Rokopisov ne vrača
Uredništvo in tiprav-ništvo v G. Radgoni, Spodnji Griz štev. 9, ì'eiefo.i št. 7.
priti.
Izhaja vsak pe*“' zjutraj in stanr poštnino vred celo leto 24Din, za leta 12 Din, za če leta 6 Din.
Fssssma ite (Hita V
Poštnina plačana v gotovini.
,4 il
X r
' ASILO
S L
tóf te
OBMEJNIH
Ml
Brni J fe fe ^
MJS
S LÖ VENCEV
m
K JU
Sopnje Radgona, doe SO. noyembro 1IZS.
Avstrijsko in naše uradništvo.
Zdi se mi potrebno napisati par vrstic o velevažnem socijalnem in za državno upravo neobhodno potrebnem uradniškem vprašanju z ozirom na vzgled sosedne Avstrije.
Ta in oni šovinist bo v svoji omejenosti in tipični nacijonalni zagrizenosti odložil časopis, češ: kaj nam bo pisal klerikalec z ozirom na skrahirano Avstrijo. Naj se gre solit! Naj se obesi! Itd. — To mimogrede povedano. Razumnemu človeku, ki da nekoliko na razširjenje svojega horiconta in poleg tudi socijalno čuti in misli — je lahko goyoriti in sicer z u-spehoni, kako je drugod.
Žaiibog pa smo po zaslugah korumpirane in koruptne radikalije ter po nadutosti beloročke oficirske kaste, ki v Esha-eziji vedri in oblači prišli tako daleč, da iščemo pri „skrahiranih“ sosedih ne svarilnih, ampak posnemanja vrednih vzgledov.
Sedaj pa ad rem ! Uradniška organizacija (strokovna) je v Avstriji zelo močna in — dobra. Svojčas je bil avstrijski uradnik (pred vojno) gospod, ki je lahko svojemu stanu primerno živel. Prišla je yojna in po vojni je avstrijski uradnik postal u-boga para — uprav kakor njegov jugoslovanski kolega v stradanju in vsestranskem pomanjkanju.
Avstrijska država se je potrudila, da je — sicer po etapah — zboljšala bedno in sramotno stanie svojega uradništva. — Kaj pa je storila naša država? Ničesar! Razun osamljenih interpelacij poslancev Jugoslov. kluba, ki so neštetokrat intervenirali v priiog drž. uradnikov ter zahtevali širokopotezno in socijal. pravično ureditev tega vprašanja, ni zgodovina zabeležila drugih dogodkov razven zelo enostransko zasnovane in ravnotako izdelane službene pragmatike.
V	Eshaeziji se imenuje vprašanje po centralistični terminologiji — „pitanje“. Ako se prav vzame, ni to srbsko „pitanje“ nič drugega kakor upravo slovensko pitanje uradniškega stanu.
V	Avstriji sicer ne živi uradnik danes tako primerno kod nekdaj pred vojno, v mirnem času, toda vsak objektiven poznavalec razmer mora resnici na ljubo in dobri ter pravični stvari v korist priznati, da dela Avstrija z vsemi ji na razpolago stoječimi sredstvi na to, da se uradniški stan povspne do dostojne višine.
Pred kratkim je to njeno stremljenje (incijator je dalekovidni in socijalno pravični „klerikalec“ prelat dr. Seipel), doseglo v tem delu že drugo etapo.
Dosedaj so bile med plačami kvalificiranih in nekvalificiranih malenkostne razlike, sedaj pa predviduje vladni načrt znatno zvišane prejemke za uradnike višjih skupin ter sploh za kvalificirano uradništvo; pri tem pa niso pozabljene nižje kategorije. Razlika povišanja prejemkov se pozna v znatno povišanih odstolkih za prejemke kvalificiranega višjega uradništva. Tako je predvidjeno za uradništvo od 1.—8. skupine 20 odstotkov, 9. —10. skupine 30 odstotkov,
11.—13. skupine 35 odstotkov, od 14. do
19.	skupine 40 odstotkov in za uradništvo izven skupin celo 50 odstotkov.
Kako se to predvideno povišanje pre-prejernkov lahko opravičuje se utemeljuje:
Uradni sluga, torej pomožni delavec je imel v mirnem času 96 kron mesečnih prejemkov.Preračunjeno posedanjem stanju denarne vrednosti (valute) je 1:11.027, bi torej moral imeti mesečno 1,073.000 kron, v resnici pa ima 1,103.000 kron, torej 103 odstotkov v razmerju s predvojnimi prejemki. Po novi odredbi pa bo prejemal s 1. decembrom 1923 že 1,165.000 kron, torej 109 odstotkov svojih predvojnih prejemkov.
Vzemimo primer kanclista. V mirnem času je imel 193 K mesečnih prejemkov, t. j. 1,129.000 K, torej 89 odstotkov, po novem bo imel 1,196.000 K, torej 92 odstotkov itd.
Računski uradnik je imel 193 kron, kar je po današnjem stanju valute K 2,
132.000.	Danes prejema 1,229.000 torej 38 odstotkov, a sedaj dobi že 1,359.000 kron, torej za 64 odstotkov predvojne plače.
