St. 249.
V Ljubljani, sreda dne 30. oktobra 1918.
Leto II.
HflPREJ
Ho jogoM ni fliokrtt stranke.
Izhaja raren nedelj in praznikov rsak dan popoldne.
(V.dnlitT* )b spra »»IMto t Ljubljani, Frančišlxmlta nlica ite». 6, L aadatr.
Učiteljski tiakarna.
Naročnina: po poiti i doatairljaniem na dom xa celo leto K 42'—, ta pol leta K 2!'—, ut četrt l*;a K 10'50, i« me*ec K 3'50. Za Nemdijo celo leto K 46, ta oitalo tujino id Ameriko K 54.
In.eratl: Enoatopna petit »r*t)ca 30 *; pogojen proator KI'—; razglasi in poalan* »i.tica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popuaL
Keklatnacije u li»t »o poatnine proita.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Hrvatski sabor proklamiral neodvisnost jugoslovanske države.
Zagreb, 29. oktobra.
2e zgodaj zjutraj je bilo na zagrebških ulicah vse živo. Po cestah jc patruljirala narodna straža, v prvi vrsti Sokoli pod vodstvom rezervnih častnikov. Proti 9. uri je drvelo ljudstvo na Markov trg, pred hrvatski sabor, da izve, kaj sklepajo poslanci. Srbski ujetniki so bili istotako obotpženi s puškami in so skrbeli /a red. Po cesti pred vojaštvom so korakali t rije častniki, ki so nosili slovensko, hrvatsko in srbsko zastavo. Za njimi je jezdil general Plivelič, nato je pripeljal polkovnik 53. pp. Turkovič godbo, 2 topa in moštvo, ki sta dajala častne salve, bilo je nad 500 častnikov ter obilo moštva, polkovnik Kučak pa je pripeljal vrfe domobrance.
Vse je hitelo na Markov trg pred hrvatski sabor. Po Markovem trgu se je razlegala godba in petje, z balkona sabora so se pa ljudstvu naznanjali posamezni govori. Pred saborom je godba igrala narodno himno, zvonovi so zvonili po cerkvah, s Strossmajerjevega šetali-šča so grmeli topovi. Na balkonu sabora je prebral predsednik »Narodnega veča« dr. Pavelič prisego narodu in vojaštvu, nakar je vojska prisegla zvestobo »Narodnemu veču«. Govornik je opozarjal ljudstvo, naj bo mirno, ker naša zmaga je gotova stvar. Ljudstva se jc polastilo velikansko navdušenje, zastave so vihrale, godba in petje je odmevalo po Markovem trgu.
Ob pol 11. je otvoril sejo predsednik hr-vatskega sabora dr. Medakovič. Pred klopmi poslancev so se razvrstili delegati Narodnega vječa, z galerij, ki so bile natlačeno polne, jc padalo cvetje. Navzoči so bili vsi poslanci. Ko je vstopil v sabor ban Mihalovič s celokupno vlado, se je ponovilo burno ploskanje, ki je trajalo par minut. Nato je govoril predsednik sabora dr. Medakovič, ki je izvajal: Sklical sem krvatski sabor, ker so to zahtevali poslanci. Vsi smo čutili, da moramo izvršiti delo, da smo mi sedaj pravi sodniki. Sedaj ni nasa naloga razpravljati o dosedanji narodni politiki, s to moramo prenehati in pretrgati meje, ki.so nas doslej vezale. Hočemo, da so vse hrvatsko dežele združene v eno celoto, da jc Slovenija združena z nami, ne pa odsekana kakor veja. Sedaj je treba voditi narodno politiko, sedaj mora biti združen ves narod, zato se pokora-
vamo in se podvržemo »Narodnemu vječu«. Hočemo svobodno, neodvisno državo. Hrvatski sabor sedaj ne bo sklepal o novih zakonih, ampak njegova naloga je, likvidirati in pričeti z novo organizacijo. Nazdravlja predsedniku Wilsonu, ljudstvo pa opominja, naj vzdrži disciplino in ohrani zvestobo »Narodnemu vječu«. Pozdravlja Cehoslovake in Poljake, ki hite novi dobi nasproti. Zato na novo delo! Govoru predsednika dr. Medakoviča so burno ploskali in navdušenja ni bilo ne konca ne kraja.
Nato prebere zapisnikar nujni predlog Svetozarja Pribi če vica: Sabor proglaša, da se pretrgajo vse vezi med Hrvatsko in Ogrsko na eni in Hrvatsko in Avstrijo na drugi strani. Nagodba, dodatki in revizije so neveljavne.'Dalmacija, Slavonija in Hrvatska z Reko-se združijo v državo, popolnoma neodvisno od Avstrije in Ogrske. Po narodnostnem načelu naj se združijo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi v eno, vsem skupno neodvisno državo. Ko je to zapisnikar prebral, je nastalo v saboru velikansko navdušenje. Hrvatski ban Mihalovič, predsednik sabora dr. Medakovič in vsi poslanci z občinstvom vred vstanejo in zapojo narodno himno »Lepa naša domovina«. Takoj nato utemeljuje Svetozar Pri biče vic svoj nujni predlog, poudarja, da smo danes vsi Jugoslovani enodušni, proslavlja narodno edin-stvo in pa sedanji čas, ki jc raztrgal verige suženjstva.
Za časa govora Svetozarja Pribičevičn pride v sabor vojaški poveljnik.general Luka S n j a r i č, za njim vsi hrvatski generali, ki so bili tačas v Zagrebu. V saboru nastane velikansko navdušenje. Ban Mihalovič odkaže generalu Šnjariču prostor pri sebi, sedež pod-bana. P r i b i č e v i č nato nadaljuje svoj govor in pravi, da ne moremo dati tujim narodom pasu do morja. Hočemo popolnoma neodvisno državo. Zato naj živi svobodna iu neodvisna država Jugoslovanov. (Burne ovacije.) — Dr. Pa v elič predlaga, naj se govor Sv. Pri-bičeviča natisne in nalepi, kar se soglasno sprejme. Nujni predlog dr. Paveliča, da smatra sabor objave »Narodnega vječa« za obvezne in da ga prizna za vrhovno oblast, se soglasno in z burnim odobravanjem sprejme.
Hrvatski ban Mihalovič izjavi pred celini narodom, da soglaša z obema predlogoma in da priznava eksekutivo »Narodnega vječa«. Če ga bodo za to klicali na odgovor merodajni faktorji, tedaj bo neustrašeno pove -
dal, da kot siti hrvatskega naroda dela in čuti z njim. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Za hrvatskim banom govori načelnik kluba poslancev Frankove stranke prava dr. Prebeg, ki izjavi, da se pridružuje tem sklepom, da preide vsa oblast na »Narodno vječe«. Ker je s tem program Frankove stranke prava izvršen, se stranka razpusti.
V	imenu unionistov izjavi poslanec dr. Š i -I o v i č, da sc je njih klub razdružil in da glasuje za oba predloga. Isto izjavi tudi v imenu obeli poslancev grofov Pejačevičev, ki sta odsotna, in da se podvržeta »Narodnemu vječu^. — Nato se sprejme predlog, da se natisnejo govori dr. Paveliča, dr. Popoviča, predsednika sabora dr. Medakoviča iu dr. Prebega in se jih nalepi.
Vrata hrvatskega sabora se odpro. V sabor pride do 300 gospej, vse v zlatu in dragocenih kamnih, pod vodstvom gospe Lopašič. V im~';u -i vatskih /.ona pozdravi gospa L. o p a -š i č hrvatski sabor in njegove poslance, ki so se v teh burnih časih postavili na čelo narodni stvari. Nato položi gospa Lopašič vse dragocenosti, ki jih je imela na sebi, na mizo, nji slede ostale gospe, tako da je bil naenkrat na mizi kup dragocenosti in zlatnikov za »Narodno vječe«. Nečakinja pokojnega biskupa Strossmajerja položi krasen dar — diadem — kot dar svojega pokojnega strica. Poslanci so bili ginjeni do solz vsled te tako velike požrtvovalnosti.
