Komunistične partij« Italije Enrico Berlinguer, ki je bil več dni gost najvišjih kitajskih partijskih in državnih voditeljev. Obisk je prispeval k normalizaciji odnosov med Komunistično partijo Italije in Komunistično partijo Kitajske, brez dvoma pa se bo tudi zaradi Berlinguerjeve poti zboljšalo sodelovanje med Italijo is Kitajsko. J. Košnjek Preskrba šepa Radovljica — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Radovljica je na minuli seji, 18. aprila, med drugim ocenilo problematiko preskrbe občanov in delovnih organizacij z najbolj pomembnimi življenjskimi potrebščinami, kurivom, gradbenim materialom in tehničnim ma-teralom. V minulem obdobju je bila značilna za občino potrošniška mrzlica, primanjkovalo pa je tudi življenjskih potrebščin. Predsedstvo je soglašalo v ugotovitvi, da so tržna nihanja posledica še neurejenih uvoznih razmer, pomanjkanja ustreznih blagovnih skladišč, embalaže, predvsem pa stalnega pomanjkanja obratnih sredstev za večjo nabavo nekaterih potrošnih artiklov. Prav tako še niso dosegli zadovoljive 'povezanosti »meda ,-nx»rzvajalci''m - trgovina. t*>r nararii7ir»notifjo trgov- skih organizacij. Tudi potrošiuAij sveti še niso povsod dovolj aktivni] vse preveč se ukvarjajo z urota* ljanjem stanja, manj pa ukrepajo.j Povezava med trgovino na drobno jtl bila komaj opazna, potrošniški sv«o pa so bili zaprti vase, namesto, da bi vključevali čimveč zainteresiranih '< ljudi v okviru krajevnih organuacut" SZDL. i * Predsedstvo je zatorej opoiorilal^ na večje podružabljanje vse pr«J[ ' skrbe v občini. V prihodnje h«isw*' morali preučiti vlogo in organa*«!'1 ranost potrošniških svetov in njtho-ft*' vo učinkovitost. Začeli bodo po#to©-» ke za ustanovitev skupščine potrtS-lk nikov, v kateri bodo delegati potrolA« niških svetov iz krajevnih akujnnoatJM)! in delegati trgovskih delovnih ganizacij. rgke univerze v usmerjenem izobraževanju •govor o delitvi programov uamerjenem izobraževa-aprejet v začetku aprila. pO delavske univerze izo-organizacije. ki organ izi-jajo izobraževanje lnoštevilni navzočnosti starih in * ptov udeležili tudi predstavniki re-^ jn medobčinskega sveta Zveze sin-ijjovenije, drugih družbenopolitičnih ]jk v jeseniški občini in jeseniške ob-^pteine. Na seji so sprejeli ugotovit ffl 0 'zvontv* nov»n delegatov občin- E\^a in njegovega nadzornega odbora 'JJ^jli volitve predsedstva in organov ^tedanjega predsednika sveta Teo-j/^uzerja so razrešili dolžnosti in za ' ^edaednika izvolili Branka Iskro, de-f£djne organizacije Hladna valjarna J jeseniški železarni. Podpredsednik 'inaprej Štefan Sčerbič, sekretar pa Ijjfl Kotnik. if0M o uresničevanju delovnega pro-LJ* dosedanji predsednik sveta poudaril ^0 premike v spreminjanju vsebine igrata. Kot je dejal, sindikat opravlja ,0 »tališča kongresa slovenskih sindi-„ določila zakona o združenem delu družbene naloge. V tem smislu se je kot najširša družbenopolitična or-^, v kateri osnovne organizacije po-m več pozornosti samoupravljanju i pomembnim vprašanjem družbene-nia. Sindikati so izvolili Člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica so na minuli volilni seji na Bledu potrdili evidentirane kandidate za predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Pri predlogu možnih kandidatov so upoštevali socialno sestavo zaposlenih ter dogovorjena načela in merila kadrovske politike. Vse kandidate so potrdile vse osnovne organizacije Zveze sindikatov. Za predsednika z enoletnim mandatom so evidentirali dosedanjega predsednika občinskega sindikalnega sveta Janeza Smoleta, za podpredsednika Mira Albini-nija in Angelco Bohinc ter za sekretarja Marjana Štupnikarja. Marjan Stupnikar je predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v Kemični tovarni Podnart, do zdaj je aktivno delal V občinskem sindikalnem svetu. Marjan Stupnikar je tudi član republiškega odbora sindikata kemične industrije, na zadnji volilni konferenci pa so ga izvolili za sekretarja občinskega sindikalnega sveta. novi predsednik Branko Iskra L ^sedanjem delu sindikalnih organi-Lrf jtsniiski občini so precej skrbi naivnostim za analiziranje gospodar ^družbenopolitičnimi organizacijami Ob tem so utrdili sodelovanje z pa^aVal trni organi in strokovnimi služba-,/unizacijah združenega dela. Priza-?, ¥/ ni tudi za uresničevanje nalog "jftju družbenega planiranja ter ^ijudske obrambe in družbene samoza-p izpolnitev pobude o kolektivnem 4(lristnih surovin, od načina zbiranja pa je ovno uporabijo za predelavo. — Fo#»K se je namreč treba pri tem obnašati varčno. Na tem področju sicer začenjamo pozno, tako da bo najbrž preteklo nekaj časa, preden bo prevladala miselnost, da je treba z racionalnimi organizacijskimi postopki zajemati odpadke tam, kjer nastajajo. Najbrž zbiralci sami tega ne bodo zmogli, pač pa bi jim v sodelovanju a šolami, krajevnimi skupnostmi in drugimi najbrž ne manjkalo ravno organizacijske prožnosti. Samo Ljubljana na primer letno odvrže v smeti 70.000 ton starega papirja, ker je sedanji način odvoza smeti pač tako organiziran, da kasnejše sortiranje ni mogoče. Najbrž pa bi bilo treba papir ločiti prej - še preden prileti t smetnjak. Posebni zbiralniki v krajevnih skupnostih ob določenih dneh bi najbrt problem rešili, še posebej verjetno, ker ao na podoben način tudi v drugih ekonomsko bolj razvitih deželah začeli že zdavnaj zbirati sekundarne surovine, da jih i* dovolj celo za izvoz. 1.. M Planika med najuspešnejšimi izvozniki Planika je lani proizvedla 3,514.000 parov čevljev - Po izvozu na delavca vodi med kranjskimi delovnimi organizacijami - V svoji trgovski mreži ^en£r2S%L 3^07-876 Parov in se s prometom i.OVIJ14.956 dinarjev postavila celo pred tržiški Peko za 46 od-temu kriv Finančni rezultati so pohvalni, saj so celotni prihodek povečali lani v primerjavi z doseženim v letu 1978 za 27 odstotkov, dohodek je pa zaradi zvišanih cen repromaterialov in stroškov povečan le za 15 odstotkov prav toliko čisti dohodek. Osebni dohodki so se v poprečju dvignili za 19 odstotkov, poslovni sklad pa jim je v primerjavi z letom 1978 uspelo povečati le za 2 odstotka. Hud porast cen je doživela čevljarska industrija v prvi polovici lanskega leta, predvsem pri usnju, ker so se goveje kože podražile preko 70-telečje pa skoraj 100-odstotkov. Prav takšne težave so imeli pa tudi pri ostalih repromaterialih, kot so notranjki, kovinska galanterija, embalaža in podobno. Ob koncu leta ie bilo v celotnem kombinatu zaposlenih 3.369 delav- cev, kar je bilo kar za 6,3 odstotka več kot v istem času v letu 1978. Na novo so največ zaposlovali v dislociranih obratih, predvsem v Turnišču, v trgovski mreži, kjer so odprli pet novih prodajaln in v skupnih službah. Število zaposlenih v proizvodnji pa je poraslo le minimalno, zato je povečanje celotnega obsega proizvodnje za 6,36 odstotka zelo pozitiven uspeh, povezan predvsem z boljšim delom v proizvodnji. Obseg proizvodnje so presegli za 3,33 odstotka, tudi proizvodnja po vloženem delu je nad planom, čeprav le za 0,9 odstotka, proizvodnost pa se je povečala za 4,03 odstotka, kar je za 0,53 odstotkov nad planirano napovedjo. V proizvodnosti po vloženem delu so se lani predvsem izkazali v njihovi tovarni v Tolminu. Zaskrbljujoč pa je izmet, ki se je samo v kranjski tovarni od 63.416 parov v letu 1978 lani povečal na 92 640 parov, torej kar stotkov. Pravijo, da je največkrat material. Imajo pa manj reklamacij. . \* . Kljub nasičenosti svetovnega trga z obutvijo, so leta 1979 v Planik, dosegli planirani izvoz. Na zahodna tržišča so predvsem izvažali športno obutev, ki so je lani izvozili kar za 32 odstotkov več kot prejšnje leto Predvsem je to izvoz Adidasove obutve v Zahodno Nemčijo Fran-ciio Nizozemsko, Švico. Anglijo. ZDA itd. Izvoz modnega programa 5 bil minimalen. Na tržišče-vzhodne Evrope so izvozili 601419 parov obutve, največ v Sovjetsko zvezo ,„ NDR Uspešni so bili pa tudi na poljskem tržiščUQPrek Slov^jalesa so izvozili 601.419 parov podplatov iz poliuretana. Skupno so izvozih na vzhodno in zahodno tržišče za 23,293.045 dolarjev, kar pomeni, da so se uvrstili na prvo mesto po izvozu na delavca v kranjski občini. Uspešni so bili pa tudi v trgovski mrež^saj so v 162 lastnih prodajalnah in 4 komisijskih prodajalnah ustvarili 1.091,714.956 dinarjev prometa in se s tem prvič uvrstili pred tržiški Peko. Tudi zaloge so hitro obračali, saj so izračunali, da so se jim v lanskem letu obrnile kar preko štirikrat. Niso pa zadovoljni s strukturo prodaje, ker je prodaja domačih proizvodov v stalnem upadanju. Vsekakor se bodo v letošnjem letu 4S Si Pri športni obutvi Adidas Planika pogosto menja in izboljšuje prevodni program. Lam je bilo izdelanih 146 novih modelov in 6 516pari*' vzorcev. Za serijsko proizvodnjo pa je bilo pripravljenih 56 novih modelov. Vsak obrtnik ima pravico do članstva Člani Gorenjske obrtne zadruge Kranj so se njšane protnost? na ddu .Ti se^z zbrali na svojem prvem rednem letnem občnem L%;l^^v^SJ Zboru — Trikrat Večji plan Od lanskega SO Si pO- predvsem v začetnih proizvodnih stavili — Ne samo komerciala, tudi razvoj in izo- !SS^k}^it!^i^1^^^^ in tokarza 2.37 odstotka. D r)0ient. Rezerve za hude trenutke Kranjska občina bo morala za nakup, prevoz »*! hrambo dvomesečnih blagovnih rezerv zagotoviti 45.585.149 dinarjev — Financerji občinski proračun, banka in združeno delo braževanje so namen članstva v zadrugi Kranj — Republiški predpisi določajo, da morajo občinske skupščine do leta 1980 zagotoviti enomesečne blagovne rezerve osnovnih živilskih in drugih prehrambenih proizvodov, do leta 1985 pa dvomesečne blagovne rezerve. Med te prehrambene proizvode sodijo moka. Ni bil to samo občni zbor, kot jih običajno poznamo in kjer se v glavnem le polože računi za nazaj in postavi plan za naprej. To je bil širok delovni sestanek vseh članov, ki so odprto postavljali vprašanja, se pogovorili o dobrih in slabih točkah Eoslovanja zadruge in seveda tudi o odočem delu. Pa ne o tesnem sodelovanju slehernega le pri kooperantskih nalogah, temveč so se pogovorili o skupnem sodelovanju tudi pri izobraževanju, izletih, ekskurzijah, športnih srečanjih. Zadruga je namreč postala kraj, kjer se njeni člani vse raje srečujejo in so to pravi grijateljski in gospodarski stiki, kupno rešujejo probleme, ki zadevajo posamezne obrtnike in vse tesnejša je tudi povezava z občino. Tudi oni imajo, kot družbeno gospodarstvo, probleme s krediti, uvozom, izvozom in spoznali so, da se skupno, ni samoupravni bazi, taka vprašanja veliko lažje rešujejo. 'Poslovni rezultati so odlični. Za lejto 1979 so planirali 20 milijonov f> tome ta, pa so ga dosegli kar 28 Bilijonov in ustvarili 1,79 milijona dohodka, 1,43 milijona čistega dohodka, 1 milijon je šel pa v poslovni sklad. Za leto 1980 so postavili plan blizu 80,90 milijonov, če bodo tako delali, kot v prvem tromesečiu. 103 člane šteje danes Gorenjska obrtna zadruga in zajema obrtnike tudi iz občin Kamnik in Domžale. Je najmlajša obrtniška zadruga na Slovenskem, saj je bila ustanovljena šele 15. decembra 1978, ugotavljajo pa, da dela z najmanjšimi stroški: s 5 odstotki, kadar dajo material v predelavo in le s 3 odstotki v tranzitu. Seveda se tudi oni ubadajo s problemi nabave materiala, ki pesti vse naše gospodarstvo. Žele si novih članov, da ni bili še močnejši in bi bilo poslovanje za vse lažje. Po njihovih samoupravnih aktih ima pravico do članstva vsak obrtnik. S posredovanjem zadruge namreč obrtnik lažje naide naročila za svoje delo, lažje dobi material, družbena podjetja, ki imajo potrebe po obrtniških delih, pa prek zadruge najhitreje najdejo solidne obrtnike — kooperante. Ta povezava družbenih podjetij z zadrugo bo iz dneva v dan večjega pomena. Ne sodelujejo namreč le komercialno, ampak se že dogovarjajo za razna skupna dela, za razvijanje novih stvari. Pravkar skupaj z inštitutom Jožef Štefan razvijajo prototip_ varilne maske. Sejem malega gospodarstva v Kranju Skoda je odnehati 64\ m^i£onovk jpg .računajo, da ga/ ki je menda še ni v Evropi. • t bodo zagotovo presegli in dosegli kar DT Do lene KRANJ - Med 16. in 21. majem bo v Kranju V. jubilejni mednarodni sejem malega gospodarstva, svojevrstna jugoslovanska prireditev, kjer se osebno delo sreča z združenim, pokaže, kaj je sposobno narediti in kje lahko pomaga večji industriji, kje lahko obrtnik in manjše organizacije združenega dela nadomestijo drag uvoz najrazličnejših izdelkov, kaj je novega pri patentih, novostih in izumih, hkrati pa je sejem priložnost za pogovor o položaju drobnega gospodarstva pri nas. Zadnja dva sejma sta prav zaradi takšne usmerjenosti povzročila veliko odmevnost v drugih krajih Jugoslavije in tudi izven nje. Da je dosegel sejem malega gospodarstva takšno raven, je zasluga sejemske organizacije, kranjske družbenopolitične skupnosti in kranjskega ter gorenjskega organiziranega obrtništva. Veliko truda je bilo doslej vloženega v organizacije in oblikovanje te prireditve. Organizator letošnjega jubilejnega petega sejma skuša obdržati takšno zasnovo in jo še okrepiti, vendar se pojavljajo nekatere, tudi subjektivne ovire. Čeprav je bilo v Sloveniji dogovorjeno, da je kranjski sejem osrednja tovrstna prireditev v republiki, skušajo nekatera obrtna združenja z Gorenjske in tudi izven nje sejmu obrniti hrbet. Prepičla je vzpodbujevalna vloga republiške Zveze samostojnih obrtnikov in drugih organov s tega področja. O tej problematiki se kaže še pred načrtovanim sejmom pogovoriti. Izredna škoda za slovensko osebno delo bi bila siromašitev kranjske prireditve, ki je redka priložnost, da tudi osebno delo pokaže, kaj zna in kolikšno bogastvo imamo, če imamo urejeno področje osebne- ga,4elai_____ riž, fižol, maščobe, sladkor, sol pralna sredstva. V kranjski občini izračunali, da za zagotovitev eno-mesečnih blagovnih rezerv potrebujejo 11.614.937 dinarjev, količin«! enomesečnih blagovnih rererv pa! dosega 1109 ton. Denar, potreben za nakup »■ skladiščenje dvomesečnih blagovni rezerv, je seveda višji. Za dva mese* preskrbe v kranjski občini ie po-trebnega 2275,5 tone blaga oiiroma 2178,5 tone živilskih proizvodov vrednih 25.585.149 dinarjev Bla$o*-' nih rezerv za dva meseca se ne da zagotoviti v enem zamahu, ampa* jih nameravajo v kranjski obcisij oblikovati postopoma. Zagotavljanje blaga, prevoia ustreznih skladiščnih prostor« ■ drago. Za nakup, prevoz in hrambo] rezerv za dva meseca potrebujejo v kranjski občini 45.585.149 dinar** Občinska skupščina naj bi s proračunom zagotovila 49.4 odstotka denarja. 27,6 odstotkov predstavljiv bančna posojila, 23 odstotkov \iV narja pa naj bi združile organizacij* združenega dela. Pri blagovnih re-zervah so pomembna skladišča V kranjski občini jih za zdaj še ni dovolj, vendar jih nameravajo zgraditi najkasneje do konca leta 1981 Proračun za zagotovitev blagovnih re-zerv že drugo leto zagotavlja po pet milijonov dinarjev, kar bo veljalo tudi za prihodnje leto. Zaloge w treba stalno obnavljati, vendar predvidena količina nikdar ne —•——1^^— — spremeniti. — ■ Odličnik Svobode: Anton Šolar psih je bilo na vasi bolj veselo tnanj se svetlika v malih lirah na mizi: Linhar-l. Se tista, štirioglata. ki jkot prvi posameznik leta zasluge za narod, še i drobnih priznanj, ki j^J*en° veliko pomenijo, in ^jlepie. odličje Svobode v. ^Jn. Za 30 let organ iz i-urnega življenja v krajev-|L za dolgoletno članstvo ZKO v Radovljici. Na-P"!j*fova prizadevan ja za so-r^rtoarno politiko, za dol-'v^kcijo predsednika Svobo-Or(tanov ZKO. zato. ker se - .^rnhnosti delovanja mla-"^tliri. nudi vso pomoč kul-'Rovanju na Soli in uspeš-mlade v delo dru- gar je bil že pred vojno ' ; telovadili so, igrali, peli. [jjzirali. Odličen organi Po tem so ga vsi poznali, ■ni. Cele vozove hrane in spravil v gozdove nad jjvojo trgovino . . . »pet zagrabil na kul-fju. Z učiteljem Fran- <-em Pistrom sta že leta 1945 pripravila prvo igro. Borove »Raztrganee«. Ker niso imeli doma. so imeli predstavo kar na Poslančevem skednju. Potem, ko so odprli šolo. so igrali v šoli. Za Pistrom je prišel v Podnart za učitelja Lampič. Takoj je imel tri zbore: moškega, mešanega in ženskega. Bil je režiser, pevovodja. igralec, mojster za kulise. »Kako je bil ta človek prizadeven! Ko smo mi opolnoči odhajali z vaj. je on še ostal in slikal kulise do jutra. Jaz sem bil bolj organizator, pa pri zboru sem pel in tudi igral v nekaj igrah. Ker v Ovsišah nismo imeli doma. smo dvakrat igrali kar na prostem: v Rovtah in na Cešnjici. Potem smo v Podnartu leta 1955 iz neke mizarske delavnice naredili zasilno dvoranico, oder in sobico. Le star gašperček je ogreval prostore. Kadilo seje, toda bilo je lepo.« Potem so dvoranico za nekaj let oddali Kemični tovarni, da se je nabralo malo denarja. Okrog leta 1965 so dobili svoj kulturni dom in prve so v njem igrali Samorastnike. Tudi kinodvorano so imeli in vse predstave so bile dobro obiskane. 1967. leta je še GLAS tu praznoval 20-let-nico. 25 let je bil Anton Šolar predsednik Svobode, še prej pa KUD. Zdaj pravi, da bo prepustil delo mladim. Zbor ima svoje vodstvo, igralci tudi, recitatorska skupina prav tako. On jim je le še nekakšen mentor; skrbi za gostovanja, razporeja dvorano, Rorazdeluje plakate. Zal pa ugotav-a, da so igre vedno slabše obiskane. Če igrajo domačini, še pridejo. Takrat je bilo tu kulturno življenje, ko še ni bilo televizije, ne avtomobilov! Ko je bil še Lampič tu! Takrat je bilo na vasi živahno in veselo. »Včasih se kar malo naveličaš, pa spet poprimeš. Težko je delati prav zaradi odtujenosti ljudi. Vse nekam hiti, vse dela, vsak zase, vse je treba fculturni koledar Ob gobarji II NOVE RAZSTAVE V KRANJSKIH GALERIJAH - Drevi bodo v kranjskih razstaviščih odprli štiri nove 18. uri v galeriji Prešernove hiše razstavo likovnih del ja, ob 18.30 v mali galeriji Mestne hiše razstavo del »ferese De Zorzi, ki živi in dela v Vidmu, v stebriščni dvorani hiše pa razstavo barvnih linorezov, s katenmi se bo pred-,ovna šola Staneta Žagarja iz Kranja. V galeriji Mestne hiše ,jh 19. uri odprli še razstavo del akademskega slikarja Roka Ljubljane. Razstave bodo na ogled do 29. maja. RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE NA LOŠKEM GRADU i Loka — V galeriji na loškem gradu je odprta razstava fotografije. S svojimi deli se predstavljajo Janez Misson. |iČ. Ciril Nahtigal. Tomaž Skala in Primož Zore. Razstava bo ,ri, maja. vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. KOROŠKI GOST V KURNIKOVI HIŠI .M - Medtem ko je v paviljonu NOB že teden dni na ogled i del akademskega slikarja Valentina Omana iz Celovca, se bo uri v Kurnikovi hiši predstavil še drugi koroški gost. slikar [ILrtnik Ernest Arbeitstein. ki živi v Konovecah pri Plibreku. PLETENINE VESNE GABERŠĆIK V ŠIVCEVI HIŠI paovljica — Danes, ob 10. uri, bodo v Šivčevi hiši odprli ^industrijskega oblikovanja Almire iz Radovljice, ki vseskozi S oblikovanju kolekcij posebno pozornost. Predstavili bodo fl/zaprav delo Vesne Gaberščik-IIgo. akademske slikarke, ki spada ^ slovanske vrhunske modne ustvarjalce, njen umetniški opus ,,Wen predvsem v pleteninah, ki jih suvereno obvlada. {flattRTIN RAZSTAVA V PUSTALSKI KAPELI fjufja Loka — V ponedeljek. 28. aprila, ob 18. uri bo v kapeli ■0#ktu gradu na sporedu peta prireditev Loških umetniških utri-h$ V glasbenem večeru bo nastopilo pet najboljših gojencev dašbene šole iz Ljubljane: Aleš Puhar. Katarina Natek. ,(m Ognja novic. Maja Ogrin in Valerij Dermolj. Izvajali bodo dela Krta. Brahmsa. Chopina. Rachmaninova, MatiČiča. Osterca in rfjflfvja. Za njimi se bo predstavil Akademski pihalni kvintet, ki ga M^ijajo Aleš Kacjan. Blagoje Dokuzov. Zvone Richter. Petar Stad-m, JuMin Felician. Podali bodo dela Bacha. Ibera in Demasa. uvečer bo popestrila razstava likovnih del škofjeloškega slikar-RVrčiča. PEVSKI KONCERT NA VISOKEM Viaoko - Danes, ob 19.30, bosta v kulturnem domu na Visokem moški pevski zbor Elektromehanike Iskra, ki ga vodi Marko in domači pevski zbor kulturno umetniškega društva Valentin m vodi Marija Kos. PISATELJSKO SREČANJE (kd - Od 7. do 11. maja bo na Bledu v hotelu Park trinajsto [prodno pisateljsko srečanje, ki ga bodo združili s skupščino ^»f/v mednarodnega PEN in okroglo mizo na temo »Pisatelj med ,„#1 m publiko«. MILAN BATISTA V ISKRI Kranj - Danes, ob 17. uri. bodo v Iskrini avli na Laborah odprli „/|vo likovnih del kranjskega slikarja Milana Batista. ki se bo ^♦»ivil * portreti. RAZSTAVA ATELJEJA BLUF Kamnik — Drevi oh \H. uri bodo v razstavišču Veronika odprli 0aj ateljeja Blnf. ki ga sestavljajo ljubljanski trije akademski ' Alojz Beriec, Borko Tepina in Janko Testen. Na otvoritvi wi<»pili člani glasbene skupine Sončna pot. plačat . « In ko pravi, da bo pustil. takoj vzkliknejo: »Ja. kdo pa bo?! Ti si najbolj navajen« In poštar še naprej njemu nosi vso pošto . . »Odbor je v redu. Ne sestajamo se dosti. Bolje je več delati, kot pa veliko sestankov. Denar ni več tako težko dobiti kot nekoč. Krajevna skupnost ima razumevanje in tudi Kemična tovarna je veliko pomagala. Večja težava je z ljudmi. Ni režiserjev.