Lefo LUID. flßüllKD 51.
o sreno 'i. muren flw.
cena mn no
feaja vsak dan poioldno, livie a31 naialja In pratalka. — Iasaratl t do 30 petlt i 2 D, do 100 vrst I D 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovanski Narod*1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D,
i
Upravnlštvo: Knallova ulica itev. 5, prltllefe. — Telefon ste v. 304. Ursdnlstvos Knafiovs ulica it. 5,1, nadstropje. — Telelon atev. 34
M"      Poštnina plačana v gotovini.
Poglavje o brezpravnih in polnopravnih.
Pod tem naslovom poizkuša iz-vestno časopisje izzvati v naši jasnosti vtis, kakor da res imamo v naši državi dvoje državljanov. Na eni strani brezpravne državljane, na drugi pa polnopravne partizane! Pri tem se s posebno častjo to časopisje zaganja v naše državne oblasti in celo v vlado, ki da je glavni inieijator te razdelitve. Tem drznim trditvam pridaje to časopisje navidezna ogorčenja ter splošna klevetama, ne da bi pri tem navajalo konkretne primere ter dokaze za svoje ob-dolžitve! To časopisje se zaveda, tla je Javnost dostopnejša ogorčeni'1 ter zabavljanju, kakor pa stvarnemu dokazovanju.
Ce bi živeli v drugih razmerah, skoro da ne bi bilo potrebno zavračati debele lažnivosti gornjega, pred vsem klerikalnega razlikovanja. Dandanašnji pa je lahkovernost posebno velika, zato potreba, da pr^ledamo, kako in kaj je s to razvrstitvijo v brezpravna in polnopravne državljane!
Ogle;:no si rajprvo naš trgovski in m industrijski stan! V nobenem slovenskem ali jugoslovenskem listu še do danes nismo čitali tne same prUoz.be, ki bi se nanašala na ta dva stanova in v katerih bi sa dolžilo vlado. Ja razlikuje polnopravne in brezpravne trgovce in industrijce, ali pa da jim deli ugodnosti državne podpore po partizanskih ozlrih. Znamenje, da za gospodarske stanove uvodoma navedena lažniva kleveta naših državnih oblasti ne tiče.
Poidimo dalje! Imamo obrtnike, imamo delavstvo, imamo zasebno uradništvo. Tudi o teh stanovih še nismo slišali, da bi se pritoževali nad kako razvrstitvijo v brezpravne in polnopravne uslužbence. Pot svobodnega tekmovanja je povsem prosta. Odločuje le dobra kvalifikacija, spretnost in vestnost službovanja odnosno praktičnega, medsebojnega obrtniškega tekmovanja.
Imamo vse polno drugih stanov: umetnikov, glasbenikov itd., za katere takisto velja načelo absolutno svobodnega tekmovanja ter napredovanja na vseh naših glasbenih in umetniških zavodih. Ljubljanska drama še ni odklonila nobenega dela po partizanskih aH političnih ozirih, takisto ne opera v Ljubljani in Mariboru ali kje drugje v naši državi, kakor pa bi zanesljivo delala opera In drama v klerikalni slovenski avtonomiji, ki bi odklanjala »nemoralna« in »brezversko« zaznamovana dela po ljubljanskem knezoŠkofijskern nradu. Svobodni umetnosti bi klerikalci zaprli pot s svojimi domišljavimi, istočasno pa tudi sila primitivnimi razvrstitvami umetnosti: ena, ki da se ozira na »duhovno življenje,« druga, ki da se vdaja »grobemu materijalizmu«, ka-kor-še danes pravijo in mislijo!
Prihajamo končno do državnega uradništva. Tu trdi opozicijonalno časopisje, da vlada deli uradništvo v polnopravno in brezpravno uradništvo. Ali je temu tudi tako? Zakoni veljajo za vse enako! Nobenemu se namenoma ne dela krivica. Kazen zadene le tistega, k! se pregreši proti predpisom in temeljnim idejam današnjega ustavnega In državnega reda. Državni uradnik pač služi državi, narodu in služI točno po predpisih! Odklanjati mora izrabo po kaki opozicijonalni stranki za obstruk-cijo in sabotažo! Kdor pa se izpostavlja za take reči, si lahko pripisuje posledice. Še nikdar ni v našem življenju vladala tolika svoboda in enakopravnost, kakor danes pod vlado »tiranskih« in »protiljudskih« državnikov nacionalnega bloka.
Ko so vladali pred vojno klerikalci, smo pač lahko govorili o polnopravnih In brezpravnih državljanih! Takrat so nastavljali samo klerikalne učitelje ter je moral napreden državni ali deželni uradnik trepetati v božjem strahu pred brezsrčnim klerikalnim mogotcem!