Dvorni svetnik, takozvani „Hofrat“, ki se pri nas postavlja ta vzgled mizerne plače je imel po 28 letin službe že 1017 kron mesečno, kar bi pomenilo danes 11 miljonov 210 tisoč, v resnici ima sedaj le
3,748.000	kron t. j., 33 odstotkov ter bo po novem dobival 4,930.000 torej že 44 odstotkov svoje mirnodobske plače. (Ko isto doseže, menda že umre . . .)
Visoki državni uradnik napr. sekcijski šef kakega ministerstva je imei K 1667 na mesec, kar bi se zenačilo z 18,378.000 K prejema pa v resnici le 4,603.000 K, t. j. 25 odstotkov in bo dobi! odsiej že 6 milijonov 508 tisoč K, t. j. 35 odstotkov.
Proti taki ureditvi tega vprašanja so se uradniški krogi vzdignili in bunili, češ, da se ne upošteva neznosna draginja ampak samo valutna razlika od predvojnih plač, ki že takrat niso bile zadostne.
Tako dela „skrahirana“ Avstrija, da vsaj delno lajša bedno uradniško življenje, dasi tudi ta načrt avstr, vlade ne odgovarja faktičnim potrebam uradništva ter ima mnogo napak, katerih najgiavnejša je ta, da se na eksistenčni minimum ne ozirajo. Pri nas seveda ne vedo, kakršen stroj . ali slon je eksistenčni minimum, ki je najnujnejši predpogoj za obstanek.
Škandal je, da učeni prosvetni delavci, profesorji, učenjaki, pisatelji in posebno uradniki, ki zavzemajo odgovorna mesta prejemajo tako sramotno nizke plače, da ne morejo živeti stanu primerno. O beraškem stanju nižjega in srednjega uradništva pa od pravičnega gneva do centralistične korupcije ni mogoče govoriti.
Sedaj ko je g. Pašič, ta nesmrtni u-pravitelj raznih dispozicijskih fondov ob priliki „novog reguliranja činovničkog materijalnog stanja“ dobil zopet miljarde „v dispozicijo“ bi moralo postati bolje, pa ne bo. Pri nas je vedno denarja dovolj za razne dispozicijske (recte korupcijske) fonde, ni ga pa za najnujnejše vitalne interese v državi. — Quousque tandem? R. B.
Naročnina in inserati se plačujejo in oiožu-jejo v Gornji Radgoni.
Inserati: Ena šest-stoipna petitvrsta stane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi primeren popust.
Fssamezns številke ?5 p
i liti.
Pregled polit, ia dragih tftpdhag.
Tri banke so v Beogradu skrahirale.
—	Trgovska bilanca Poljske je aktivna.
—	Na Bolgarskem so sklenili otvoritev zadružne visoke šoie. Kedaj pride pri nas do tega. (Pri nas še bodo zaprli že obstoječe univerze, da bomo bližje komitaški kulturi. Op. učenca). — Madžarska je zaprosila za uvoz 400 vagonov svinj iz naše države, (imamo na razpolago nekaj vagonov dvonožnih . . .) — V Avstriji se je zmanjšal obtok bankovcev 197.5 miljarde.
—	Izvoz zaklane živine bo brez carine ako ministerstvo za trgovino sprejme tozadevno prošnjo trgov, zbornice v Beogradu.
—	Slovenske sodnike na Goriškem so odpravili. Seveda v imenu Pravice, ki se predstavlja z zavezanimi očmi. — En milijon Slovencev plačuje v žrelo centralizma 6 (šest) miljard, ostalih 10 miljonov pa skupaj reci in beri štiri miljarde. Živelo krepko ujedinjenje in svoboda z enakopravnostjo vred! — Prvi december je državni praznik Ujedinjenja. Ker smo preveč svobodni in preveč širokogrudno „u-jedinjeni“ smo slavnostni članek za ta praznik izpustili. Namesto njega je uvodnik in nekaj drugih prispevkov, ki v primerni luči kažejo naše slavnostno razpoloženje. — Sv. Oče je za združitev pravoslavne in katoliške vere. Sv. Cerkev je vedno spoštovala vzhodne obrede ter jih tudi branila. Seveda se bodo zopet našli ozkosrčni fanatiki, ki bodo tej sveti želji in plemenitemu stremljenju sv. Očeta delali s svojo protipravoslavno propagando ovire. — Josip Stritar, nestor slovenskih pesnikov in veliki estet je umrl v Rogaški Slatini. Mož, ki je s svojim delom za narod in domovino zgradil sebi s svojimi nesmrtnimi deli — naj mirno počiva v rodni grudi, katero je "iako iskreno ljubil. Več na drugem mestu. — Uradniki čitajte današnji uvodnik! — Žombolje. Na rumunsko-jugoslovanski meji leži mesto Žombolje, ki je po večini nemško. Naša vlada je sedaj sedaj zamenjala to mesto za nekaj srbskih vasi. Nemci se jeze na vlado, pa seveda brez uspeha, ker Srbi vidijo le sebe ne pa koga drugega. — Nekronani kralj Jugoslavije. Listi poročajo: Pašičeva civilna lista. Pašiču so dovolili njegovi pristaši nov fond, da more skrbeti za porodico. Dva in pol milijona zlatih dinarjev dobi mož iz državne blagajne. In naši uradniki, ki so slaboohranjena kolesa državne mašine stradajo. Mnogo jih pa prisega na Pašičevo brado. Ne pljuvajte v lastno sklede ! — Našemu uvodniku damo v izpolnitev tc—!e : S 1. oktobrom je dovoljeno le borih 25 odstotkov zvišanih drag. doklad. To je neznatna drobtninica s centralistične mize, obložene z miijardam: komaj enorr<iijonskega naroda. Tudi zagrizeni liberalni uradniki bodo ob kruljenju svojih želodcev spoznali, da tega v avtonomni Sloveniji ne bi bile, četudi je avtonomija „klerikalno maslo“. — Volitve v oblastno skupščino (a la deželni zbor od daleč) se vrše spomladi. Pripravimo se pravočasno! — 300 milijonov lejev bo plačala Bolgarija naši državi kot povračilo škode, ki jo je napravilo bol-