« Vendar upa, da bodo z Jaro meščanko jeseni spet nastopili in gostovali. Pravkar se pripravljajo na koncert ob 15-let niči Komornega moškega zbora Svobode Podnart. Maja bodo proslavljali. Spet bo treba pripraviti dvorano, poskrbeti za obisk . . . Po tem, kako je kljub vsemu še poln načrtov, kako skrbno evidenco vodi d vsakem nastopu, o vsakem gostovanju, sem prepričana, da še ne bo kmalu popustil. Morda bo res oddal predsedniško mesto, toda njihov duhovni vodja bo Anton Šolar ostal do konca. Vsi v Podnartu to dobro vedo. D. Dolenc Bohinjska Bistrica - Dramska skupina DPI) Svoboda Tomaž Godec zaključuje uspešno sezono. Z dramo iz liškega življenja Pera Budaka »Metež« v režiji Lovra Strgarja je trikrat nastopila doma in gostovala na Bohinjski Beli. v Bohinjski Cešnjici. Gorjah. Podnartu. Ribnem in Sorici. Skupina bo pretežni del denarja, ki se je nabral h predstavami, namenila vzdrževanju doma Joža Ažmana. kupili bodo reflektorje in zavese na odru. V poletnih mesecih bo ljubiteljska gleda liška dejavnost utihnila, zato se že pogovarjajo u sodelovanju na proslavah v Bohinju in o sporedu prihodnje sezone. Na sliki igralska skupina, ki seje letos predstavila z »Meteženi«. MS. Razpis devetega srečanja mladih liter a tov Letošnje gorenjsko srečanje pisateljev in pesnikov bo sredi oktobra na Jesenicah — Prispevke sprejema Zveza kulturnih organizacij Slovenije do 15. maja Zveza kulturnih organizacij Slo organizacij venije pripravlja že deveto srečanje pisateljev in pesnikov začetnikov. Območna srečanja se bodo zvrstila jeseni in odbrala udeležence zaključnega srečanja, ki bo 7. in 8. februarja prihodnje leto. Gorenjsko območno srečanje bo sredi oktobra gostila jeseniška zveza kulturnih organizacij. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki razen v samozaložbi še niso izdali svojih del v knjižni obliki ali doslej še niso bili uvrščeni med najboljše v zaključnih srečanjih. V poštev pridejo prispevki vseh vrst proze, poezije in dramatike, napisani v slovenskem jeziku: črtice, novele, satire, humoreske, romani, pesmi, epigrami, basni, aforizmi, dramatska besedila, dramski pnzon skeči, enodejanke. tragedije, groteske televizijske igre in nadaljevanke, filmski scenariji, scenariji za proslave, kritiški prispevki, eseji z vseh področij umetnosti, kulturnega in družbenega življenja, družbeno angažirana razmišljanja. K sodelovanju so povabljeni pesniki in pisatelji začetniki iz vse Slovenije, Slovenci v drugih republikah ter iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi mladi literati med delavci v tujini, izseljenci in pripadniki JLA. Prispevke, napisane s pisalnim strojem, pošljite v treh izvodih v večji ovojnici, na kateri napišite matično občino. Priložite posebno zapečateno ovojnico, z osebnimi podatki: ime, priimek, točni naslov, iz- obrazba, poklic, starost in šifra, s katero boste podpisali prispevek. Prireditelji prispevkov, ki bodo podpisani s pravim imenom^ne bodo upoštavali. Prireditelji območnih oziroma republiškega srečanja bodo vaše prispevke objavili na način, ki ga bodo omogočile gmotne razmere, zato boste poslane prispevke brezplačno odstopili za objavo. Tričlanska žirija bo pregledala prispele prispevke in jih odbrala za nastop na območnem srečanju. V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje presegalo organizacijske zmogljivosti gostitelja, si odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pridržuje pravico zadnjega izbora, pri čemer bo seveda upošteval kvaliteto prispevkov. Območne žirije bodo svoje delo končale dva tedna pred dnem območnega srečanja, prireditelj pa bo avtorje obvestil teden dni pred nastopom. Avtorji, ki jih bodo območne žirije predlagale za zaključno srečanje bodo znani do 1. decembra. Prispevke pošljite do 15. maja na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, 61000 Ljubljana, Kidričeva 9, s pripisom za 9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Prvi nastop Škofjeloška zveza kulturnih organizacij je pripravila že tretji literarni večer mladih pesnikov in pisateljev — Nameravajo ustanoviti literarni klub v občinskem okviru Skorja Loka - V ponedeljek. 21. aprila, so nam v prostonh skotje-loške knjižnice Ivana Tavčarja prvence predstavili mladi, ki svoja razmišljanja skušajo ujeti v verze in prozo, ter tako začenjajo pot literarnega ustvarjanja. Podali so .Ph ob spremljavi glasbe, prireditelj -_ škofjeloška zveza kulturnih organizacij, pa je nastopu dodal pogovor, ter tako pripravil spodbuden literarni večer. Slišali smo pesmi in prozo kar osmih članov gimnazijskega kulturnega društva: Marjana Demšarja. Sovretova nagrajenca Alenka Bole-Vrabec iz Radovljice je letošnja nagrajenka za knjižne prevode - V slovenskem prostoru orje ledino španske in še posebej južnoameriške književnosti dobro desetletje orje v slovenskem prostoru ledino španske in še posebej južnoameriške književnosti. Med več kot desetimi knjigami njenega prevodnega opusa so imena, ki sama po sebi pričajo o njeni trnovi prevajalski poti. Za poseben dosežek je žirija proglasila prevod Marque-zovega romana »Sto let samote«, ki je doživel že drugo slovensko izdajo. V njem so ob mojstrskem izvirniku v najlepši luči prikazane vse kvalitete prevajalkinega zamaha. V obrazložitvi je posebej rečeno, da je njeno prevajalsko delo velikega pomena za posredovanje med slovenskim in južnoameriškim kulturnim prosto- Na občnem zboru Društva slovenskih knjižnih prevajalcev so v torek, 22. aprila, podelili Sovretovi nagradi za najboljše* prevajalske dosežke v preteklem letu. Prejela sta jih Alenka Bole-Vrabec in Stanko J are. Prevajalka Alenka Bole-Vrabec ki jo na Gorenjskem dobro poznamo, saj zavzeto dela na različnih področjih kulturne dejavnosti, že rom. , . , . Stanko Jarc. ki je doslej prevedel že okrog petdeset knjig, je Sovretovo nagrado prejel predvsem za prevod romana »VVinterspelt« zahodno-nemškega pisatelja Alfreda Ander-scha ki je pravkar izšel v mariborski založbi Obzorja. V obrazložitvi je rečeno, da mii gre posebno priznanje, saj je bil v prevodu samoniklo ustvarjalen. Ni bil kos le avtorjevim preobrazbam v slogu in jezikovnih plasteh, temveč je uspešno premagoval tudi izredno težavno vojno tematiko, ki je v medsebojnem prevajalskem odnosu med nemščino in slovenščino dvakratno težka. Po Jarčevi zaslugi je Andcrscher »VVinterspelt« v slovenščini pomemben kulturni dogodek. Borisa Pintarja, Miha Habichta, Gorazda Kalana, Anami Leben, Andreje Možgan, Vilme Primožič in Staneta Hafnerja. Ob njih so nastopili še trije študentje: Vlado Pire, Jordan Urh in Tone Marguč. Literarni večer je dopolnila razstava likovnih del dveh mladih loških likovnikov amaterjev Jordana Urha in Marjana Prevodnika, zato lahko rečemo, da je škofjeloška knjižnica široko odprla vrata snovanju mladih. Ponedeljkov literarni večer je bil že tretji po vrsti. Marca so ga pripravili za osmošolce, pisali so na temo »Svet umetnosti — del mojega sveta«, ki jo je razpisala zveza kulturnih organizacij. Za nastop je izmed petnajstih odbrala osem prispevkov. Prvi mladinski literarni večer pa so pripravili januarja in ponedeljkov je bil torej že nadaljevanje. Omenimo naj, da je januarja poleg že omenjenih mladih literatov nastopila tudi gimnazijka Andreja Potokar. Literarni večeri so plod dela pri zvezi kulturnih organizacij letos ustanovljenega odbora za klubske dejavnosti, ki posveča skrb predvsem mladih, nudi strokovno in organizacijsko pomoč skupinam mladih, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Da bi še bolj oživili literarno snovanje mladih, se že pogovarjajo o ustanovitvi literarnega kluba, ki bi povezal mlade iz vse občine. Zajel bi torej mlade literate, ki prihajajo iz osnovnih in srednjih šol in nato niso več povezani. Ze literarni večeri, s katerimi se poskušajo v domačem kraju, jim pomenijo pot do objavljanja. Tako se je zadnjega večera udeležila tudi predstavnica revije Mentor Dragica Bres-kvar in stekel pogovor o možnostih objavljanja, s seboj pa je odnesla nekaj prispevkov, ki so ji jih za objavo izročili nastopajoči. M. Volčjak Do 30. aprila 1980 lahko še naročite po nredprodajni ceni knjige »PREŠERNOVA BRIGADA* po din 440 in »Vojkova brigada« po 400 drn. Naročilo, pismeno ali osebno, oddajte na naslov: Občinski odbor ZZB NOVJ. Kranj. Trg revolucije 1 — za domicilni odbor Prešernove brigade. SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za dan OFin praznik dela vam nudi metalka 30 let prodajalna kamnik Za opremo vašega doma Teleton:(061) 831-326 Kidričeva 35a Prodaialna |e odprta vsak dan od 7 do 1 9 ure ob sobotah od 7 do 1 3 ure Delovnim ljudem in cen/enim potrošnikom čestitamo za 1 maj 0 metalko PRODAJALNA KAMNIK Žito Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka - tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — L maj in dan OF Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, teleton 21-282 še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštala-terska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek tri carska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV čestita vsem svojim prijateljem in delov nim ljudem za praznik dela — 1. maj. FRIZERSKI SALON »KUNSTELJ« PURGAR BOGOMILA Kranj, Prešernova 4 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za 1 maj — praznik dela CD Gozdno gospodarstvo Kranj s TO gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela - 1. maj Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 čestita vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem ia 1 maj — praznik dela Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča še v bodoče. ARVAI ANTON in IVICA l KRANJ, Kajuhova čestita vsem cenjenim gostom in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 c Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za praznik dela Izvaja obratovno vzdrževanje Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, RIZ, Elind, Čajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever Su-botica. projektira proizvaja instalira prodaja servisira r Frizerski salon SATLER CILKA Oldhamska 1 4 Kranj pri Vodovodnem stolpu striženje, barvanje, klasične in moderne pričeske s kvalitetnimi preparati. Salon je odprt vsak dan od 6. do 19. ure, v sobotah pa od 6. do 13. ure. Ceniemm stankam se zahvaljujemo za dosedanji obisk in čestitamo za 1 maj — praznik dela Zlatarska delavnica Levičnik Živko Kranj, Maistrov trg f (nasproti Delikatese) Nudi vam darila trajne urednosti. Cenjenim strankam in ob čanom Gorenjske čestita za I. maj praznik dela. KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE pitamo vsem občanom za praznik dela „ 1. maj in se priporočamo s svojimi storitvami (gfiovno zdravstvo Gorenjske zeljnimi organizacijam i: Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, /ftratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, 1a Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Go- ^pjske. Zobna poliklinika Kranj 0ijo občanom za praznik dela — 0) Delavska univerza Tomo Brejc 1 ,|f*aj« ZfTod za vzgojo in izobraževanje odraslih fatUa slušateljem, sodelavcem in delov-i0 ljudem za praznih dela — 1. maj Občinski sindikalni svet Radovljica Skupščine občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica Samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica čestitamo vsem delovnim ljudem za dan OF, praznik dela L maj in 30-letnico delavskega samoupravljanja JESENICE čestita vsem delovnim ljudem ' in poslovnim prijateljem za dan O F in praznik dela 1. maj. kemična Čistilnica in pralnica jesenice 0SVOIIMI POSLOVALNICAMI: f Kranju, Tržiču, Radovljici, Bohinjski Bistrici, Žirovnici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam in občanom čestitamo za j. maj — praznik dela ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE W8E PRIPOROČAMO. čestitajo Občinski svet ZS, Škofja Loka Skupščina občine Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka 1 vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan O F in delavski praznik L maj G LAS 8.STRAN PETEK. 25 APRILA 1! GRABEŽLJIVI OREL NA Naravno bogata Bosna in Hercegovina Je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil da je le Se vprašanje časa, kdaj so bo Turčija sesula, potem boš Bosno pripeljal pod hrvaško krono. Avstrijska bo, toda v okviru velike HrvaŠke, ki bo segala do Drine.« »Srbi bi radi zase Bosno do Vrbasa, pravijo, da je vse njihovo do te reke. S Crno goro in BiH pravijo, so ena država,« je menil Hubmajer. »Ne bo lahko. Menda se hoče potegovati za vojvodstvo tudi Petar Karadjordjevič. In še cela vrsta srbskih poveljnikov bi rada vrhovno poveljstvo.« »Ti imaS svoje Dalmatince in Slovence, s takšno četico se nimaš česa bati. Politiko prepusti meni,« se je nasmihal Guteša. »Tvoje je le. da potem pripelješ Bosno pod našo krono. Jasno?« Hubmajer je pokimal. Mislil si je svoje. Puhal je dim predse in v oblačkih se je videl kot vojvoda Miroslav, morda pozneje celo knez, ki je prinesel svobodo Bosni in Hercegovini, jo iztrgal Turkom in jo ubranil pred avstrijsko, hrvaSko in srbsko nacionalistično lakomnostjo. Morda bo nekoč posegel po kroni? Trd boj ga še čaka. Zdaj pa naj Guteša dela zanj v dobri veri, da mu bo BiH prinesel na krožniku. Pozno ponoči je Hubmajer odšel iz Zagreba. Z denarjem, ki naj bi pomagal razvneti vstajo in z obljubo, da bo izvoljen v Jamnici za vrhovnega poveljnika vstaje. Pogled no Sarajevo ob koncu prejšnjega stoletja. Avstrijski žandarji so ga kmalu izvohali. Hubmajer ni bil le frajgajst, svobodomislee, temveč se je zavzemal za združenje jugoslovanskih narodov pod eno zastavo in v eni državi. Ni čudno, da jim je bil trn v peti. Avstrija ga je še manj ljubila kot voditelja upor-upornikov v Bosni, kajti z Bosno je imela svoje načrte: lepo je bilo, če so se v tej deželi želeli boriti s Turki, vendar ne za svobodo, temveč za priključitev Avstriji. Pozno ponoči je potrkalo na bajto ob Ljubljanici. Hubmajerju so sporočili, da ga išče žandarmerija. Ir/ian je. Oblekel se je in pobegnil. Le nekaj minut za opozorilom so prispeli tudi žandarji. Ostali so praznih rok. Miroslav Hubmajer je te pobegnil. Napotil se je v Zagreb. Tam so ga Študentje slovesne sprejeli in mu priredili slavnostno večerjo, na k: so povabili 300 gostov. Seveda je šel izkupiček podpornemu odboru, ki je zbiral denar za upornike v I ni V tem odboru je imel glavno besedo Ilija Guteša, podpredsednik odbora in zagrebški veletrgovin . Po večerji je Guteša poklical Hubmajerja v po-M sobo. Sedla sta in si prižgala tobak. Ilija debelo vilimko, Hubmajer se je v Hercegovini navadil motati cigarete iz domačega tobaka. Pore j, danes je slovesen večer,« je dejal Guteša. »Ka, praviš, Miroslav?« »Samo da se vrnem na bojišče, nisem navajen sa-lono' se je nasmehnil. »Zbrali smo precej forintov pomoči,« je dejal Ilija Guteša. »Vzel boš vse to s seboj. Z denarjem boš v Bosn1 še bolj priljubljen. Kmalu bo skupščina v Jainmci pri Kostajnici. Tja bom prišel in podprl tvojo kandidaturo za poveljnika vstaje v Bosni. Bosanski vojvoda boš, Slovenec. Toda pazi! Naš človek moraš ostati, nisem te iz Hercegovine klical, da bi nam mešal štrene, to si zapomni. Ce bo vstaja uspela in mislim. r STANE ŠINKOVEC Zelja po svobodi Program upornikov v Bosni in Hercegovini je bil osvobodilni boj, ki bi jih rešil turškega jarma in jim prinesel samostojno državo. Podrobno so že imeli izdelane načrte za državno upravo, v kateri je še posebej zanimiva ideja o občinski samoupravi. Občina bi imela svojo neodvisno policijo in svoje sodišče. Skrbela bi za davčno in socialno politiko. Šolstvo bi bilo v materinem jeziku. Vse vere in narodnosti bi bile enake. Takšen program je načelno združeval tudi vse tiste vodje upornikov, ki so se zbrali v začetku leta 1876 v Jamnici na s'ovito jamniško skupščino. To so bili narodni veljaki od Vrbasa pa ob Savi, Uni do Glinice. Vsakdo je lahko prosto govoril. Glavna snov pogovora je bila: naj se borijo tudi pozimi ali pa se umaknejo do pomladi in kdo bi naprej vodil upor. Da se bodo bojevali še naprej, je bilo naglo sklenjeno. Dlje je trajala razprava o tem, kdo bo vodil te boje. Celih pet ur so besedovali. Prvi je govoril Petar Karadjordjevič, srbski knez, ki je v uporu videl lepo priložnost, da bi se vrnil na srbski prestol, na katerem je sedel Miloš IV. Obrenovič. »Bratje, pojdite v boj pod mojo zastavo,« je govoril Petar. Dolgo je navduševal poslušalce za srbstvo in za boj, ki bi pripeljal do združenja s Srbijo. Glavni poveljniki so se umaknili. V svojem programu so želeli neodvisno BiH, poleg tega jih je finančno podpiral Obrenovič, da se je tako zaščitil Ered Karadjordjevićem, ker je z njegovo pomočjo pn-ajala tudi želja - odstraniti Petra. Zato je bil posvet kratek. Poveljniki so se vrnili v zakajeno sobo. »Torej greste v boj t menoj?« je vprašal Petar, ko so vstopili. »Nikdar!« mu je odvrnil nekdo. Ko je knez slišal ta »nikdar« kot odgovor na svoje vprašanje, so se mu solze zalesketale v očeh in molče je pogledal svoje zveste. Nihče mu ni odgovoril na njegov pogled. Zdaj je knez vstal in znova vprašal: »Kdo se hoče z menoj boriti proti Turkom?« Spet mu je odgovoril molk, le njegovi najzvestejši so vstali in mu svetovali, naj se odreče misli, da bi Še kdaj prišel na srbski prestol, najmanj pa s to vstajo. Med njimi je bil neki Slovenec Tomaž, Petrova desna roka. Navzoči so se izrekli za odbornike, boj za svobodo in neodvisnost Bosne. Na Guteševo nagovarjanje so izbrali za glavnega poveljnika Miroslava Hubmajerja, junaka, prekaljenega v bitkah. Sanje Petra Karadjor-djeviča, da bo na čelu upornikov zbudil spomin na svojega deda Črnega Jurija, ki je povedel Srbe v boj s Turki, so se sesule v prah. MODNA KONFEKCIJA r »KROJ« ŠKOFJA LOKA KVALITETA POROK ZA USPEH Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim sodelavcem čestita ob dnevu OF in prazniku dela 1. maj P' mKNOKMNJ Kinopodjetje Kranj Z ENOTAMI V KRANJU, TRŽIČU, KAMNIKU, DUPLJICI IN CESNJICI. čestita svojim obiskovalcem predstav in drugim občanom Gorenjske za praznik dela 1. maj r Dimnikarsko podjetje Kranj Zupančičeva 4, tel. 21*456 z DE Kranj, Škofla Loka, Tržič čestita vsem delovnim ljudem in obcunvm za praznik dela — 1. maj in jim želi pri-jetno praznovanje (2- nadaljevanje) V AGONIJI ZADNJIH DNI Prvo znamenje, da se bo nekaj zgodilo, je bilo odvažanje raznih dragocenosti in prazni tev skladišč. Zmede, ki je nastala v taborišču, ni bilo mogoče več obvladati. Nekateri esesovci so jo izrabili in pobegnili. Seveda ne praznih rok. Kot je izjavil prea amerikansko komisijo nekdanji vodja taborišča Josef Jarolin, so zadnje dni pred osvoboditvijo odpeljali iz »Effektenkammer«, kjer so bile spravljene osebne stvari jetnikov, raznih dragocenosti, prstanov, ur, zlata in dr., v vrednosti 5 milijonov RM. Del stvari so zakopali med Tegern-seejem in Schlierseejem, del nad jezerom Zeli na Tirolskem. Pri tem so si precej prilastili tudi sami, predvsem adjutant komandanta taborišča SS-Obersturmfuhrer Otto. Za beg so si nekateri preskrbeli celo jetni-ške obleke. Iz taborišča je pobegnil vodja kre-matorijske delovne skupine SS-Oberschar-fuhrer Engelbert Niedermever, skupaj z nekaterimi zaupnimi jetniki in vrečo zlatih zob, 26. aprila pa tudi SS-Scharfuhrer Willy Josiger s kapom taborišča Maxom Tur-nerjem. (1) Razvoj dogodkov je šel v takšni smeri, da je bilo Dachau taborišče, kamor so segle vojaške operacije prav nazadnje. Tako je pritiskala množica jetnikov iz taborišč s severa, vzhoda in zahoda na taborišča in njihove podružnice v južni Nemčiji. Stanje je bilo katastrofalno. Govorice o nadaljni usodi taborišča pa so iz dneva v dan povečavale grozo. Zdaj so govorili, da bodo vse jetnike zapli-ni'i, zdaj zopet se je razširila vest, da bodo ta- borišče evakuirali. Toda ne za prvo, ne za drugo po treznem premisleku ni bilo več možnosti. Odkar je Rdeča armada osvobodila »honiča smrti na Vzhodu, ni bilo nikjer več takšnih naprav, ki bi bile sposobne zapliniti in sežgati tolikšnih množic ljudi. Tudi taborišča, ki r>» jih bilo sposobno sprejeti, na tem področju ni bilo. Med drugimi vestmi, se je pojavila tudi vest, da bodo še pred prihodom zaveznikov vse izpustili. Seveda je bilo zato razočaranje še toliko večje. Pa vendar so želje in načrti za uničenje obstajale in niso bile samo plod do skrajnosti napetih živcev izmozganih jetnikov. Dokumenti, ki jih je uspelo dobiti po osvoboditvi in izjave na procesih proti bivšim oblastnikom pričajo dovolj jasno o tem. 24. aprila 1945 je SS-Hauptsturmfuhrer Schwarz izročil SS-Obergruppenfuhrerju Osvvaldu Pohlu Himmlerjev ukaz sledeče vsebine: »An den Kommandanten der Kon-zentrationslager Dachau und Flossenburg, 14. 4. 1945. - Die Ubergabe kommt nicht in Frage. Der Lager ist sofort zu evakuiren. Kein Haftling darf lebendig in die Hande des Fein-des kommen. Die Haftlinge im Buchenwald haben sich grauenhaft gegen die Zivilbevolke-rung benommen.« (—) Himmler ( . . . U predaji ne more biti govora. Taborišče je'treba takoj izprazniti. Noben jetnik ne sme priti živ v roke sovražniku. Jetniki iz Buchenwalda so grozno ravnali s civilnim prebivalstvom.) (2) * v L'u! »V* . >*'i .\- i a-..' j: c...'.