Pod firmo »boja za moralo« bi klerikalci udušill v slučaju slovenske avtonomije naše svobodne kulturne In znanstvene zavode ter deklarirali ene kot
Priprava strank za narodno skupščino.
Posvetovanje vladinih skupin. — Razne kombinacije in vesti
o verifikaciji mandatov HRSS.
— Beograd, 3. marca. (Izv. Ob 12.) Danes dopoldne so v ministrskem
predsedstvu nadaljevali svoja posvetovanja radikalni ministri pod predsedstvom min. predsednika g. Nikole Paši-ša. Ta sestanek je bil, kakor včerajšnji, od 18. do 22.. posvečen povsem notranjim zadevam stranke. Na dnevnem redu so bila vprašanja a) konstituiranje parlamentarnega radikalnega kluba, b) volitev skupščinskega predsedstva in voIJtev radikalnih članov v veriffaa-cijski odsek, na katerega delo polaga vlada največjo važnost. Poleg teh vprašanj so ministri razmotrivali šo ostale zadeve, ki so v zvezi s formalno otvoritvijo narodne skupščine. V parlamentarnih krogih je že danes opažati precejšnjo živahnost, čeprav se klubi še niso definitivno odločili za končno taktiko. Radikalna stranka polaga veliko važnost na to, da vladlne skupine čim enotnejše in kompaktnejše
nastopijo pri slovesni otvoritvi skupščine. Sestanek radikalnih ministrov in voditeljev ima tudi namen, izdati vsem radikalnim poslancem točna navodila za njih nastop v skupščini. Vsi radikalni poslanci se pozvani za jutri dopoldne v Beograd na skupen sestanek, kjer kjer določijo enotno taktiko in smernice delu. Za jutri je sklicana tudi seja samostojno - demokratskega odbora. Kakor zatrjujejo vladini krogi, ni izključeno, da pr?de jutri aH 5. t. m. do skupnega sestanka Narodnega bloka. Opozicijonalni tisk širi različne kombinacije o stališču radikalne stranke napram verifikaciji mandatov HRSS. O tem ni nobenega končnega skiepa in bo to vprašanje rešeno takrat, ko pride v aktualni stadij.
Danes dopoldne je pričela plenarna seja glavnega odbora Davidovičeve stranke. Seja še traja in niso še znani nikaki rezultati.
Politični preorani ciozie«jonalnega bloka.
HRSS ne prizna monarhijo? — Sestarid parir.znentamih frakcij.
— Beograd, 3. marca. (Izv.) Za danes ob 10. dopoldne je sklicana plenarna seja glavnega odbora Davidovičeve stranke. Na dnevnem redu je odobre-nje teksta »sporazuma*, kakor so ga sklenili in sestavili na svojih zadnjih sestankih načelniki opozicijonalnega bloka. Današnje »Vreme« piše zelo obširno o tem sporazumu ter ugotavlja, da se s tem sporazumom situacija v opozicijonalnem bloku nikakor ni spremenila, primerja sedanji položaj o sporazumu s položajem za časa vlade Ljube Davidoviča. Takrat so ustvarili nekaka načela za sporazum, ki jih je potem vlada Ljube Davidoviča sprejela za svoje. Kakor znano, je Nastas Petrovič takrat potoval v Zagreb. Vodstvo HRSS je nato dne 25. septembra lanskega leta izdalo komunike o razgovoru z Nastasom Petrovičem. V tem komunikeju vodstvo HRSS izjavlja, da je pripravljeno priznati monarhijo in parlamentarizem angleškega tipa. — »Vreme« dalje omenja, da se bo vsebina tega sporazuma prilagodila sedanji politični situaciji. Niso pa stavljeni še nikaki konkretni predlogi za sporazum.
Današnja »Politika« javlja iz Zagreba: Za danes v torek je sklicana seja HRSS ,ki sprejme načrt programa za sporazum. Vsi poslanci po seji takoj odpotujejo na svoje domove, da se pripravijo za odhod v Beograd, kamor pri-spo dne 5. t. m. Nekateri poslanci HRSS potujejo takoj po seji v Beograd. Dne 5. t. m. ima biti plenarni sestanek vseh poslanskih klubov, ki so udruženi v bloku »Narodnega sporazuma in selja-ške demokracije«. Na tem sestanku sc ima definitivno odobriti in sprejeti na-daljni politični in delovni program bloka. Tudi »Politika« naglasa, da se v glavnem sporazum, ki je sedaj sklenjen med temi strankami, ne razlikuje od sporazuma za časa vlade Ljube Davidoviča. Tudi sedaj naglašajo princip monarhije in parlamentarizma po angleškem tipu. Na sestanku se izvoli načelnik bloka.  Za to mesto je določen
polnokrvne umetnike, druge kot svi-njarje. kakor so to že delali v preteklosti! Eni bi bili največji znanstveniki, drugi, ki bi v medicini odklanjali teologijo kot osrednjo znanost filozofije, pa bi se zasmehovali kot plitveži in zmedenjaki, katerim se morajo nastaviti duševni okovi! Takisto bi se odklonili »nemoralni« umetniki. Učitelji bi se preganjali s fingiranim razlogom, da nasprotujejo verskim čustvom slovenskega naroda. Koncesijo bi se delile po klerikalnih volilnih spiskih!
