Splošne vesti. Vsem našim čitateljem in sotrudniktn želimo vesele božične praznike! Uredništvo ia uprava UČITEUSKEGA TOVARIŠA. — Seia Širiega Glavnega Odbora UJU v Beogradu se vrši 29. decembra 1924 ob 9. uri dopoldne v »Učiteljskem domu«. — V današnjji številki smo morali izpustiti marsikatero p_ročilo zaradi razpisa služb iz mariborske oblasti, kar nai dopisniki upoštevaijo — Od tč. podpredsedrdka učiteljskega društva za Mežiško dolino smo prejeli, da elanek v nedeljskem »Slovencu« ne izhaja iz krogov 51anstva tamošnjih društev in tudi ni bil od te strani inspiriran. — S tem |e že označen namen objave. da bi se sejalo razdor v vrstah članstva UJU in je razvidno, ko_iko verodostojnosti je pripisovati porocilu v »Slovencu« in ponatisu. ki ga ie prinesla »Straža« po »Slovencu«. — Društvo upokojenega učiteHstva Sloveniie vabi vse upokojence, da s soprogami pristopijo k Učiteljski samopomoči, ki ob smrti izplača zaostalim tolikrat po 2 Din. kolikor je članov. Izjemo-ma sprejema sedaj Učiteljsika samopomoč tudi 61ane brez ozira na višino starosti. Poslužite se te izredne • ugodnosti. ki ugasne z dnem 1. sept. 1925. — Komfctja prosvetnega miiristrstva za reakdviranje uradnikov. V prosvetnem ministrstv.1 se je sestaivila posebna komisija. ki naj se bavi z reaktiviranjem pod prejšnjo vlado upokojenih ali odpuš5eriih državnih namesčencev. Za predsednika te komisije je določen g. Hija Maričič. za člane pa gg. dr. Vlada Marinkovič. Jeremija Živanovič in Laza Kneževič. — Na predlog ministra za prosveto Svet. Pribičeviča je krali podpisal ukaz o številnih odlikovanjih prosvetnih delavcev v naši državi. Med drugimi sta odlikovani z redom Sv. Save V. reda pisatelj Milan Pugelj in skladatelj Lucijan Marija Škerjanc v LjubIjani. — II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani je razposlal te dni vsem šolskim vodstvom v Sloveniji tombolske karte z vljudno prošnjo, da jih v svojem okolišu razproda. Izvzeta so bila le ona šdska vodstva. na kojih sedežu deluje tudi podružnica Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor se tem potom obra5a do celokupnega slovenskega učiteljstva z vljudno prošnjo. da te totnbolske karte tudi v resnici razproda a 3 Din kornad med našim narodom. S tem učiteljstvo dvojno koristi. in sicer na eni strani razširi dobro leposlovno berilo med našim ljudstvom, na drugi strani pa podpre delovanje Jugoslovenske Matice. ki pričakuje ravno od književne tonibole precej izdaten vir dohodkov. Jugoslovenska Matica je prepričana. da tudi tokrat posveti nase ..zgledno učiteljstvo vso svojo idealno vnemo in delavnost Matičnemu delu. — Z ozirom na mnoge izražene želie vrši se žrebanje književne loterije v soboto. dne 24. januarja 1925 in bodo prve številke objavljene v vseh listih v ne- deljo. dne 25. januarja 1925. Naslednje številkc se žrebajo in bodo objavljene v presledkih enega tedna. Šolska vodstva odnosno učiteljstvo prosimo, da eventualne neprodane toinbolske karte vrnc 20. januarja pisarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Pred škofijo 21. zneske pa naj se nakaže po priloženi palož.iici takoj po pcodaji tombolskih kart. — lz Italiie izgnani oziroma odpuščeni učitdji. Naučna uprava je prevzela v državno službo iz ltalije izgnane oziroma odpušuene učitelje ter jih porazdelila na prosta mesta. Ukaz o imenovanju prinašanio' na drugem mestu. NABIRALCEM »ZVONCKOVIH« NAROČNIKOV. Prvi zvezek »Zvončka« smo poslali tudi onini našhn nabiralcem. ki nain niso javfli naročnkov. Poslali smo flm Isto število izvodov kot decemberske števUke. iskreno prosimo. tiai nani ne vračajk) poslanih izvodov, arapak naj iih skušajo čini vec razpečati. Prvega zvezka imamo še precej v zalogi in tudi stavek še sto-i za vsak slučaj. Prosimo vse naše prijatelje. da bitijo z naročili. —k Alojzij Remec, Magda, tragedija ubogega dekleta v dvanajstih scenah. Splošna knjižnica. 46. zvezek. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 86. Ctna broš. D-in 14, vez. Din 20. Remčeva Magda je žaloigra ženske, kr ji ni bilo dano doživeti sreče žene in matere. Dvanajst prizorov meče po bliskovito luč v življenje ubogega dekleta, ki ga je usoda vrgla v svet in naročje moškim. ki jim je bilo samo za njeno telo, za trenuten užitek in so jo potetn zavrgLi. V krepko pisanih sccnah so očrtani s par potezami ti moški: lep, brezsrčen, medicinec. ki zamami Magdo prvi in jo zapelje — detektiv, ki vidi z veščitn očesom njen konec — koraisar, ki za kratko zabavo z njo zatisne oči in ušesa — trgovski agent, podla duša, ki jo z obljubo zakona hoče zvabiti k sebi in jo obdolžr tatvine, ko se mu ne vda — zvodnik, ki jo proda vlačugarstvu — pesnik, ki v blodni noči najde pot k izgubljenki ženske, ki se prodajajo — zdravnik, prvi njeit zapeljivec, ki jo po dolgih letih ponižanja in propadanja sreča bedno. zastrupljeno v bolnici. Vsi ti moški so Magdi blizu, ker so si enakj po značaju in načinu občevanja z njo in zunanje telesno podobni onemu, ki ga ljubi še v sanjah in ki ga — ni. Zaradr njih zavrača Magda zvesto dušo, mizarja Petra. ki spremlja kakor senca njeno življenje in jo ljubi do konca. a ne najde moči v sebi in razumevanja in Ijubezni pri njej, da bi si postala mož in žena.