garsko vojaštvo med vojno. Lej ima približno vrednost dinarja. — Civilni zakon vpeljejo z novim letom v Juiijski Benečiji. — Srbi so proglasili bojkot proti Hrvatom. Denar jim pa le diši. — Katoliška katedrala, katero bodo zgradili v Beogradu bo stala 100 milj. dinarjev. Pa kedaj bo to ? — Angleži prorokujejo razpad Nemčije. „Times“ poročajo, da Angieži računajo z razpadom Nemčije. Nemčija ne bo razpadla vsled tega, ker skušata Bavarska in Saška odpasti, temveč, ker je gospodarsko popolnoma uničena. — Francosko posojilo naši državi odobreno. Francoski senat je odobril posojilo Jugoslaviji v znesku 300 milijonov frankov. Od tega denarja se bo porabilo za nabavo
100.000	modernih pušk, drugo pa za državne investicije. Za puške in kanone dobimo povsod dovolj denarja, za bolnice in šole pa ne. — Napadalci na Cirilovo tiskarno so bili obsojeni na šestmesečno ječo in deloma na nižje kazni ter v povračilo vse škode in stroškov v iznosu blizu 40 tisoč Din. Najdejo se ljudje, ki take tipe zagovarjajo. — Kina so v Ljubljani vsa zaprta. — Radič je že pisal 31. pismo. Iz dobropoučenih virov izvemo, da se hoče Pašič pogajati z Radičem. — Za bolnišnice v Sloveniji smo vendar dobili na energično zahtevo poslancev SLS naknadni kredit od 2,900.000 Din. — Španski kralj je obiskai sv. Očeta. — V Po-rnhrju še ni nereda konec. Nemčija je pred razpadom. — Mohorjeve knjige so izšle. V naše zaplotne kraje še niso dospele. Število udov je žalostno nazadovalo za 1000 članov. Kulturno družbo treba sedaj nanovo povzdigniti do prvotne višine, ako ne dalje. Naj ne bo slovenske družine brez Mohorjevih knjig. — V prih. številki objavimo članek g. posi. Vlad. Pušenjaka, ki dokazuje trditev, da plačamo mi Slovenci 6 miljard s številkami iz uradnih izkazov. — Širite „M. Stražo“, ki Vam nadomešča drage dnevnike, ker Vam nudi obilo novic in zanimivosti. Agitirajte celi mesec december za nove naročnike, ker Vam nudi obilo novic in zanimivosti. Ako bo „Murska Straža“ dovolj razširjena, bo no Novem letu izšla v večji obliki. Tedaj na delo vsi, ki stez nami!
Obmejni Stowend 1
Zbiral!®
m Obmejni tiskovni skiad §' Književnost.
(Nadaljevanje cikla „Dobra knjiga je najboljši prijatelj“.)
Pevska šola profesor dr. Pavla Kozine. Pokrajinska uprava, oddelek za prosveto in vero, je z odlokom štev. 5349 z dne 10. sept. 1823 odobrila II. del omenjene učne knjige, ki je namenjena za ljudske, meščanske, srednje in glasbene šole. V knjigi je nad 70 narodnih pesmi v duru in molu ; na njih so pojasnjene vse stopnje dvo-, tro- in četveroglasnega petja. Ker je podlaga večglasnemu petju dvoglasno petje, zato je to pogiavje najširše obdelano. Začenja s „kanonom“ ter preide v dvoglasno petje v tercah in sekstah; za tem so pesmi v različnih intervalih. V tem poglavju so pojasnjeni različni intervali in sorodstvo tonovih načinov. Da je knjigi, harmonična podlaga je razvidno pri tro- in če-tveroglasnih pesmih. Troglasne pesmi imajo sledeča poglavja: 1. Troglasne pesmi s spiemlje-vanjem tonike in dominante. 2. Troglasne pesmi s spremljevanjem tonike, dominante in subdominante. 3. Troglasne pesmi v sorodnih tonovih načinih. Pri prvih četveroglasnih pesmih imamo tri zvoke na toniki, dominanti in subdominanti, pri ostalih so pa uporabljene druge harmonije. Drugi dei te knjige obravnava pesmi v molu. Pojasnjena je razlika in sorodstvo med durom in molom ter vrste molskih skal. Knjiga stane 36 Din. Iz knjige so ponatisnjene dvo-, tro- in
Tedenska novice
I Pesnik Josip Stritar. |
Vso slovensko javnost tako slehernega inteligenta kakor preprostega človeka je pretresla vest, da je staremu krmarju slovenskega slovstva pesniku, pisatelju -- estetu Josipu Stritarju neizprosna in nepodkupljiva Smrt 25. t. m. iztrgala vesla iz rok ... Umrl je . . . Toda ne ves. Ob svojih nesmrtnih delih je lahko s Horacem, nestorjem rimskih »poetov rekel: „Non omnis moriar“ — (Ne bom ves umrl.) Veliki pokojnik ima že svojo zgodovino, bogato izpolnjene liste v pevestnici slovenske knjige. Kakor vsak smeli duh tako je tudi sedaj nesmrtni Stritar imel mnogo nasprotnikov. V borbi z njimi se je izkristaliziral do predsmrtne veličine, v kateri ga redkokateri literat dosega. Zatisnil je trudne telesne oči, a njegov genij bo večno piaval nad slovensko knjigo, katero je tako obogatii. Počivaj v miru v zemlji, ki si jo tako ljub'!, v zemlji, ki je tudi Tebi dala piti kelih spoznanja, razočaranja! — Natančnejši življenjepis velikega pokojnika objavimo v prihodnji številki.