Vsak duhovnik ali župnik, ki bi nasprotoval SLS in imel samostalno politično prepričanje, bi bil preganjan, da bi stokal! Uradništvo b: s* delilo v klerikalno in ljudsko ali »versko« in »liberalno«.
Klerikalci imajo v svojih shrambah cel koš frazerskih utemeljitev za raz- 1 moči!
Ljuba Davidovfč. Za enega podpredsednikov bo izvoljen radičevec posl. Pavle Radič.
Kar se tiče položaja Narodnega bloka, je treba samo omeniti, da je za danes sklicana seja ministrskega sveta. Seja je popoldne. V'eraj je bil sestanek radikalnih ministrov. Kakor vedno, tudi sedaj nekateri opozicijonalni listi o tem sestanku fantazirajo nemogoče stvari. V bistvu je bil sestanek posvečen čisto notranjim zadevam narodno-radikalne stranke. Radikalni ministri z ostalimi radikalnimi voditelji so se pred vsem posvetovali o konstituiranju parlamentarnega kluba, o glavnih točkah parlamentarne taktike In zlasti o volitvah radikalnih članov v verifika-cijsk? odbor. Ravno tako je bil popoldne sestanek samostojnih demokratov, ki so obravnavali vse strankine tekoče zadeve.
Vlada Narodnega bloka pripravlja vse, da izvede do zadnjih konsekvenc vidovdansko ustavo. Takoj, ko bo v narodni skupščini izvršeno formalno parlamentarno delo in bo skupščina konstituirana, prične vlada s pripravami za razpis volitev v oblastne skupščine.
AVDIJENCE~IN DIPLOJVLftT" TIČNI POSETL
— Beograd, 3. marca. (Izv.) Italijanski poslanik Bodrero je danes zjutraj z orijentekspresom odpotoval v Rim, kamor je bil pozvan od ministrskega predsednika Mussolinija. Poslanik Bodrero ostane v Rimu daljši Čas ter se bo aktivno udeleževal konference v Florenci.
Naš poslanik pri Vatikanu dr. Josip S m o d 1 a k a je danes zjutraj odpotoval v Rim. Prejel je od vlade navodila za pogajanja z Vatikanom.
Zunanji minister je danes dopoldne sprejel poljskega poslanika Okenskega.
Minister za šume in rudnike dr. Q. Žerjav je bil danes opoldne na dvoru. Poročal je kralju o politični situaciji in o zadevah svojega resorta.
vrstitev naših ljudi in ustanov v polnopravne in brezpravne, Čim se le dokopljejo do oblasti.
Saj klerikallzem bistveno ne more priznati enakopravnosti različnih kulturnih in političnih stališč In bi torej nujno moral preganjati in ločiti državljane v polnopravne in brezpravne državljane! Kdaj bo klerikalec priznal enakovrednost raznih veroizpovedanj ali pa kulturnih naziranj?
Iz tega bistvenega razloga M bil intoleranten, nestrpen ter politično skrajno nevaren princip našega življenja, ki ga moramo pravočasno z vsemi silami odklanjati v naši mladi državi!
Samo zaslepljene! ne uvidijo teh temeljnih vprašani ter usodnih posledic, ki bi izhajale iz novega povratka SLS na državno krmilo in k politični
VELIKA GOSPODARSKA MISTIFIKACIJA-
— Zagreb, 3. marca. (Izv.) »Jutar-njl list« je s senzacijo priobčil danes vest, ki jo je bila včeraj objavila beo-gradska »Reč« o tem, da se nahaja »Slavenska banka« v Zagrebu v denarnih stiskali in da se vrše pogajanja z »Ljubljansko kreditno banko« za fuzijo. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, je tamošnja »Reč« bila mistificirana. Danes objavlja »Reč« zadevni dementi. Zagrebška »Riječ« obenem konstatira, da so biie te vesti v celoti In podrobnostih izmišljene, netočne in razširjene v špekulativne svrhe. Vesti dementira tudi »Slavenska banka«.
KOLONIZACIJA NAŠIH SEVERNIH KRAJEV.
— Beograd, 3. marca. (Izv.) K na-redbi o kolonizaciji naših severnih krajev, zlasti Banata, je minister za agrarno reformo dr. Krizman izdal poseben komentar, v katerem navaja državno-politične, nacijonalne in gospodarske razloge za važnost kolonizacije teh krajev. Oddelek ministrstva za agrarno reformo, ki vodi kolonizacijsko politiko, je dobil od ministra nalogo, da prične s končno rešitvijo kolonizacii-skega vprašanja in da Čimpreje reši še vse prošnje dobrovoljcev in četnikov, ki so prosili za zemljo.