Po stari hrvatski navadi je odšel nato celokupen sabor z vlado v cerkev, kjer je zagrebški nadškof dr. Bane r zapel zahvalno pesem. Po zahvalni pesmi se je pa prvič pela v cerkvi namesto cesarske pesmi narodna himna »Lepa naša domovina«. Po zahvalni pesmi so se vrnili poslanci nazaj v sabor, kjer se je nadaljevala seja.
Nato je prišel v razpravo nujni predlog poslanca Radiča-, ki pravi, da so sedaj vse zveze z Avstrijo in Ogrsko pretrgane in da nimamo nobene zveze z Ogrsko in Nemško Avstrijo. Predlog je bil soglasno in z burnim odobravanjem sprejet.
Dnevni red je bil izčrpan. Potem, ko so odobrili zapisnik, je bila .seja zaključena, nakar so poslanci in občinstvo zapeli himno »Lepa naša domovina«.
Prihodnja seja se skliče po potrebi.
LISTEK.
Nekaj iz domače zgodovine.
Uvod.
Ko so bili Sloveni še sami svoji, je bil razloček med stanovi neznaten, kajti plemič je u-žival le več spoštovanja, ne pa več pravic, nego svobodin. Svobodin sam je živel z nesvobodnimi svojimi ljudmi v prijaznih družinskih razmerah. Ko so pa pri nas zavladali Bavarci in Franki, so sc razmere temeljito izpremenilc. Naši gospodarji so imeli mnogo sužnjev, ujetih v boju. Sužnje so prodajali, zamenjavali in darovali, kakor se jim je ljubilo, ravnali so ž njimi kakor z mrtvim blagom. Ti nevoljniki (sužnji) so jim služili za posle, obdelovali polja, pomagali na lovu, izdelovali potrebno orodje, oblek.) itd. Poleg njih so Nemci imeli tudi podložnike, ki so bili svobodni po rojstvu, toda brez svojega imetja. Podložniki so delali za svobodine, katerim se je delo zdelo nečastno; obdelovali so kmetije ter smeli za to obdržati nekaj pridelkov zase.
Po slovenskih zemljah so prijeli nemški gospodje in kmetje ogromna posestva, seboj so
privedli mnogo svojih robov iu podložnikov, jim odkazali selišča in uživali sad njihovih žuljev. Nemški gospodje so vzeli svobodo tudi slovenskim svobodinom, posameznikom, družinam in celim zadrugam, bodisi, da so jih premagali, bodisi, da so jih imeli za svoje robe (sužnje) zato, ker so bivali v kraju, ki je bil podarjen sedaj njim kot novim gospodom. Njih uradniki so pritiskali stare posestnike tako, da so se jim naposled uklonili in postali njih sužnji, ki se brez gospodovega dovoljenja niso smeii več niti seliti, niti ženiti.
To robsko stanje je bilo tako splošno, da so rekah: »V sužnjosti žive Slovani!« in da je ime slovansko pomenilo naravnost sužnja. Godilo^ se jim je huje nego nemškim nevoljnikom (sužnjem), kajti tem je bil gospodar človek N stega naroda, slovenskemu robu pa jc ostal gospodar le »Nemec«, to je človek, ki ga Slovan ni razumel. Seveda se ni godilo vsem enako hudo. Mnogi nevoljniki so tudi zbežali v mesta in trge ter postali čez leto in dan prosti.
Bolj ko so se množili nevoljniki, manj je o-stalo svobodnih ljudi. A ta svoboda ni bila vedno ugodna. Svobodnik se je moral na poziv kralja oborožiti in iti na vojsko, Bog ve kam in za kako dolgo; prenočevati je moral potujo-
čega kralja in uradnika; svoboda ga ni vselej ubranila nasilstev mogočnega grofa. Zato je marsikateri svobodin šel k sosedu grofu ali o-patu, mu prodal svoje posestvo in postal njegov nesvobodin. Odslej ni bilo zanj drugega višjega gospoda nego »njegova gosposka« S tem je prenehal biti cesarjev podanik.
Kmečkemu stanu so križarske vojske in strašna nezgoda štirinajstega veka — črna kuga iu lakota — rodile mnogo blagoslova. Mnogo sužnikov je pobrala kuga, drugih ni bilo in zaj z Jutrovega, mnogo jih je uteklo v mesta in trge. Sedaj so se morale gosposke prijazneje vesti proti sužnikom, kolikor jih še ni ušlo: priznati so jim morali več svobode in pravic, niso smele več tako samovoljno ravnati z robi in jih meni nič tebi nič prodajati, zamenjaviti in darovati. Morale so jim, dati več pravic do zemljišč.
Mnogim družinam je gosposka pripustila kmetijo v zakup, t. j. kmečki dom je ostal družini od roda do roda, dokler je gosposki plačevala davščine ter vzdrževala dom, hlev, in skedenj. Ako je izumrl ves rod, je oddala gosposka zapuščeni dom komu drugemu. Nekaterim rodbinam so gospodje prepustili kmetijo za več rodov ali vsaj niso branili, da jo je podedoval
Manifestacija za Jugoslavijo.
Včerajšnji narodni praznik je dokazal, da je središče slovenskega dela bodoče Jugoslavije, Ljubljana, zrela in da umeva veliki čas, ki naj v prihodnjih dneh uresniči oni del demokratičnega programa, ki se mu pravi samoodločba. In ako veljaj načelo, da je središče, glava vsake družbe, ljudstva in naroda za merilo kakovosti obenem vse družbe, ljudstva in naroda, tedaj lahko trdimo, da je slovenski narod kot del jugoslovanske države, za samovlado v zvezi, uiedinjen z ostalimi Jugoslovani, zrel in kulturno pristopen samoodločbi in samovladi. Svojemu navdušenju in svoji volji za lastno državo je dal narod duška v oni pravi obliki, ki jo moramo prisojati edinole zrelemu narodu, namreč v obliki nad vse organizirane in urejene manifestacije, brez vsake le najmanjše maščevalne misli — dasi bi iineio ljudstvo izza časa zadnjih štirih let preveč povoda zanjo — brez najmanjšega izgreda. Veselje in radost, izvirajoča iz zavesti svobode, iz zavesti ki jo ima pravkar na svobodo izpuščen narod, je dihala iz vseh teh tisočev in tisočev, ki so manifestirali na ljubljanskih cestah.
Po sklepu socialnodemokratičnih zaupnikov se je manifestacije tudi delavstvo korporativno udeležilo v jako častnem številu s tremi rdečimi zastavami in okrašeno z rdečimi znaki in napisi. Na čelu svoje skupine je nosilo delavstvo sliko s. K. Kristana z napisom »Živijo prvoboritelj jugoslovanske ideje«.
Rdeči trakovi so pričali, da so šli na cesto kot socialisti, ki smatrajo narodno odrešenje kot del njihovega socialističnega programa. Delavstvo se popolnoma zaveda velikega pomena ustanovitve Jugoslavije in je na več konferencah z resolucijami povsem jasno podalo podlago in prvo izrazitejšo obliko tej ideji že prej, zlasti pa leta 1909. Misli, ki jih je izvajal takrat pred vsemi sodrug K. Kristan in drugi na konferencah se uresničujejo. Nastaja pa obenem prav sedaj važno vprašanje, kakšna bo Jugoslavija, ali bo taka, kakršno si jo je začrtalo delavstvo?