Nove takse in pristojbine. S 15.
nov. tl. je slopila v veljavo novela k taksnemu in pristojbinskernu zakonu. Kolek za vloge znaša 5 Din, za odločbe in potrdila 20 Din, za poveritve na 1 polo, za vsako nadaljno 5 Din, legalizacije 10 Din, za proglas polnoletnosti 500 Din, za pro-tokolacijo trgovske in industrijske tvrdke 500, 300 in 150 Din, za izbris tvrdke 20 Din, za protokolacijo prokure, poslovodja itd. 50 Din; za neomejena poobiastila 20 Din, za omejena 10 Din, za cesije 2 odstotka, za poročne, krstne, mrtvaške liste 10 Din. Za zemljeknjižna zavarovanja tudi v obliki zaznambe do 500 Din vrednosti stalno 10 Din, preko te vrednosti še en odstotek, za izbris bremen v zemljiški knjigi ne glede na vrednost 50 Din. Pri odmeri realne pristojbine ni merodajna samo kupnina, temveč prometna aii pa ka-tastralna vrednost, katera od teh treh je je večja. Prenizka napoved prometne vrednosti ima za posledico občutno kazen. — Tako nas „šraufa“ Puceij-Žerjavov centralizem . . .
Ureditev cerkvene jurisdikcje v Jugoslaviji. Po poročilu našega poslanika dr. Smodlake je Vatikan odobril in sprejel zahteve naše vlade glede ureditve teritorijalne cerkvene jurisdikcije. Kraji, ki so do sedaj spadali pod jurisdikcijo Škofij, nahajajočih se izven ozemlja naše kralje-Ijevine na Mažarskem, v Avstriji in v Italiji, pridejo pod jugoslovanske škofije. V prvi vrsti gre za kraje v Sloveniji, Prek-
čveteroglasne pesmi v treh snopičih, od katerih stane vsak 6 Din. Knjiga se naroča pri založbi „Jugoslovanske knjigarne“ v Ljubljani, Pred škofijo. Dobi se pa tudi po vseh knjigarnah.
* *
*
M. Humek, Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vez. knjigi Din 120. Ta knjiga obsega 409 strani. Nje zelo okusna in smotrena oprema je za današnje razmere naravnost sijanja. Lepe barvane podobe so poklicane širiti prepotrebno poznavanje sadnih vrst in škodljivcev sadnega drevja. Slike v tekstu pojasnjujejo pa tako izrazito zlate nauke, da se že kar na pogled razumejo. Vsebina obsega vse, kar treba vedeti za umno pridelovanje sadja; torej je to popolna knjiga v tej zadevi. Strokovni list „Slovenski sadjar“ ima že od početka sem več tisočev prijateljev med sadjarji. Oni dobro poznajo njega idealne namene in praktično vrednost, ter pravilno cenijo zasluženega ustanovitelja in urednika, ki je obenem izdajatelj te knjige. Ter ni treba hvaliti knjige, ker zadostuje že opazka, da vsebuje ona srečno v celoto sestavljeno od izdajatelja izpopolnjeno zbirko člankov omenjenega lista. Po teh tisočih poznavalcev se naj knjiga najprej priporoča, da služi svojemu lepemu namenu za splošno povzdigo sadjarstva Slovenije. Na čim višjo stopnjo se to spravi,
murju, Bački, Baranji, Banatu in v Slavoniji. Frančiškanska samostana v Vojvodini se pridelita zagrebški frančiškanski provinciji.
Izvoz naše živine v nevarnosti.
Obmejne živinozdravniške štacije nam sosednih držav so ugotovile, da so prišli od nas živinski transporti z bolno živino. Baš radi tega obstoji velika nevarnost, da bodo sosedne države prepovedale uvoz naše živine. Baš radi te nevarnosti, da bi bil naš izvoz zaprt, je poljedelsko ministrstvo izdalo na vse pokrajinske uprave stroge naredbe glede natančne preiskave naše živine, ki se izvaža v inozemstvo. Odslej naprej bo vsak komad natančno preiskan in le popolnoma zdrava živina bo smela ven. Kakor javljajo, je izvoz živine iz Vojvodine prepovedan in to radi tega, ker so bas od tam romale bolanevsvinje ter živina v Prago in na Dunaj. Čehoslovaška in avstrijska vlada sta se pritožili radi tega v Beograd in ta je prepovedal izvoz.