POLOŽAJ NAŠE NARODNE MANJŠINE NA ČEŠKEM.
— Beograd, 3. marca. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja poročilo iz Gjevgjelija, ki opisuje nevzdržljivi položaj naše narodne manjšine na Grškem. Mnogo seljakov je odposlalo v Solun posebno deputacijo do tamoš-njih naših zastopnikov. Ta deputacija ima namen zaprositi našo misijo v Solunu, da Čimoreje izvede izselitev naših ljudi v našo državo. V nekaterih vaseh so seljaki že izročili svoja posestva in hiše grškim naseljencem, ki prihajajo iz Male Azije.
ARETACIJE KOMUNISTOV V EEOGRADU.
— Beograd, 3. marca. (Izv.) Kazenska preiskava proti komunistom je v polnem teku. Sodišče je odobrilo preiskovalni zapor proti prof. Desanki Cvetkovič, glavni tajnici in blagajnici komunistične »Rdeče pomoči«. Policijski organi so te dni dobili nalog, da poiščejo in aretirajo več komunističnih voditeljev, ki so bili v tesni zvezi z odborom »Rdeče pomoči«. Najbrže v inozemstvo, so pred strahom aretacije pobegnili Pavle Pavlovič, dr. Sima Mar-kovič in Filip Filipovič. Proti njim so izdane tiralice.
SEJA HRVATSKIH SEPARATISTOV.
— Zagreb, 3. marca (Izv) Za danes je določen sestanek HR?S in HZ. Do tega tre-notka se še ne morejo prejeti zanesljive informacije. Vse je videti, da je setanek popolnoma tajen in nekam misterljozen. Drugače v Zagrebu ni bilo danes opazit! večjega Števila izvoljenih poslancev HR5S. Večina je ostala doma. Z dežele je prispel med drugimi samo dr. Fran Nikič, ki se je nahajal v Beogradu in se je od tam direktno pripeljal.
Stjepan Radič vžlva v preiskovalnen zaporu prejšnjo svobodo. V sobi preiskovalnega sodnika so sestanki, ki imajo politično ozadje. Za Radiča se je prijavilo več odvetnikov kot bran teljev. Ti posečajo Radiča in se 2 njim intimno razgovarjajo. Za časa teh političnih razgovorov se preiskovalni sodnik odstrani Iz sobe.
POTRES V AMERIKI.
— Newyork, 2. marca. (Izv.) V večjem delu Zedinjenlh držav je včeraj zjutraj nastal potres, ki je obsegal ozemlje 400 tisoč kvadratnih milj. Potres je bil zelo močan. Prizadeta so mesta: Newyork, Chicago, Boston, Philadelphija, Cleveland, PHtsbuTg, Baltimore in Moreland. Sunki so trajali 3 tire. Iz Motreala javljajo, da je tam trajal potres 30 sekund. V gledališčih je v trenot-ku potresa nastala velika panika. Potresni val je pričel severno od Sudburya v Kanadi in se raztegnil do mesta Florence v Južni KaroHni In zapadno do Wiskonsina. Potresni sunki so bili zelo močni. Severna Amerika tako močnega potresa že ne pomni od leta 1755. V Newyorku je nastala velika panika. Prebivalci so bežali na ulico. Vznemirjenost prebivalstva se je Še pove- 1
čala, ker so sc Newyorcani začeli bati, da da se ne podero med potresom nebotičniki. V državi Otavi je potres povzročil velikansko škodo. Cenijo jo na 2 milijona dolarjev Kljub močnim sunkom in razsežnosti potresnih sunkov ni nikjer beležiti človeški!; žrtev.
— London, 2. marca (Izv.) Podrobneje poročila iz Nowyorka javljajo, da je seda> ugotovlqena med potresom ena človeška žrtev, dve dami ste bili težko poškodovani
REVOLUCIJA TT JUŽNI AMERIKI.
— Newyork, 2. marca. (Izv.) Iz Santi-aga di Chile prihajajo poročila o revoluciji, katero so vprizorili s sedanjim vladnim re* žimom nezadovoljni oficirji. Vladi zveste čete so po hudih pouličnih bojih premagale upornike. Vlada sedaj uradno izjavlja, da vlada v republiki Chile popolen red in mir.
UREDITEV STANARINE NA NEMŠKEM.
— Berlin, 2. marca, (Izv.) Državnemu zboru predloži vlada načt zakona, ki konČ= noveljavno urejuje vprašanje najemnine. S 1. avgustom 1926 se po vsej državi uvede najemnina, ki je bila v veljavi pred vojno leta 1914. K tej najemnini so prišteje še 35« odstotna hišna d okla da.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza«
LESNI TRG.