Nedvomno je ta slavnost, ki so jo priredili tudi drugod po Slovenskem, kolikor nam je doslej znano zlasti v Idriji in Trbovljah, važen mejnik. Slavnost, ki se je tako slovesno izvršila, nas kliče na delo, na praktično delo. Delavstvo prevzema v tem trenutku odgovornost ne samo za svoje bodoče razmere, marveč tudi za bodočnost svojih potomcev.
Po vsej Ljubljani je vladalo včeraj prazni-ško razpoloženje, delo je popolnoma počivalo in vse mesto je bilo v zastavah Raz oken so vihrale jugoslovanske trikolore, cestna železnica ni vozila, trgovina so bile zaprte, enako tudi gostilne in kavarne, ki so jih odprli šele po manifestaciji. Gkolo 9. ure zjutraj se je zbralo do 60.000 občinstva, društva in korporacije na prostoru pred hotelom Slonom, se uvrstile v vrste in izprevod se je jel premikati po Dunajski cesti, mimo kolodvora po Resljevi cesti, mimo magistrata po Starem trgu, Cojzovi cesti in se je ustavil končno pred deželnim dvorcem, kjer se je razvrstila na desettisoče bro-ječa množica na velikem Kongresnem trgu.
V	sklenjenih vrstah se je vrstilo društvo za društvom, korporacija za korporacijo, voz za vozom med ovacijami na Jugoslavijo, VVilsona,
sin po očetu, ako je oddal po očetovi smrti gra- j ščini najboljšega roba, po materini smrti pa naj- . boljše oblačilo (»mrtvaščina«). Mnogi so imeli kmetijo samo za dva ali tri rodove; taki kmetje seveda niso bili posebno pridni gospodarji, ker niso vedeli, bodo li uživali sad svojega dela sami in za njimi njih otroci.
V	oni dobi so jeli zapisovati dolžnosti, katere ima izpolnjevati kmet proti gosposki, imel jih je kmet zapisane v kupnem pismu, pa tudi v zemljiški knjigi (urbar). Ubranil se je torej nižje krivici.
Ta čas je sledilo nekaj mirnih let in imetje se je zelo množilo, ker je kmet posestnik bolje gospodaril kakor sužnjik. Stanovništvo je naraščalo ; stare vasi so bile kmalu premajhne; poleg njih ali dalje v hribih so nastala nova seli-šča in se ustanovile nove vasi. Kmetje so prodirali vedno višje v gore, trebili gozde in napravljali iz njih laze, rovte in planine..
Bivšim robom se je sedaj godilo prav tako dobro ali celo bolje nego svobodinom. Svobo-dinov ni bilo nikdar mnogo; gosposke so ih spravile pod svojo oblast ali pa so svobodmi sami sprejeli od gosposke kmetijo v zakon_ ter postali prav tako njih podložniki kakor osta.i
Trumbiča, demokracijo itd. Za rdečini praporom socialne demokracije je korakalo v sklenjenih vrstah delavstvo.
Za kmeti je sledno meščanstvo, temu delavstvo, med moderno nošo se je blestela slikovita narodna noša; na zunaj je imela manifestacija pravcati demokratični značaj. Službo rediteljev so opravljali člani dijaštva, soc. dem. zaupniki in člani sokolskih in orlovih društev.
V	izprevodu so nosili veliko VVilsonovo siiko, ki jo je spremljalo nad sto tablic z najrazličnejšimi napisi, med drugimi naj omenjamo socialistične, kakor »Živela jugoslovanska republika,« »Lgalite, fraternite, liberte«, »Živela mednarodna konferenca« itd.
Z balkona pri deželnem dvorcu so govorili gg. Ivan Hribar v imenu J. D. S., dr. Pogačnik v imenu S. L. S., sodrug Kopač v imenu J. S. D. S., župan ur. Tavčar v imenu mesta Ljubljane, nadporočnik dr. Rostohar v imenu jugoslovanskega vojaštva in knezoškof dr. Jeglič. Naš sodrug je pozdravljal narodno osvobojenje in novo Jugoslavijo ter zahteval, da se nova država uredi popolnoma demokratično. Ostali govorniki so pojasnjevali pomen včerajšnjega praznika, slavili osvoboditelja malih narodov predsednika VVilsona in izjavljali, da bo nova država demokratična.
Ob razhodu pred Slonom je imel kratek nagovor g. Pesek.
Mirno, kakor se je pričel, se je izprevod tudi končal, Ljubljana pa je še ves dan ohranila praznično razpoloženje. Govornik pred kolodvorom je naznanil, da je uvedla ljubljanska uprava južne železnice slovenski jezik kot uradni jezik za slovenske kraje.
Zvečer se je vršila v Narodnem gledališču slavnostan predstava.
Vojna poročila.
Italijanska ofenziva.
Dunaj, 29. oktobra. Italijansko bojišče: Včerajšnji dan je hrabrim borilcem Asolona, Pertica in Soraiona poteke! brez večjih infanterijskih bojev. V okolišu sore Spi-nuccia so naše čete s protisunki izvedle poprave svojih postojank. V Alanski kotlini je nasprotnik naše varovalne oddelke potisnil nazaj. Napadi, ki so jih močne sovražne čete izvajale zoper jedro naših ondotnih postojank, so se izjalovili ob težkih nasprotnikovih izgubah. Ob Plavi bes-in borba nadalje. Sovražnik je mogel pritegniti znatna ojačenja in je nadaljeval svoje napade, razvijajoč silne množice topništva. Vršili so se liuti boji pri V aldobbiade-ni, severno od Moriaga in od Sernaglije, tik piavskih mostov južno od Susegane. pri Tezzi in pri San Polu di Piave. Sicer se antantnim četam vsled hrabrega, nad vse aktivno izvajanega obrambnega odbijanja naših divizij nikjer ni posrečilo prodreti skozi naše postojanke, vendar se je pod večer sklenilo, najhuje napadene odseke vzeti nazaj v boli zadaj ležečo črto. To gibanje se je izvršilo ponoči.	.
Balkansko bojišče: V Albaniji so naše zadnje stražo
zapustile Lješ. Ob podrinjski meji je zopet tnirno. V Srbiji so se naši včerajšnji pohodi razvijali brez bojnega stika s sovražnikom. Ta je dospel do Palanke.
Bitka na zapadu.
Berlin, 29. oktobra. Južno od F.scaute so močni angleški napadi pri Famarsu začasno vdrli v naše črte. Pešpolk štev. 176 pod poveljstvom stotnika Preusserja
ie sovražnika docela vrgel nazaj. Vzhodno od Artresa smo zavrnili nasprotniške delno napade. Sovražnik na-
kmetje. Nekdanji razloček med sužniki in svo-bodini je na ta način izginil.
Nevoljstvo (sužništvo) v pravem pomenu je bilo sredi 15. veka odpravljeno; na Goriškem je bil kmet skoro večinoma pravi lastnik svoje, zemlje, brez tlake; plačeval je samo davščine in svobodno pasel črede po planinah. Na Štajerskem in Koroškem je bil slovenski podložnik vobče v manj ugodnem položaju nego nemški.