Izredni in redni izdatki ministrstva za kmetijstvo znašajo celokupno 200 miljonov 304.566 Din. Redni izdatki za Slovenijo znašajo 8 milijonov 942.700 Din, izredni pa 14 milijonov 823.129 Din. Za regulacijo rek Save, Mure, Drave, Kamniške Bistrice, Savinje in Ljubljanice je določen minimalni kredit 2 milijonov Din, za organizacijo in kultiviranje ljubljanskega Barja pa kredit v znesku 50.000 Din.
Borba proti Marijinim podobam v Rusiji. Ruski listi poročajo, da so v mestu Počepu v črnigorski guberniji izobesili v cerkvi Marijine podobe. Ker pa je to prepovedano, je sodišče obsodilo duhovnika Ustimenda na 1 leto in 34 kmetov na 6 mesecev prisilnega dela.
Nagrada za najgršo žensko. Nekemu listu v Rio de Janeiro v Južni Ameriki je postalo predolgočasno, da ameriški listi razpisujejo nagrade ie na najlepšo žensko. Postavil je stvar na glavo in razpisal nagrado na najgršo žensko. Prijavilo se je 308 kandidatkin], od teh se jih je pripustilo k tekmi le 229, ker so bile še dokaj čedne. Med najgršimi najgrša je bila 32-letna Brazilijanka. Najgrša ženska se ni prav nič hudovala zaradi svojega rekorda, ampak je mirno vtaknila v žep pridobljeno nagrado.
Miiijonsko tihotapstvo. Pred kratkim so prijeli v Mariboru dva Žida, brata Beracha, ki sta tihotapila denar v Avstrijo.. Pri enem so dobili v vlaku pod klopjo v skritih vrečicah 3600 zlatih turških lir in 196 funtov šterlingov v skupni vrednosti poldrugi milijon dinarjev, pri drugem pa
toliko bolj bode zaslovelo, toliko več koristi bode imel posamznik in celota našega narodnega gospodarstva. Dobri nauki na dobrih tleh z svojo plodnostjo so visoka, zdrava valuta, so več vredni, kot mrtva kovina, čisto zlato.
# *
*
Društva pozor! Nove, izborne igre! Jurčič-Bajuk, Tihotapec, ljudska igra v petih dejanjih. Ljudski oder 4. zvezeh. V Ljubljani 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 22 Din. Steržajeva dramatizacija Jurčičevega Tihotapca je že dolgo pošla. Zato je bilo povpraševanje po tej priljubljeni igri prav veliko in Bajuk je ustregel živi potrebi, da je na novo priredil to priljubljeno Jurčičevo povest. Šestnajst moških vlog in tri ženske nosijo igro. Kar bo ljudstvu posebno ugajalo, bo originalno moževanje dolenjskih kmetov. Intrigant Tekmec, ali Fortunatek je krasna komična vloga zahrbtnega sebičneža, ki je obenem tako dovtipen, da bi sanjki Verovšek Tekmeca priklopil k svojemu Mozolu, Krjavlju, Ježu. Tudi Kokošarica, ki je prav izvrstna ženska vloga, ki s svojo jezikavostjo vzbuja salve smeha. Tihotapec France in graničarski straž-mojster Peč, sta pa dve v vlogi, ki zahtevati résno zasedbo, ker ste prav težki. Igra je efektna, morda je malo preveč pretenaškega v njej, slog pristno Jurčičev, konec spravljiv in blagoupliva-joč, senerija priprosta, da jo zlahka zmore vsak podeželski oder.
vrečico tihotapskega orodja. Oba tajita, da je najdeni denar njihov.
Važno za županstva! Dodatno k tuur. okrožnici z dne 18. 10. t. i. št. 563 radi predložitve obč. proračunov za 1. 1924 se uvedba doklad na užitnine pojasnuje v sledečem primeru : V občini N. N.' se je glasom izkaza fin. kontrole iztočilo v enem letu 42 hi. vina. Drž. trošarine od hi. je 35 Din kar znaša 42 krat 35 je 1470 Din. Ta znesek (1470) je sedaj podlaga za občinsko proračunanje užitninskih doklad. Ako občina N. N. sklene od 42 hi. na leto izto- _ čenega vina 90% doklad na užitnine, dobimo ~ pravo svoto, ako znesek, ki je za obČ. podlago, množimo skozi devetdeset in sicer: 1470 krat 90 je 1323-00 Din, kateri znesek se pri priman-kljaju upošteva ter je primanjkljaj za toliko nižr.ji, vsledčesar se potem znižajo občinske doklade. Občine lahko sklenejo doklade na drž. trošarino od vina in vinskega mošta do najvišje 250 odstotne izmere. Obč. se ponovno opozarjajo, da sklepajo to doklado le v odstotkih in ne v gotovih zneskih od potočene množine. Konečno mora biti sklep obč. odbora za pobiranje doklad na užitnine pravilno razglašen v smislu § 79 obč. reda. P. Potočnik, okr. tajnik.