Deske 20 mm, 60 mm, I., II., m., od 16 cm naprej šir., medla 23 fco Podbrdo ali Rateče, 20 vag., denar 550, blago 550, zaklj. 550; remeljni in podremeljni 30-60, 35-70, 50-50, 60-60, 70-70, 80-80, 100-loo monte fco Podbrdo ali Rateče 5 vagonov, denar 550, blago 535, zaključ. 550; smreke paralelke 1. in II., 17X115 mm. 20Xll5 mm, 35X120 mm fco. Podbrdo ali Rateče, 2 vagona, denar 600, blago 600, zaključ, 600; deske smrekove in jelove 20 mm modi*24 cm I. in II. vrsta fco Rateče, 2 vagona, denar 612, blago 615, zaključ. 612; deske smrekove In jelove, 25 mm media, 25 cm, I in II. vrste fco. Rateče, 2 vagona, denar 612, blago 615, zaklf. 612; deske smrekove in jelove 30 mm, 26— 27 cm, media, I. in II. vrsta fco Rateče, I vagon, denar 612, blago 615, zakliuč. 612? deske smrekove In Jelove, 20, 25 in 30 mm III. vrste, fco. Rateče, 2 vagona, denar 450, blago 450, Z2ključ. 450, remeljni 50-50 in 70-70; deske 50-50 fco. Rateče, 1 vagon, rem. den. 558, blago 55 8, zakljč. 55S. dosko denar 612, blago 612. zaključ. 612.
ŽITNI TRG.
Pšenica sremska 75 kg par. Ljublj. 5ÖU, pšenica domača frco Ljublj. 450. otrobi pše-nični drobni, juta vreče looo Ljulj. 215, koruza nova prompt froo Post. trans. 275.30 koruza nova dobava marc frco slav. post 215, koruza nova dobava marc srerrrska 210, koruza nova dobava april sremska post 210. ječmen 62 kg loco Ljublj. 390, oves bačkL rešetan frco Ljublj. 360, oves semenski rešetan bačka postaja 330, laneno seme zimsko frco. Ljublj. 700, konoplja b'n frco Ko-toriba trans. 650, fižol ribničan, čiščen free Ljublj. 320, fižol ribničan čiščen frco Ljublj. fižol koks Čiščen frco Ljublj. 340, fižol bei? vag. slav. post. 410 krompir frco Staj. post. 160, krompir rdečkast semenski frco staj post. 183, krompir rmeni frco štaj post. 145 orehi frco vag. hrv. post. 850.
EFEKTI.
2%% drž. renta za vojno škodo 157, 7' in vest. pos. iz leta 1921 65%—68. Celjska pos. 209—201, Ljubljanska kreditna banku 235, Merkantirna banka 1C4, Prva hrv. šted 945—955, Slavenska banka 70, Stavbeni družba Ljubljana 275—285, Strojne tov. rn Hv. 135, Trboveljska prem. družba 433— 435—435, Združene papirnice 100—114, Kreditni zavod 190—200, 4% kr. pos. iz 1. 1SS* 22, 4H% kr. pos. iz leta 1911. 22*. 4%¥ kr. pos. iz leta 1917. 22.
Zagrebška borza.
Dne 3. marca. — Sprejeto ob 13-
Devize: Curih 1 l.SS—11.98, Sofiju 36.50—41.50, Stockholm 16.925—17.075, Praga 183—186, Pariz 312.50—317.50, Newyork 61.44—62.44, London 294.325—297.325, Trs: 247.35—250.35, Dunaj 0.0^575—0.0^75, An* sterdam 24.80—25.19.
Valute:  dolar 60.75—61.75.
Efektov danes radi slabe telefonska zveze z Zagrebom nismo prejeli.
I iozems!ce berze-
— Curlh. 3. marca. Današnja borza, Beograd 8.37, Pariz 26.35, London 24.7\ Newyork 520 20, Milan 20.75, Praga 15.45 Dunaj 0.007335.
Tržaške borze danes nismo prejeli.
— Dunaj. 2. marca. Devize: Beograti 1138—1142. London 338.300—339.300, Mil:.-. 2862—2874, Pariz 3647—3663, Praga 2107-j 2115, Curih 13.650—13.700.   — Valut/ dinar 1134—1140. -   > * "V
Q2
Stran 2.
•SLOVENSKI  NAROD« dne 4. marca 1925
btev. 51
Malo odgovora.