Ko so zavladali na Avstrijskem Habsburžani, so imeli ž njih dovoljenjem oblast nad kmeti gosposke, t. j. samostani, škofje, posvetni gospodje (grofje, vitezi) in tudi mesta. Kmet je moral gosposki priseči pokorščino; knezu je moral obljubiti zvestobo in da ne bo niti ropal, niti kradel itd. Gosposka je postavljala kmetom sodnike in nekatere gosposke so imele celo krvavo sodbo nad njimi, t. j. smele so ods jati na smrt.. V gradovih s° bi!c Pisaj™ je moral priti kmet. ako je hotel Podedovat.) četovo posestvo, prodati alt kuP't?a in ?e_ šča; tu je plačeval pristojbine za kopna m .
nitvena pisma in za »poklon« , K nenokorne bile tudi temnice, kanior so zapirali nepokorne kmete in hudodelec ter jih kaznovali z ^ vklepa-niem v verige, s postom m palico. (Dalje prih.)
daljuje rušenje selišč ob Kscauti in vzhodno od nje. Tudi Valenciemes je ležal pod močnim sovražnim ognjeni. Francoski napadi na Oisiu prekop med Ktreuxom in Les-quieIlesom so se izjalovili v našem zbranem tojjovskem ognju. Šibki oddelki, ki so sunili preko kanala, so bili v protisunku vrženi nazaj. Zapadno od Uuisa se sovražni napadi v našem ognju niso mogli razviti. V odseku Sou-che so pozuanjski ter zajiadnopruski polki zarana zjutraj ob obeh straneh ceste Laon-Marle zavrnili napade nasprotnikov. Med Airo in Mozo ie artiljerijsko delovanje od časa do časa oživelo. Poslednja dva dni smo sestrelili 49 sovražnih letal in tri privezne balone.
Politični pregled.
Hrvatski ban pri cesarju. Hrvatski ban pl. Milia-lovič ie bi! v pondeljek sprejet od cesarja v posebni av-dijenci. Ban je obvestil cesarja o važnih ukrepih hrvat-skega sabora.
Državni zbor. Za včerajšnji dan sklicana plenarna seja poslanske zbornice je bila vsled želje novega ministrskega predsednika preložena in sc vrši danes ob enajstih dopoldne. V tej seji bo ministrski predsednik dr. Lammasch razvil svoj program. Debata o Lammaschevi izjavi se prično najbržc na jutrišnji plenarni seji.
— Predcenzura odpravljena. Minister za notranje zadeve je političnim deželnim oblastim naročil, da naj odredbo, po kateri morajo v smislu § 17. tiskovnega zakona dolžnostni izvodi gotov čas pred izdanjem tiskovine biti predloženi oblasti, brez ctfiloga razveljavijo. V bodoče pred izdanjem tiskovin ni treba več predlagati v predcenzuro.
— Začasni avstro-ogrski bankovci. Avstro-ogrska banka naznanja:	Da more zadoščati zadnje dni močno narastli zahtevi po bankovcih, je avstro-ogrska banka sporazumno z obojestranskima finančnima upravama sklenila izdati bankovce po 25 in po 200 kron. Ker se ti bankovci izdado samo začasno, bodo imeli zaznambo, da jih bo banka tekom kratko odmerjene dobe zamenjala za druge bankovce. Prvi izvodi novih bankovcev- pi i-dejo menda še ta teden v promet.
~ Manifestacije v Zagrebu. V Zagrebu so bili pred-včrajšnjim odstranjeni vsi madžarski grbi in vsi cesarski orli na vojašnicah. Na vojašnicah plapolajo sedaj narodne zastave. — Zveza hrvatskih industrialcev ie imela v nedeljo zborovanje. Predvčerajšnjim je prišlo odposlanstvo zveze k Narodnemu vieču ter mu dalo na razpolago kot prvi temelj za narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov svoto 50 milijonov kron.
— Hrvatsko vojaštvo za Narodno vleče. V pondeljek dopoldne se ie v Zagrebu sestal častniški zbor 25. domobranskega pešpolka pod svojim poveljnikom podpolkovnikom Kučakom. Po kratkem posvetovanju je bil sklican ves polk na dvorišče vojašnice, častniki so se postavili polku v vrste in podpolkovnik je po kratkem nagovoru zaprisegel ves polk za Narodno Vječe. Godba je igrala narodno himno in ves polk je navdušeno po-zdravljal novo jugoslovansko državo. Moštvo in častniki so sneli čepice z glav, odstranili rozete in jih nadomestili s srbsko-hrvatsko-slovensko trobojnico. Popoldne sta prišla k Narodnemu Vječu vojaški zapovednik Zagreba general pehote Luka Šnjarič in zapovednik domobranstva Miho Milialjevič. Postavila sta vso oboroženo silo v Hrvatski in Slavoniji, zlasti v Zagrebu, pod poveljstvo Narodnega Vjcča. Izjavila sta, da se brezpogojno podvr-žeta poveljem Narodnega Vječa. Narodno Vječe je z odobravanjem vzelo izjavo vojaških dostojanstvenikov na znanje. Vsa moč v Hrvatski in Slavoniji je sedaj v rokah Narodnega Vječa ter bo prva skrb naše narodne vlade, da raztegne svojo moč tudi na slovenske pokra-
""C Poslanec Staneh svojim volllcem. Poslance Stauek je izdal samoprcskrbovalcem svojega volilnega okraja sledeči oklic:	»Državljani! Namesto dolgega oklica se
obračam na Vas. ki prebivate v tistih volilnih okrajih, katere mi je čast zastopati v deželnem m v državnem zboru, le s sledečimi besedami: Poskrbite, da ne bo v teh okrajih nobenega, ki bi stradal. Samoprcskrbovalei, naj-odločnejšc Vas pozivam, izpohuute svojo dolžnost do
bližnjega. Preskrbite ga z živih!«
— Ceško-slovaška republika. Iz Prage prihaja brzojavno poročilo. da ie Narodni vybor. vrhovna instanca Češkega naroda, vzel vlado v svojo roke. Poročilo javlja’ Narodni vybor je dne 28. oktobra prevzel posle ce-
skega namestništva in deželne komisije. Policija se je 'odredila Narodnemu vyboru. Ljudstvo Je cesarske orle pometalo v Vltavo. Vojaštvo je manifestiralo z ljudstv om, vojaške godbe so igrale po ulicah, vojaki in častniki so snemali s svojih čepic rozete in jih nadomestili z naiod-nimi trakovi. Po celem Češkem vlada velikansko navdušenje za svobodno čcško-slovaško republiko.
Tudi Avstro-Ogrskn kapitulira. Avstro-Ogrska je raztrgala zvezo z Nemčijo in na svojo roko začenja pogajanja za premirje in za mir. Druzega ni mogla več storiti. Sedaj sc objavlja besedilo avstro-ogrske note \VU-sonu. Ta velepomembni dokument sc glasi: »Odgovor
ioč na noto predsednika VVilsona z dne 18. t- m-.
.. i	vindo	m v smislu
bila naslovljena na avstrijsko - ogrske 	n~_
sklepa gospoda predsednika, razpr
nvljati z Avstro-Ogr-
sko ločeno o vprašanju premirju
iu miru, je čast avstrij-
ski-ogrski vladi izjaviti, da soglaša tako kot s prejšnjimi izjavami gospoda predsednika tudi z njegovim v zadnji noti izraženim naziranjem o pravicah narodov Avstrije-Ogrske, posebe še o pravicah Ceho-Slovakov in Jugoslovanov. Ker je potem Avstrija-Ogrska sprejela vse poboje, od katerih je smatral gospod predsednik odvisen vstop v razprave o premirju in miru, ni po nazianju av-stro-ogrske vlade o pričetku teh pogajanj več nobene ovire. Avstro-ogrska vlada izjavlja torej, da je pripravljena, vstopiti pogajanja o miru med Avstro - Ogrsko in sovražnimi državami ter o takojšnjem premirju na vseh frontah Avstro-Ogrske, ne da bi počakala uspeha drugih razprav, in prosi gospoda predsednika Wilsona, naj uvede za to potrebne uvodne priprave.«
—	Odpust ogrskega prehranjevalnega ministra. Ogrski uradni list priobčuje odpust ministra za ljudsko prehrano princa VVindischgraetza. Cesar mu je hkratu podelil dostojanstvo tajnega svetnika.