Iz kancelarije Mariborskog vojnog okruga broj 27.047 od 23. novembra 1923 se javlja sledeči oglas. V komandi vojnog okruga v Mariboru (Dravska kasarna, soba 17) se bodo vršile, dne 5. decembra t. 1. ob 11. uri predpoldne sledeči dve dražbi: I. Tretja javna ustmena licitacija za prodajo barak „Dunaj“ v Mariboru po naredbi komandanta Dravske divizijske oblasti i. broj 3294 cd 18. novembra 1.1. II. Prva ofertalna dražba za prodajo „Dominikanske kasarne“ z zemljiščem v Ptuju po naredbi komandanta Drav. div. oblasti I. broj 3224 od 18. novembra t. 1. Pogoji za obe dražbi so razvidni vsaki dan med uradnimi urami v pisarni Mariborskog vojnog okruga (soba 17). Pravico za pogajanja pri tej dražbi ima vsakdo, ki ni izključen iz udeležb za dražbami. Vsak dražbenik ima položiti kaucijo i. s. naši državljani 5% inozemci po 10% od začetne vsote. Kaucijo se ima položiti na blagajni vojnog okruga v Mariboru pred dražbo v gotovini ali pa državnimi vrednostnimi papirji. Za ofertalno dražbo „Dominikanske kasarne z zemljiščem v Ptuju“ ima vsaki licitant tudi do 5. decembra t. 1. ob 11. uri vložiti oferto, opremljeno z 10 Din kolekorn in adresovano na Komando Marib. voj. okr. Izklicna cena je 1,557.486.01 dinara za navedeno kasarno z zemljiščem v Ptuju.
Popisi»
Gornja Radgona. Dramatski odsek našega bralnega društva pridno deluje. V soboto in nedeljo (24. in 25. t. in.) smo gledali izvirno kmečko burko „čudotvorna pijača“ prvič na deskah našega skromnega odra. Sobotna predstava je bila pod vplivom neizogibnih okolnosti manj posrečena, zato pa so igralci nedeljsko predstavo kar najboljše podali. Salve smeha in ploskanja koncem vsakega dejanja so poplačale igralcem trud. Tudi norčava komedija je potrebna za predramitev živcev v teh žalostnih časih. — Po nedeljski igri se ie vršil v gostoljubni gostilni g. Karbaša bogat srečolov s tamburanjem in prosto zabavo. Prireditev je vrgla za tisk. sklad „Murske Straže“ lepo svoto. Seznam darov in prostovoljnih prispevkov objavimo na drugem mestu. Vsem plemenitim dobrotnikom pa obljubljamo: Murska Straža vas ne bo pozabila.
Radiaci. V nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v prostorih g. Maršeka času-primerna in pretresljiva žaloigra „Mlinar in njegova bei'4, igrana od dram. odseka gornjeradg. bralnega društva. Kapelčani in drugi okoličani pridite" v obilnem številu; ne bo vam žal za lep, umetniški užitek za mali denar. Vstopnina bo razvidna iz lepakov. Prireditev gre v korist „Murske Straže“.
Gornja Radgona. Osnovna šola v Gornji Radgoni priredi v sredo, dne 5. decembra t. 1. v posojilnični dvorani običajen Miklavžev večer. Natančnejši vspored je razviden na lepakih. Ker se namerava pri tej priliki tudi letos obdariti večje število revnih učencev, se šolsko vodstvo ten/ potom obrača do vseh z vljudno prošnjo, da bi vsak po svoji moči prispeval v ta namen s prostovoljnimi darovi kakor z raznimi šolskimi potrebščinami, obleko, obuvalom, pecivom, sadjem, denarjem itd. Darila se naj blagovolijo poslati v torek, dne 4. decembra popoldne v šolo.
iz ljutomerskega okraja nam pišejo: Priobčite velezanimivo kroniko ene same nedelje mladega vina. Gre za deset slučajev, katerih se sv. Martin menda ni veselil preveč. Poslušajte torej : Enega so „zdregali“, drugega so „vbujli“, ^retjega so zaklali, četrtega so „mesarili“, petega
so „okoüprinesli“ (germ. : umgebracht), šestega so „fentali“, sedmega so hladnega napravili,-osmemu so „kosti prešteli“, devetega so zmrcvarili in deseti je umrl na posledicah nedeljskega pretepa .. . Seveda nikjer ni krivo vino in tudi ženska redkokje. Kdaj se bodo ijudem odprle oči? (Op. uredništva: Slovenskemu ljudstvu vzlasti narodu, živečemu v lepi Prlekiji se že dolgo odpirajo oči in kadarkoli se nam odprejo, z začudenjem gledamo, kaj je vse pri nas mogoče. Nismo proti vinu — saj ga je dal Bog —, ali zmerno se naj pije in s pametjo. Edini izhod najdem v tem, da se mladina čim tesneje oklene izobraževalnih društev, kjer se poje, predstavljajo igre, tambura, telovadi. Stariši naj mladini ne nasprotujejo, ampak je naj navajajo k temu, da se čim tesneje oklenejo društva, njegove knjižnice in notranjega društvenega dela. Ako se bo to upoštevalo, ne bo treba tako pestrih izrazov za opis enega Gospodovega dne v naši iepi, od samega Boga blagoslovljeni Prlekiji!) -
Ljutomer. Tu sta se 19. t. m. poročila g. Jožef Rus in g. Antonija Babičeva. Milosrčni gostje so se pri bogato obloženi mizi tudi spomnili revnih naših učencev ter so nabrali za Podporno društvo narodne šole znesek 200 Din. Bog plačaj vsem dobrotnikom. Novoporo-čencema obilo sreče!
Veržej. Dekliška zveza v Veržeju priredi dne 2. decembra v proslavo Brezmadežne lepo akademijo z petjem, govori, deklamacijami in velepoinenljivo igro: „Trojna pot“. Vabimo k obilni udeležbi.