Zelo boli gosp. Jelačina moralična Hrstifikaclja načelstva ljubljanskega gre« nuja in mu tudi »sijajna zaupnica« kamniškega gremiia ne vrne mirnega spanca. V svojem glasilu je objavil dopis »iz trgovskih krogov«, ki se peča s potekom seje načelstva ljubljanskega gremija. Dopis je poln zavijanj. Ce hoče gospod v tem pravcu nadaljevati, bo pač lahko gremijalno načelstvo z uradno objavo sejnega zapisnika informiralo naše trgovce o poteku te seje. Ce bo g. Jelačinu to všeč, je drugo vprašanje. Sploh pa je bilo na tej seji gremijalnega načelstva toliko stanovsko važnih zadev v razpravi, kot to kaže v dnevnikihi priobčen sejni izvleček, da se je o nezaupnici gremijalne-tnu delegatu razpravljalo šele koncem seje. Zakaj načelstvo ima mnogo važnega posla v korist svojim članom in pač ne smatra tako formalno, moralič-no učinkujočo nezaupnico za dnevni dogodek ter gre po ugotovljenem dejstvu preko takih malenkosti dalje na delo za interese trgovskega stanu. Zaradi malenkostne osebe nediscipliniranega poedinca ni vredno tratiti v teh za trgovino resnih in težkih Časih naših sil. Načelstvene seje se je udeležil g. Jelačin v nadi, da bo načelstvo s svojo prisotnostjo »panal«. Rekel je namreč, da je slišal, da se nekaj »pripravlja«. No, videl je lahko, da so mu njegove magične sile pošle.
Stvar okusa pa je. če vstraja zvezni načelnik tudi še potem na seji, ko načelstvo soglasno ugotovi, da glasom pravil nima pravice seji prisostvovati, ker posega s tem kot zvezni načelnik prostovoljne organizacije v avtonomen delokrog gremija, česar pač gremij v
varstvo svojega ugleda nt sms trpeti. Stvar okusa je, Ce se vrine gospod ne-vabljen na sejo. Stvar okusa je, če ostane tudi potem še pri seji, ko se ugotovi, da je njegova trditev, da je v svoj-stvu zveznega načelnika Že prisostvoval gremijski seji, neresnična in da ni še niti eni seji prisostvoval. Stvar okusa je, če prisostvuje seji, ko se glasuje o nezaupnici ,hoteč s tem vplivati na posamne člane načelstva.
Načelstvo ljubljanskega gremija ni glasovalo o brežiškem predlogu, kot to piše Jelačin v svojem organu, nego o samostalnem predlogu Člana načelstva. Ce se mu pa ni dovolil zagovor pred glasovanjem, je to edino pravilno, kajti dokler nezaupnica ni izglasovana in torej še ne obstoja, se pač delegat nima česa zagovarjati. Dalje pa je hotelo načelstvo s tem tudi ponovno ugotoviti, da sploh ni potreba slišati govora nekoga, ki se kar na lastno pest vrine na sejo.
Ko je bila tako nezaupnica od resnih in odličnih trgovskih zastopnikov izglasovana, je načelstvo pokazalo svoj takt s tem, da je skoro eno uro poslušalo njegov govor. Opis njegovega življenja od rojstva do moralične justifi-kacije je bil dolgovezen in prazen ter so morali gospodje ooslušalci zbrati vse moči, da so lojalno vstrajali do konca govora.
Pripomniti bi še bilo, da se je debata o sladkorju rešila popolnoma dostojno in mirno, kot sploh vse debate, in da so trije merodajni Člani gremija de-zertirali pri debati o načelnem vprašanju, je H sme zvezni načelnik biti toliko neokusen, da se vrine proti običaju nevabljen na gremijalno sejo.
Porotna zasedanja.
Ljubljanska porota.
Ljubljana, 3. marca.
Včeraj se je pričelo prvo letošnje po* FOtno zasedanje. Danes sta prišla na vrsto
DVA UBOJA.
Dve žalostni sliki o posurovelosri naše moške mladine na kmetih. Predigra v obeh slučajih je bilo pijančevanje, v obeh sluča* jih je pod nožem izkrvavelo človeško bitje. Senatu predseduje višji sodni svetnik Rekar, državni pravdnik dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Sajovic, zdravniška izvedenca dr. Trav* ner in dr. Novak.
/. Blagoslavlj an je cerkvenih zvonov.
V Zgornjih Jelenjih pri Polšniku pri Li» tij so dne 26. oktobra I. L slavnostno prazno* vali blagoslavljanje novih zvonov. Po cerk* venih svečanostih se je ljudstvo, ki je došlo iz vseh krajev »poleg navadne stare« podalo v gostilne, kjer se je na zdravje novih zvo* nov plesalo in pilo do poznega večera. Tako je bilo tudi v vinotocu Jožeta Medveščka, kamor je Šla družba iz Čatežke gore in oko* lice, obstoječa iz osmih članov, med kate# rimi je bil tudi obtoženi Miha Mcserko, posestnikov sin iz Čateške gore, takrat še niti 20 let star.