«. To je bil Himmlerjev odgovor na predlog komandanta VVeiterja, da bi taborišče predal zaveznikom. Da so imeli prvotno v načrtu množični uboj vseh dachauskih jetnikov, je potrdil najprej RapportfUhrer Bottger, ki so ga ujeli nekaj dni po osvoboditvi. Izjavil je, da so imeli v načrtu prepeljati zdrave jetnike do 28. aprila do Otztala v tirolskih Alpah, ostale pa bi zbrane na taboriščnem zbornem mestu pobili s strojnicami in drugim orožjem, nakar bi taborišče zažgali. Pokol je bil predviden za 21. uro 29. aprila. Kakor bomo videli je torej manjkalo pravzaprav le za las. Nekaj več jasnosti, kako se je odvijala vsa stvar glede Dachaua, je prišlo na dan na nUrnberškem procesu proti Kaltenbrunnerju, kjer so kot priče zaslišali več vodilnih esesov-skih in rajhovskih vodij. Seveda so zdaj ti »kameradi« valili krivdo drug na drugega in storili vse, da bi jo odnesli čim ceneje. Razen Himmlerja je bil najbolj vnet zagovornik uničevanja dachauskih jetnikov tedanji bavarski Gauleiter (okrožni vodja) Giesler, ki je bil obenem tudi ministrski predsednik in notranji minister Bavarske ter obrambni minister Rajha. Hitler ga je v svojem testamentu odredil celo za Himmlerjevega namestnika. Priča, baron Friedrich Kari von Eberstein, vodja SS in policije na Bavarskem je izjavila, da ga je v začetku marca 1945 poklical k sebi Giesler in mu naročil naj izda komandantu koncentracijskega taborišča Dachau ukaz za postrelitev vseh 30 tisoč dachauskih jetnikov, preden bi se taborišču približale sovražnikove čete. Baje je bil Eberstein ogorčen in je odbil izvršitev naročila češ, da on ni pristojen dajati ukaze komandantu taborišča. V iskanju rešitve kako bi izpolnil Himmlerjev ukaz, je prišel Giesler v svojem zločinskem razglabljanju, nato na misel, da bi dal kot obrambni minister taborišče bombardirati. Toda Eberstein mu jf baje odvrnil, da noben poveljnik letalskih fA ne bo hotel z bombardiranjem uničiti t«bo> rišča. In res, kar bi ta tolovajska druščina ston!« nekdaj ne da bi kdo od njih trenil z očmi. flZ«potneku v Stari Fužini so pravkar Ličjem delu: temelje za garažo pri-»kopljejo, betonirjo. Bojim se že, da rfjanez ne bo utegnil. Toda, če nanese j t* partizanščino, si vzame čas. Tudi *«p je. Bodo že pol ure brez njega \<0i, kako jim je Tomaž Godec oči h t začel. Tudi Janez je bil član \A kmečkih fantov in deklet v Bohinju, \f rodil Tomaž. Se hrani sliko, ko so šli ' (M • kolesi na Savico, kot da gredo na .»cicije pa to bil sestanek. Takrat je ii^nn pobec, skuštran, pravi zase. Se-W krt mu je šele bilo. Tomaž jim je ■ *wil o Hitlerjevi nevarnosti, ki grozi jjmpi, da moramo biti pripravljeni na \iMm. Kot na primer danes za SLO, le ««i* takrat vse tajno. Katerikoli tujec 1 & bo dobro za nas, je govoril Tomaž. ft Hitler že zasedel Finsko, si i A vatri jo. 4 je bil doma iz bajtarske družine na s»Bohinju. S 13 leti je moral od doma. ! fc4 k ivelikerau. kmetu v Jeseniške leto je še tam v Solo hodil Toda, bil je to napreden gospodar. Ko je bila 1936. na Jesenicah stavka, je z delavci držal. »Zdaj jih bodo zrukali,« je užival, ko so delavci vztrajali za zaprtimi vrati Železarne. 2e tu se je Janez navzel naprednih misli. Tudi za Osvobodilno fronto so bohinjski fantje in dekleta izvedeli od Tomaža. Da se bo organizirala partizanska vojska, ki bo del jugoslovanske partizanske vojske in da jo morajo podpirati. Tomaž je bil kmalu v ilegali, toda dobivali so se še naprej in zbirali prvo orožje, saniteto, denar. Fašistični teror je tudi v bohinjskem koncu netil upor. Za 14. december 1941 so ga pripravili, vendar je spodletel zaradi izdajstva. Marca 1942 so Tomaža Godca in njegovega tovariša Avgusta Gašperina Nemci dobili na Vojah. Gašperin je bil ubit, Tomaž ujet. Po Bohinju je šel preplah, kajti vedeli so, kako iz ujetnikov v Begunjah znajo izvleči priznanja. Bohinj je bil tiste dni kot zamrl. Toda Tomaž ni izdal. »Potem so nas začeli strašiti, da nas bodo poklicali v nemško vojsko. To nam pa ni šlo v račun. Jaz sem se takrat že učil za kolarja na Bitnjah. Januarja 1943 so nas že poklicali na nabor. Takrat sem se dokončno odločil, da grem v partizane. Vasja, prvoborec iz Bohinja je organiziral odhod. Na svečnico, 2. februarja naj bi se dobili na plesu v Jereki. Izgledalo naj bi, kot da nas bodo nasilno mobilizirali. Zaradi svojcev.« Dan poprej, 1. februarja, pa je Janez skozi steklena vrata delavnice zagledal zelene uniforme. Ravno oblic je brusil. Izdaja? je šlo skozenj. »Ali si ti Arh? Takoj z nami, greš v nemško vojsko!« Oddahnil se je. Da le ni aretacija. Se bo že kako izvlekel. Postavil se je, da ne more kar tako iti, da še poziva ni dobil ... Pa je prevajalec hitro dodal, da mora takoj z njimi, sicer je nevarno, da gre še v Begunje. Pa se le ni dal kar tako. Mora domov po stvari. Ko je mojster jamčil zanj pri vodji patrole, da se bo zagotovo vrnil, je lahko šel. Ob štirih popoldne bi se moral javiti na občini v Bistrici, kjer bo zbor. Janez je doma že imel pripravljen nahrbtnik, vendar tedaj so bile razmere takšne, da je moral nekako drugače ukrepati, sicer bi prijeli domače. K sestri, kjer je stanoval, je stopil po kovček, potem še k bratu in nato k stricu, ki mu je bil boter. Napreden možak je bil. Zaupal mu je načrt, da bo šel z njimi do Jesenic, potem bo pa ušel v Rr^vte in v partizane. Pa mu je stric topW naročal:'če he bo mogel uiti. naj gre na rusko fronto in ko jih bodo Rusi podili, naj pade, se naredi mrtvega, potem naj se pa preda Rusom in naj tolče po Nemcih z one strani. Brat ga je popoldne z vozom pripeljal na Bistrico. Dve pollitrci z žganjem je vtaknil v kovček za kasneje. Zdaj se je pa delal pijanega in mahal z napol prazno steklenico. Dva furmana sta na loj trških vozovih peljala naprej kovčke, za njima so pa hodili fantje. Kakih 30 jih je bilo. Kot bi šli za pogrebom, se je zdelo Janezu. Z enim očesom je gledal, če gredo žandarji za njimi. Toda pospremili so jih le na vlak. Fantje so se peljali do Jesenic, tu naj bi pa počakali vlak za Radovljico. Kovčke so vrgli skupaj na peron in stopili v krog. »Fantje, vidi se, da ni tako hudo,« jih je nagovarjal Janez. »Jaz bom Šel kar nazaj v Bohinj. Bomo že kasneje šli v Radovljico. Pa, kdo bi sam iskal tiste kasarne v Radovljici. Jaz tam še nikoli nisem bil...« Prepričal jih je. Takoj so bili vsi za vrnitev. Zdaj so čakali na vlak za nazaj, za v Bohinj. Janez je bil edini iz Bohinja, vsi ostali pa iz Bistrice. Ko jih je takole prepričal, da se vrnejo, je enega od njih, ki ga je malo bolj poznal, tiho povprašal, kam bo šel. »Domov, kam pa.« Povprašal je še enega. Tudi tu je dobil enak odgovor. Potem ni hotel več spraševati, da bi se ne izdal, da je drugačnih misli... Janez je vedel, da na peronu vse izstopajoče z vlaka pričaka železničar, ki pobira karte, za njim pa obvezno stoji gestapovec .".. Skozi to kontrolo on že ne bo šel! Ko je vlak vozil na postajo, je šel v zadnji vagon, izskočil, za skladiščem pa vrgel kovček čez železniško ograjo in skočil naravnost pred »žlajfe« sre-denjskega župana Janka Hodnika. Hlapec ga je s konji prišel iskat k vlaku. Bilo je okrog sedmih zvečer in bilo je že temno. Hitro se je povzpel na konec teh lojtrnih sani in hlapec je pognal. Nekdo je stal za sedežem s svetilko in še celo enkrat pogledal proti njemu ... Do Bitenj se je tako peljal, ko pa se je začel klanec in je konj upočasnil svoj tek, se je bal, da ga bodo začeli spraševati. Skočil je z voza in jo ubral naravnost proti Jereki. Tu bo dobil partizane. Da bi le ne srečal Nemcev. Toda pri znamenju, ko se potem začne Jereka, so se iz teme izluščile postave. Bila je patrola iz Srednje vasi. Hitro je mislil: če me bodo ustavili, bom skočil v graben in stekel. Ali pa jih raje kar mimo počakal in pozdravil .. Ne bo me hudič vzel, če jih pozdravim ... In gromko je vrgel iz sebe: »Heil Hitler!« Odzdravili so mu prav tako glasno in odšli naprej. Prvič in zadnjič v življenju je takole »zahajlal«. S partizani se je dobil v »kožar-cah«, barakah iz smrekovega lubja, ki so jih imeli gozdni delavci na Vresju na Jelovici. V Tončkovo četo je prišel, 3. četo Jelovškega bataljona Gorenjskega odreda. Spomladi pa je bil potem v 2. četi Pokljuškega bataljona Gorenjskega odreda. In kaj je bilo z ostalimi Bistričani, ki so šli skozi pravi izhod na železniški postaji? Seveda so jih takoj polovili in jih zaprli v gasilski ali sokolski dom, potem so jih ponovno pognali v vojsko. Toda večina teh fantov se je po treh, štirih dneh prav tako znašla v jelovških »ko-žarcah«. Niso si zaupali takrat na jeseniški postaji, pa so bili vendarle enih misli. Kmalu zatem so naredili prvo mobilizacijo na Cešnjici in v Stari Fužini. Tak kraval so naredili, da je izgledalo, kot da so jih res na silo vzeli, pa je bilo vse prej domenjeno. Domačim so še naročili, da morajo zjutraj takoj javiti Nemcem, da so jih vzeli. In Nemci so domače tolažili in jim obljubili, da jih bodo že oni poiskali... Zapotnekov Janez je bil' ves čas pri kurirjih. Mlad, drzen, brez strahu. Kurir ga res ni smel poznati. Na Lazih, pod slapom, so prečkali železnico in bredli Savo. Po deset Nemcev je hodilo v patrolo ob železnici, ko pa so se enkrat z njimi udarili in jih je nekaj padlo, jih je hodilo v patrolo po 30 in še s psom. Hudičevo je bilo. Komandir karavle na Goreljku je bil najprej Cesar, ko pa je ta prevzel mesto komandanta za celo kurirsko linijo od Podlonka do Mežaklje, je mesto komandirja na G-4 prevzel Janez in jo vodil do aprila 1944, ko je Šel v vogljanske gmajne pri Kranju na G-24. Tu je šla nova kurirska linija od Medvod čez Sorsko polje in čez Savo, kjer so jo v Trbojah prevzeli oni, potem pa je šla do Viševce pod Krvavcem. Cez vsa belo-gardistična gnezda. Nemcem je tudi uspelo, da so jim vrinili vohune. Pa to je že druga zgodba. Tudi o tem bo še kdaj pripovedoval. Le toliko še, da je bil zaradi te izdaje ranjen v obe nogi in se je zdravil v partizanski bolnici pod Krvavcem. Ko je za silo ozdravel, se je vrnil na karavlo G-4, kjer je tudi dočakal svobodo. »Taka je bila kurirska. Nikoli nisi vedel, če boš večera dočakal. Prav bi bilo, da bi mladi vedeli, kje so bile naše karavle. Pred kratkim smo se že dogovarjali na pododboru kurirjev in vezistov v Radovljici, da jih bomo obnovili. In skoraj gotovo bomo še letos odkrili za vse kurirske karavle spominska obeležja.« D. Dolenc - -__.___.___________ GLASIO. STRAN PETEK, 25. APBIU 1 SOZD ALPETOUR DO CREINA Kranj Škofja Loka Vabimo večjo število kovinarskih delavcev raznih profilov, da /družijo delo v naši TOZD proizvodnja kmetijske mehanizacije Smo mlada, dinamična in hitro se razvijajoča delovna organizacija s popolnoma novimi proizvodnimi prostori v komunalni coni na Primsko-vem. Nudimo vam možnost hitrega strokovnega napredovanja. dobre delovne pogoje in soliden zaslužek. Ce ste brez poklica vam bomo pridobiti kvalifikacijo za enega od kovinarskih poklicev. Dobri medsebojni odn negujemo na vsakem koraku, pa zagotavljajo lahko vključitev v naš kolektiv. Pridite na razgovor. omogočili osi. ki jih POTREBUJEMO: V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB: SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: — NK delavec in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Osebni dohodek od 6.500 - 7.000 dip. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. V TOZD PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE. 1 STRUGARJE 2. REZKALCE 1 KLJUČAVNIČARJE 4 VARILCE r> NK DELAVCE ZA TRANSPORT IN KOVINARSKA DELA Pogoji: Pod l.do3.: — poklicna šola ustrezne stroke in 2 leti delovnih izkušenj. — poskusno delo 3 mesece. Pod 4.: — nedokončana osnovna šola. — poskusno delo je 1 mesec. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. drovski Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi a oddelek Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Ul inštalacije Škofja Loka Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje splošnega oddelka Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: zahtevana izobrazba: - višja ali visoka pravna ali druga ustrv/na smer delovne izkušnje: - 5 let za višjo izobrazbo. — 3 leta za visoko izobrazbo Kandidat mora biti moralnopolitično neoporečen. Mandat za razpisana delovna opravila je 4 leta. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu DS. JELOVICA Jelovica Lesna industrija Škofja Loka Kidričeva 58 objavlja za šolsko leto 1980/81 predhodni razpis naslednjih prostih učnih mest: 1 20 STAVBNIH MIZARJEV 2 10 LESARJEV OZKEGA PROFILA 3 6 STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 4 1 KOVAČA 5. 1 KLEPARJA 6. 2 STEKLARJA 7. 1 OBRATNEGA ELEKTRIK A RJA 8. 1 KUHARICO Učno razmerje lahko sklenejo učenci, ki bodo uspešno končali 8 rti redov OS, razen za izobraževanje pod točko 2. in 6 kier ta v francoskem premogov-JJj celih šestnajst let je bil ZLft( rudar in zato mu zdaj na "fileta,tako kot najbrž vsem utjtat; močno nagajajo pljuča, pi ni tako hudo,« pravi Jereb in kA misli na čas pred dvema *r^. ko je prav na isti postelji 'bitko z vse hujšo boleznijo, pa je le voda v pljučih,« in se smeje, ko razlaga, da vsakih nekaj mesecev, včasih *U*riek*J tednov, v bolnišnico, da ^ jatranijo vodo iz desnega dela "J »sicer me še voda lahko £ pa čeprav stanujem visoko v *^,ftako zbija Sale na račun ?'pljuč, ki so ga zadnja tri leta opominjati, da je najboljSa jjgpfta moSka leta pustil v Jjgern rudniku. »Glavno je, r^ta le roke, da dobro vidim, [Km sedem v svojega fička in IrLieno kam na lepSe. Trideset RTvozim najmanj, pa so mi Se ErLgli vozniško dovoljenje za _ no, ali sem bolan ali mi roke, ki so jim leta v rudniku in prekladanje Jagi vozlasto razširila vene, jpodnja stran dlani razen ,brazgotin, ki jih je napravila je izgubila svojo žuljavo »Od štirinajstega leta sem pri hiši, tam pri Zireh sem je bilo devet otrok.« je delal na žagi v Jci toda okoli leta 1930 je Manjkalo, pa je Sel tako kot Slovencev v Francijo kopat cSesedaj se spominja, da so spraševali mlade Slovence, K prinesli s seboj konvencijo o priznavanju delovne dobe; takrat seveda mladim fantom na začetku življenjske poti ni bilo mar, kaj bo čez leta, starost in pokojnina so bili daleč. Kopali so svoj kos kruha pod zemljo, živelo se je; seveda ne kako posebno dobro, bolje pa je bilo vsekakor po letu 1936, ko so z generalno stavko uspeli tudi rudarji izbojevati zase boljše pogoje. V stavki in že prej se je izkazal tudi mladi Andrej Jereb, ki se je nato vseskozi vključeval v sindikalno delavsko gibanje, vodil izseljensko mladinsko društvo Vesna. Vojna vihra seveda ni prizanesla tudi severni Franciji. Povezani s francoskimi sindikati so slovenski rudarji, med njimi Andrej Jereb, na svoj način kljubovali nemški okupaciji. Srečno so minili tudi dnevi neprestanega zavezniškega bombardiranja in dočakal je september 1944, ko v pokrajini ob Pas de Callaisu ni bilo več nobenega okupatorskega vojaka. Tega leta — še sedaj hrani doma izkaznico — je bil Jereb tudi sprejet v francosko komunistično partijo in nato izvoljen v pokrajinsko vodstvo KP Francije. Toda tu je bil konec vojne in ko je Jereb slišal za poziv slovenskim rudarjem in drugim izseljencem, naj se vrnejo v domovino graditi novo na ruševinah starega, ni več pomišljal. »Veliko se nas je takrat vrnilo, Tito nas je poklical, pa smo šli,« se spominja Jereb. Delo je našel v jeseniški železarni, pa v Zireh in končno spet na žagi, kjer je delal tudi pred šestnajstimi leti. Kasneje, leta 1948, je bil Jereb tudi sprejet med komuniste in dobil je našo rdečo izkaznico. Ostal je v svoji Poljanski dolini, živel z njo, se vključeval v družbenopolitično življenje. »Ce si mlad, si pa res povsod zraven,« pravi, ko našteva vse mogoče funkcije od sekretarja osnovne organizacije ZK do ZZB NOV. Pred dvema letoma je dobil občinsko priznanje OF, doma pa hrani tudi medaljo zaslug za narod. Nihče od njegovih bližnjih tovarišev, s katerimi se je konec vojne vrnil domov, ni več med živimi, umrl je tudi rudar Jezeršek iz Medvod*, ki' je takrat 39-letnega rudarja Andreja Jereba predlagal za sprejem v komunistično partijo Francije in z njim preživljal težave ilegalnega delovanja komunistov v okupirani deželi. »Vse življenje je ena sama borba,« pravi preprosto Jereb, »borba za boljši kruh, za boljši jutri; meni življenje ni prizanašalo, trdo sem delal vsaskozi življenjske družice so mi umirale', pa sem si rekel, da nikoli ne more biti tako hudo, da se ne bi dalo preživeti. Tako je to; zdaj sem zadovoljen, le ta pljuča včasih nagajajo .. .« Potem še pove, da je pred petnajstimi leti nehal kaditi, tudi alkohola niti ne poskusi. Pred leti so mu zdravniki povedali, da bi ga že zdavnaj več ne bilo, če bi še prižigal cigareto. Tako pa - podaril si je kdo ve koliko let še. Komaj čaka, da bo spet doma, v svoji hiši, v bregu kjer je komaj toliko prostora, da obrne avto. Sedel bo za volan in popeljal ženo kam na lepše, morda že drugi teden, za majske praznike. L. M. Proizvajamo: metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja triglavtržič vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela Športna vzgojenost je v veliko življenjsko oporo Namen pravilno zasnovane in uspešno uresničene vzgoje je pomemben za posameznika in družbo. Vodilno, nalogo v vzgoji mladega rodu opravlja šola. Ta naj bi postala veliki vzgojni laboratorij, v katerem bi načrtno krepili vrline in odpravljali motnje. Pri tem naj bi oblikovali osebnost, njeno zavestno dejavnost in moralno podobo. Osebnost se kaže v naravnem bistvu, v pojavih, lastnostih, potezah in plasteh. Temeljna plast osebnosti je v delovanju organizma in posebno gibal. Gibalno mišična aktivnost spodbuja vso organsko, živčno pa tudi zavestno dejavnost. Gibalna sla kaj kmalu oživi, se razvija in se kaže v pestrih oblikah. Sla po gibanju postaja naravna potreba, ki jo v življenju uresničujemo pri delu, razvedrilu in športni vadbi. Ob manjšem mišičnem naporu pri delu postaja danes potreba po športno razvedrilni dejavnosti vse bolj izrazita, očitna in glasna zahteva časa. Usmerjenemu izobraževanju bo v skorajšnji prihodnosti moralo slediti športno usmerjanje. Pri športni vzgoji naj bi slehernega ogreli za najbolj primerno panogo, ki bi jo gojil v prostem času. Ob splošni gibalni izurjenosti in utrjeni športni tehniki je velika verjetnost, da bo učenec ostal zvest priljubljeni panogi skozi vse življenje. Vse življenje pa lahko gojimo tek, smučanje, plavanje, tenis in vse tiste aktivnosti, ki prinašajo več veselja in dobrega počutja. To pa je vsakodnevna jutranja vadba, utrjevanje in z gibanjem obogaten način življenja. Ta pa mora ob lastnem naporu postati resničnost, nas osrečevati v sedanjosti in prihodnosti. Športna izurjenost, odzivnost in višja raven gibalne omikanosti prispeva k boljši prilagojenosti delu, gibalna omikanost se povezuje z dobro organizacijo dela, ko gre za gospodarno delovanje, pravilno zaporedje dela, oddiha in obnavljanje delovne moči. Življenjske funkcije delovnih ljudi bodo navzlic lajšanju dela še zmeraj v popolnem delo* vanju organizma, ki dobiva osnovne gibalne pobude. V neposredni proizvodnji in zunaj nje bo človek vedno nastopal kot osebnost, ki hitreje obvladuje nov način dela, sledi poklicnim novostim, tehničnim in znanstvenim pridobitvam. Športna vzgoja je najbolj neposredna priprava za življenje. Razvija skupinsko pripadnost, delovnost, temeljne značajske lastnosti kot so poštenost, odgovornost in odpornost do človeku nečastnih dejanj. Vadba bistri pamet, oblikuje vedrogledost in družbeno usmerjenost. Športna vzgoja je cenjena družbena dejavnost. Danes je že prerasla iz okvirov tako imenovane telesne vzgoje in dobiva pravi smisel v oblikovanju osebnosti, bogatitvi in podaljševanju življenja. OD VSEPOVSOD Zahteva »prijateljic noči« Predstavnica francoskih »prijateljic noči*, kije znana pod imenom Vila, je zahtevala, naj njene kolegice čimprej vzpostavijo stike v vlado. V odprtem %s2 ministrici za ženska vprašanja Ulla trdi, da vladna komisija tudi po znanem »uporu prostitutk« ni pripravila novega osnutka zakona, s katerim bi končno uredili njihov položaj in jim povrnili čast. Dva tisoč let za zapahi Ameriški sodniki, ki nalagajo obtoženim zaporne kazni, ne po znajo šale. Se vam zdi deset let za rešetkami dolga doba? Kaj pa bo potem rekel možak, ki so ga zaradi umora obsodili na 1250 do 2000 let in mu naložili še sto do tristo let zaradi poskusa umora žene svoje žrtve? Festival najslabših filmov Oskarji so razdeljeni, v New Yorku pa so za nameček pripravili še festival »najslabših filmov na svetu«. Čeprav so bila merila precej stroga, se je izkazalo, da ne manjka filmov, ki imajo »bedno« režijo, scenarij, dekor, igro in kamero. TE DNI PO SVETU SAMOMOR ODVETNIKA RDEČIH ARMAD Petinpetdesetletni odvetnik Edoardo Ri-naldi, ki je zagovarjal v«* pripadnikov rdečih brigad, med njimi tudi Patnz.a Pecija, je napravil samomor. Policija ga je obtožila da je sodeloval v oboroženih napadih Z izgovorom, da se mora preobleč., je odftel v kopalnico in se ustrelil. ZAHODNONEM8KI SATELITI Evropska agencija za vesoljske raziskave namerava izstreliti drugo poskusno raketo ariane. Kot so objavil! v Parizu, bodo to opravili v vesoljskem centru v Francoski Gvajani med 20. in 30. majem. Ob tej priložnosti bodo v zemeljsko orbito izstrelili dva zahodno-nemška satelita. Evropska agencija namerava ze prihodnje leto začeti serijo komercialnih izstrelitev ariane ki naj bi v naslednjih dveh letih konkur.r«> . ameriškim vesoljskim ladjam shuttle pri donosnem poslu - spravljanju satelitov v zemljino orbito. NAJVEČJE UMETNO JEZERO V AZIJI S pregraditvijo reke Amu-Darje je v Uzbekistanu v Sovjetski zvezi nastalo ogromno umetno jezero, veliko 7,8 milijona kubičnih metrov. To je največje umetno jezero v centralni Aziji. Voda iz jezera bo namakala obdelovalno zemljo v Uzbekistanu in Turkmeniji. razen tega pa bo poganjala tudi hidrocentralo z močjo 150 tisoč kilovatov. NEZNANI VIRUS NA ŠKOTSKEM V neki edinburški bolnišnici je prejšnji teden umrlo devet ljudi zaradi bolezni ki jo je povzročil še neznani virus. Po poročilih britanske zdravstvene službe je v preteklih štirinajstih dneh umrlo kar 45 oseb. Bolezen napada predvsem stare Hudi. Povzročitelj je po mnenju zdravnikov podoben viruaom gripe, nevaren pa je predvsem za pljučne bolnike in tiste, ki imajo okvare dihalnih poti. PUŠČAVA SE PRIBLI2UJE PEKD4GU Del kitajske puščave, ki leti na severu in severozahodu države in zavzema 128 milijonov hektarov, se iz leta v leto širi. Kot poroča kitajska agencija Xinhua, se ena največjih kitajskih puščav Takla Makan širi s hitrostjo 10 do 15 metrov na leto. Kitajci so te lani opozarjali na širjenje puščave v Mon- Soliji in na severu Kitajske, ki se zara-i nenadzorovanega sekanja gozda čedalje bolj priblituje Pekingu. UMRL JE ZADNJI PETORCEK V Melbournu je umrl Justin Kissane, zadnji od avstralskih petorčkov, ki so se rodili 22. februarja. Petorčke — .