Važni sklepi ententnlh parlamentarcev. I/. Londona se brzojavno poroča: Konferenca francoske, italijanske. belgijske in britske sekcije interaliiranega parlamentarnega komiteja je soglasno sprejela nastopno resolucijo: 1. Bistveno je, da ohranijo sedaj v boju za svobodo združeni narodi tesno iit iskreno zvezo, dokler niso še vedno preteče nevarnosti docela premagane s popolno zmago nad sovražnimi silami in ni popolnoma odpravljena nevarnost obnovitve grozot, kakršne je moralo človeštvo prestati v sedanjosti. 2. Izrednega pomena je, da se vlade sedaj v boju za svobodo združenih narodov nemudoma lotijo priprav za trajen, po združenem nastopanju svobodnih narodov zajamčen mir. 3. Prenovitev srednje Evrope se mora izvršiti na podstavi narodnosti, in sicer z ozirom na pravico narodov, da sami odločajo o svoji usodi, kakor tudi z ozirom na jamstva, ki so bistvena za trajen evropski mir. 4. Izgube na trgovski ladijski prostornini, povzročene po vojni s potapljalnimi čolni, sc morajo kolikor le možno poravnati z izročitvijo sovražnikove ladijske prostornine. 5. Komite opozarja v vojni združene vlade na to, da bi nemara bilo potrebno, da se zračne sile aliiranih držav v namen, da se stre sovražni od.por, udeleže skupnega zračnega vojnega pohoda nad sovražnikovo ozemlje in predlaga kot najuspešnejšo metodo za izvršitev tega načrta, da naj se ustanovi kontrola nad industrijo, ki izgotavija letalstveni materija). 6. Komite poziva asociiranc vlade, da naj nemudoma sestavijo komisijo, ki naj uredi gotove zračno-prometne črte.
Pogoji enteute. V pariških vladnih krogih se zatrjuje, da ie ententa že določila pogoje za premirje. Nemčija ima izbirati med brezpogojno kapitulacijo in med nadaljevanjem vojne.
Dnevne vesti.
—	Seja ljubljanskega občinskega sveta. Snočnja seia občinskega sveta v Ljubljani se je vršila pod vtisom narodnega praznika. Zupan dr. Tavčar jo je otvoril ob nenavzočnosti nemških občinskih svetnikov in urednika »Latbacher Zeitung«, ki je prenehala izhajati. Poudarjal jo, da sc nahajamo v nekakšnem ex lex stanju in poživljal na konstituiranje narodne vlade. Slovenski jezik odslej veljaj za uradni jezik. Mestni svet naj prizna Narodno v je če za vrhovno jugoslovansko inštanco ter ga prosi, naj z vsemi sredstvi deluje proti morebitni anarhiji. El-načni svet naj v bodoči seji naznani, koliko bo prispevala ljubljanska občina Narodnemu vječu. Občinski svetnik Likozar predlaga v imenu policijskega odseka 1. da mestna uprava brez odloga vse preskrbi, da se doseže in izvode nabor prostovoljne mestne straže; 2. da sprosi mestna uprava pri vojaški upravi 1000 pušk starega sistema in potrebnega streliva in 3. da naroči magistratu, naj doseže, da se domača polka, gorski strelci štev. 2 in pešpolk štev. 17 brez odloga odpokličeta na Kranjsko. Zupan je v utemeljitev teh točk opozarjal na nevarnost, ki preti Kranjski, ako se zgodi, da se italijansko' bojišče premesti zopet v goriške kraje, ali pa, ako se utegnejo valiti ogrski polki skozi našo deželo domov. Znano je, da ti ogrski vojaki, kamor pridejo požigajo, plenijo in more. To je dokazala Srbija in Karpati. Podžupan dr. Triller i je poročal glede aprovizačnega vprašanja in izjavil, da se je v Zagrebu že ustanovil prehranjevalni urad, ki bo skrbel za vse jugoslovanske dežele. Nato jc prdlagal apro-^ izacijski odsek■ naslednje predloge:	Narodno	vječe sc
naprosif.da čim prej ustanovi posebno aprovizacijsko komisijo, ki naj se ozira tudi na tostransko državno polovico jugoslovanskih dežela ter naj se odstranijo aprovi-/.acijske meje med hrvaškimi in slovenskimi ozemlji. Do- j tlej pa naj se razširi sedanji mestni aprovizacijski odsek i v centralno organizacijo za aprovizacijo Ljubljane. Ta 1 organizacija se imenuj “Jugoslovansko srce«, v katerega j se izvoli 6 čla»ov J DS, o članov SLS in. štiri člane | JSDS. .Jugoslovanskemu srciu predseduj župan> poJ_
Predsedniki pa naj bodo podžupan in po 4n zastopnik SLS. ju JSDS. Agitacija v korist ‘Jugoslovanskemu srcu« naj se vrši tudi po deželi. Agitacijo je treba razširiti tudi na inozemstvo, predvsem na Ameriko, Anglijo in Ar-scentinijo, da nam pomagajo v tej zimi s pomožno akcijo dobavo žita. masti in mesa bodisi brezplačno, bodisi za znižano ceno. Stroške organizacije uosi mestni apro-' izačni zaklad. .Mestni svet je odločno protestiral proti
i
j
i
j
i
|
i
l
!
|
;
I
I
temu, da bi bila zaradi preštevilnega kupičenja vojaštva ovirana mestna in deželna aprovizacija. za kar se župan pooblasti, da vloži tozadevno spomenico na vrhovno armadno poveljstvo! Zupan jo nato naprosil načelnike so-druga Mlinarja, Šerjaka in dr. Trillerja, naj čim prej imenujejo stranke svoje zastopnike v ta aprovizačni urad. Občinski svetnik dr. Novak je predlagal, naj se županu naroči, da stavi v prihodnji seji predlog, katera cesta v Ljubljani naj se imenuje*\Vilsonova cesta. Predlog je bil sprejet.
— V sprevodu so nosili naslednje napise: Živio Wil-son osvoboditelj! (s sliko). Naprej zastave Slave! Živio Korošec! Slava Kreku! (s sliko). Živio Trumbič! Živela država SHS. Živel Masaryk! Živela neodvisna Jugoslavija! Živela jugoslovanska republika! Živela Zveza narodov! Delavec, kmet in meščan vživa naj svobode dan! Največ sveta otrokom sliši Slave! Živela jugoslovanska mornarica! Kri je rodila svobodo! Živele Zjedinjene dr-; zave! Živeli češki bratje! V edinosti je naša moč! Živio ' Pašič! Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi! Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Zora puca bit če dana! Rešitev ljudstva je Slovan! Pravica nad vse! Egalite — liberte — iraternitč! Svoboda narodom! Živio prvoboritelj jugoslovanske ideje! (s sliko sodr. E. Kristana). Jugoslovan, bliža se dan! Naši vojaki domov! Naš Samo pride, Naš plačilni dan! Živio Trumbič! Ne vdajmo se! Iz robstva vstaja prost Slovan! Vstanite bratje, dan žari! Jugoslovan, prišel je svobode dan! Od Urala do Triglava, kliče majka Slava! Po trpljenju odrešenje! Bliža se naše odrešenje! Pod našo streho tuji rod, le gost nam bo, ne več gospod! Glej vstal je kralj Matjaž in rešil narod svoj! Slava amrikanskim Jugoslovanom! Slavimo slavno Slavo slavnih Slovanov! Zivile Jugoslovanske čete! Živela mednarodna konferenca! Domovini vsak naj služi! Živela svoboda in demokracija! Slovenec, Srb, Hrvat, za uvjeic brat j brat! Od Triglava do Balkana! V življenju hrepenenje! Od Korotana do Soluna! Amerikanski bratje prihitite v svobodno domovino! Slovan povsod brate ima! Neka živi što je naše! Priplaval velik dan iz juga sem na našo stran! Buči, buči naše morje adrijansko! Le vkup, le vkup uboga gmajna! Pozdravljeni sodržavljani Medži-murci in Prekmurci! Živio \Vilson! Živeli mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst! Cujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo! Živele naše prestolice Bel-grad, Ljubljana, Zagreb! Allotis enfants de la patrie! Buditelj angelj naš nam trobi Slovan na dan, na dan Slovan! Delavec, kmet, meščan, uživa naj svobode dan! Iz naroda za narod! Prost Slovan — gre na dan! Pozdravljeni, osvobojeni koroški bratje! S prosveto k svobodi' Živeli svobodni zavezniki Ceho-Slovaki — Poljaki! Slovanski rod na dan na dan, teptani narod velikan! Slava Korošcu! Slava Wilsonu! Hej rojaki kvišku, da nam pride doba zlata! Ljubimo sc! Slava Matiju Gubcu! Živeli slovenski mučeniki! Od Gdanskega do Trsta! Biti slovanske krvi bodi Slovanu po:'os! Kvišku srca! Živi, živi, duh slovanski! Za staro pravdo! Slava jugoslovanskim legijam! Svoji k svojim!