Maribor. Tu je umrla 26. trn. po dolgotrajni bolezni g. Matilda Rutnik roj. Plepelec soproga v Gornji Radgoni znanega orož. straž-mojstra v pokoju g. Rutnika. Blagi pokojnici, ki je bila prijateljica našega lista svetila večna luč!
Stavenski vrh. Hranilnica in posojilnica v Radincih je darovala gasilnemu društvu „Oče-slavci, Ivanjci, Ivanjševci“ 200 Din podpore, za kar ji društvo izreka svojo toplo zahvalo.
Stročja vas pri Ljutomeru. V nedeljo
18.	tm. se je vršilo tu blagoslovljenje Kikčevega križa pri Kamni in doma Marijinega kipa. Lepa je bila ta slovesnost; mili gostje so pri večerji tudi mislili na naše uboge dijake, za katere se je nabralo ozir. za dijaško večerjo 180 Din. Hvala vsem'darovalcem!

Sprejemanje 10 dinarskih bankovcev drž. izdaje iz 1. 1919 (takozvanih „kovačev“) po državnih blagajnah. Finančna delegacija opozarja, da sprejemajo do vštetega dne 1. februarja 1924 vse državne blagajne 10 dinarske bankovce drž. izdaje iz 1. 1919 tudi za vplačila ob pogojih, ki so razvidni iz razgiasa te delegacije št. A IV. 3570 z dne 1. septembra
1923,	ki je objavljen v Uradnem listu št. 84 z dne 8. septembra 1923. Do istega roka in ob sličnih pogojih pa državne blagajne v krajih, kjer ni podružnice Narodne banke, tudi posredujejo zamenjavo imenovanih bankovcev. Zamenjajo pa se ti bankovci iahko pri Narodni banki in vseh njenih podružnicah do vštetega dne
9.	februarja 1924, pozneje pa do vštetega dne 10. junija 1924 le še pri Narodni banki v Beogradu, izza dne 11. junija 1924 zgubijo ti bankovci vsako vrednost in se ne bodo več zamenjavali.
Nadomestne volitve v cenilne komisije za dohodnino v Sloveniji in vpostavitev dohodninske cenilne komisije za Prekmurje. Volitve po § 189 zakona o osebnih davkih se vrše v nedeljo, dne
20.	januarja 1924. Razpis volitev izide te dni v Uradnem listu in se bo objavil tudi po vseh občinah na krajevno običajni način. Razglas obsega vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Volilni imeniki bodo pri davčnih oblastvih L stopnje razpoloženi na vpogjed od dne 13. decembra do 20. decembra t. 1. ob navadnih uradnih urah. V istem času se smejo vlagati isto-tam reklamacije proti volilnim imenikom. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati volilne imenike še nadalje do vštetega 12. januarja
1924,	ako se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate ; iz kroga volilnih upravičencev.
Obvarujmo krompir pred gnilobo.
Pri spravljanju krompirja v kleti ali v jame na prostem moramo biti zelo previdni, da odstranimo vse gomolje le količkaj ranjene ali nagnite. Sele dobro prebrani, zdravi krompir polagajmo nato v namenjeni prostor. Med vsako plast krompirja nakosimo zdrobljenega živega apna, ki učinkuje proti širjenju gnilobe. Nato seveda zakrijemo ves krompir s slamo, da nam čez zimo ne pozebe.
Listnica uredništva.
I. C.: Ne sodi v list: ni prebavljivo: ne vsebinsko, ne slovniško. Vadite se v pripovedovanju in napišite drugič nekaj pametnega. „Da pa ne bo nikdo čital“ kar ste napisali, kakor želite — sem pa vtaknil v peč! — J. W. S tart etinci: Popravljamo tisto notico v toliko, da imajo dediči vojv. Ahrenberg tudi v Stanetincih svoje posestvo. Drugo pa ne sloni na mistifi-kaciji, ampak ima stvarno podlago: O tem govorijo od Vas vposlani spisi vendar jasno ; kajti zakaj bi vlada, ki do datuma, ko je izdala znani min. odlok niti vedela ni za nastop dedičev Ahrenberg nekaj definitivnega odločila. Ker pa precizira pogoje, je to vendar jasno znamenje, da zadeva ni rešena. Udeležnikom želim seveda srečo v slučaju, da dediči Ahrenberg, bodisi da se pišejo princezinje Croy ali drugače — ceno prodajo svoje posestvo, ki jim po božji in človeški postavi pripada. Vsem : Odgovori prihodnjič. — Holečka Ivanovič, Ljutomer: Dobrodošli, ako pošljete zopet kaj. Kot honorar Vam pošljemo lepo knjigo, denarja sami nimamo. — I. Lipovec: Doposlano pismo ni nič manj bedasto, kakor vsa dolga, nesmiselna, smešna pravda, ki daje incijatorju karikaturo tipičnega „Prozesshanselna“ in to še pred forumom jav-nosii, katero z osebno umazano perilo nič ne interesira. Sicer priobčim v najkrajšem času zanimiv podlistek „Pravdb za oslovo senco“, kjer bo marsikdo našel sam sebe. Tudi neumnosti je dar božji, zato se vsak domišljavi „Prozesshansel“ z njo ponaša.