štiri dečke in deklico — je rodila .'K)-letna Josephine Kisshnc enajst tednov prezgodaj. To je bil tudi razlog, da nedonošenčki kljub naporom zdravnikov niso preživeli. OBESILI 13 NAPADALCEV NA GAFSO V Tuniziji so obesili 13 obsojencev, ki so januarja sodelovali v oboroženem napadu na jutnotunizijsko mesto Gaf-so. Smrtno kasen so Izvedli kljub številnim pozivom, ki jih je sprejel tunizij-ski predsednik Burgiba, naj prizanese napadalcem. SINDIKALNI VODITELJ NA PROSTOSTI Po več kot štirih letih so osvobodili argentinskega sindikalnega prvaka in eno naj uglednejflih peronističnih osebnosti Loren-za Miguela. Bil je generalni sekretar nekoč močne peronistične organizacije in sindikata železarjev. Prijeli so ga med voieftkim udarom marca 1976. leta hkrati z nekdanjo predsednico Isahelo Peron in drugimi pero-nističnimi in sindikalnimi voditelji. loške tovarne hladilnikov Vsem def ovni m ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj OLrASM.STRAN. PETEK. 25.ŠPBI1A 19M PLAVANJE Nov uspeh jugoslovanskih pionirjev HRISKIJ - Tu je bil vsakoletni tradicionalni šeateroboj narodov v plavanju. Nastopali no najboljši pionirji in pionirke iz Francije, Danake, Belgije. Španije, Švice in Jugoslavije. Nafti mladi plavalci in plavalke so ne na letošnjem šesteroboju odlično odrezali. V moštvenem delu tekmovanja ho zaaedli izredno drugo mesto, za zmagovalci Francozi. Tako no jugoslovanski plavalci od lanskega petega napredovali kar za tri meata naprej. Jugoslovani ao se domov vrnili tudi / novimi državnimi in republiškimi rekordi. Glavno breme reprezentance ao nonili Kranjčani. Bili ao med najboljšimi. Najbolje ae je odrezala Veana Praprotnik, ki je dosegla tri zmage, eno drugo in eno tretje mesto. S prvim mestom ae je izkazal tudi Mitja Kadoič, medtem ko ao ostali Kranjčani plavali odlično in s tem veliko pripomogli, da ao kot moštvo Jugoslovani na drugem mestu med šestimi reprezentancami. Vratni red — 1. Francija 580, 2. Jugoslavija 420, 3. Danska 415. 4. Belgija 396, 5. Španija 341, 8. Švica 256. Rezultati — pionirji — 100 m kravi: 1. Thalund (Danska) 59.69. 8. Kadoič (Jugoslavija) 1:00,3; 400 m kravi: 1. Eatubier (Francija) 4:22,8, 4. Kadoič 4:29.7, 9. Velič-kovič (oba Jugoslavija) 4:34,0; 100 m prsno: 1. Rreyne (Belgija) 1:14.39. 10. Jo-cič (Jugoslavija) 1:20,04; 200 m hrbtno: 1. Thendon (Švica) 2:23,65, 8. Veličkovič (Jugoslavija) 2:30,6; 200 m delfin: 1. Cantro (Španija) 2:22.9. 3. Rus (Jugoslavija) 2:29.52; 1500 m kravi: 1. lacomo (Francija) 17:24,68. 5. Marenčič 17:54,50. 8. Veličkovič (oba Jugoslavija) 18:29,80; 400 m meša- no: 1. Kadoič (Jugoslavija) 5:05.78; 4 x 100 metrov kravi: 1. Francija 3:58.9. 5. Jugoslavija 4:05,9 (rekord SFRJ za at. pionirje); 4 x 100 m mešano: 1. Danska 4:28.40. 4. Jugoslavija 4:41,4; 200 m kravi: 1. lacomo (Francija) 2:07,77, 7. Kadoič (Jugoslavija) 2:09.75; 200 m prsno: 1. Gomez (Španija) 2:41.86. 7. Šolar 2:48.53. 9. Jocič (oba Jugoslavija) 2:50,69; 100 m hrbtno: I. Tendon (Švica) 1:06.29, 6. Veličkovič in Bešter (oba Jugoslavija) 1:10.60; 100 m delfin: 1. Jacobsen (Danska) 1:04.57. 9. Run (Jugoslavija) 1:08,91; 200 m mešano: 1. Dallen-bach (Francija) 2:22,71. 2. Kadoič (Jugoslavija) 2:41,10 (rekord SFRJ za st. pionirje); 4 X 200 m kravi: 1. Francija 8:39,32, 4. Jugoslavija 8:51,94 (rekord SFRJ za at. pionirje); pionirke — 400 m kravi: 1. Lacour (Francija) 4:39,83. 2. Praprotnik (Jugoslavija) 4:40.85 (absolutni rekord SRS); 100 m prsno: 1. Pauwels (Belgija) 1:20,36. 5. Cvek (Jugoslavija) 1:21,17; 200 m delfin: 1. Praprotnik 2:27,87. 8. Ju-govic (obe Jugoslavija) 2:39,59; 800 m kravi: 1. Braguer (Francija) 9:30.61, 3. Praprotnik (Jugoslavija) 9:41,02; 400 m mešano: 1. Praprotnik 5:22,07, 4. Rebolj (obe Jugoslavija) 5:32,50; 4 x 100 m mešano: 1. Francija 4:34.32, 2. Jugoslavija 4:50.57 (rekord SFRJ za st. pionirke); 200 m kravi: 1. Košuta 2:13,86. 5. Praprotnik (obe Jugoslavija) 2:16,58; 100 m hrbtno: 1. Azais (Francija) 1:10,19, 9. Kosirnik (Jugoslavija) 1:15,14; 100 m delfin: 1. Miollan (Francija) 1:08,84, 6. Praprotnik (Jugoslavija) 1:10,70; 200 mešano: 1. Praprotnik (Jugoslavija) 2:33,30; 4x 100 m kravi: 1. Francija 4:11.57. 3. Jugoslavija 4:19.99 (rekord SFRJ za st. pionirke). -dh Štirinajsta mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria Najboljša udeležba doslej LJUBLJANA - Vse kate, da se bodo na štirinajsti mednarodni kolesarski dirki Alpe-Adria zbrali najkvalitetnejši kolesarji iz devetih drtav s šestnajstimi moštvi. V olimpijskem letu bo to najboljša udeletba doslej. Že sedaj je prijavljeno več tekmovalcev kot jih je kolesarilo lani po Sloveniji in Julijski Krajini. Udeležbo na letošnji dirki so te najavili kolesarji iz Italije. NDR, ZRN, Švedske, Liechtensteina, SZ. ĆSSR, Madtarske in Jugoslavije. Maraton v Dražgoše KOKRICA - V nedeljo, 27. aprila, prireja kolesarska sekcija športnega društva s Kokrice četrti kolesarski maraton v Dratgoše. Start bo ob 9. uri pred kulturnim domom na Kokrici, kamor se bodo udeleženci vrnili predvidoma ob dveh popoldne. Na maratonu lahko sodeluje vsak, kdor ae navdušuje za rekreativno kolesarjenje v »kupini In je atarejftl od 15 let. medtem ko morajo šolarji imeti izpit iz cestnopromet-nih predpisov. Vozili bodo v dveh skupinah; v prvi bodo te nekoliko izkušeni kolesarji s tekmovalno opremo. Poprečna hitrost njihove vožnje — pot je dolga 75 kilometrov - bo okrog 25 kilometrov na uro. Drugi ae bodo peljali v drugi skupini, nihče pa ne bo smel prehiteti vozil organizatorja, ki bosta na čelu vsake kolone. Startnina je za mlade 20 dinarjev, za odrasle 80. V njej so všteti stroški za okrepčilo in kolajne, ki jih bodo udeleženci maratona prejeli na cilju. H. J. Mladi presenetili KRANJ - V ponedeljek so se s Češkoslovaške vrnili mladi kolesarji kranjske Save, ki jih vodi trener Nejc Kalan. Udeletili so se dveh dirk v počastitev 15. obletnice osvoboditve Ostrave. Konkurenca je bila močna, saj je v skupini mlajših mladincev nastopilo 88 kolesarjev, v skupini starejših pa 90 iz Poljske, Nemške demokratične republike. Češkoslovaške in Jugoslavije. V soboto je bil na sporedu kriterij. Med mlajšimi mladinci, ki so vozili 30 minut in en krog, je bil od Savčanov Tunič odličen tretji, pri starejših - vozili so 46 minut in en krog - pa je bil Lampič osmi, kar je spričo dobrih tujih kolesarjev prav tako lep uspeh. Nedeljska dirka je bila cestna. Med mlajšimi mladinci je na 60 kilometrov dolgi progi zmagal Kranjčan Kavaš, Tunič je bil peti in Zevnik enajsti. Starejši so vozili 96 kilometrov. Od naših se je najbolje uvrstil Lampič, ki je bil dvajseti, medtem ko drugi zaradi nenadnega mraza in snega naporne tekme niso najbolje zdrtali. Ti najboljši kolesarji, Italije. Madtarske. NDR in Jugoslavije, bodo na tej dirki imeli najboljše mote, saj bo to dirka, ki bo slutila za preverjanje forme reprezentantov za olimpijske igre v Moskvi. Dirka Alpe-Adria šteje tudi za svetovni pokal B kategorije. Od jugoslovanskih kolesarjev bodo nastopili vsi najboljši. Tokrat ne bo več klubskih moštev, temveč bodo slovenski kolesarji nastopili v dveh republiških reprezentancah. Svojo reprezentanco bodo imeli tudi kolesarji Srbije, medtem ko bodo kolesarji Hrvatske nastopili kot moštvo Siporexa. V reprezentanci Slovenije I bodo vozili Polončič in Zanoškar (oba Rog) ter Savčani Udovič, Frelih in Ropret. V moštvu Srbije so Marinkovič, Borovičanin, Dostanič, Lajzer, Cubrič in Bajačič, v Si-porexu pa Bulic, Valčič in Vitasovič. Dirko bosta spet složno organizirala kolesarska zveza Slovenije in italijanska kolesarska federacija s pomočjo kolesarskih delavcev KK Adrie iz Trsta. V veliko pomoč vsem tem organizatorjem bo tudi naše zdruteno delo. Start dirke bo 7. maja v Murski Soboti, cilj pa 11. maja v Portorožu. Tako bo ta dirka, dolga 700 km, potekala večji del po Prekmurju, Štajerski. Zasavju, Notranjski, Goriški, Julijski Krajini in Primorski. Vsa ta mednarodna karavana se bo vključila v prireditve Po poteh partizanske Ljubljane. Vsi bodo 9. maja nastopili na »Kriteriju« po ljubljanskih ulicah. -dn Streljanje Občinsko prvenstvo z zračno puško KRANJ - Občinska strelska zveza Kranj je bila organizator letošnjega občinskega prvenstva z zračno puško serijske izdelave. V kategoriji članov, članic in mladincev ter mladink je nastopilo 93 strelcev. Moštveni vrstni red — člani — 1. SD Franc Mrak (Predoslje) 142«. 2. SS Tone Naditar (Cirče) 1404. 3. SS Iskra (Kranj) 1364; članice - 1. SS Tone Naditar (Cirče) 1036, 2. SD Franc Mrak (Predoslje) 925; mladinci - 1. SD Franc Mrak Predoalje) 1044, 2. SS Tone Naditar (Cirče) 984. 3. SD Janko Mlakar (Šenčur) 982; mladinke - 1. SD Rratatvo jedinstvo (Kranj) 1039. 2. SD Franc Mrak (Predoslje) 953, 3. SS Tone Naditar (Cirče) 769; posamezno - člani - 1. Plestenjak 374, 2. Naglic 371, 3. Rogelja 367. 4. Ogrin 366. 5. Markič 359, mladinci - 1. Sitar 353. 2. Lukanc 347, 3. Stefe 344, 4. Podjed 341, članice - 1. Sabo 364, 2. Brezar 354 , 3. Valen-tar 345. 4. Velikanja 326; mladinke - 1. l.ipar 351, 2. Lovrenčič 348, 3. Hafner 340, 4. Vodopivec 338. J.Sitar KRANJ - KOROŠCI NAJBOLJŠI V IGRI Z ZVENEČO ZOGO - Športno in kulturno društvo Tomo Zupan Kranj je pod pokrivotelj stvom Ljubljanske banke Kranj že četrtič zapored organiziralo med narodno tekmovanje slabovidnih in slepih t igri z zveneči* žogo. V telovadnici tekstilne ši>lr so nastopila moštva Koroške. Škofje Loke. Kopra. Celja. Ljubljane. Vršea in Kranja. Na tradicionalnem turnirju so največ uspeha imeli športniki s Koroške. Vrstni red: I Koroška I 2. Kranj I. 1 Kranj 11 t(kihj - Foto: F Perdan KRANJ - HOKEJISTI TRIGLAVA OSTANEJO DRUGOLIGASI — Po dvanajstih letih igranja v slovenski in drugi zvezni hokejski ligi so se hokejisti kranjskega Triglava to sezono uvrstili v prvo zvezno hokejsko ligo. To je tudi njihov največji uspeh. Vendar hokejisti Triglava i prihodnji sezoni ne bodo zaigrali v druščini najboljših jugoslovanskih moštev. Kranjčani nimajo svojega drsališča, pa tudi fi nančno breme za kranjsko občino in telesno kulturo bi bilo preveliko. O razlogih, da ostanejo drugoligaši. so jih med tednom seznali tudi predstavniki kranjske telesne kulture in družbenopolitičnih organizacij. K uspehu so jim čestitali predsednik skupščine občine Stane Božič, sekretar ZKS Jože Kavčič, predsednik skupščine TKS Edgar Vončina in predsednik JO TKS Vili Planinšek. (■ Idh) - Foto: D. Humet Rokomet Jutri v Križah Peko : Rudar 10. uri bo v Zabnici zanimivo srečanje 2ab-nica : Izola, sodnika tekme pa sta Kozina in Klančar, Kamničani pa bodo gostovali v Piranu. V tenski drugi republiški rokometni ligi - zahod so bile gorenjske ekipe uspešne. Obakrat so zmagale le rokometašice Du-pelj in sicer nad favorizirano ekipo Olimpi-je in v gosteh nad ekipo Peka. Ker je ekipa Stopič odstopila iz nadaljnjega tekmovanja, zato se bodo vse tekme v skladu s pro-pozicijami registrirale z rezultatom 10:0 v korist nasprotnika. V 10. kolu so rokometašice Peka z golom prednosti premagale ekipo Alplesa. Prvenstveno srečanje Peko : Zagorje bo jutri ob 17.30 v Kritah, tekmo pa bosta sodila sodnika Sušterič in Udir. V mladinski republiški rokometni ligi -center rokometaši Jelovice ne poznajo poraza. V 11. kolih so oddali le eno prvenstveno točko. V 13. kolu bosta jutri srečanji Kranj : Riko ob 16.30 in Jelovica : Inles ob 17.30 v nedeljo ob 10. uri pa Peko: Olimpija in Kamnik : Grosuplje. Med mladinkami brez poraza v skupini center brez poraza vodi ekipa Preddvora, četrte so mladinke Alplesa, ki bodo jutri ob 18.15 igrale proti ekipi Polja, Preddvor-čanke pa proti ekipi Kamnika v nedeljo ob 11. uri. S tekmovanjem nadaljujejo tudi v občinski rokometni ligi. •J. Kuha. KRANJ - V 16. kolu prvenstva rokome-tašev druge zvezne rokometne lige v severni skupini so rokometaši Jelovice ostali tudi tokrat praznih rok. Premagala jih je vodeča ekipa lige Aero Celje s sedmimi goli razlike. V 17. kolu lahko računajo na pomembni prvenstveni točki v srečanju z ekipo Jadran-Timava. Izredno zanimivo pa bo tudi drugoligaško srečanje v Železnikih med ekipama Alplesa in Velenja. Ce bodo igralke Alplesa zaigrale tako borbeno kot v Varaždinu v srečanju z ekipo Koke, ko so jih povsem nadigrale, lahko pričakujemo nov pomembni uspeh vrste trenerja Joteta Rakovca. V moški republiški rokometni lisi se jutri zvečer, po uspehu Trtičanov v Črnomlju, ko so osvojili pomembno prvenstveno točko, obeta ob 19. uri v Krizah izredno zanimivo prvenstveno srečanje. Tekmo Peko : Rudar bosta sodila sodnika Erjavec in Kobašlič. V tenski republiški rokometni ligi rokometašice Preddvora nada jujejo s serijo zmag in postajajo vae reanejse kan didatke za osvajanje prvenstva. V 16. kolu gostujejo pri Mlinotestu v Ajdovščini. V drugi republiški moški rokometni H* - zahod so favorizirane ekipe brez_težav točke. Rokometaši oavojile prvenstvene tocje. Vjk "ii'krat Zabnice so v zadnjih dveh kolih obakrat zmagali in so I 16 točkam, na odličnem drugem mestu. Rokometa*. Kamnika pa »o gostovali v Izoli in srečanje >**?M\*°*m^ Nogomet gostovati v izoii i mi goli razlike. V nedeljo dopoldne ob Odločilna zmaga KRANJ - Kljub obilju nogometnih dogodkov pa velja pozornost kadetski selekciji Save, ki je v odločilni tekmi za prvo mesto v gorenjsko-kamniško-domžal-ski ligi premagala doslej nepremagani Kamnik kar s 5:1 (2:0). Izredno pomembna zmaga odpira prodor kranjskemu nogometu v slovenski prostor tudi pri kadetskih selekcijah (14- 16 let). Savčani so nastopili v postavi: Pire (Arh), Tavčar, Gabrič, Doljak, Taneski, A. Jošt, Mencigar. Mrak, Majcen (Gale). D. Jošt. Ivanuša. Po odlični igri so napolnili mrežo dobre, a tudi izredno nešportne ekipe iz Kamnika. Odlično je zaigral eden od največjih kranjskih nogometnih upov Samo Mrak, ki je zabil tri prelepe gole, enega je dosegel Bojan Taneski, zadnjega pa Darjan Jošt. Vsekakor pa gredo vse pohvale tudi Andreju Joštu, ki je bil med najmlajšimi na igrišču in je povsem onemogočil slovenskega reprezentanta Friclja. Od varovancev trenerja Andrejaši-ča si upravičeno nadejamo še boljših rezultatov. V sredo se bodo domačim gledalcem predstavili tudi nogometaši kadetske selekcije Britof— Šenčur, ki igrajo solidno in so v sredini razpredelnice. Ob vsem kadetskem nogometu je nujno pohvaliti zgledno sodelovanje klubov Šenčurja, Britofa, Primskovega, Nakla, Save in ostalih! MED ŠOLAMI FRANCE PREŠEREN Na občinskem šolskem prvenstvu kranjske občine v velikem nogometu je imela največ uspeha šola France Prešeren, ki je v finalu ugnala vrstnike Josip Broz Tito z 2:0. Nastopilo je sedem šol, prikazan nogomet pa je znova potrdil veliko število nogometnih talentov v kranjski občini. Ne smemo pozabiti, da bo Kranj organizator gorenjakega prvenstva in polflnala v slovenskem merilu, vsem pa je v spominu lanski uapeh šole Simona Jenka, ki je osvojila četrto mesto v drtavi. Rezultati: finale - F. Prešeren: J. B.Tito 2:0. za tretje mesto: S.J.Mlakar : L. Seljak 3:2, peto mesto delijo učenci Simona Jenka, S. Žagarja in D.Jenka. M Subi. Tokrat brez upanja Nogometaši Triglava ao na najboljši poti. da se rešijo izpada iz 8NL, ki bi za nogometni šport v Kranju pomenil hud udarec. Moštvo se je po začetnih slabih igrah ujelo •n fantje so zaigrali dobro, čeprav je igralski kader še vedno šibek. Predvsem velja omeniti odsotnost Pongraca in Tkalca, vprašljiv pa je tudi status Osredkarja. ki bi glede na sposobnosti moral imeti mesto v moštvu. Potrebno bo še bolj utrditi sodelovanje znotrai selekcijske piramide pri prehajanju igralcev in tu bo pobuda Triglava odločilna. Nedeljako srečanje proti Muri kljub solidni formi ligaša iz Kranja ne obeta nič dobrega, saj nogometaši Mure igrajo odlično. Vsekakor bi bila točka lep uspeh! Mladinci pa bi se skoraj morali vrniti neporaženi Igrajo v odlični formi, res pa je. da je prav v tem moštvu še vedno čutiti pomanjkanje nekaterih igralcev, ki bi omogočili boljše rezultate. Na splošno pa j"Iov"nc' tr*nerja Ibrašimoviča igrajo dobro in predvsem učinkovito! Pri kadetih Sava vodi, Britof — Šenčur pa kali svoje mlado moštvo za prihodnje sezone. Sava vodi tudi pri pionirjih pred Kokrico in Bri-tofom, dobro pa so začeli tudi Primskovlja-ni. Rekreativce je v nedeljo zmotil sneg in zato je bilo nekaj srečanj pri mladincih odpovedanih. V članski A ligi bo v ospredju obračun Korotana in odličnega Šenčurja, vroče pa bo tudi na Primskovem med domačini in Nakloni, saj so Primskovljani eni od kandidatov za izpad iz lige. V B ligi pa bodo Filmarji v srečanju proti Britofu skušali obdržati prvo mesto, ki ga držijo od samega začetka. M.Šubic Prvenstvo Gorenjske KRANJ — Nogometno prvenstvo Gorenjske ae nadaljuje tudi v A skupini. Minulo soboto so odigrali prvo kolo, ki je postreglo z nekaterimi presenečenji. Jesenski prvak Alples je zgubil srečanje z LTH, Lesce so doma porazile Reteče in prešle v vodstvo, Bohinj pa je doma osvojil točko proti Poletu. V B skupini je Alpina utrdila položaj na vrhu in je v Bohinju proti B moštvu iztrtila obe točki. Polet B je doma premagal Bled, Gorenja vas in Kondor pa sta igrala neodločeno. Rezultati - člani A skupina: LTH : Alples 2:0, Lesce : Reteče 9:0, Bohinj : Polet 2:1, pionirji: Bohinj : Polet 4:3, Lesce : Reteče 4:1, člani skupina B: Polet B : Bled 3:2, Bohinj B : Alpina 2:4, Gorenja vas : Kondor 2:2; pionirji: Gorenja vas : Kondor 2:1; Jutri bo na sporedu naslednje kolo. V A skupini članov bodo igrali l.TH : Bohinj, Lesce : Alples, Reteče : Polet A, pri pionirjih pa bosta igrala Reteče in Polet. V B skupini članov bo Kondor igral Z Bohinjem B, Alpina s Poletom B, Trtic pa z Bledom. Pri pionirjih pa bosta igrala Trtic in Bled. P Novak Šah Pionirji za prvaka Gorenjske KRANJ - V osnovni šoli Pretihov Vo-ranc bo šahovsko društvo iz Jesenic jutri, (v soboto) organizator letošnjega moštve-nega prvenstva pionirjev v šahu. To prvenstvo bo za kategorije starejših in mlajših pionirjev in pionirk. Pravico nastopa imajo štiričlanska moštva iz vseh šol na Gorenjskem. Igralni čas je trideset minut, turnir pa se prične oh 9. uri. -dh Trim v nedeljo KRANJ — Partizanu iz Kranja je preteklo nedeljo zagodlo vreme pri organizaciji trim testa v teku na dvanajst minut. Organizatorji obveščajo vse, da bo trim test to nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja. Na test vzdržljivosti lahko pridete od 8. do 13. ure. II Svetovno prvenstvo motokrosu Tržič '80| V Podljubelju bodo spet brneli stroji TRŽIČ - Tržiški športni delavci moto krosa se spet skrbno pripravljajo na letošnjo največjo športno prireditev na Gorenjskem. Maja, 17. in 18., bodo na znani motokros progi v Podljubelju spet brneli dirkalni stroji. Tržičani so organizatorji kar treb dirk v dveh dneh. Spored se bo začel že v soboto, saj za ta dan organizirajo tekmo motorjev do 50 ccm. Ta dirka se bo itela ta državno prvenstvo. V nedeljo bo dvojni spored. Prvi bodo šli na progo motoristi v kategoriji do 125 ccm. V tej kategoriji se bodo vsi najboljši potegovali za točke v svetovnem prvenstvu. Takoj za njimi se bodo na progo pognali tekmovalci z motorjem do 250 ccm. Borili se bodo za »Pokal Karavank«. V vseh treh kategorijah bosta po dve voi-nji. Tržičani so znani kot dobri organizatorji, zato prijave a svetovno prvenstvo kar dežujejo. 