— Obustava »Labacher Zeitunge«. Nemški uradni list »Laibacher Zeitung« ne bo več izhajal. Vprašanje uradnega lista je torej odprto.
Slovenski Jezik v uradih in šolah. Slovensko urad-ništvo pripravlja uvedbo slovenščine kot uradni jezik v urade in šole. Na srednjih šolah bo že v naslednjli dneh uvedena slovenščina kot učni in uradni jezik. Tako se bo zgodilo tudi na železnicah, sodnijah in drugih uradih.
— Odredba glede jabolk in hrušk. Urad za ljudsko prehrano je odredil, da se odpravijo najvišje cene jabolk in hrušk, ker jc tega sadja letos povsod dovolj.
— Umrl je v Trstu bivši socialist in bivši urednik nekdanje »Zarje« Vekoslav Mrak, sedaj urednik »Edinosti«. Nesrečni družini izrekamo naše sožalje.
— Ponovna omejitev papirja. Danes jc izšla odredba trgovskega ministrstva, ki odreja nadaljno omejitev papirja za časopise: ta omejitev bo znašala nasproti okto-berski množini za časopise, ki porabijo papirja za deset vagonov 25 odstotkov, za one pa, ki ga porabijo za več kot deset vagonov 35 odstotkov.
— Preki sod ua Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je z današnjim dnevom proglašen v županijah Srijem, Virovitica, Belovar in Požega prcki sod, ker je postal javni red zaradi ropanja od strani dezetericv. silno ogrožen.
— Milijon kron je votiral zagrebški občinski svet za Narodno vječe, neadškot Bauer pa 50.000 kron.
„ — Narodi vstajajo. In to bi bila celo resnica, da vstajajo narodi k narodni svobodi. Ali kaj pomaga, ako vse izgleda, kakor da bi se hotelo narediti iz svobode enega naroda sužnost za drugega. Kaj pomaga vstajenje, ako je to vstajenje v imenu sovraštva mesto v imenu ljubezni, v imenu bratstva. Zaenkrat si narodi odrekajo z medsebojnim veseljem živež in druga potrebna življen-ska sredstva. In mesto sporazuma ie premoč. Mesto lju- ‘ beznj staro sovraštvo, mesto resnosti in pameti imamo neresnost in norost. Tako n. pr. so se vršile v nedeljo, dne 27. t. m. zvečer po nekaterih tržaških ulicah italijanske demonstracije. Poleg drugega so demonstrantje peli »Lasse pur« in vpili, poleg drugega tudi proč z Jugoslavijo. In to vso radi tega, ker si eni ne morejo predstavljati rešitev Trsta izven Jugoslavije in drugi zopet si ne
morejo predstavljati rešitve brez Italije. In kar je pametnih. so od vseh osmešeni. Tako je pač z ljudmi in z narodi, kadar vstajajo.
Umetnost in književnost.
iz gledališke pisarne. Danes zvečer se po-, novi za abonement »C« »Charlejeva teta«. Na-| mesto obolele gdč. Baričeve igra vlogo Olle do i la Hey gdč. K. Thalerjeva. V četrtek ostane j gledališče zaprto. — V petek zvečer se upri-j zori izven abonementa tragedija največjega j dramskega pisatelja NVilliama Shakespearja i »Hamlet«. Veliko in težko psiiiolosko ulogo Hamleta igra g. Hinko Nučič, ki je v tej ulogi žel v Zagrebu velik uspeh. Ofelijo igra gdč. Ljuba Marjanovič-Markova, kraij-danski bo g. Valo Bratina, kraljica danska ga. Bena Buk-1 šekova. Uloga Polonija, prvega komornika, je poverjena g. Josipu Povbetu, Lačna, njegovega'sina, Rado Železniku, Horacija, Hamletovega prijatelja, Boleslavu Pečku. Prvega grobarja igra g. Vladimir Marek, drugega grobarja pa g. Pavel Rasberger, Osrick g. Josip Danes, prvega igralca g. Anton Danilo, drugega igralca g. Viktor Leljak, prvo igralko pa gdč. Ana Garvasova. Duh Hamletovega očeta bo gospod Gustav Strniša. Ulogo Rozenkranca dvornika ima g. Pavel Ločnik, dvornika Gildenštema g. Pavel Rasberger, plemiča g. Viktor Leljak, Marcela g. Pavel Debevec, Bernarda g. Josi,) Drenovec. Predstava prične izjemoma ob 7. zvečer, na kar se sl. občinstvo opozarja. — V soboto, dne 2. t. m. zvečer, se ponovi Hamlet za »A«-abonement. Pripominja se, da igra gospod Nučič Hamletovo ulogo v hrvatskem jeziku, dasi jo je že študiral v slovenskem prevodu. Ker pa je moral minoli teden prevzeti za obolelega tovariša veliko ulogo Jacka v »Charlejevi teti« ter se je moral zaradi obolelosti dveh glavnih igralk premeniti repertoar, oziroma so se morale vršiti skušnje z drugimi člani, da so se sploh mogle vršiti reprize »Divjega lovca« ter je imel g. nadrežiser Nučič včeraj dve predstavi, za kateri je imel mnogo dela, zlasti za živo sliko, ki jo'je režiral, mu nikakor ni več možno naučiti se ogromne Hamletove uloge v slovenščini. Da se torej sploh omogoči predstavu »Hamleta« ne le polovično naštudirane, mora nastopiti kot Hamlet s hrvatskim besedilom.
»Kurent.« izšla je 6. številka humorističnega in satiričnega lista »Kurenta« z naslednjo vsebino: F. M.: Deklaracija. Stoboj: Gledališke kitice. Karol Pauli: Dvanajst portretov. Tatari Balga: Clektrokephale. Manica: Ženitna ponudba. Ferdo Plemič: O brezkončnem zmaju. Ivan Albrecht: Šel sem revež. Marko Komar: Nauk. — Ljubeznjiv soprog; Hamlet; Gledališki kritik; Nekje; Ljubi Kurent! Slike: Je-retnijada; Štajerski nemškutar; Začetek konca na Balkanu; Nesramnost; Tudi vojni dobičkar: Politika: Reklama.
Zadn?e vesti.
Nova hrvatska vlada.