Skupaj §o sedeli pri mizi vse popoldne, popili 12 litrov vina, peli in plesali. V isto sobo je prišel tudi 191etni posestnikov sin Anton Oblak in se vsedel s svojo družbo k sosednji mizi. Ves popoldan je potekel mir» no in bi tudi tako končal, če bi ne bilo pri« slo do nasprotstev med Meserkom in Ob* lakom radi ženske Antonije Leben, ki ]c bila najprej v obtoženčevi družbi in jo je smatral obtoženec za svoje dekle. Ta pa je popoldne enkrat prisedla k Oblaku, zapu* ^tivši obtoženca in ostala v Oblakovi družbi ves večer, se z njim prijazno pogovarjala in eelo — poljubovala. Ker je imel obtoženec dekle »hudo« rad, ni mogel prenesti njene izgube, Sc manj pa poniževanja pred vso družbo. SVIenil je maščevanje nad tistim, ki mu je dekle prevzel.
Najprej je obtoženec prisedel k njima m med obtožencem in Oblakom je prišlo do prvega prerekanja. Na obtoženčevo vpra* sanje, čegavo je pravzaprav dekle, je od» vrnil Oblak: »Ti zajec nimaš ničesar govo* riti, sicer boš »laufal«. Obtožencv: »Jaz ni* sem zajec, čeravno sem »majčken«! Ta pri* zor je končal še brez večjega incidenta. —
»■■■■■—j— I ■   I ' I —j—PI ■rTT"~*T—T-TJai
Cd« Rice Burroughs:
Zvečer malo pred deveto nro pa je prišlo med Meserkovo družbo In Jelenjčani ▼ veži m pred hišo ladi Antonije Leben skoraj do spopada. Gostilničarju pa se je posrečilo, da jih je pomiril in še enkrat spravil v go* stilno. Po deveti uri se je spravila družba iz Catežke gore proti domu, le obtoženec in Julij Pavlin sta malo zaostala. Oblak in nje* gov tovariš Janez Mlakar, ki sta bila oba istotako namenjena domov, sta med vezni* mi vrati v temi naletela na obtoženca, ki je s skritim kuhinjskim nožem prežai na svo* jega nasprotnik«. Seživa si ▼ roke, saj sva si »prijatelja«, tako je nagovoril obtoženec Oblaka, obenem pa ga z levico sunil v tre* buh, z desnico pa zasadil zavratno v njego« ve leve prsi pripravljeni kuhinjski nož, nato pa hitel za svojo družbo. Za njim je prišel Julij Pavlin, ki je povedal družbi, da je nek* do zabodel Oblaka ter vprašal obtoženca, če je to storil on, na kar je ta odvrnil: »Ce bi bil ti na mojem mestu, bi ga tudi ti!«
Ko je Oblak začutil nož, je zavpil: »Je* zus, Marija!« ter hitel v sobo, kjer mu je začela kri teči iz rane. Povedal je, da ga je »tisti majčken z rjavim klobukom«, s Če* mur je označil obtoženca.
Pri dogodku samem ni bilo nobene pri* če, ker se je izvršilo v temi. Obtoženec de* janjc priznava in obžaluje. Tudi sta Aloj« zij Medvešček in Leopold Bevc videla obto* ženca, ko je vzel kuhinjski nož iz miznice. Dan pozneje je obtoženec prosil Oblaka za odpuščanje. Vse priče izključujejo polno pijanost.
Težko ranjenega Oblaka je najprej zdra* vil litijski zdravnik dr. Premrov, nakar so ga dne 6. novembra prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer pa je še istega dne umrl.
Sodno raztelesenjc je dognalo, da je Oblak dobil z nožem močan sunek pod levo ključnico v prša. Ta sunek je prodrl prsno duplino pod prvim rebrom in ranil pljuča. Vslcd pridružene infekcije je nastalo vnetje prsne mrene. Infekcija se Je razširila nato po krvi, da je nastalo polagoma splošno za* strupljenje, na katerem je Oblak tudi umrl.
Obtoženec se noče ničesar spominjati ter 6e izgovarja s popotno pijanostjo, toda na razna vprašanja predsedn;1a in državnega pravdnika se opetovano zapleta v protislov* ja. Priče izpovedujejo decidirano. kakor so izpovedale pri prvem zasliševanju.
Sodni dvor je stavil porotnikom glavno
im Ji: 1. a A je obtoženec storil dejanje v poplni pijanosti, 2. ali se je namenoma napiL Porotniki so glavno vprašanje enoglasno po* trdili, prvo dodatno vprašanje s petimi gla* sovi potrdili, s sedmimi glasovi pa zanikali, vsled česar Je drugo dodatno vprašanje od« padlo. Meserko je bil obsojen na 2 m pol le* ta težke Ječe.