2e sedaj, pred rokom, se je prijavilo že dvaintrideset tekmovalcev iz petnajstih držav. Sestal se je tudi še častni odbor, ki ga vodi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Na tem sestanku je direktor dirke Jože Jurj«>'* čič seznanil častni odbor c pripravah na to dirko, pred sednik skupščine občine Trtic Milan Ogris pa vse o dvainpet-desetletni zgodovini avto moto športa v Tržiču. Znani so vsi pokrovitelj vseh treh dirk. Letošnje pokroviteljstvo so prevzele delovne organizacije Borova Fadip, Miloje Zakič, Podrav ka, Sava Commerce, Tigar in Zavarovalna skupnost Tri glav, Gorenjska obmoen*. skupnosti Kranj. Zavarovalnica Triglav je pokrovitelj »Pokala Karavank«, pokroviteljstvo nad državnim prvenstvom pa je prevzela BPT Tržič. -dh Vaterpolo Mladinci Triglava prvaki SRS KRANJ - Zimaki bazen je dva dai r*t mladinska vaterpolska moštva Kaara. Kamnika in Triglav iz Kranja, ki ao ae šarili za letošnji zimaki republiški našle* Po prikazanih igrah je največ asa*** imelo moštvo Triglav 1. V vseh igraš ** premočno premagovali svoje naaprotait* in brez poraza zasluteno osvojili prvs s»-sto. Po pričakovanju pa je drugo a»e»k> osvojilo mladinsko moštvo Kamnika. Izidi - Triglav I : Koper 9:7. Kaaiaik Triglav II 7:4. Triglav I : Kamnik 7:J. *> per : Triglav II 11:», Triglav I : Trigl«» I 15:3, Koper : Kamnik 8:9. Lestvica: Triglav I 3 3 0 3 31 11 ♦ Kamnik 3 2 11 19:1« ' Koper 3 1 t 2 2*23 t Triglav II 3 S 0 3 12.33 * Najboljša strelca in igralca sta bila Met-jat Brinovec (Triglav) in Robert Slaaar (Kamnik) oba po 9. V organizaciji VK Triglav iz Kraaja sa« soboto in nedeljo še člansko zimsko nsas liško prvenstvo. Spomladansko smučanje na Krvavcu Sneg. ki ie zapadel v nedelio je smučarjem na krvavških smučiščih podaljšal sezono Zagotovo bo za praznik dela 1 maj in tudi še kasneje na tako debeli snežni ode" prijetna smuka Na približno 90 cm podlage je zapadlo še 40 cm novega suhega snega Na Krvavcu imajo tudi še nekaj prostora za penzton ske goste. J TELEVIZIJSKI SPORED Vjšm POHIŠTVA «iOTA.M/IV. H poročila - 8.10 Mali jgfrtj, otroška serija — 8.25 ,'ajniir. Na poti v Mvobo-| zfodba iz mladinske yj;i^v«nke Udarna briga-B, «40 Vrter na obisku ■jo vneh otrok — 8.55 )aaMvo mladosti, nadalje-^ - 9.25 Pustolovščina > Vi Podelitev priznanj OF ^ei*» - I' 00 H. Falla-j, flovek hoče navzgor. T V ^hevanka - 12.00 Obra-00 po merilih, odd. iz pot do pravične in J-i« delitve - 12.2C) .g „ 1300 Poročila — 15.25 tpatrt Jugoslavija : Pol j-„ - prenos iz Borova v im0rt Propagandna oddaja . |7jn Poročila — 17.35 laja prasil. češki film — Ig Itfat kraj - 19.10 Zlata m pravljica — 19-15 Ri-.„fr - 19.26 Zrno do zrna 4jn TV dnevnik — 20.00 dežela. TV nadaljevano >e a/era . tnajvtćjem morilcu doletja* Sinjebradcu. foloježe več filmskih fjtahc na to temo a avtor Claude rjmbrolt *icer ljubitelj nr$hi kriminalke, ,uspel ustvariti dokaj tfnavaden film o tem Mitdez poprečnem nfllem družinskem w£u. ki mu dolgo nis*> 10 na sled. ^- - 21-00 Sobotni večer .jjjjO Nočni kino: Sinje-^ francoski film 1 J ^^sjki II. TV mreže: -! 7nanost - 18.30 Na- *\Jt\ - 19.30 TV f^S - 20.00 Glasbena - 21-00 Včeraj, da- Zr*vn - 21.10 Feljton -športna sobota 22.00 Sterijinega po zor ja -/Zagreb - I- program: • TV v BO'': Nafti kraji, TV izbor. Zakaj JTradi Chopina - 11.10 IJ foii: Skrivnosti morja, ^nje Britanica — 12.00 ^toli: Znanost in gospo-- 14.20 Zabavni ^SL - 15.25 Nogomet Sriia : Poljska - 17.20 Tilnik - 17.35 TV 11jimi drobnimi, običajnimi željami in skrbmi. Sestavljajo nepregledno galerijo usod, kar mtane.pa je narod: čvrst in nenmrten kot svoboda. Film je grajen po glavnih motivih Dnevnika Fadila Hoxhe. Za Vntčico sobotnih noči. kije i': svetu požel velik uspeh, so 'akjani posneli vesel glasbeni. "Ameriška vročica. Glavna privlačnost je tudi v tem filmu ples. TOREK, 29/IV. 9.15 TV v šoli: Kmetijstvo. Poštni nabiralnik. Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Glasbeni pouk. Pisatelji med nami - 16.15 Šolska TV: Fluktuacija kadra, Pridobivanje bakra. Dobro videti in biti dobro viden — 17.10 Poročila - 17.15 Mali pingvin, otroška serija — 17.30 Začetnik, mladinska nanizanka TV Beograd - 18.00 W. Lutoslavski: Koncert za orkester — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi - Hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost — 19.10 Risanka - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Premog naš vsakdanji, aktualna oddaja — 20.55 B. Prus: Lutka, TV nadaljevanka — 22.15 V znamenju - 22.30 Za lahko noč Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Nove knjige — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Porota, dokumentarna oddaja — 22.00 Poezija TV Zagreb I. program: 15.20 TV v šoli: Astronomija. Od Rugovske soteske do Prištine - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Nove knjige - 18.45 Dnevnik 10 - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja -20.55 Nenadoma lansko poletje, angleški film - 22.45 TV dnevnik SREDA, 30/IV. 9.30 TV v šoli: Prostor v filmu, - 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba — 15.30 Poročila - 15.35 A.Ingolič: Veselo snidenje, zgod- ba iz nadaljevanke Udarna brigada - 15.50 Nogomet •Jugoslavija : Sovjetska zveza, (mladiI — prenos iz Subo-tice. N. Sad. v odmoni Propagandna oddaja - 17.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh. serijska oddaja - 18.05 Glasbena mladina na delu. oddaja TV Sarajevo — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.2« Zrno do zrna - 19«) TV dnevnik - 20.00 Pozdrav prazniku - prenos - 20.35 Osvajanje svobode, jugoslovanski film - 22.10 Radost ustvarjanja - 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: I6..55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17 45 Začetnik, otroška oddaja - 18.15 Dokumentarna oddaja -18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 T V dnevnik - 20.00 M. Bojić: Gospa Olga, TV drama - 21.30 Včeraj, danes, jutri — 21.40 Zadnja dolina, angleški film TV Zagreb - I. program: 15.20 TV dnevnik - 15.40 TV koledar - 15.50 Nogomet Jugoslavija : SZ (mladi) - prenos iz Subotice — 17.45 Začetnik, otroška oddaja — 18.15 Zgodovina pomorstva - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pozdrav prazniku — 20.30 Aktualna sreda - 22.00 Glasbena oddaja — 22.45 TV dnevnik domovini in Titu. otroška oddaja - 12.25 Poročila -15.30 Poročila - 16.35 Otroštvo mladost, oddaja T V Sarajevo — 16.05 Veverica na rami. film — 16.30 Plesal sem kolo — 17.15 Trener, jugoslovanski film — 19.10 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 20.00 R. Golouh: Kriza predstava Drame sNG Maribor — 21.10 V areni življenja: ČETRTEK, l/V. 9.30 Poročila - 9.35 Praznična budnica (za J RT) - 10.05 Otroška prvomajska veselja - 10.35 P. Puntar: Gugalni-ca, lutkovna predstava -11.15 Tigris, dokumentarni film - 12.05 Velika pesem .»icevanje človeka pajka je fantastična pripoved o mladem štu Intu. ki pn ugrizu pajka pridobi vse lastnosti te živali. Film je podo ifntu ki po ugriz •stiSupermanu in pom eni nadaljevanje Človeka pajka. Uršula Andressjeglavna junakinja italijanske seksi komedije Ognjevita bolničarka. Igra bolničarko, ki rada me nja oboževalec, nazadnje pa se le poroči z bogatim starčkom, ki ga muči infarkt in lepe ženske. A »sreča« ne traja dolgo . . . Djordjevičev film Trener se dotika zelo aktualne sodobne teme. ki ni značilna samo za šport, ampak bi jo lahko posplošili. Gre za podkupovanje, za umazane posle. Zal je ostal Djordjevič bolj pri površinskem prikazovanju družbene problematike. Premalo se je poglobil v sredino in ljudi, kjer se te ne pravilnosti začenjajo, sploh pa je preskočil prikaz, kako nanje odgovarja širša družba. Televizija je v svojem programu doslej obravnavala razvoj delavskega gibanja predvsem v luči zgodovinskih mejnikov, manj sistematično pa je raziskovala in osvetljevala vlogo posameznika v revoluciji. Oddaja v areni življenja naj bi zapolnila to pomanjkljivost, pomenila pa naj bi tudi prispevek k zbiranju biografskega gradiva o nosilcih revoluciona me ga gibanja na Slovenskem. Prva oddaja je srečanje z Miho Marinkam. Miha Marinko — 22.10 Glasbeni magazin — 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Poročila - 17.35 Sol črne zemlje, poljski film -19.30 TV dnevnik - 20.00 Oddaja o Novem Sadu — 20.50 24 ur - 21.00 To sem jaz - 22.00 TV izbor TV Zagreb — I. program: 9.25 Poročila - 9.35 Praznična budnica — 10.05 Otroška Brvomajska veselja — 10.35 lisanke — 11.00 Glasbena oddaja — 11.30 Reportaža — 12.00 Velika pesem domovini in Titu - 12.20 Praznični program za mlade — 14.40 Partizanska pesem — 15.10 TV dnevnik - 15.25 Heidi. mladinski film — 17.05 Zadnja dirka, otroška oddaja -17.35 Glasbena oddaja — 18.05 »Lijepo ti je druga Tita kolo* - 19.30 TV dnevnik -20.00 »Jugoslavija - Tito«. glasbeni recital - 20.30 Priti pred zoro, jugoslovanski film - 22.10 Kviz - 23.15 »Zagrebu Ije«, zabavna oddaja — 23 45 TV dnevnik PETEK, 2/V. 9.55 Poročila - 10.00 Koncert pihalnih orkestrov — 10.30 Potovanje v središče zemlje, ameriški film — 15.40 Poročila - 15.10 Vrč z modrimi cveticami — 15.40 »Lijepo ti je druga Tita kolo«, oddaja TV Sarajevo - 16.50 Zenica, dokumentarna oddaja TV Sarajevo — Film je posnet po romanu Ernesta Hemingwaya. Pripoveduje o lastniku čolna, ki se sredi vojne vihre znajde med dvema taboroma. Zgodba se odvija na Martiniaueu. Po zaslugi odličnih dialogov, izjemno uglašenega igralskega para (numphrey Bogart, Lauren Bacali) ter vešče režije mojstra akcijskih oziroma »moških« filmov Houjarda Hawksa predstavlja film v svoji zvrsti mojstrovino. 17.20 Biti ali ne biti, ameriški film - 19.10 Risanka -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kar bo, pa bo — zabavno glasbena oddaja - 21.10 Tigrove brigade, serijski film — 22.05 Skokov memorial, atletska tekmovanja — 22.25 Poročila — 22.30 Oženjeni samec, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 14.20 Test - 14.35 Med domom in šolo — 15.05 Glasbena oddaja - '5.35 TV dnevnik — 15,50 Čudno dekle, ameriški film — 18.15 Revolucija je kot rosa, glasbena oddaja - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pesmi o delu - 21.00 Glasbena med-igra - 21.10 Poročila - 21.15 Sudan, reportaža - 21.35 Portreti". Marijan Detoni -22 20 XX. stoletje, italijanski film, I. del TV Zagreb - I. program: 12.10 Poročila - 12.15 Praznični spored za mlade — 14.35 Med domom in šolo -15.05 Glasbena oddaja -15.35 TV dnevnik - 15.50 Čudno dekle, ameriški film — 18.15 Revolucija je kot rosa. glasbena oddaja — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Pesmi o delu - 21.05 Bud denbrockovi, TV nadaljevanka — 22.05 Gibljive slike - 23.05 TV dnevnik - 23.20 Evropsko prvenstvo v dviganju uteži, posnetek KINO Kranj CENTER 25. aprila nem. barv erot. ZAPELJIVKA ob 16. uri, ob 18. in 20. uri ni kinopredstav! 26. aprila nem. barv. erotik. ZAPELJIVKA ob 16., 18. in 20. uri prem. amer. barv. west. BELI BIVOL ob 22. uri 27. aprila amer. barv. ris. TOM IN JKRKY - DOBRA PRIJATELJA oh 10. uri. nem barv. erot. ZAPELJIVKA ob 15-, 17. in 19. uri, prem. ital. barv. erot. OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 21. uri 28. aprila amer. barv vvest. BELI BIVOL ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila amer barv vvest BELI BIVOL ob 16., 18. in 20. uri „30. aprila amer. barv vvest BELI BIVOL I* 16. 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 25. aprila amer. barv. fant. ZELENO SONCE ob 16.. 18 in 20. uri 26. aprila amer. barv. mlad. LESSIJEVE rv. pu! LOVU ZA STEGNERJEM bb 18. in 20. un. CARO ipnla a VNUK ob 14 uri, angl. barv. pust. NA 27. apnla slov mlad DOLINA MIRU ob 14 un, ancl. barv. erot IZPOVEDI ČISTILCA OKEN ob 16. uri, amer barv pust rLIPEH oh 18 uri. prem ital barv glasb. AMERIŠKA VROČICA ob 20 uri 28. apnla angl. barv. pust. NA LOVU ZA STEGNERJEM ob 18. uri. polj barv POVEST GREHA ob 20. un 29. aprila ital. barv. erot CANTERBU RYJSKE ZGODBE ob 16.. 18. in 20. uri ,»Pni« ital barv. glasb AMERIŠKA VROČICA ob 16.. 18. in 20 un Trtic 26. aprila amer barv ris NORA DIRKA TOM IN JERRYJA oh 16. uri. amer barv. CS grozljivka MANITU -HUDOBNI DUH oh 18 in 20. uri. amer barv pust FLIPER ob 22 uri 27. aprila amer barv vvest BELI BIVOL P" 15 in 17 uri. amer barv grozi i MANITY- HUDOBNI DUH ob 19. uri. prem. dom. barv vojn. KO POMLAD ZAMUJA ob 21 uri 28 apnla angl ban pust NA lovi ZA STEGNERJEM oh im „n. poli barv POVEST GREHA ob 20 uri 29 apnla angl barv pust NA LOVU ZA STEGNERJEM oh 18 m 20 uri 30 aprila amer barv pust FLIPER oh 18 m 20 url Kamnik DOM 26. aprila amer barv ris TOM IN JERRV - DOBRA PRIJATELJA ob 15.30. amer barv vojna drama APOKALIPSA DANES ob 17 in 19 30, prem. ital barv «.r(,t OGNJEVITA BOLNIČARKA ob 22. uri 27. aprila amer. barv kom KMALU BO POLETJE oh 15. uri. amer. barv voini APOKALIPSA DANES oh 16.30 in 19 uri prem angl. barv pust NA LOVU ZA STEGNERJEM oh :'l 30 28 apnla amer barv vvest VOJNA SREČA oh 18. in 20 uri 29. aprila amer. barv pust FLIPER oh 18 in 20. uri 30. aprila amer barv fant ZELENO SONCE oh 18. in 20 Uri Duplica 27. aprila amer. barv. mlad LESSIJEVE ČAROVNIJE oh I6. uri. angl. barv pust NA LOVI' ZA STEGNERJEM ob 17. in 19. uri 30. aprila ital barv erotik OGNJEVITA BOLNIČARKA oh 20 uri Cešnjica 25. aprila amer. barv vojna drama APOKALIPSA DANES oh 20. uri aprila amer barv. vvest VOJNA ob 17. uri. ital. barv. erot. 27. SREČA SRKCA oo ii. un. , CANTERBURYJSKE ZGODBE ob 20. uri Radovljica 25. aprila angl. barv zah. ŠPANSKA MUHA ob 20. uri 26. aprila zapad. nem. barv. NOŽ V GLAVI ob 18 uri. ital barv TRAVOLTIJADA oh 20 uri 27 apnla ital barv. TRAVOLTIJADA ob 18 uri, angl barv zabavni ŠPANSKA MU HA oh 20. uri 28. aprila zapad nem. barv NOŽ V GLAVI oh 20. uri 29 aprila Iran« barv POTI NA JUG oh 2ar\. zanat ŠPANSKA MUHA oh 18 in 20. uri 27 aprila amer barv pusi IH'PFR SU PERKASKADER oh 18 uri. angl ban- i<» STOPNIC oh 20. uri 28 apnla amer barv ZVEZDA .JF RO JENA oh 20 uri 29 aprila zapad nem h,n\ No/ v <;j av>I oh 20 uri 30. aprila fram lujn 1'oti na .(('<; <>h -»o Kranjska gora 26. aprila amer barv ORKA - KIT UBIJALEC ob 20. uri 30. aprila amer. Span. barv. KRALJ MAM II. ob 20. uri Dovje — Mojstrana 26. aprila amer. barv. PIRANA oh II) uri 27. aprila amer barv ORKA - KIT UBIJALEC ob 19. uri Bohinj - Boh. Bistrica 26. npr angl. barv. 39 STOPNIC oh 18. uri amer barv pust HUPER SUPERKASKA-DER ob 20. uri 27 aprila amer. barv krim GARETOVO MAŠČEVANJE ob 17. in 20. uri Škofja Loka SORA 25. aprila amer. vvest. VELIKI REVOLVER AS KI OBRAČUN ob 18. in 20. uri 26. aprila amer komed HERBIK GRE V MONTE CARLO ob 18 in 20. uri 27. aprila amer. komed. HERBIF GRE V MONTE CARLO oh 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 25. aprila amer komed HERBIE GRE V MONTE CARLO ob 1 7 in 20. uri 26. aprila slov. drama MOJA DRA \ IZA ob 20. uri. 27. aprila amer vvest VELIKI REVOLVE-RASKI OBRAČUN ob 17 in 20. uri Jesenice RADIO 25 aprila ital barv psih KAČJE GNEZDO oh 17. in 19. uri 26. aprila amer. barv. drama LOVEC NA JELENE oh 17 in 19. un 27. aprila amer barv. drama LOVEC NA JELENE ob )• in 19. un 28. aprila .»mer. ftpan. barv KRALJ MAMIL ob 17 ..i 19. uri 29. aprila amtr 5|>an. barv KRALJ MAMIL oh 17. m 19 url 30. aprila amei barv krim SKRIVNOSTNI DRUŽABNIK ob 17 in 19. uri Jesenice PLAVŽ 25. aprila ital. barv. SKRIVNOST ZAPUŠČENE HISE oh 18. in 20. uri 26. aprila amer. span barv KRALJ MAMIL ob 18. in 20. uri 27. aprila amer špan barv KRALJ MAMIL ob 18 in 20. uri 28. aprila amer. barv LOVEC NA JELENE ob 18 in 20. uri 29 apnla amer barv LOVEC NA JELENE ob 18. in 20. uri \u V - '\< » • v . A » .x \ v< K i . 5e enkrat o trati sa> ur Ve v a lep br< oti po n» ut Ai V s. sikdaj je slišati: kdor se ne liko ubadati / vrtom, naj ne cliko rastlinja, marveč naj si trato. Toda. kdor se je je lotil liko dela in prizadevanj zahte-ta, če hočemo, da bo resnično Vzgojiti trato, po kateri lahko krni hodimo, se na njej igrajo i in nam pomeni v bistvu res [šek stanovanja, to je redna in iko majhna obveznost, ki pa e prinesti veliko zadoščenja, ži so zaljubljeni v svoje trate, dan skoraj tam dežuje, toda če 1 omači zdravnik SIRUP IZ LAPUHOVIH LI8TOV . Ze od nekdaj pravijo, da lapuh pomaga zoper vse slabosti v prsih: zaustavlja vnetja, jih zazdravlja, odpravlja sluz, zdravi hripavost, katar v grlu, bronhitis, nadušljivost, bronhialno astmo, vnetje rebrne mrene in pomaga celo pri začetni pljučni jetiki. Iz lapuhovih listov se pripravlja sirup, ki se najbolje obnese pri pljučnih boleznih. Lončen lonec napolnimo izmenoma z za prst debelimi plastmi listov in neprečiščenega sladkorja, dokler ni poln do roba. Ce/ noč ga pustimo stati, in ko se vsebina posede, dopolnimo zopet, kakor je bilo napisano. To Se nekajkrat ponovimo do tretjega dne, dokler ne ostane lonec poln. Zdaj loi. i (ali steklen kozarec za vlaganje kumaric ali stekleni balon) zaprimo z 2 do 3 polarni močnega P' mentnega papirja, izkopi jemo na \ rtu v takem kraju, ki je zavaroval m kamor nihče ne zahaja, globo jamo, postavimo posodo vanjo, JO krijemo z deščico in vse skupaj K*mo. Tisti kraj označimo s co ali kakšnim drugim znakom, ')omo lažje našli. Enakomerna t prsti vpliva na to, da se listi taijo. Po 8 tednih lonec izkop-in pretlačimo vsebino skozi krpo. Tako dobljeni lapuhov prevremo in ko se ohladi, ga mo v dolgovratne steklenice. ga jemljemo po potrebi po i žličkah večkrat na dan. to: lapuhove liste natrgamo akrat, ko njegovi plodovi že •ajo, kajti do tedaj ima lapuh e v zemlji. i' za pa I d p; i. sir' na Pi P še do h> ioleti en dan ni dežja, jo že zalivajo, .n če Angleža vprašaš, kako mu je uspelo vzgojiti tako travo, ki je kot preproga, vam bo pol za šalo, pol zares povedal: »kositi, valjati in spet kositi, valjati ... in če to delate nepretrgoma ,100 let . . .« Mi se z našimi tratami res ne moremo ponašati. To so travniki, ki jih pokosimo dvakrat, trikrat letno. Pa še te zavarujemo z žično ograjo, da bi ja kdo ne stopil nanje ali jih opremimo z napisi, da se po travi valja le krava ... Ne, prava trata je trpežna, gosta in po njej lahko brez škode hodimo tudi po dežju. Zahteva pa seveda veliko dela. Zadnjič smo opisali, kako pripravimo tla za travo in kako sejemo. Morda danes še to, da bo trava uspevala, če bo imela dovolj globoko podlago. Če smo na gramoz navozili 10 do 15 cm prsti, je vse premalo. Ob Ervi suši bo trava na njej zgorela, ranljive zaloge pa hitro poidejo. Vrhnja plast zemlje mora biti prožna, gibka, da se ob valjanju in hoji ne stlači in zablati. Ko trata po setvi ozeleni in zrase 6 do 8 cm, jo je že čas kositi prvič. Ne smemo kositi preveč v živo, sploh naj prvo leto košnja ne seže pod 3 cm. V prihodnjih letih pa je lahko poprečna višina košnje do 2 cm. Kosimo na 7 do 10 dni; o presledkih med košnajmi odloča sestav travne ruše: čim niže in počasneje rastoče trave imamo, daljši so lahko presledki. Pokošeno travo odložimo na kompost, če pa kosimo pogostoma in nakosimo malo trave, jo lahko pustimo kar na trati. K opravljeni košnji sodi obvezno valjanje, če je pa suho, pa seveda tudi zalivanje. Trato moramo tudi sproti dogno-jevati. Spomladi, pred začetkom rasti raztrosimo za 1 cm debelo plast zrelega komposta, nato pa na 7 do 8 tednov raztopljeno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij v odmerku 20 gramov na kvadratni meter. Gnojenje zaključimo avgusta. Ce trosimo suha gnojila, tedaj sme to biti le v deževnem vremenu; v suhem lahko požgemo travo. K oskrbi sodi tudi pletje. Ves plevel izpulimo s koreninami vred. Pogostoma se mah razširi v trati in ga je težko zatreti. Vzrok je v zbiti, zamočvirjeni in zato slabo zračeni zemlji. Deloma pomaga apnenje, še bolj zanesljivo pa je izbrskati ga iz ruše kakor hitro se pojavi. CIRKUS - Nataša Smrekar, 6. razred osnovne šole Simon Jenko v Kranju Športnica Sedmošolka sem, taka, navadna, od vseh predmetov mi najbolj všeč je telovadba. Rada skačem, tečem, se lovim, pri nogometu pa v golu stojim. Uživam, ko igramo rokomet, pri košarki moram dobro se ogret, skoki v visino mi ne delajo težav, pri rugbvju pa večkat nos mi je krvav. Iz dneva v dan pred televizijo sedim, držim pesti, skačem in kričim. Ko me mama vidi vso razburjeno, skomigne z glavo, češ, kaj bo z njo. Ker se za sport zanimam, ker atletiko treniram in ker rada komentiram, mislim, da enkrat športni bom novinar. Barbara Pangerc. 