Zagreb, 29. oktobra. Narodno vječe je sklenilo, da se proglasi za vrhovno oblast v vseh jugoslovanskih pokrajinah, ki so zastopa ne v Narodnem vječu. Predsedstvo Narodnega vječa: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. Ante Pavelič, podpredsednik; Svetozar Pribiče-vič, podpredsednik; dr. Srdjati Biidlsavljevič. dr. Ante Drinkovič, dr. Ivan Lorkovič in dr. Albert Kramer, tajniki. Predsedstvo Narodnega vječ je izročilo bansko obiast Antonu Mi-haloviču; vodstvo oddelka za bogočastje in prosveto Milami Rojcu; pravosodje dr. Aleksandru Badaju; oddelek za narodno gospodarstvo dr. Živku Petričiču; notranje zadeve dr. Srdjanu Budisavljeviču. Za poverjenike so imenovani: Za finance Franjo Braun, za socijalno skrb Viljem Bukšek: za pošto, brzojav in telefon Cezar Akačič; za železnice Večeslav Wil-der; za narodno obrano dr. Ante Drinkovič: za prehrano Edo Markovič; za trgovino in obrt dr. Djuro Šurmin.
Pokrajinska vlada na Slovenskem.
Zagreb, 29. oktobra. Vrhovna oblast je sklenil i ustanoviti po vzoru hrvaških pokrajin pokrajinske vlade tudi za slovenske in istrske pokrajine v Ljubljani, za Bosno v Sarajevu iti za Dalmacijo v Splitu. Tozadevna imenovanja jo pričakovati v najbližjih dneh.
Mornarica hoče ustaviti službovanje.
Dunaj, 29. oktobra. Glasom zanesljivih vesti je neposredno pričakovati izbruha uporniškega gibanja med vojsko in mornariškim moštvom v vojnih lukah v Puliu in Kotoru. Moštvo namerava razdeliti provijant in obleke , ter zaloge denarja, zapustiti ladic in odpoovati v domo-
vino. Brodovno poveijništvo ie mnenja, da hi mogla !e brzojavna izjava voditeljev Narodnih svetov, ki bi pozvali moštvo, da naj ohrani mir in red tako dolgo, da se sklene mir, in odposlanje zastopnikov narodov v glavna vojna pristanišča Pulj in, Kotor, morda še zadržati katastrofo. Brodovno poveijništvo bo v posebnem nagovoru sporočilo mornariškemu moštvu, da je povabilo voditelje Narodnih svetov, da naj pošljejo svoje zastopnike v vojna pristanišča.
Mornarica v jugoslovanski oblasti.
Zagreb, 29. oktobra. Mornariška sekcija vojnega ministrstva se je obrnila na Narodno vječe s prošnjo, da intervenira pri moštvu vojne mornarice, ker grozi moštvo s 1. novembrom zapustiti brodovje in je prepustiti svoji usodi. Narodno vječe je mornariški sekciji brzojavno odgovorilo, da je pripravljeno posredovati, če vojno ministrstvo izroči celo brodovje v roke vrhovne oblasti SHS. Vojno ministrstvo je v nujni brzojavki odgovorilo ter se skli-. cuje na dejstvo, da je moštvo vojne mornarice sestavljeno iz raznih narodnostih in je torej ne-mogo izročiti brodovje Narodnemu vječu, zaprosilo pa je ponovno za intervencijo in za odposlanje delegatov. Vrhovna oblast je na ponovne brzojavke vojnega ministrstva ponovila svoje zahteve, utemeljujoč jih z dejstvom, da so Jugoslovani edini narod nekdanje monarhije, ki poseduje obal ob morju. Če se brodovje ne izroči vrhovni oblasti SHS, se ga bodo polastili Italijani. Istočasno je vrhovna oblast določila kot delegate za Pulj in ostala pristanišča te-lc člane osrednjega odbora: dr. Tresič-Pavičič, dr. čok in Viljem Bukšek. Ti naj se pogajajo z mornarji. Delegati so se še danes ponoči na vojaških avtomobilih odpeljali v Pulj.
Hrvati zasedli Reko.
Zagreb, 29. oktobra. »Narodno vječe« je dalo včeraj po narodni straži, ki se je ustanovila na Reki in Sušaku, zasesti oba kraja skupno s hrvatskim vojaštvom. No. most, ki veže Reko s Sušakom, so postavili vojaki strojne puške. Reka je izjavila zaupanje »Narodnemu vječu«, ki sedaj vlada nad Reko in Sušakom. Vojaško poveljstvo je prevzel nad Reko hrvatski general podmaršal Istvanovič, civilno pa sušaški okrajni glavar dr. Rojčcvič.
Jugoslovanske čete naj se vrnejo s Sronte.
Zagreb, 29. oktobra. Narodno vječe je brzojavilo na jugozapadno fronto podmaršalu Mctzgcrju, naj pošlje jugoslovanske čete bivše avstro-ogrske monarhije domov, ker je jugoslovanska država SHS. v vojnem stanju z Nemško Avstrijo in Ogrsko. Vsi tnažarski častniki so zapustili Zagreb.
»Zeleni kader«.
Zagreb, 29. oktobra. Danes zjutraj okoli 7. ure ie udrl y mesto oddelek »Zelenega kadra«, ki je izpustil iz vojaških zaporov vse jetnike. Po ulicah se je razvil boj. Narodni straži se je posrečilo oddelek »Zelenega kadra«
_ijeti in razorožiti. Narodno vječe je izdalo oklic vojakom, naj ostanejo v vojašnicah, kjer bodo z vsem preskrbljeni. Pazijo naj na red in pa na imetje, ki je last domovine. »Zelenemu kadru« se ne bo ničesar dogodilo, samo vrne naj se domov in naj bo na razpolago Narodnemu vječu za hrambo nove domovine.
Velike demonstracije v Budimpešti
B u d i m p e š t a, 29. oktobra. Sinoči je prišlo do velikih demonstracij pred palačo grofa Karolyija. Dernonstrantje so nameravali nato iti pred kraljevo palačo, na mostovih čez Donavo pa jih je ustavilo vojaštvo, ki je dalo štiri salve. Osem demonstrantov je bilo takoj mrtvili, 60 pa težko ranjenih. Demonstracije so se nadaljevale v vseh delili mesta. Ob 1. ponoči je bil poklican grof Karolyi k nadvojvodi Jožefu, nakar se je sestal Narodni svet, ki je sklenil poziv na ljudstvo, da naj vzdrži mir in red. Med 10 in pol 11. uro se je vršila danes generalna stavka kot protest proti včerajšnjim krvavim dogodkom.
Vladna kriza na Ogrskem
Budimpešta, 29. oktobra. Kakor ja'. -ljajo listi, se je sestava novega kabineta poverila grofu Janosu Hadiku.
Poinileščeiije političnih obsojencev v Bosni.
Dunaj, 29. oktobra. Cesar ie na predlog skupnega finančnega ministra s sklepom z dne 29. oktobra 191K vsem 27 zaradi političnih zločinov obsojenim in v Bosni ter Hercegovini zaprtim kaznjencem odpustil ostanek kazni. Skupni finančni minister je takoj brzojavno odredil, da naj se kaznjenci izpuste iz zapora.
Nemški bataljon razorožeii.
Zagreb, 29. oktobra. Danes se je pripeljal v Zagreb bataljon nemškega vojaštva s topovi. Na povelje »Narodnega vječa« ie bil bataljon razorožeii. orožje in strelivo pa zaplenjeno.
Hrvatski železničarji.
Zagrel), 29. oktobra. Danes so imeli železničarji shod, na katerem je govoril ravnatelj prometne uprave iti izjavil, da je od danes naprej oblast železničarjev Narodno vječe.
Avstro-ogrsko čete zapuste Poljsko.
Lublin, 29. oktobra. Generalni guverneinent sporoča: V pondeljek, dne 21. in v torek, dne 22. t. m. so se v Warsza\vi vršila pogajanja o izročitvi c. in kr. vojaške oblasti v roke poljske države. Pogajanja so uspela, dosegel se ie popoln sporazum o čim prejšnji izročitvi uprave v roke poljske vlade.
Ogrski guverner zapustil Reko.
Zagreb, 29. oktobra. Guverner Jekel-Falussy je danes Reko zapustil. Vlado je prevzelo Narodno vječe Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Posvetovanje entente.