Poslano.*)
P. n. uredništvu „Murske Straže“ v Gornji Radgoni. Prosim za objavo sledeče izjave: Podpisani preklicujem tem potom v „Murski Straži“ št. 11 z dne 15. marca 1923 na tretji sUani, g. Jos. Jakončiču očitano „in drugih nečastnih dejanj“, ker sloni dotični pasus na netočnih informacijah. V Gornji Radgoni, dne 16. novembra 1923. Za gasilno društvo, Gor. Radgona, Karl Šalamon, načelnik.
*) Za vsebino tega. spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
getpeinik m p&ipl&h J
Sr. glora čarima n Por, Hadgoni
lana licitacija
razne zaplenjene svilene manufakturne robe
v nedeljo, dne 9. decembra po rani mali, t. j. po 8. uri
pri tukajšnji carinami v pisarni.
Carinama.
Ceneno češko perje!
En kg sivega opuljenega perja 65 Din, na pol belo 80 Din, belo 90 Din, boljše 100 in 120 Din, mehko jak puh 150 in 180 Din, boljša vrsta 225 Din. Pošiljatve carine prosto proti povzetju, od 200 Din naprej poštnine prosto. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na,Benedikt Sachsei, Lobes št. 139 kod Pilzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo krog 14 dni.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
obmtijB Blage go oojoišji obrestal otopi
daje raznovrstna posojila in izplačuje dvige brez odpovedi.
račun ček. urada št. 12.168.

I Slavenska banka d. d., Zagreb j
(podružnica gornja radgona!
.....ma.............. i
Delniška glavnica 50,000.000 Din a rezerve preko 12,500.000 Din
Vloge črez 125,000.000 Din
M. Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Som bor, Sušak, Šibenik, Vršac,Wien. Ki^dpOZIllS!fB . (sezonska),^Škofja Loka.
flnonFÌÉD* Buenos-Aires,	* Slovenska banka, Ljubljana. — Jugosl. Industrijska banka
njjuiIUlJŠi. Rosario de Santa Fe.	HItlljultlj» • d. d., Split. —
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. j
Izdaja Konzorcij: Murska Straža“. — Urejuje: Uredniški odbor. Oblastem odgovoren: J. Kovačič. - Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.
H jjg@w 'enonadstropna, nova, z lepimi kletmi ter precej-H iiBtiPiyi šnjim vrtom v Ljubljani, se zamenja za Maribor eventuelno tudi proda. Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J. SüIgIN? Maribor, Grajski trg štev. 3.
s kuhinjo m vrtom dobi
v Studencih pri Mariboru, kdo mi posodi 40.000 Din. Zraven je spodnja klet, svinjski hlevi, lepi vrt itd. Tozadevne ponudbe poslati „Ugodna prilika“ na upravništvo „Murske Straže“.__________
izredno močne s furami in brez ture prodaja najceneje I. Postružnik, klobučar Sv. Jurij ob Ščavnici.
Lepo trgovska hišo
z enim lokalom, 4 skladišča, 5 sob za stanovanje, štale, svinski hlevi, povsod električna luč, potem eno lepo gospodarsko poslopje se proda skupaj. Reč se nahaja v lepem prometnem kraju na Štajerskem (Sloveniji). Tudi pripravno za eksportno trgovino ker je blizu železnice. Vpraša se na upravništvo lista.
Otrohši uozeFi se proda
je v dobrem stanju, precej velik. Vpraša se pri občinskem redarju v stari bolnišnici v G. Radgoni.
2 orala zemljišča.
Je sadonosnlk in njive. Več se izve pri Mariji Horvat, Plitvički vrh št. 50 pri G. Radgoni.
Hišo se proda
Prepričajte se samt,, kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da ie Berson-gumi potplat cenejši kot usnjeni ter pomenja nositev istih za Vas velik prihranek. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z vporabo priloženega Berson-cementa.
Iščem
Kuharice, sobarice, kuhinjske dekle, hlapce, strežnike, natakarice itd. z dobro plačo in dober postupak. Za odgovor ie priložiti za 2 Din znamke. Naslov: Roza Rušer, posredovalnica služb v Ljutomeru.
--------------------------
baterije, nogavice, biserne gumbe, lasne sponke, glavnike vsako množino po tovarniških cenah, jednako razne druge v to stroko spadajoče predmete se dobi samo pri tvrdki
J. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.
za vino vedli
pri F mn
Ljubljana,
3 v zalogi
REPIC,
Trnovo.
Sodi
Vezoihe,
Stanovanje
Za jajca, masla dam
s®®«
Zato vse jajčarice rade grejo na Spodnji Gris-— do mene! Ker Ratnik res najboljše plača, se konkurenti vsi jezijo, zato pa vse jajčarice meni na Sp. Gris hitijo ...
RU f,y
dovito nizkih cenah kupite letos
volneno blago
za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovin: R. Stermecki.
ii^elharts
manufakturi«!
slov. in nem. jezika sposoben se sprejme takoj. — Ponudbe pod „Vesten 20—25“ na upravništvo „Murske Straže“.
Frodo se hišo
v Trbovljah na najbolj prometnem prostoru, 8X10 m, velika pritlična, podkletena in z podstrešnim stanovanjem. Pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt. Cena 1,100.000 kron in se lahko polovica zneska počaka. Natančnejši podatki se dobijo pri lastniku Juriju Ferenc, zid. mojster v Trbovljah.
Najboljše se proda pri
*' •
tf GORNJI RADGONI
SPODNJI GRIS itev.1