7..c r. osn. šole prof. dr. Josip Plemelj. Bled Ce je park idealizirana narava, je vrt podaljšano stanovanje. H. F. P. Muskau Omarica za šivilje Na cesti Nekega dne, ko smo se peljali v Kranj, smo pri tupališkem klancu videli povoženega mucka. Ustavili smo se. Mucka sem dal v papirnato škatlo. Ko smo prišli domov, sem skopal jamico in vanjo položil mucka. Iz dveh količkov sem naredil majhen križ, iz malo večje deščce pa tablico. Nanjo sem napisal: Mucek Miki. Potem sem jamo zasul s peskom. Drugi dan sem šel prijateljem povedat, da je na vrtu pokopan mucek. Iz vejic smo spletli venček in ga položili na grob. Nato smo se šli igrat. Jure Nahtigal, 3..b r. osn, šole Matija Valjavec, Preddyqr Pomarančna krema z bananami ZA 8 SKODELIC POTREBUJEMO: 4 jajca, 2 zvrhani jedilni žlici sladkorja, 1 zavojček vanilijinga sladkorja, 4 liste svetle želatine, sok 1 limone, 1/4 svežega stisnjega oranžnega soka, 2 do 3 zrele banane, 1/4 litra smetane (sladke in sveže), 2 kozarčka ruma (lahko tudi pomarančnega likerja ali vinjaka), krhlje dveh ali treh pomaranč. Rumenjake, sladkor in vanili-jin sladkor penasto vmešamo. Želatino damo v mrzlo vodo. Limonin in pomarančni sok segre-jemo skoraj do vretja, in zmešamo s kremo iz rumenjakov: to maso potem držimo s posodo vred v vreli vodi in 6 minut stepamo. Želatino iztisnemo, vmešamo v kremo in pustimo, da se masa strjuje. Medtem banane stlačimo z vilicami, smetano stolčemo. Banane, smetano in rum u mešam o zdaj med strjajočo se kremo in io porazdelimo v čaše skupaj s krhlji pomaranč. Pustimo, da se krema dokončno strdi - postavimo jo na mrzlo ~ in serviramo. Gospodinje, ki se ubadajo tudi s šivanjem za družino, nujno potrebujejo svoj kotiček. Da bi bilo vse ne enem mestu, vedno pri roki in lahko najti, predlagamo malo omarico, ki jo lahko vgradimo v slepo okno v stanovanju ali pa na zid; najbolje tam, kjer že stoji šivalni stroj, če je pa ta prenosen, ga bomo tudi lahko spravili v tako omarico. Načrt za omarico je tu in če imate le malo spretnega moža ali sina pri hiši. vam jo bo naredil. Pooblati je treba deske, izdelati police in na notranjo stran vrat pritrditi držalce za sukance, igle. naprstnike, škarje, meter in podobne drobnarije. Pod omarico s široko desko ali mizo poskrbimo tudi za delovno mizo. Se dobro osvetlitev in imele bomo svoj kotiček, kjer bo vedpo vse pri roki in kar je najvažnejše: nobenega iskanja več. r GOZDNI BONTON Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves DRUŽINSKI POMENKl Ne samo za torte, ki jih pečemo le nekajkrat na leto, ampak tudi za kaj drugega je še uporaben pokrov s podstavkom za torto: v njem shranjujemo kruh. sir. gnjat in podobno. Pri nas se dobe zdaj lični iz dobre plastike. Dišavnice in začimbe LUŠTRK Luštrk je do meter visoka rasth na z mehkimi triperesnimi listi in bledorumenimi cvetovi. Ce med prsti zmečkamo list, cvet ali steblo zaznamo močan vonj. podoben re-leni. Luštrk je bil včasih veliko bol priljubljen, kot je danes. Dodajan ga nekaterim likerjem ali pa ga kandirajo kot angeliko. Sveže in posušene liste luštrk« uporabljamo kot začimbo za juho klobase in drugo svinino. rostbtf bravino in solato, posušene in zmlete luštrkove korenine pa dodajamo pečenki. MAJARON Ta aromatični, vsestransko upo rabni metin sorodnik je ie kar dolgo v časteh pri kuharjih, ki cenijo njegovo prijetno dišeče, volj ne, sivkaste liste. Majaron pn su šenju ne izgubi vonja, moramo p pa hraniti v dobro zaprti posodi Vrtnemu majaronu je zelo podoben divji majaron, le da je bol; pekoč in manj sladek. Iz majaron*. drugih dišavnic in sestavin pripravimo lahko okusen nadev, primeren posebno za močno začinjene jedi. Majaronu pripisuje ljudska vera razne čudežne lastnosti, npr. da prinaša mir in srečo. Majaron dodajamo klobasam nadevom iz belega mesa in perutnine, omakam (npr. za k paradiž niku. jajčevcem ipd.). Kaj delamo v klubu OZN Klub OZN deluje v naši šoli že vrsto let. Lahko se pohvalimo z velikim številom članov in njihovo zavzetostjo. V letošnjem šolskem letu je v klubu kar 141 učencev. Od teh se jih približno 80 redno udeležuje sestankov: Prvi sestanek je bil 12. oktobra lani. Na sestanku smo sprejeli program dela za letošnje šolsko leto. Sestajamo se vsakih štirinajst dni, ob petkih po pouku, ker drugače zaradi številnih izven-šolskih dejavnosti ne moremo priti skupaj. V naš program smo vključili predavanja, ki jih pripravljajo učenci, ali pa povabimo predavatelje. Do sedaj smo poslušali predavanje Toma Križ-narja, ki nam je govoril o svojem potovanju po državah Južne Amerike, in predavanje Tomaža Jamnika, ki nam je orisal pot na Mt. Everest. Druga oblika našega dela so kvizi znanja. Z njimi na prijeten način seznanjamo klubovce z državami .članicami OZN, z neuvrščenimi, seznanjamo jih z gospodarskimi in političnimi dogodki v svetu. Ob pomembnrn dnevih svetovne organizacije za vse učence naše šole po zvočniku pripravimo sestanke ali kratke proslave. Skupaj z mladinsko organizacijo opremljamo oglasno desko s plakati in našimi spisi. Klub OZN ima tudi svojega dopisnika za šolski časopis Iskrice. Letos smo se pomerili v tekmovanju iz znanja že trikrat. Za novo leto smo prodali veliko voščilnic in vrečk Uni-cefa. V teku je akcija »35 let OZN — 35 let boja za mir«. Učenci rišejo, pišejo spise in fotografirajo okolje. Sodeluje veliko učencev, tudi nekateri nečlani. Februarja smo pripravili akcijo zbiranja papirja, denar pa smo poslali koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri predsedstvu republiške konference SZDL. Sodelovali so vsi učenci. Vse leto se udeležujemo sestankov občinske komisije klubov OZN. Marca smo bili trije člani in mentorica na seminarju na Jezerskem. Naš klub uspešno sode- luje z osnovno organizacijo ZSMS in s pionirsko organizacijo v šoli. Najbolj uspešno pa povezujemo klub OZN z urami zemljepisa, saj ta predmet edini popolnoma posega na področje OZN. Klub je včasih enkrat na leto izdal revijo SOS zelenemu planetu in dobil za to delo več republiških priznanj. Zato želimo, da bi tudi mi ustvarili kaj podobnega. Na enem od sestankov smo se dogovorili, da bomo pripravili izlet po Koroškem. Priprave so že v teku. Naša zadnja akcija pa je prodajanje nalepk, značk in našitkov, po katerih je veliko povpraševanje. Breda Jerič, klub OZN v osn. šoli France Prešeren v Kranju S ŠOLSKIH KLOPI Prvič pri zobozdravniku V 'sredo nismo imeli pouka. Tovarišica nas je peljala k zobozdravniku. Prvič sem videl* zobno ambulanto. Zobozdravnica je dvignila »tol in mi pregledala zobe. MialiU sem, da mi bo kakšen zob u-plombirala ali spulila. Pohvalila me je, da imam lepe in zdrav« zobe. Vprašala me je tudi, če « jih umivam trikrat na dan. Poredala sem, da jih. Sestra mi j« dala zelen kartonček. Na njen je bilo napisano, kdaj moram spet na pregled. Po pregledu smo šli v šolo. Težko smo čakali kosilo, ker »mo bili zelo lačni. Darja Polak. 1. a r. osn sole Simon Jenko. Kranj Tak sem Kakšen sem, sprašujete? Ne vem. O sebi pisati ali pripovedovati * težko. Vsak misli, da je popoln, nenadomestljiv, sploh tak, da mu m para. Drugi ljudje pa mislijo povsem drugače. Na ta preljubi svet se se prismejal 8. aprila 1966. leta. Bil sem :a želen in skrbno varovan, da sem lahko zrasel v prijaznega fantiča Pridružil sem se bratu Ivanu in skupaj sva se vrtela v družinskem *n> gu. Nekaj let kasneje sva dobila bratca Izidorja, nato še malo Klemen tino in oče je rekel, da je naša družina popolna. Kaj kmalu je bilo treba iti v šolo. Tri leta sem hodil v DavČo. kjer mi je v mojo trdo betico vlivala pamet tovarišica Francka. Veliko me je naučila in zelo hvaležen sem ji. V četrti razred sem hodil oziroma se vozil v Železnike. Takrat je po ozki soteski ob reki Davščici še i\kiI kombi, sedaj, ko gremo s časom naprej, pa se vozim z lepim avtobusom. Kaj naj še napišem? O šoli bo menda dovolj. Kakšen sem doma? Včasih mama pravi, da sem vstal z levo nogo. Veste, kaj to pomeni? Leva ali desna, rabim obe. Pozimi se zelo rad smučam. Najraje vozim slalom, saj samo v tej panogi lahko premagam »dobrega« Ivana. Moj konjiček je zbiranje značk. Rad hodim v pla nine in sem član planinskega društva. In kaj delam doma? Da ne boste mislili, da sem le fičfirič! Ko pn dem iz šole, naj bo poleti ali pozimi, moram pridno zavihati rokavr pljuniti v roke ter prijeti za delo. Nič se ne smejte! Doma sem na kme tiji, kjer dela nikoli ne zmanjka. Delati znam prav vse. Najbolj sem sel, kadar mi oče zaupa traktor. Znam delati z motorno žago. kositi i kosilnico ali koso. Kakšen sem, vam pa še nisem povedal. Sem srednje velik, rjaiih las, imam majhna ušesa ter nosim očala. Rad pomagam starejšim m jih spoštujem, drugače pa se čisto navaden navihan in predrzen deček, kot vsi moji vrstniki. Matjaž Ambrožič, 7. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki -.'i '.'i' 'i'.' ' . ji V V i i.i ' t i i . i i ,ii<> moja domovina kompas AiGOSLAVIJA • Ohrid - 3 dni, 9/5, 16/5, 23/5 • Ohrid - 6 dni, 4/5, 11/5, 18/5 • trna Gora — 2 dni, 17/5, 24/5, 30/5 • Črna Gora — 8 dni, 18/5, 25/5, 31/5 • Rab-San Marino — 5 dni, 30/4 • Bosna in samostani Srbije — 8 dni, avtobus, 27/4 • Graški sejem - 28/4. 1 dan, odhod ob 5,00 uri zjutraj! • Praga — 3 dni, avtobus, 1/5 • Budimpešta - 3 dni, avtobus, 1/5 • Dunaj - 3 dni, avtobus. 1/5 • Firenze-Siena-Pisa - 4 dni. avtobus, 30/4 • London-VVindsor - 4 dni, letalo. 29/4 • Avstrija-Švica-Italija - 6 dni. avtobus. 29/4 • Firenze - razstava Medice jcev. 3 dni, 9/5 VSI PROGRAMI SO NA VOLJO V KOMPASOVIH POSLOVALNICAH! Pomladanski obisk Makedonije je bil izjemno doživetje nrinji teden je dopotovala na Ohrid prva skupina slovenskih izletov Makedonski turistični delavci so jo pričakali z izjemno pozor-v^rtjolz nageljni in silcem). prihod pa je zabeležila tudi makedonska TV in druga sredstva obveščanja. Izletniki so bili nastanjeni v hotelih 'jHaret in Biser in so si v lepem vremenu veliko ogledali. V mesecu Mig bodo letala v aranžmaju Kompasa letela v Ohrid ob petkih in Mrljah, na voljo pa so tudi aranžmaji v juniju. Letala se hitro polti* zato velja pohiteti z prijavo. ^.nčnih ulicah Ohrida je hitro minilo ob ogledih zgo-trnkih znamenitosti mesta in ob nakupovanju v trgovinah s spo-3TIzletniki ho r »narodnih« trgovinah založili tudi s praškom in 15 minut poleta z leta lom je najhitrejši način za obisk Ohrida. Kptftnn majska temperatura na Ohridu, ki leži na nadmorski višini 'dmrtnit. je 25 stop. Celzija. Ob našem obiskuje že vse cvetelo. Alpetour DO turistična agencija Potujte z nami: MCBAU, obletnica osvoboditve, odhod 3. 5. >0 TRUBARJEVIH STOPINJAH, strokovno potovanje, odhod 22. 5. OILIN-POTSDAM — DRESDEN, letalo, odhod 29. 5. fllENZE. Medičejske razstave, odhod 30. 5. «MRMACIJ«IN PRIJAVE V NAŠIH POSLOVALNICAH. Vzpostavljen je letalski most z Ohridom Letos naj bi Ohrid obiskalo 10.000 slovenskih izletnikov Do slovitega Sv. Nauma smo sv zapeljali z barko. MINIMUNDUS -MALI SVET OB VRBSKEM JEZERU Avstrijska družba »Reši otroka« nam je poslala podatke o MinimUndusu. svetu v malem oh Vrbskem jezeru. To je razstava na prostem, na katerem si lahko ogledate preko 100 modelov znanih avstrijskih in mednarodnih zanimivosti. Minimundus je oddaljen od Kranja le 60 km in bo letos odprt od 26.aprila do 5. oktobra vs;ik dan od 7.30 do 20.30 ure. Vstopnin a: odrasli: 30 A Sch otroci: 6 A Sch skupinski ogled s popustom: 25 A Sch po osebi Vsako sredo v juliju in avgustu lahko prisluhnete večernemu koncertu ob 19.30 uri in se sprehodite po razsvetljenem »Svetu v malem« V bližini Minimundusa je veliko parkirišče, restavracija, kjer postrežejo mrzla in topla jedila. (Prednaročila sprejemajo po telefonu: 04222/ 23 7 07) Razstavo v Minimundtisu dopolnjujejo vsako leto z novimi modeli raznih zanimivosti. Tako jo bodo na primer letos dopolnili H patnikom z Mississipija. novozgrajeno zdravniško stavbo v VViesbadnu in še mnogimi drugimi. Tudi cvetlični nasadi so vsako leto obogateni. Ob obisku Minimundusa se lahk o povzpnete na razgledni stolp, na Pvramidenkogel. ki je najlepši razgledni hrib na Koroškem, oddaljen pa je le 15 minut vožnje. Cisti dohodek, ki ga prinaša razstava Svet v malem, je namenjen v celoti avstrijskemu dni« št vu »Reši otroka« v dobrodelne tiH-inenc. •• e >M a i • i — x r Kovinsko podjetje Kranj, Šueeva 27 Komisija za delovna razmerja KOP v skladu z 10. členom Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog 1 OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL - KV ali PK delavci 2 OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL — NK delavci 3 RAZDELJEVANJE HRANE V MENZI Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati se naslednje pogoje: Pod L: — da imajo končano ali nepopolno poklicno šolo profila ključavničar, — da imajo nepopolno poklicno šolo ali končano osemletko in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Pod 2. in 3.: — da imajo končano osemletko ali h" razredov osemletke Za opravljanje del oziroma nalog pod točko 1. in 2. se določi dvo mesečno in pod točko 3. eno mesečno poskusno delo. Komisija za delovna razmerja KOP razpisuje naslednja učna mesta v gospodarstvu VEC UČNIH MEST - splošni ključavničar Kandidati morajo za uk v gospodarstvu poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo končano osemletko Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati za opravljanje del oziroma nalog in kandidati za učna mesta v gospodarstvu naslovijo na Komisijo za delovna razmerja in v 15 dneh po objavi oglasa v časopisu dostavijo na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Kranj, Sučeva 27. Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razpisuje naslednji prosti deli oziroma nalogi s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti skupne službe: 1. vodje ekonomskega sektorja 2. vodje komercialnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednje oziroma da imajo: Pod 1 • - visoko ali višjo strokovno izobrazbo (ekonomske smeri) in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih strokovnih nalogah ekonomskega področja Pod 2.: - visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske. komercialne, tekstilne ali organizacijske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših strokovnih nalogah, od tega najmanj 3 leta na področju komercialnih poslov, — aktivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati imeti še: — vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje sektorja, kar dokazuje z dosedanjim delom oziroma zaposlitvijo. — osebnostne in moralno-politične kvalitete, ki zagotavljajo uspešno delo za razvijanje samoupravnih odnosov. Mandatna doba traja 4 leta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri kandidatov. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa priporočeno na naslov Tekstilindus Kranj, kadrovski sektor. /K Avtokovinar Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prija te I je m čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj ter jim želimo veliko delovnih uspehov. Central Gostinska in trgovska delovna organizacij n. sol. o. Kranj TOZD GOSTINSTVO, n. suh. o. TOZD VINO, n suh. o. TOZD DELIKATESA, n. suh. o TOZD PLANINKA Kamnik, n. suh. o. TOZD GOSTINSTVO ZELENICA Tržič. n. suh. o. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — L maj. Priporočamo se s hotelskimi, gostinskimi in trgovskim, uslugami? 1 " 't'' v i..... 1 • 1 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje liihkn poslušate na prvem progra-mu vsak dan. razen nedelje ob 4..10. S.00. S.30. «.00, «..10. 7.00. H.00, 9.00. 10.00 (danes dopoldne). 11.00. 12.00. 13.00. 14.00. 15.00 (dogodki in odmevi). 19.00 (RadiJHki dnevnik). 22.00. 23.00. 24.00. v nočnem sporedu ob 1.00. 2.00. 3.00. ob nedeljah pa oh 4.30, 5.00. «00. 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 12.00. 13.00. 14.00. 15.00. 17.00. 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00. 24.00. 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluh nite novicam oh 8.30. 9.30. 10.30. 11.30. 12.30. 13.30. 15.00. I« 30. 17.30. 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa oh 10.00. 18.00 in 19.55. SOBOTA, 26. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 9.05-10.00 Z radiom na poti — vmes ob 9.45 TuriBtični napotki za nafte goste iz tujine - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Za-pojmo pesem - MPZ OS Borisa Ziherla Ljubljana - 11.20 Svetovna reportaža - 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Janez Žgaj-nar: Nasveti za krmljenje krav molznic v spomladanskih mesecih - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev — posebna obvestila - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Kulturna panorama -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak* - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - koncert iz naftih krajev - 21.30 Oddaja Hi nafte izseljence - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po nafti domovini -00.05 Nočni program — glasba Drugi program *.00 Sobota na valu 202 -.3.00 Radi ste jih posluftali -13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja re-mblik - 15.30 Hitri prsti -15.45 Mikrofon za Ditko Ha-berl - 16.00 Naft podlistek -Marija Grom. Redil jih je -i6.15 Lepe melodije - 16.40 Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev - 18.00 Pol ure za Šanson - 18.35 Nafti kraji in Ijudie - 18.55 Glasbena medigra -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Športna sobota - 21.15 mala nočna glasba - 21.45 SOS - v soboto obujamo spomine - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa do - Na svoji zemlji - 16.20 Aleksander Valič: Frontno gledališče - 17.00 Poročila -17.05 Iz slovenske operne literature - 17.35 Slovenski majhni zabavni ansambli -17.50 Anton Ingolič: Vidim te. Veronika - 18.20 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Poročila - Iz naftih sporedov - 22.20 Skupni program JRT - Glasbena tribuna mladih - 23.00 Poročila - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 24.00 Poročila - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo -ftport, glasba in »e kaj - 19.30 Stereorama - 21.00 Recital gevke Elde Vilerjeve - 22.25 amo glasba! ... - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON MOŠTVA NEDELJA, 27. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - Poročila - 8.07 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Tonske podobe velikih dni - 10.55 Lepe melodije - 11.10 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Poročila -Posebna obvestila, osmrtnice - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Neuvrščeni proti tujemu vmešavanju 13.50 Igra delavska pihalna godba iz Trbovelj - 14.00 Poročila - 14.05 Humoreska tega tedna - Karel Grabeljftek Partizanske - 14.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev 15.10 Komorno s skladatelji NOB - 15.30 Nedeljska reportaža - »Misel OF sega v naft čas« - 15.55 Koncert za bese- PONEDELJEK, 28. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - Poročila -5.20 Rekreacija - 5.30 Jutranja kronika - 6.50 Dobro jutro, otroci - 7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasvet 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Pojo amaterski zbori - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Nafta glasbena izročila - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z. . . - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.00 Poročila -Našim rojakom po svetu -22.15 Informativna oddaja v angleftčini in nemščini - 22.25 Pregled RTV sporeda za naslednji dan - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Z evropskimi in plesnimi orkestri - 13.30 Novice -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Ponedeljkov križem-kraž - 14.20 Z vami in za vas - - Iz naftih sporedov - 15.30 V plesnem ritmu - 16,00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet -17.30 Novice - 17.313 Iz partitur orkestra »Ron Goodwin« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.30 Novice - Iz delovnih organizacij - 18.40 Mah koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Orkester Jimmie Lunceford - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON POHIŠTVA Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih ftol - 9. tekmovanje učencev in fttudentov glasbe -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naftih krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi - 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 Tipke in godala - 21.05 Radijska igra - Djordje Le-bovic: Svetlobe in sence -22.15 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan - 22.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Iz obdobja swinga z orkestrom Les Brown - 13.30 Novice - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.30 Novice - Nič nas ne sme presenetiti - 16.40 Disco čez dan - 17.30 Novice - 17.35 Iz partitur radijskega orkestra Hannover - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.30 Novice - Iz delovnih organizacij - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 1925 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem -21.45 Jazz na II. programu -Gerald Wilson-Joe Farrell -22.15 Rezervirano za contrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 29. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 4.50 Dnevni koledar - 5.30 Jutranja kronika - 6.20 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci! -7.30 Iz naftih sporedov - 8.08 RADIO TRIGLAV JESENICE SALON POHIŠTVA SREDA, 30. IV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 5.20 Rekreacija - 5.30 Jutranja kronika - 6.50 Dobro jutro, otroci! - 7.30 Iz naftih sporedov -8.08 Z glasbo v dober dan -8.30 Pisan svet pravljic in zgodb - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev -13.20 obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 naft gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - - 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z.. . - 20.00 Koncert za besedo - Hej tovariši - 20.25 Debussy s pianistom Michelom Beroffom -21.05 »200 let slovenske opere« - 22.15 Informativna t v oddaja v angleftčini in nemftčini - 22.25 Pregled RTV sporeda za prihodnji dan -22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Li-nčni utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Grant Green -George Benson - 00.05 Nočni program - glasba ka Jurca - Joža Zagore: Gre-gec Kobilica 8.35 Šopek prvomajskih - 9.05 Prvomajski koncert evropskih pihalnih orkestrov - 10.05 Klavir v ritmu - 10.15 Tri desetletja delavske samouprave - 11.00 Praznični koncert - 12.10 Melodije iz filmov - 12.30 čestitke delovnih kolektivov -13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Boj delavskega razreda za gospodarski napredek v svetu - 13.50 Flavta z Andov (Una Ramos) - 14.05 Pesem povezuje narode -15.15 Slovenija, od kod lepote tvoje - 16.00 Prvomajska misel v zavesti in spominu naftih ljudi - 16.30 Od don Jo-seja do Nedde - 17.05 Vsa zemlja bo z nami zapela 17.20 Začetki delavskega gledališča - 18.00 Sporočilo v besedi in glasbi - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Prvomajski četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Vsakdanje stvari - 21.45 Zvočne kaskade -22.20 Zaplešite z nami - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki (majhni ansambli) vmes poročila dopisnikov - 13.30 Novice - 13.35 Z vami in za vas - 14.20 Za mlade radovedneže - 14.30 V vedrem ritmu (vmes poročila dopisnikov) - 15.15 S popevkami po svetu - 16.00 Reportaža na kratko - 16.10 Jazz v komornem studiu - Duo Tone Janfta - Silvio Donatti -16.30 Novice - 16.35 Misel in pesem - 17.30 Novice - Mi in narava - 17.40 Praznični glasbeni magazin - 19.30 Stero-rama - 21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite - 22.00 S festivalov jazza - Trobente in ritem Duftka Gojkoviča in Lale Kovačeva - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SALON POHIŠTVA NAGRADNA KRIŽANKA UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103.8 megaherza — Jesenice in okolica 100.6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in ploftč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila -obvestila, 16.30 Kam danes in jutri — Jugoton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame - Nedeljska, kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.08 Lokalna poročila -16.30 Oddaja za vas bo zani- Obvestila -mlade - Morda malo Sreda: 16.03 Lokalna poročila -- 16.30 Stop zele- Obvestila na luč — nimalo Morda bo Četrtek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Na« obzornik - Morda vas bo zani-.roalo Po domače za v:as Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 S solisti in ansambli JRT -13.30 Novice - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ntmu - 16.00 Tokovi neuvr-' ftčenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.30 Novice -Tehnika za vsakdanjo rabo -16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.30 Novice - 17.35 Vpraftanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Minute z godali - 18.30 N ovice - Iz krajevnih skupnosti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 - Stereorama - 20.30 Melodije po poftti - 22.15 Zvočni portreti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 2. V. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.00 Poročila - Iz naftih sporedov -Tudi učenci so samouprav-ljalci - 8.30 Pojemo prazniku - 9.05 Sezimo si v roke - lO.Uo Godala v ritmu - 10.30 Iz zgo dovine delavskega gibanja \ kamniškem kotu - 11.00 Popevke z vseh celin - 12.10 in deset let dela in u»pehov'0to-strojske pihalne godbe-12.40 Slava delavstvu - 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Na poteh združevanja dela - 14.05 Po domače - 15.15 Po nafti domovini - lb.uu »Vrtiljak« - 17.05 Plesi naftih narodov - 17.20 Srečanja zelenih zastav - 18.00 Hvala, da ste z nami - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - iy Jp Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bonsa Kovačiča - 20.00 Uganite pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - Iz naftih sporedov - 22.20 Kitara v ritmu -22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Praznični glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Z vami in za vas - 17.35 Odmevi z gora - To in ono s planisnkega sveta - 17.45 Tipke in godala - 18.00 Nocoj izbira glasbo Bojan Križaj -19.30 Stereorama - 20.00 Portret Hane Hegerove - 20.45 »Sončna pot« na koncertnem odru - 21.30 Jugoslovanska ročk scena - 22.20 Akordi za sanjarjenje - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Vodoravno: 1. obračunavanje zunanje-trgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama v valuti,določeni s sporazumom, 8. pristanišče v Mandžuriji ob Rumenem morju, Dairen, 14. televizijska priprava za kontrolo in spremljanje samo slike na zaslonu, 15. razprava, tudi mednarodna pogodba. 17. kratica za Elektro-kovinsko industrijo, 18. pustolovščina, 20. italijanski veletok Pad, 21. mesto na severu Cila, ob reki Loa, 23. najvišja gora na Kreti. 24. Simon Gregorčič, 25. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlina, 26. trinostvo, 29. nekdanja bojna trofeja severnoameriških Indijancev, 31. zelo močno, kratkotrajno čustvo, strast, 32. oznaka za veliko gramofonsko ploščo, 34. mestece v severnem delu Grčije, vzhodno od Kajmakčalana, 35. ena najstarejši italijanskih kneževskih dinastij, 37. Albert Einstein, 38. ime naše pevk« Kohontove, 40. telovadni element, 42. potepuh, 45. himalajska koza. 46. krath ca za Slovenski pravopis, 48. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna. zlasti pn ovsu, prosu, 49. najvišja gora v Karavankah, 51. latinski veznik in. 52 pijača, ki pospeši prebavo, uživa se pred jedjo, 55. kratica za vzhod-jugovzhod: East South-East, 56. kraj naših znamenitih Ribničanov, 58. okoren človek. 6l\ francoski odrski ples s telovadnimi elementi, zlasti z visokim dviganiem no« 61. razložitev. Navpično: 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja, 2. ime dveh krajev v SZ, v Ukrajini južno od Brjanskega in v Altaju ob reki Cumyi 3. kdor da, daje pobudo za kaj, pobudnik, začetnik, 4. avtomobilska oznaka m Rijeko, 5. del psevdonima filmske igralke Ide Kravanja, . . . Rina. 6. ženska.k: je Šele nedavno začela delovati na kakem področju, začetnica, 7. gradnja. I enaki soglasniki, 9. rt na severu otoka Celebes v Indoneziji, 10. kraj ob ; hodni obali Škotske, zahodno od Glasgovva, 11. letoviški kraj pri Opatiji latinski veznik in, 13. lahko vnetljiva zmes iz bencina in aluminijevih polnilo za nevarne izstrelke, zlasti bombe, 16. skupina tolovajev, razboji 19. predpona, ki tvori presežnik iz primernika, 22. bajeslovni starogrški i> Orpheus, 25. osamitev zaradi suma okuženosti, 27. AleS Erjavec, 28. krok< širokim gobcem, 30. prisekanemu storžu podoben del kake naprave, 33. ili rana knjiga s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in prakl poučnimi sestavki, 35. spojina alkohola z organsko kislino, 36. kdor k. ravnotežje sil pri gradnjah 39. Edo Brajnik, 41. prečiščena strjena juha lečjih kosti, živica, hladetina, 43. vprašalnica mar, 44. dosežek, uspeh, gora na Koroškem, pod katero »spi kralj Matjaž«, 50. star izraz za lel zastarel izraz za lega, položaj, 52. angleško žensko ime, Ana, 53. nordijska ginja morja, žena boga Agira, 54. kmečko prevozno sredstvo, 57. znak ta mično prvino barij, 59. Roman Lavrač. Rešitve pošljite do srede, 30. aprila do 10. ure, na naslov: Kranj, Mose Pijadeja 1, z oznako Nag.adna križanka. 1. nagrada dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Reiitev nagradne križanke z dne 18. aprila: 1. madras, 7. kokota. 13. encijan. 15. Iasdon TT, 18. jarost. 20. Marka, 21. zora. 23. Otlev, 25. knap, 26. Nevenka. 28. ul. 30. Ida, 31. Sergij. 310* sec. 34. Croce, 36. Nefrit. 39. Ren, 40. BU, 42. Ile de Re. 44. agar. 46. kooen. 48 Ust. 50. Nemi & kamion 54. Ti, 55. Encinal, 57. ikravec, 59. Tadami, 60. Samara. Prejeli imo 125 reiitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrado (150 din) prejme DtteJoviMnt Ulica 1. avgusta »t. 3, 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Metka Rutar-Piber .'Alpska 1.4W» Bled. 3. nagrado (100 din) prejme Tone Podnar. Sorska 27. 64220 Škofja Loka Nagrad* boas, poslali po poftti. MT ■j »♦ki M HI *ai *j > P wa, UP K m E ■ag uui 'ti ** nt* ■ 'Ml -trn Ml -m *' pi g Mjf. * X i ki *l Veliko iibiro kitajskih sla mnatih cekariev imajo i Murk i nem ELGU v Lescah Cena: 85,30 do 9«,80 din SALON POHIŠTVA ČETRTEK, 1. V. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke - Bran- IZBRALI SO Hvaležno nerjavečo posodo od raznih cedil, kožic do loncev, ao spet dobili pri FUŽINAJUU na Jesenicah. Posode drže od 2,5 do 4,5 litrov. Cena: 27» do 473 din Pline je letos moden tudi pri pleteninah. Pri Al.mihi ao za to pomlad pripravili zanimive kombinacije krila, puloverja in brezrokavnika. V njihovi industrijski prodajalni lahko kupite vsak kos posebej. Barve so ciklamne. violet, temno rjave in temno modre, bele in rumene. Izbirate lahko med velikostmi 38-40 in 42-44. Ona: krilo 864 din brezrokavnik 513 din pulover 461 din Pri Beti so poznani tudi po izdalavi jutranjih halj: mod ni kroji, dobra izdelava, odlični materiali. V Murkiai MODI »o dobili celo vrsto Betinih jutranjih halj. Model na sliki so dobi v velikostih od M do 40. barve »o pa beige in rjava. Cena: 1.200,12 din ZA VAS stanki trupel v krušni peči pol leta je v preiskovalnem zaporu Metod Tro-star 31 let, rojen na Planini pri Horjulu, za *brega je bila ta teden vložena obtožnica za vrsto zelo hudih kaznivih dejanj "Temeljnem sodišču v Kra-, f, bila ta teden zaključena igfcjra glede vrste kaznivih tuj, katerih je utemeljeno yjen Metod Trobec, star 31 »predvčerajšnjim pa je bila ligi todi več kot 30 strani Mgjoea obtožnica. Trobec, ki »pol leta v preiskovalnem m, bo čez nekaj mesecev h|.red aodišče, ki bo moralo »»jti ali je kriv hudih dejanj, njih očita obtožnica. >l»ni septembra je javnost ^ o nekaterih dejanjih ^Trobca, doslej pa se je v spisu nabralo toliko Utaiiefa gradiva o tako hu- Epanjih, da je o podobnih j 0iie jugoslovanske sodne ^ sila redko slišati. Potem Lu0 v začetku avgusta v eni j7OTlj«kih ulic ustavljena rde-htmtU, ** volanom pa je bil kal Trobec, se pač ni nikomur rtrt niti sanjalo, kako dolg trtioaih dejanj bo obremeni-^jka. Sprva je kazalo, da fale za rop« 8aJ J€ Trobec v ifatskem lokalu speljal po-X, nem i k emu turistu, ko pa kaaneje spet srečala v ga je peljal na cesto od proti Šenčurju, ga tam ja mu vzel se denarnico, jlci pa so kasneje v bili na Sp. Beli, ki jo je k<)nec leta 1978, našli pra-^jjdiice raznega blaga. Velik del predmetov, za katere je bilo večinoma ugotovljeno, da so bili nakradeni, so kasneje odpeljali delavci ljubljanske Metalke, kjer je bil Trobec nekaj časa zaposlen v skladišču. Vrednost samo i>. Metalke odnesenih predmetov je bila ocenjena na 128.000 dinarjev. Da pri »nabiranju« raznih vrednih predmetov ni kaj posebno izbiral sredstev, priča podatek, da je julija lani na avtobusni postaji v Kranju ponudil starejši ženski, ki je pripotovala v Kranj z avtobusom, prevoz na Planino. Vendar pa je žensko, ki ni poznala Kranja, odpeljal proti Srakov-ljam, jo potisnil iz avtomobila in izginil z vso njeno prtljago in denarjem, del predmetov pa so kasneje našli v hiši na Sp. Beli. Februarja lani je v Dorfarjih ustavil starejšemu moškemu, ki mu je ušel avtobus. Trobec ga je popeljal, vendar pa je nato zahteval za vožnjo denar, z roke pa mu je strgal tudi ročno uro s posvetilom, kar so preiskovalci kasneje tudi našli med Trobče-vimi stvarmi. V pravem skladišču v hiši na Sp. Beli pa so preiskovalci našli tudi ženska oblačila, nekatera so bila tudi okrvavljena. Izkazalo se je, da je Trobec imel še eno hišo in sicer v Dolenji vasi št. 22 pri Polhovem gradcu, ki pa jo je bil že v začetku lanskega leta Jmakniena od drugih hiš stoji v Dolenji vasi prt Polhovem Gradcu hi tZZtko 22, kjer so v hiši in zunaj v gnojnični jami v ostankih pepela l^enele ostanke ženskih okostij. MEĆE V0L8E JE SPLAŠIL - V ponedeljek, 14. apri-^15. ure se je na lokalni cesti %~Va*ca pripetila nezgoda. % {Mavec (roj. 1907) se je peljal m t volovsko vprego proti %*A vožnjo pa se je vol splaftil % alipolajočega polivinila na 'J0*tetrih ustavili vaščani. NEPREVIDNO PfSHIT EV A N J E lafe - V ponedeljek, 21. aprila, V; »red 13. uro se je na magi-Mietftimed Kranjem in Bistri-jrtjjgaa prometna nezgoda. Voz-»fftatasa Janez Klemene (roi. |fc Tržiča je vozil proti Pod- leti na odgovornejših delovnih nalogah. — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. — družbenopolitična aktivnost Za opravljanje navedenih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let. 2 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD GOSTINSTVO KRANJ Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511 členu Zakona o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske ali gostinske smeri. — 5 let ustreznih delovnih izkušenj. — družbenopolitična aktivnost. Za opravljanje navedenih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka. Titov trg 4 b. z oznako ZA RAZPIS in nrfvedbo zaporedne številke del in nalog, na katera se nanaša vloga. Delavska sveta bosta o izbiri kandidatov odločila v HO dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bosta delavska sveta imenovala izbrana kandidata. * mehka a mlinsko usnje, proi^ ZAHVALA Oh boleči i/gubi dragega moža. orel a. starega n kal. (olje. trda goriva), novo. z boj-lerjem. Župančičeva 20, Kranj, telefon: 23-966 od 20. ure dalje 3261 Prodam motorno KOSILNICO reform. Praproše 3, Podnart 3262 Ugodno prodam PRALNI STROJ superavtomatic. rabljeno kombinh rano PEČ za v kopalnico in dobn> ohranjeno žensko KOLO. Su*nik. Bohinjska Bela 41 3263 Prodam dobro ohranjen OBRAČALNIK maraton in 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Srednja vsj 12, Golnik 3264 Prodam italijanski športni OTROŠKI VOZIČEK. Dobnikar. Retljeva 7. Kranj 3265 Prodam FOTO-KAMERO PLC 2 in TELEOBJEKTIV 4/200. z nekaj dodatnega pribora (medprstane. IV filtre za oba objektiva 1.8/50 in ! 4/200, žični sprožilec). Vse je skoraj novo. Megloba. Golnik 108. Golnik Prodam KOSILNICO BCS. traktorski OKOPALNIK in avto OPEL po delih. G ros Jože, Brdo nad Ljubnem 1, Podnart 3267 Prodam črnobel TELEVIZOR Ogled v soboto in nedeljo v Radovni št. 7, Zg. Gorje 326« Prodam KRAVO po tretjem teletu. Višelnica 11, Zg. Gorje 3269 Prodam SONCE -SIP na tn vretena in vprežni OBRAČALNIK za seno. I lovka 4, Kranj HR GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj KMETOVALCI! Na zalogi imamo še nekaj novega slovenskega krompirja sorte JAKA original in prva množitev. Interesenti se zglasite v Zadružnem domu Primskovo ali na tel. 26-171. Se priporoča TZO SLOGA Kranj p i ■ar. kT. ■* ur m ti* ¥ ta" Prodam SLAMOREZNICO boack Zalog 3, Golnik Prodam okoli 450 kg težkega ple menskega VOLA. Franc Fabijaa Zg. Besnica 50 3301 Llgodno prodam novo avto camp PRIKOLICO brako-skif Inform* cije po tel. 61-845 Prodam 5 I-nosilcev (TRAVE dolge 10 m. Luže 6, Šenčur Prodam smrekove PLOHE DESKE. Naslov v oglasnem ku. Prodam traktorske VILE za Naslov v oglasnem oddelku. Prodam vrtičkarsko KOSILNICO alpina-elite. Zakotnik. Suha 8. Škofja Loka Prodam več PRAŠIČEV, p nih za rejo, težkih od 20 do .. Stanonik Jurij, Log 9. škofja Loka 330" V juliju bom prodajal dva meaert stare JARČKE. rjave in grahas« Sprejemam naročila. Log 9. Škofa Loka Stf Prodam 300 kg težkega BIKCA n rejo. Jeraša, Jazbine 4. Poljane, nad Skofjo Loko 33» Prodam tri JARČKE za pečen* in lahek GLJMI VOZ. Informacij** trgovini Bukovščica, Selca Prodam dva jahalna KONJA hp-canca. M. Ferčej. Muže 4. Zasip -Bled »11 Prodam TELETA za zakol. Zf.*-tok 4, Radovljica Prodam PRAŠIČE, težke od #m 27. Jesenice. Koroška Bela ^Iportni OTROŠKI VOZI-I Ž*f«r. C. Talcev 21, Kranj 3324 g prodam športnega KO-, itobrimi rezultati. Breznica iS 3325 aemenski KROMPIR. 2i 3326 „ večjo količino STRESNE tok m star POD, primeren Svoljšak. Zbilje 43, Med 3327 malo rabljen ŠOTOR za 4 Tujčeva 21. Tel. 26-476 tri tone KROMPIRJA i kub. metra trdih DRV. 28. Cerklje 3329 g dni starega BIKCA si-Glinje 12, Cerklje 3330 _. S0NCE-4, VPRE2NE aporabne tudi za traktor, ht/Tza zakol in 6 tednov ata-J^KE. Zalog 34. Cerklje ^ lest tednov stare PRA-ffVrtn° 27' Cerklje 3332 2Tiedem tednov stare PRA Startno 28, Cerklje 3333 g?70kg težkega PRASlCA Sire DESKE, 25 mm. Sen-^8. Cerklje 3334 uf* osem tednov stare PRA-Kirkuše 2, Laze 61219, Tu- TROSILEC za hlevski GTft. Brnik 46. Cerklje orodam nova vezana OK-JJJjjO. prelesnik, Reteče 49, li* 3337 Oprodam dolgo belo obha-IL.EK0. Lamovšek Anica, ?70 Žabnica 3338 /KRAVO SIMENTALKO dletom. Voglje 56, Šenčur dobro ohranjeno KOSIL-ya bena8i, komplet z OB-iiKOM (140 cm), primerno hribovite terene. Mohorič živica 7, Zg. Besnica, tel. 40- 3340 TV-Iskra— Mojca v ga-K GRAMOFON tosca 20. 'Mitja, Smledniška 120, "irce 3341 f rabljeno STRESNO fftlc 39 X 24. Srednja vas 3342 ^jportni OTROŠKI VOZI TJfcva 9, stan. 14, tel. 26- 3343 VOLA, vajenega kmečkih n 50-025 do 8. do 15. ure 3344 VIBRATOR in AGRE (VV Svetina. Bled, Reči-3345 SPALNICO, povijalno HOJICO. Telefon 061-843-,^0 Anica, Selo 37, Vodice OMARI in POSTELJO za v oho prodam za 2.000 din. I no tel. 74-343 - Radov 3347 100 kosov OPEKE — po-2ELEZO FI-14. Šolar, m 21, Kamna gorica 3348 dva PRASlCA, težka nad ,i, Struževo 20, Kranj prodam STAREJŠO Srednje Bitnje 1, Zab-3394 Sumi Iskrene čestitke za 1. maj praznik dela (tftftES OPTIKA KRANJ terjava 1 -aproti Delikatese) iznudi hitro in kvalitetno ££vo vseh vrst očal z na s^nmi in s specialnimi le-ift Izdelujemo na recept t attz njega SE PRIPOROČAMO« t«* otroško ŠPORTNO KO-tmi Partizanska 10/a, Dri- 3411 ■m prodam SPALNICO. Og-v/Mtn Zaloše 10, Podnart KUPIM= faaadvoali trodelno OMARO, m, Me, Kokra 73, Jezersko 3271 1 kub. m rabljenih ali DESK Naslov v oglasnem 3272 OTROŠKO KOLO. od 4 % Sdštarič. Kosovelova^ Kupim suh rezan HRUSKOV LES. Zepič. Kranj. Zlato polje 5. tel.27-850 .3351 Kupim motorno ročno KOSILNICO alpina ter SAMONAKLA-DALKO št. 10. Opis s ceno pošljite na naslov: Mohorič Marko. Pod-blica 8, Besnica 3350 vozila Prodam CITROEN GS-1.3 super. še v garanciji. Ogled možen v soboto in nedeljo. Tenetiše 23, Golnik 3274 Prodam FORD TAUNUS 12 M, v voznem stanju. Informacije po tel. 28-789 3275 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972. Knoll Borut. Stošičeva 5. Kranj 3276 Prodam eno leto staro LADO 1600. Veselic Peter, Janeza Puharja 10, Kranj, tel. 27-789 3277 FORD 20 M, XL, letnik 1972, z novo vgrajeno plinsko napravo, brezhiben, odlično ohranjen, prodam. Kovačič, Moša Pijade 17, Kranj, tel. 22-991 3278 Avto AMI 8, letnik 1971, dobro ohranjen, poceni prodam. Kregar Marjan, SR. Bitnje 87, Zabnica, tel. 064-44-577 3279 Prodam MOTOR PUCH -CROSS 50. Lom 11, Tržič 3280 Prodam karambolirano SIMCO 1000, po delih. Srečnik, Bistrica 81, Tržič 3281 Za Z-750 prodam: koš, dva praga, Erednji levi blatnik in oba zadnja latnika, vse novo. Informacije po tel.62-811 3282 Prodam ZASTAVO 1300, karoserija letnik 1979, motor letnik 1969, 75.000 km. Goli Janez, Kropa 64, tel. 70-168, int. 66 dopoldan 3283 Prodam 5 mesecev star MOTOR CZ 350 ccm, prevoženih 700 km. Ogled v sredo, petek in nedeljo popoldan. Stojič Stane, Britof 269, Kranj 3284 Prodam osebni avto SIMCA 1000 GLS. Ogled popoldan. Kos Darko, Veliki breg 21, Mojstrana 3285 Prodam MENJALNIK s poloso-vinami, nove amortizerje ter druge dele za FIAT 850. Britof 187, Kranj, tel. 23-816 3286 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110-R coupe za gotovino in gradbeni material. Zg. Bitnje 157, Zabnica 3287 Ugodno prodam OPEL MANTA. Grohar Milena, Trojarjeva 52, Kranj, tel. 23-155 3288 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 Kožuh Janez, Ul. Tončka Dežmana 6, Kranj, tel. 21-783 3289 Prodam AUDI 100, letnik 1971 prevoženih 120.000 km. Ogled od 15. ure dalje. Debeljak Ciril, Begunje 38 na Gorenjskem 3290 Prodam ALFA SUD TI, letnik december 1975. Informacije od 11. do 17. ure po tel. 77-304 3291 Poceni prodam R-4, starejši letnik, garažiran, s primerno ohranjeno karoserijo, vozen, neregistriran. Pogačnik, 'Pševska 3, Stražišče, tel. 21-207 3292 Prodam R-16 TS, letnik 1970, registriran do 6.4. 1981. Lahko tudi na kredit. Ogled vsak dan od 19. do 20. ure. Salkič Husein, Gjpajska 23, Bled Prodam ZAPOROZCA 1975. Rezervne dele R-4 in R-16. Suhor Helena, Bled, Cesta svobode 30. telefon 77-529 (od 20. ure dalje) Prodam osebni avto BMW 2500, letnik 1972. Zamenjam tudi za manjši avto ali vzamem ček za gradbeni material. Predoslje 123 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, Klančnik. Sp. Duplje 20 Prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978. Hočevar Mitja, Smledniška 120, Kranj - Cirče 3352 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1000 kg. Zg. Brnik 127, Cerklje (Gustel) 3354 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ogled popoldan. Ojsteršek, Sorlijeva 31, K ran j 3355 Prodam MERCEDES 200 D (repač), 4 PLATIŠČA, 14X185, stroj 1600 - MORIŠ. Telefon 25-325, Sorlijeva 25, Kranj, stan. 10 3356 Prodam ZASTAVO 750 in ŠKODO S 110 1, možnost posojila. Trata 18, Cerklje 3357 Kupim rabljeno DYANO ali poljski FIAT, na potrošniško posojilo. Naslov v oglasnem oddelku. 3358 Prodam rezervne dela za R-16: prednji desni blatnik, jermena, ogledalo, amortizerje, stekla zadnjih luči itd . . . Bogataj, Benedikova 24, Stražišče - Kranj 3359 Prodam R-10, letnik 1970. lahko tudi po delih. Pšenična polica 6, Cerklje 3360 Prodam FIAT 850. Perko, Cankarjeva 13, Tržič 3361 Prodam AMI 8 break, prva registracija 30. 12. 