L o n d o n, 29. oktobra. »Times« poročajo iz Pariza: Vojni svet v Versaillesu je končal svoja posvetovanja. Sklepi so se že predložili aliiranim vladam, Pogoji za premirje sc razglase v najbližjem času.
Dogodki na Češkem.
Praga, 28. oktobra. Nocoj je prišel deželni poveljnik fml. Kestranek k Narodnem Vyboru ter izročil vojaško upravo Narodnemu Vyboru. Jutri bo opravljala praška državna policija svoje posle z rdeče-belimi kokardami. Ponoči se je zbirala po cestah velika množica ljudstva, ki je pričakovala dohod domačega pešpolka št. 28 iz Brucka. Na cesti so postavili mrtvaški voz in napisali na eno stran Nemčija, na drugo pa Avstrija. Na Vaclavskem trgu pri spomeniku kralja Vaclava jc bil nabit rdeč lepak s črnim napisom: Živela republika! Med vojaškim poveljstvom v Pragi in Narodnim Vyborom je prišlo do sporazuma, da se imajo čete odslej vporabljati samo za vzdrževanje miru in reda.
Praga, 29. oktobra. Češke sokolske župe so izdale proklamacijo, da se postavlja Sokolstvo v službo češke države in čeških interesov. Sokoli so imeli včeraj sejo, na kateri so organizirali varstveno službo ter prevzeli službo državne policije. Pri trgovskem sodišču v Pragi je odvetnik dr. Bouček pri neki razpravi protestiral proti temu, da se pritiskajo štampilje z orlom na sodne akte. Izjavil je, da avstrijski orel pri praških sodiščih nima ničesar več iskati, ker je češko - slovaška država že konstituirana in mednarodno priznana. Prikopi dobe ime Wilsonova cesta. Za železniškega j ministra v češki državi je bil določen poslanec J dr. Zahradnik. Državna policija je danes nastopila s češkimi kokardami na čepicah ter je odstranila rozete. Cesarski namestnik v Pragi Coudenhove je dospel danes zjutraj vi raso* Na kolodvoru so ga čakali zastopniki ceskega Narodnega Vybora ter ga spremili v avtomobilu v namestniško palačo, lam je gioi Coudenhove izročil vse posle namestništva češkemu Narodnemu Vyboru. Državna policija je bila zaprisežena na Narodni Vybor. Od danes zjutraj ob 8. so bili ustavljeni vsi vlaki na Nem ško.
P r a g a , 29. oktobra. Namestnik grof C o u d e ii h o v e je na lastno prošnjo dobil začasen dopust.	„	....
Praga, 29. oktobra. Ceško-slovaski tiskovni urad javlja: Danes se je pri Narodnemu vyboru zglasil generalni konzul nemške vlade baron O e b s a 11 e 1 ,*se predstavil navzočim predsednikom Narodnega vybora tei jim čestital k ustanovitvi samostojne česko-slovaske države. Povedal je. da je svoji vladi v Berlinu poslal podrobno poročilo o poteku včerajšnjih dogodkov in zlasti podčrtal vzgledih in dostojni potek manifestacij, ob katerih je bila popolna varnost vseh 40.000 pripadnikov nemške države, bivajočih na Češkem, dovršeno zajamčena. Končno je izrazil željo, da naj bi odno-šaji med češko - slovaško in nemško državo
ostali trajno dobri.
Praga, 29. oktobra. Namestništvo se je z Narodnim vyborom sporazumelo o skupnem vodstvu javne uprave. Vrše se pogajanja o po-drobnostnih inodalitetab. Olede na personalne razmere ostane dosedanja državna uprava ue-
izpremenjena.	v
P 1 z e n j. 29. oktobra. \ so upravo državnih in deželnih oblasti je prevzel Narodni
'' *Kp 1 z e n j, 29. oktobra. Vest o kapitulaciji
Avstrije je bila tu sprejeta	^v”,
vdušenjem. Velike gruče ljudi so korakale po mestu. Vse mesto jc v zastavam
Brno 29. oktobra. Jutri se bo izročilo namestništvo češkemu Narodnemu yyboru. Namestnik baron Hainold je danes zbezal.
Olomuc, 29. oktobra. Danes dopoldne je prevzel Narodni vybor deželne in državne oblasti.
Moravska Ostrava, 29. oktobra. Danes opoldne so zastopniki Narodnega vybo-ra prevzeli državne urade. Mesto je v zastavah. Vrše se manifestacije.
Aprovizacija.
Inozemsko meso za gostilničarje in zavode.
Mestna aprovizacija bo oddajala goveje meso za gostilničarje in zavode v četrtek, dne 31. oktobra popoldne od 2. do 4. v cerkvi sv. Jožefa.
Kostanj za VI. okraj. Stranke VI. okraja' dobe kostanj na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 31. t. m. v deški šoli na Ledini-Določcn je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. številke 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3-. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801 do 1000. od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranke dobe za osebo lahko do 5 kg kostanja, kilogram stane 3 K.
Kostanj za VII. okraj. Stranke VII. okraja dobe kostanj na zelena nakazila za kropmir v soboto, dne 2. novembra v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do.konca. Stranke-dobe za osebo do 5 kg kostanja, kilogram' stane .3 K.
Kostanj za Vlil. in IX. okraj. Stranke Vlil. in IX. okraja dobe kostanj na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 2. novembra v deški šoli na Ledini po naslednjem redu:-VIII. okraj od 2. do 3. popoldne štev. 1 do 250: od 3. do 4. štev. 251 do konca. IX. okraj od 4. do 5. ure. Stranke dobe za vsako osebo do 5 kg kostanja, kilogram stane 3 K.
Razno.
* Rosegger o vojni. V novi številki Ro-seggerjevega časopisa »Heimgarten« je nada Ijevanje njegovega dnevnika, v katerem vidimo globoko sočustvovanje tega pokojnega pisatelja z ljudstvom in dnevnik priča, da jc oni vsled vojne zelo trpel. Rosegger piše: »Od prvega trenutka te vojne so mi pošiljali iz vseli front, na zahodu, jugu in vzhodu vojno časopisje. So v njem prvi obrisi te nezaslišane svetovne drame. Orožna dejanja so se že vršila in vrše se še sedaj. Ljudje so delali pošteno, v zaupanju in v veri — a sedaj? Vojnega časopisja že sploh več brati ne moreni. Kdo sc še nadeja, da je mogoče še to ljudstvo ohraniti
pa naj dela, kar že hoče! Prosim, da bi bd oproščen, za rne je mir že sklenjen.«
* Dolžina železnic svetovnih velesil. 1. Zedinjene države 400.000 km. 2. Nemčija 62.000 km. 3. Rusija 61.000' km. 4. Fracija 5U.00U km. 5. Avstro-Ogrslca 45.000 km, 6. Anglija 38.000 km, 7. Italija 17.000 km, s. Japonska 9000 kilometrov.	■
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Rete jan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.______
NajzanesMe sredstvo pioti tema ie
PARATOL
domače mazilo,
Ne male. je brez doba, torej tudi la dan eperabno. Vetih lonHokKS; rodbinski lonfek K 9. PMITOl-PRASEK varuje obfutljvo kolo. Skatlja stane K 3.
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri Paratol delavnice lekarnarja Ulmer, BUDAPKŠTA vh-11, rozsa UTCA 21.
Mit
Gmjt
Lišaj
Ml
■ SORICA
Stolna ulica Z-l
F. Batjel
Stari tro it. ZB.
Trgovina in mehanična delavnica.
NoSka In tonska dvokolesa
S« s staro provmatlko
Šivalni In pisalni stroji« gramofoni električne ■ tllke. Najboljše baterije. N
B	>,1.!	cen*	z«	preprodajale«.