Janko Spisal Vilko M anko je prav prijazen dečko. Letos je pričel hoditi v tretji razrcd in je še majhen in mlad. Dovršil je ravnokar osmo leto. Mama ga ima silno rada, uči ga vljudnosti in mu skrbi za vse pofrebno. Oče pa je strog in natančen. K.ako pa se ga tudi Janko boji! Že na oči se razumeta. Ampak to se Janku dobro zdi, da očeta ni dostikrat doma. He, kako ti je vese), kako skače, kadar je doma samo mama ... Mali nagajivček se ji zna že tako prikupiti, da ga pusti na dvorišče med sosedove otroke, ki ga imajo tako radi, da so ga izvolili za svojega kralja. Kadar pride na dvorišče, je hipoma okrog njega vse polno otrok. Ne-koliko dečkov je njegove starosti, nekaj je mlajših in eden celo stareji od njega. TJoda vsa družba se mu rada pokori. Kako pa zna Janko tudi po-veljevati — kakor nihče njegovih podanikov . .. Če ga zberejo za vojskovodjp, steče na velik peščeni kup tam v kotu dvorišča in skliče k sebi svoje vojake. Tam jim daje povelja, prav kakor v vojni. Naučil se je teh povelj iz knjig, ki se pripoveduje v njih o raznih vojnah. Janko namreč bere za zabavo najrajši le take knjige. Tako je Janko postal že precej spreten poveljnik svoje vojske in ludi tistega dečka, ki je stareji od njega in ki ga je odločil za vojskovodjo so-vražnih čet, poučuje, kako in kaj . .. Zmago dobi navadno Jankova četa; in kadar je zmaga odločena, takrai nastane po dvorišču vtiskanje in vpitje in tudi jokanje. — Marsikateri vojak odnese z bojišča krvav nos. -~ 267 «— Časih, Ce ni zrriaga gotovo odločena, se začno vojaki prepirati, in Janko na kup peska in zapove mir ... Vse je tiho in mirno kakor pribito. enci" in nTurki" se pomešajo drug med drugega in vsi pazno poslušajo, 10 igro bo nasvetoval zdaj njihov kralj. Ko je igra določena, so vsi za-:jni z njo in nihče več ne govori o vojni in o ranah. Če bi ga JanKO 11 ga za kazen zaprl v lopo. Razen vojakov se igrajo tudi radi razbojnike in žandarje. Janko izbere dva orožnika, ki se ali prostovoljno oglasita ali sta pa izžrebana. On izrečiiO nc mara biti orožnik, razbojniki ga izvolijo vedno za svojega glavarja. Preden sc začne igra, pošlje oba orožnika za lopo mižat, sam pa se iknjc s svojo tolpo v hlev in pod streho. Kadar so vsi poskriti, zavpije eden izmed hudodelcev: ,Hop!" Tedaj se prične iskanje. Časih iščeta orožnika poskrite potepuhe cele ure in še zaman, drugo-ktat pa jih kmalu izvohata in jih odženeta pred sodišče — v lopo. Taffl sodi vsakega posebe najstarejši deček. Kazen je najmanj eno leto in po okolščinah še več. Najdaljša kazen, ki traja v resnici komaj pet minut, za-dene samo glavarja, ki ga orožnika navadno zadnjega ujameta. Janko se zna tudi dobro skrivati. Kadar potakne svojo tolpo po raznih zakotjih, se skrije šele on, in sicer tako, da niti rnjegovi" ne vedo zaflji ker bi ga drugače morda izdali .. . Pa če bi ga tudi kdo njegovih tovariSev videl, kam je sjnuknt), bi nič ne pomagalo, če bi povedal za njegovo skrivališčet ker Janko ne ostane nikoli na mestu kakor drugi razbojniki, marveč se plazi vedno naprej, počasi, previdno in nalahno, da ga nihče ne sliši ... Nekoč sta ga iskala orožnika ves popoldan. Zaman sta obrnila hlev ifl podstrešje in dvorišče. Pomagali so jinia iskati tudi ujeti potepuhi, ker jim je sodnik obljubil, da jih spusti poprej iz zapora, če dobe glavarja . .. A vsi :S0 ga iskali zaman. Naposled ga je šele zalotil najmlajši potcpuh za omaro pod stopnicami. Pritekel je jokaje k sodniku in mu zatožil, da ga je glavar suni) v rebra, ko ga je hotel privleči izza oraare. Sodnik jc brž poslal po orožnika, in objokani razbojnik jima je pokazal Jankovo skrivališče. Ko sta ga orožnika z veliko silo privlekla na svetlo, sta ga zvezala in ponosno odvedla črez dvorišie v lopo. To pot je bil Janko kaznovan na sW ltt ječe in je moral tičati v lopi celih deset minut .. . Če se igra kmalu konča, jo še ponove. ker dečkom ugaja. Drugo pot je navadno Janko sodnik. Tako brezskrbno se igra Janko vedno, kadar ni očeta doma. Časih ga pokliče dekla iz kuhinje, toda Janko je niti ne posluša. In ft ga le dolgo ni v sobo, ga pozove maraa sama. Janko jo prav lcpo in laskavo prosi, naj mu dovoli ostati zdolaj vsaj tti Irenutek še. .Kdaj se boš pa kaj učil? — Čas je, da greš gor!" -Matnica, saj se bom naučil," obeta s prosečim glasom. ln gospe se smili sinko, rada ga ima in neizmerno ga Ijubi, in veselje, lislo nedolžno, brezmejno vcselje, ki je razlito po njegovem obrazu, tista 12* —~ 268 •— ^fl blažena otroška duša, ki mu sije iz oči, polna tihe prošnje in želje, ves ( neskončno, nepopisno Ijubek izraz omeliča skrbno mamico, in njena mat rinska Ijubezen je tako velika, tako topla, da se ji zasmili Jankec in ga pust' le doli igrati se tned otroki ... Ampak nečesa se boji Janko še vedno, četudi je oče daleč od doma Vcdno oprezno pogleduje do hišnih vrat, kadar se odpro .. . boji se, da b' se ne prikazal jaz, njegov učitelj. Kadar me zagleda v veži, popusti mahotna svojo igro in se poslovi od svojih prijateljev. Ti žalostno gledajo za njim in so potrti, ker se brcz njega ne morejo igrati nobene igre. In Janko pride k meni, nekak strah je na njegovih licih, in vidim kako izginja z obraza vsa radost .. . Vsako mojo besedo lovi z oložnirai bojazljivimi očmi in sratn ga je, da bi ga kaznoval vpričo tovarišev, ki jim je bil pred trermtki še poveljntk in kralj ... Vsi se ozirajo name nekam ; jeznirai očrai, kakor bi bili pripravljeni žrtvovali zanj življenje. Samo n;,: mlajši paglavček me gleda s škodoželjnim veseljem in komaj čaka, kd<: bom potegnil za ušesa poglavarja, ki ga je zadnjič tako neusmiljeuo sunii v rebra . .. Kazen za neposlušnost prejme šele v sobi, čc nima v redu svojih na]^^| ker sem mu po naročilu očetovem prepovedal ostaviti sobo prej, predeflmH ni vsaj deloma pripravil za šolo . . ^H Janko se prav lahko in hitro nauči svojih nalog. Saino razmiJljent^H rad kakor so vsi otroci, ki so zivahni. ^H Za razmišljenost bi ga moral ze večkrat kaznovati, pa mu prizanea^H ker me rad sluša. ^^H Jako radoveden je časih. Vprašuje me kar med poukom o raznovj^^B rečeh, a na vsa tista vprašanja mu odgovorim navadno po uri. Najrapfl^H vprašujc o puškah, topovih in o vojnah. ^H