1974, registriran celo leto. Kličite v soboto in nedeljo popoldan po tel. 22-158 3362 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Informacije v popoldanskem času po tel. 23-400 - Kranj 3363 Prodam TOMOS 15 SL, cena 6.000 din. Ječnik Zdravko, Sorlijeva 19, tel.064-28-316 3364 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, Partizanska 47, Škofja Loka, A'fernelf.1. nčdslropfc- *'< r ' '^96A f Prodam ŠKODO 1000 MB, po delih. FIAT 125 PZ - celega in ZASTAVO 750 — registrirano. Informacije po tel. 064-61-250 3366 Prodam odlično ohranjen BMVV 1602. letnik november 1973. Vrhovnik Anton. Sv. Duh 76. Škofja Loka 3367 Prodam ŠKODO 110. letnik 1972. Hoblaj Valent. Podlubnik 152/IV., Škofja Loka 3368 Prodam AUSTIN 1300. letnik 1971. Puštal 1, Škofja Loka 3369 Prodam SIMCO 1301 EL. Pintar Rudi, Praprotno 13. Škofja Loka Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1976. Kuzmič Milan, K idričeva 68. Škofja Loka 3371 Prodam ALFA ROMEO super 1300, letnik 1971. Markelj. Begunje 7. tel. 064-75-363 3372 Prodam ZASTAVO 750, po delih. Pernuš, Gorica 1, Radovljica 3373: Prodam AUDI 100 S, dobro ohranjen, registriran do aprila 1981. Razinger Anton, Tavčarjeva 24, Radovljica, tel. 74-736 3374 Prodam ZASTAVO 101. november 1973, 52.000 km. Ogled v petek, soboto in nedeljo od 12. ure dalje. Bodiroža Dušan, Smledniška 1, Kranj - Cirče 3375 Prodam karamboliran OPEL KA-DETT - B, štiri vrata, celega ali po delih. Kranj, Cirče 24 3376 Prodam OPEL KADETT, letnik 1973, Trboje 9, Kranj 3377 Prodam novo LADO »niva«, s pogonom na prednja in zadnja kolesa. Telefon 071-401-58 - Sarajevo 3378 Prodam PEUGEOT 404, letnik 1974, bele barve. Ogled: Planina 3, Kranj 3379 Prodam karamboliran Renault 5. Lotrič Vinko, Dražgoše 60, Železniki 3380 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano za eno leto. Kuhar, Zupančičeva 25, Kranj - Huje 3381 Poceni prodam PEUGEOT 204, letnik 1968. Zg. Brnik 44, Cerklje 3382 Prodam VW 1300, letnik 1972. Zg. Brnik 46, Cerklje 3383 Prodam Golf—J, november 1977, rumen, dobro ohranjen. Betonova 20, Kokrica - Kranj, tel.25-751 Prodam avto PRIKOLICO brako, staro eno leto, rabljeno 7 dni. Steva-novič Zoran, Kranj, Nazorjeva 12, Tel. 24-378 3385 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1978, bele barve, prevoženih 32.000 km, registriran do 13.11.80. Telefon 064-24-378 3386 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1978. Informacije po tel. 064-22-742 3387 Prodam AMI 8, letnik 1971, po delih. Ješetova 10, Kranj 3388 Poceni prodam MOPED tomos APN 4. Telefon 24-970 3389 Prodam NSU 1200 C, december 1970, registriran do februarja 1981. Možnost kredita. Podbrezje 150, Duplje 3390 Prodam ŠKODO 110 L, po ugodni ceni. Ogled popoldan. Staretova 36, Kranj - Cirče 3391 Prodam original rezervne dele za R-4: polosovine, platine in zavorne obloge. Mokorel Anton, Pristava 3, Tržič 3392 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen R-16, starejši letnik. Ogled v soboto ves dan in nedeljo popoldan. Sp. Duplje 3 3393 stanovanja I Brat in sestra iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Mirna 3395 Dvema osebama istega spola ali mlajšim upokojencem oddam opremljeno SOBO (5 X 5) s posebnim vhodom. Naslov v oglasnem oddelku 3396 Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki, brez centralnega ogrevanja, v četrtem nadstropju, za GARSONJERO v I. ali II. nadstropju v Groharjevem naselju ali na Partizanski cesti. Naslov v oglasnem oddelku. 3397 STANOVANJE na Jesenicah nudim starejši ženski, za varstvo dveh otrok, v dopoldanskih urah. Tefefon 81-288 3398 Fantu nudim hrano in STANO- VANJE za pomoč na mali kmetiji. Cirče 19. Kranj 3294 Zakoncema oddam SOBO s souporabo kuhinje, kopalnice, balkona in predsobe na Bledu. Najemnina 1.500 din. Predplačilo za 1 leto. Telefon 57-014 ali ponudbe pod: Opremljeno 3295 Zamenjam novo GARSONJERO (družbeno) za enosobno ali dvosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 3296 1 posesti i Oddam GARAŽO. Polica 15. Naklo 3297 Prodam tri četrtine STARE HISE z velikim vrtom v Skofji Loki. Ogled vsak dan po 15. uri. Šifra: Gotovina — S. L. _ M 3404 Prodam zidano GARAŽO v Straži-šču. Informacije po tel. 23-263 po 15. uri m 3405 Prodam prazno STAREJŠO HIŠO z vrtom na Bledu. Svetina, Bled Rečiška 1 3406 RITVE za osebne dokumente — črnobele in barvne na kodak papirju, v najkrajšem času. 3300 prireditve OO ZSMS - BEGUNJE, prireja vsako soboto ob 19. uri PLEŠ. Igra SELEKCIJA 3399 zaposlitve Zaposlim mlajšega moškega pri stroju za brizganje plastičnih mas. Osebni dohodek 7.200 din. Humer, Mlakarjeva 65, Šenčur 3298 Restavracija TEXAS v Lescah pn Bledu. Takoj sprejmemo v službo KV KUHARICO. Javite po tel. 74-366 Lesce, vsak dan od 10. ure dalje 3299 izgubljeno^ V Kranju, v neki trgovini sem pozabila dvojne MOŠKE HLAČE. Prosim najditelja, da jih vrne. Naslov v oglasnem oddelku. 3407 14. aprila sta bila pred vrati Grad nikove 11, pozabljena ROČNA TORBA in PLAŠČ. V torbi so bili vsi osebni dokumenti. Prosim najditelja naj jih proti nagradi vrne. Gradnikova 11, Kranj 3408 20. aprila sem izgubila ŽENSKO URO na verižici. Poštenega najditelja prosim, da io proti nagradi vme. Gostilna pri JERNEJU, Pokopališka 17. Kranj-Kokrica, telefon 24-134 3409 Ipoznanstva Rad bi spoznal preprosto kmečko dekle, ki ima veselje do dela na kmetiji. Star sem 23 let in sem doma na kmetiji. Šifra: Rak 3410 ostalo obvestila: ROLETE, ZALUZIJE in MARKIZE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 Lahko pišete pridem na dom ZBtH ZAMENJAM in POPRAVLJAM vam zavore! Kurirska pot 6, Kranj - Primskovo .. CANDY SERVIS - Rajko Kni-fic, obvešča cenjene stranke da sprejema naročila po tel. _^l-4.i/ BOGAT TEČAJ krojenja in šivanja Kranj, obvešča, da začne nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 5.5. 1980 ob 15. uri m 7 5. 1980 ob 7. uri. Vse prijave in informacije: Delavski dom Kranj vhod 6 ali po tel. 47-256 3164 FOTO RISTIČ - Kranj - Kokrica, Kuratova 58 (montažno na- MLADOPOROČENCI POZOR! Z lastnim vozilom kombi, nudim prevoze svatov in omogočim glasbo za svatovanje. Organ iziram tudi druge prevoze za privatni in družbeni sektor. Cenjene ponudbe: Barle Peter ml., Krašnova 5, Kranj 3166 Diplomirani inženir uspešno INSTRUIRA fiziko, kemijo in matematiko za srednje šole. Ponudbe po tel. 24-244 3400 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Škofja Loka, tel. 62-091 3401 Iščemo VARSTVO za 7-mesečne-ga fantka, od 6. do 14. ure, od 4.5. dalje. Lahko tudi na domu. Telefon 24-804 3402 Opozarjam opazovano osebo, ki je pred staro stavbo LM na Bledu odpeljala zeleno PONY KOLO, naj ga vrne na isto mesto. V kolikor kolo ne bo vrnjeno, bo zadeva predana LM OBLETNICA 27. aprila bo minilo leto odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, brat, stric in stari ata FRANC REBOLJ z Jezerskega Koliko solza je bilo pretočenih, a nobena te ni prebudila. Kako prazen je zdaj naš dom, odkar te ni več med nami, * a v naših srcih boš še vedno z nami. Za vedno neutolažljiva žena in otroci! Te dni poteka leto dni, odkar je umrla naša ljuba mama in stara mama VERONIKA PIČULIN Vsem ki se je skupno z nami spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala. Sin Oto v imenu vsega sorodstva! Kranj, 23. aprila 1980 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, sestre, tet« in botre IVANKE OBED roj. Meglic, iz Cirilove 8 - Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje in vence ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu iz Smartna za poslovilne besede in sosedom iz Cirilove ulice Žalujoči: mož Nande. hčerki Inge in Jana /.družinama ter drugo sorodstvo! Kranj. Lom pod Storžičem. 17. aprila 1980 ■1 t t BflaM Kranjski srebrni jubilant Ustvarjalno četrtstoletje Pred petindvajsetimi leti so bili oblikovani temelji sedanjega Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, kjer okrog 500 zaposlenih namerava letos ustvariti 260 milijonov celotnega prihodka — Kranjske opekarne, ki so temeljna organizacija Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja, pa letos praznujejo 20. obletnico obstoja Kranj — Leta 1974 je okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani vpisalo v sodni register novo organizacijo združenega dela s tremi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb: Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj. S tem pa oblikovanje te organizacije združenega dela še ni bilo končano. V začetku leta 1976 je dobilo Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje še eno temeljno organizacijo združenega dela: kranjske Opekarne, do tedaj samostojno delovno organizacijo, oblikovano leta 1960. Temeljne organizacije se vsaka po svoje in na ravni delovne organizacije planirale obetaven razvoj in večino ciljev tudi uresničile. Okrog 500-članski delovni kolektiv se je pogosto odrekel tudi delu osebnega dohodka, da je na primer samo od leta 1976 dalje zgradil zorilnico gline v Stražišču in proizvodno halo za cementne izdelke, tapetnike in mizarje, dotrajano opremo po temeljnih organizacijah pa je nadomeščala nova in modernejša oprema in stroji. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj je danes srednjevelika delovna organizacija v občini, zaradi dejavnosti na področju komunale, obrti, opekarstva in gradbeništva, zelo pomembna ter pomemben člen verige kranjskega gospodarstva, saj bo KOGP letos ustvarilo 260 milijonov celotnega prihodka. Dosežek je še vrednejši, če vemo, da so vse dejavnosti, ki jih delovna organizacija združuj«, kadrovske in tudi akumulativno izredno deficitarne, da je oprema draga, da je zaradi obilice delavcev od drugod težje skrbeti za objekte družbenega standarda in da je predvsem komunalna dejavnost stalno na udaru upravičenih in tudi neupravičenih zahtev delovnih ljudi in občanov. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, v nazivu delovne organizacije niso omenjeni opekarji, ki so prav tako pomembna temeljna organizacija, ima ustvarjalno preteklost. Začetek sega v leto 1955, ko sta iz Direkcije komunalnih dejavnosti mesta Kranja nastali podjetji Ceste in kanalizacija in Komunala Kranj. Čas je kmalu prerastel tedanjo organiziranost. Leta 1958 se obe podjetji združita v Komunalni servis, ki sledi težnjam združevanja družbene obrti in sprejme pod svojo streho tedanja obrtna podjetja Pleskarstvo, Kamnoseštvo, Steklarstvo in Tapetništvo. Rezultat samoupravne zavesti je odločitev, da že v Komunalnem servisu že leta 1972 oblikujejo tri temeljne organizacije združenega dela. Njim se je pridružila še Opekarna, ki letos praznuje 20. obletnico delovanja, tako da imamo praktično v Kranju sedaj dva jubilanta, oba pomembna za družbeno in gospodarsko življenje občine in širše družbenopolitične skupnosti. V četrt stoletja je podjetje bogatilo dejavnost in pogoje dela. Gramoznica, cementna delavnica, skromne obrtne storitve in le nekaj strojev so bili zametki podjetja, pa tudi delavcev je bilo takrat manj kot 200. Komunalci so gradili pomembne komunalne objekte pri javni razsvetljavi, vodovodih, cestah, kanalizacijah, njihova stalna skrb pa je vsa leta čistoča mesta. Srečamo jih na grabi-šču prve krvavške žičnice, na gradbišču Trga revolucije, na stadionu in še marsikje, dejavncst pa je bila že bogatejša zaradi storitev pri polaganju podov in parketa. Obrt je vedno bolj prodirala v ospredje, prav tako pa klasična komunala, izdelovanje cementnih izdelkov, gradnja prostorov za steklarje in kasneje za mizarje itd. Zgrajen je bil sodoben objekt družbenega standarda, nič manj neumorni pa niso bili opekarji. Pred 20 leti je 200 zaposlenih izdelalo 18 milijonov opečnih enot, lani pa je 92 ljudi izdelalo nad 26 milijonov kosov opeke. Zato je vzrokov za praznovanje dovolj. J. Košnjek Pred odgovorno nalogo Gradbišče pod Triglavom Vseslovenska akcija za modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici mora postati učinkovitejša. Če želi postati letos naša najvišja in najbolj obiskana planinska postojanka gradbišče, potem moramo predvsem s pomočjo obveznic in drugih sredstev posameznikov, organizacij združenega dela in bank zbrati okrog 80 milijonov dinarjev, kolikor bo terjala investicija v dom in dostavno žičnico s Krme Jubilej tekstilne in čevljarske šole Danes ob 11. uri bo v Tekstilnem in obutvenem centru v Kranju slovesnost ob 50. obletnici Tehniške tekstilne šole in 20. obletnici Tehniške čevljarske šole Kranj — Nastanek in dejavnost Tehniške tekstilne šole v Kranju sta tesno povezana s tekstilno industrijo, ki se je v Sloveniji, posebno pa na Gorenjskem, med obema vojnama razvila v eno najmočnejših industrijskih vej. Pomanjkanje domačih strokovnjakov je prinašalo nezaželen prodor tuje miselnosti in vrsto drugih težav, ki so jih oblasti v stari Jugoslaviji preprečile s tem, ko so 14. maja 1930. leta ustanovile Državno tekstilno ftolo v Kranju. 17. septembra je prestopilo šolski prag že prvih dvaindvajset učencev v dveltni srednji tekstilni šoli. Danes v okviru tekstilne smeri deluje Tehniška tekstilna šola, ki izobražuje predilske, tkalske, pletil-ske, tekstilnokemijske in konfekcijske tehnike, Delovodska tekstilna šola izobražuje predilske, tkalske in konfekcijske delovodje. Poklicna tekstilna šola šivilje, krojače in pletilje, Sola za tekstilne delavce pa konfekcijske šivalce. Razen sodobnega centra v Kranju ima šola tudi več dislociranih enot za izobraževanje odraslih v raznih industrijskih središčih Slovenije. Občinsko izbirno tekmovanje Tehnična čevljarska šola je nastala trideset let kasneje. Zahteval jo je hiter razvoj slovenske obutvene industrije v drugi polovici tega stoletja, ko je ta industrija prešla na sodobno strojno proizvodnjo in se vključila v mednarodno delitev dela. Šola izobražuje čevljarske tehnike, medtem ko se v Šoli za čevljarske delavce usposabljajo šivalci in pri-krojevalci zgornjih delov obutve, navlačevalci ter dodelovalci obutve. Obe smeri, tekstilna in obutvena, sta v obdobju od nastanka do danes dosegli lepe uspehe ne smo pri materialni izgradnji, temveč tudi na vzgojnoizobraževalnem področju: pri izboljšanju učnega programa, razvijanju samoupravnih odnosov, povezovanju z združenim delom, pri odpiranju novih smeri izobraževanja, približevanju izobraževanja ob delu slušateljem in pri kvalitetni rasti proizvodno-tehničnega pouka. Slovesnost ob jubilejih obeh šol bo danes ob 11. uri v telovadnici Tekstilnega in obutvenega centra. Slavnostni govornik bo Jože Deber-šek, predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja in odprli nove delovne prostore. V kulturnem bodo sodelovali učen Akademski komorn Kranja. KRANJ - Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je januarja lani imenovala akcijski odbor za gradnjo prizidka pri Triglavskem domu na Kredarici in za modernizacijo doma na Kredarici ter za gradnjo tovorne žičnice s Krme do Kredarice ter Planike in Staničeve koče v osrčju Triglavskega pogorja. Sedanja Kredarica ječi pod tezo obiska. Samo med julijem in koncem septembra vsako leto jo obišče skoraj 20.000 planincev. Čeprav nikogar od obiskovalcev noče zavrniti, marsikoga mora, ker je pretesna opremljena. To pa ponosni na Triglav in njegovo osrčje, ne morebiti v čast. Kredarica mora čim prej zaživeti kot je treba in biti dostojna Triglavu in našim goram nasploh, prav tako pa tudi našemu planinstvu in alpinizmu, po katerih nas svet prav tako ceni. Načrt modernizacije Kredarice predvideva povečavo Triglavskega doma za dodatnih 180 le--^ in preslabo nam, ki smo iiuvc uriuvnr sprejem > lem programu medtem V ci iz centra in objavljen ni zbor iz 7. maja v H. J. V Vpis v šole V torek bo v Delu in Večeru objavljen razpis vpisa v začetni letnik slovenskih visokošolskih delovnih organizacij. Vsi, ki se nameravajo jeseni vpisati v visokošolske organizacije redno ali ob delu, se bodo morali prijaviti od 29. aprila do 24. maja. Hkrati bo objavljen tudi razpis za sprejem v študentske domove, medtem ko bo razpis štipendij predvidoma 6. in Delu. KRANJ — V sklopu prireditev s katerimi bo mladina počastila mesec mladosti načrtujejo tudi občinsko športno tekmovanje ekip OO ZSMS. Mladi se bodo pomerili v košarki, rokometu, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Najboljše ekipe bodo zastopale kranjsko občino na tekmovanju »Bratstvo in enotnost«, ki bo potekalo od 22. do 25. maja na Reki. Celotno organizacijo tega izbirnega tekmovanja je prevzela OO ZSMS Vodovodni stolp, ki ji bo stala ob strani tudi OK ZSMS Kranj, in nekatere delovne organizacije. Srečanja se bodo odvijala v telovadnicah Simon Jenkove osnovne šole in Gimnazije Kranj ter na stadionu Stanka Mlakarja v soboto in nedeljo, 26. in 27. aprila. V primeru, da se bodo prijavile vse ali vsaj večina OO ZSMS 1 lahko pričakujemo nekaj tisoč tekmovalcev. Podrobnejše informacije o organizaciji tekmovanja lahko dobite vsak večer v prostorih OO ZSMS Vodovodni stolp v kleti vrtca Janina. td Pretekli teden je Elita Kranj na Prešernovi cesti v Kranju odprla prenovljeno poslovalnici) »Galanterija«. Poleg nove opreme je prodajalna pridobila tudi nov prostor. Pri Eliti pravijo, da bo prodajni program sicer ostal isti — galanterija, drobna bižuterija, ure, šiviljske potrebščine - vendar zagotavljajo, da bo izbira bogata. - Foto: F. Perdan žišč, gradnjo bivalnega in restavracijskega prostora za okrog 400 ljudi ter postavitev tovorne oskrbovalne žičnice s Krme. Konjiči so sedaj edini oskrbovalci Kredarice, Planike in Staničeve koče. Skupna naložba je vredna okrog 80 milijonov dinarjev, Kredarica pa naj bi že letos postala gradbišče, čeprav bi moralo biti to že prej, vendar gradnja tako visoko ni enostavna, pri čemer imajo nekatera gorenjska Planinska društva že velike izkušnje. Zbrati toliko denarja ni enostavno, pa smo vseeno menili, da moramo Kredarico povečati in polepšati, saj je to dolg do domovine in Triglava, ki tako budi-teljsko in narodnozavedno vpliva na naše delo in življenje. Že lani se je začela akcija zbiranja obveznic, letos pa jo je treba pospešiti in razširiti tudi na organizacije združenega dela, ki imajo v poslovnih skladih in skladih skupne porabe še precej neizkoriščenih obveznic. Občine naj bi prispevale še posebej, na osnovi uspešne akcije pa so tudi banke voljne prispevati svoj delež. Za odlašanje ni časa, saj se gradbena dela dražijo, prav tako pa je skrajni čas, da se Kredarica spremeni v gradbišče. Modernejša in večja Kredarica nam bo bogato vračala! Pripravljeni so tudi okvirni izračuni, koliko obveznic naj bi zbrali v posamezni občini. Nas zanimajo predvidevanja za Gorenjsko. Jeseniška občina naj bi zbrala za 1.694.000 dinarjev obveznic od cestnega in drugih posojil, kamniška za 1.198.000 dinarjev obveznic, kranjska za 3.403.000 dinarjev obveznic, škofjeloška za 1.593.000 dinarjev obveznic, radovljiška za 1 milijon 236.000 dinarjev obveznic in tržiška za 604.000 dinarjev obveznic. Da bi bila akcija zbiranja učinkovitejša, je potrebno sodelovanje Občinskih konferenc SZDL, sindikalnih organizacij in planinskih društev, ki naj postanejo gonilna sila vseslovenske naloge. J. Košnjek DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. aprila, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib. Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11, Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur, Živila — prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16. SP Planina. Zupančičeva 24 JESENICE: Špecerija Bled -Supermarket Union. Titova 22 in Rožca — Samopostrežna trgovina 9. Boka lova 5 a. Očiščevalna akcija v Britofu Britof - 19. aprila letos so šeste-vilni krajani in šolska mladina mat-žično udeležili očiščevalne akcije*' kraju. Očistili so najbolj onesaaJaat območja soteske reke Kokre in DJa» bližnje okolice. Na nekaterih mestih ao*a»j Kokre so se pojavila prava dfrja odlagališča odpadkov. Očitno je Mk da so se številni brezbrižni kraja« mimogrede znebili odpadkov ia \mM onesnažili kraj, zastrupljali reka; njeno bližnjo okolico. Ti »smetarja so ravnali skrajno neodgovorno, škodo kraja in njene okolice. Ko so čistili kraj, so se mai delovni ljudje in občani zavedali bo moral biti Britof čist vse leta da očiščevalna akcija ne velja k^ dan, temveč mora postati akcija. Tako so se dogovo bodo na nekaterih mestih opazovalne table in podobno pripravili jeseni, ko naj bi bila akc še bolj množična. Ze s sedanjo ak(f pa so številni krajani dokazali skrbijo za svoj kraj in njegovo ok: co in da se zavedajo pomena, ki ima urejen kraj. Z. Flena Očistiti gozdovaj Kokrica — Prejšnji teden so k*>; jani čistili gozdove v okolici sve* krajevne skupnosti, bregove Rup«a* ščice, ulice in področje okoli Bobi** ka. Na smetišče so odpeljali 1? traktorskih prikolic raznih odpadke* Športniki pa so se lotili obeh strt* gozda ob cesti Kokrica - Naklo 1 Pivi Počistili divja odlagališča Gorje — V akciji Očistimo aai kraj je prejšnjo soboto sodeloval okoli 2000 krajanov, ki so dodobra očistili vsa divja odlagališča sreett Odpadke so zvozili na zbirno rn v Gorje, od tu pa jih je blejsko munafno podjetje odpeljalo kar kontejnerjev in 27 polnih tov-kov, še prej pa so mladinci železne odpadke za Dinos. V so sklenili, da bodo takšno valno akcijo ponavljali vsako mlad. Planinci pa so očistili kljuško luknjo«, na zatrniških čiščih pa so čistili žičničarji lastniki vikendov. — J. Ambroiie DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 V počastitev dneva Oav fronte in praznika dela. 1 map. po vsej Gorenjski prireditve in pm»«W» Med drugim bo v Ribnem pn BM«R» slava in otvoritev razstave ročnega •* krajanov krajevne skupnosti Rthmv T»j razstavo DPD Svoboda Rudi Je*** Rihno pripravlja vsako leto Na pwk«*{ ki ho v soboto. 2» ■ t«- k 2.r> apnla. bo , 2K. aprila ob 1H uri s soli Podluhnik ko* »•ert. na katerem hodo nastopili vm g*, renjski upokojenski zbori V sohoNk 2K. aprila in v nedeljo. 27. apnla *-- itnsjsl dne v dvorani kulturnega doma v Poj. nartu občinsko sindikalno streljanju I mena puško, ki ga organima občinski sindikalni svet Radovln, Štafeta mladosti potuje po Slovenj*, nadvse svečano sn jo sprejeli <. Nm I rici. V Beogradu se nadaljuje svrtava« sindikalna konferenta o razvoju, po %< pa močno odmeva odločitev ZDA ta m-spodarsko blokado Irana Temu sr p,, družila tudi Japonska, ki se ie odločita ekonomske in diplomatske sank> r. Vremenoslovci napo ved u k-f :.« 1 slednje dni oblačno vreme, s padavin*) Najvišje dnevne temperature b»wlo od !• do 15 stopinj Celzija DJ