Popoldne je prišel na vrsto drugi slučaj uboja (Flia v Dobu pri Domžalah), o čemer poročamo jutri.
Smrtna obsodba pred celjsko poroto.
Dne 18. oktobra je bil v Vojskem odkrit strahovit zločin. Posestnlco Ano Klo-kočar so našli mrtvo v njeni klet!, zak ipana je bila med peso, na glavo pa ji je bil položen okoli 25 kg težak kamen. Obdukcija trupla je ugotovila, da je bila pokojna umorjena, na glavi je Imela več poškodb ter lobanjo na levih sencih razbito. Dne 17. oktobra so orožniki v Spodnjih Pohancih prijeli delavca Frana Podleska. ki je nosil s seboj košaro napolnjeno z različnimi predmeti. Živežem in perilom, kar je skušal prodati. Pri aretaciji je Podlesek izpovedal, da je dan popreje z 2 svojima tovarišema vlcmil pri Ani Klokočar. Obeh navedenih tovarišev nekega F^a-nceta iz Koprivnice m nekega Jožeta iz Zagorja, pa oblasti niso mogle Izslediti in zato je obstojal močan sum, da je Podlesek Klakočarjevo umoril m oropal. Pri razpravi ni mogel Podlesek navesti nikakih konkretnih podatkov, da bi se mogla tovariša najti. Svoje dejanje je zanikal. Porotniki so potrdili vprašanje hudodelstva roparskega umora In je bil Podlesek obkojen na smrt na vešalih.
Mariborska porota.
Včeraj Je bilo otvorjeno spomladansko zasedanje mariborske porote. Na obtožni klopi je sedel 24letni delavec Jakob B e z -Jak Iz Zabovcev, obtožen uboja. Dne 30. novembra preteklega leta je prišel v družbi svojih prijateljev Ignaca Mežnariča in Marka SJamorška nekaj pred polnočjo v gostilno Frana Korošca v Zabovcih ter zahteval vina in cigaret Gostilničar Je to zahtevo odklonil, nakar je med obema nastal prepir. V gostilni je bil navzoč tudi Fran Seguš. Ker se je ta vmešaval v spor, mu je Bezjak zagrozil, da mu bo že posvetil, ko pride ven. In res! Ko je Feguš stopil iz gostilne, je nenadoma pristopil obtoženec ter mu s kolom zadal več udarcev po glavi. Feguš je obležal nezavesten na licu mesta, drugi dan pa je podlegel poškodbam. Pri razzpravi se je obtoženec zagovarjal, da je dejanje Izvrši? v jezi in da ga te Feguš izzval. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde uboja in je bil Bezjak obsojen na 4 leta težke Ječe, plačati pa Ima tudi sodne in pogrebne stroške ter alimentacije za ženo In otroke pokojnega.
— Vlom v usnjarno Navržnik. Popoldne sta se zagovarjala pred poroto zloglasna mariborska vlomilca Avgust P u n č u h in Jakob Fras, oba že neštetokrat radi tatvine predkaznovana. Dne 14. decembra sta vlomila v trgovino z usnjem Navržnik v Mariboru in odnesla 162 celih lepih in Izbranih kož. Usnje sta nato naložila v vreče ter Je skrila za nekim plotom v Tomšičevem drevoredu. Vlom Je bil takoj odkrit in vlomilca sta že nekaj dni za tem padla v roke pravice. Del ukradenega usnja se je kasneje našel v stanovanju nekega železničarja v Krčevini. Vrednost usnja Je znašala 23.000 Din. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde obeh obtožencev s soglasnim »da«, na kar sta bila oba obsojena po pet let ječe.
Ljubliana - postajališče mednarodnega zračnega prometa.
Danes dopoldne se Je \-rši!a v prostorih Trgovske In obrtniške zbornice pod pr:J-sedstvom njenega predsednika g. veletržca Kneza m ob udeležbi zastopnikov trgovskih organizacij, državnih m občinskih oblastij, bankarstva itd. konfeernca o predlogu, da se v Ljublianf ocnnje posta'n'??*« t~--*-t_ rodnega aeronlanskega prometa Dunaj=Trst in obratno. Zbornični tajnik dr. P 1 e s s je podal najprvo stvarno poročilo o projekti* rani progi.ter o njeni gospodarski in tujsko* prometni važnosti za Ljubliano. Pobudo za ustanovitev postajališča je dal zastopnik ve* like nemSke aeronlanske družbe Junkers, ki si Je ogledal rudi vojaško letališče v Šiški ter ugotovil, da bi ljubljanska postaja rabila le malo terena ter dva ali tri kola za pri*
trditev aeroplanov. Tako v smeri proti Tr* vprašanje radi uboja ter dve dodatni vpra* i stu, kakor proti Dunaju bi dnevno leteli po
trije pari letal za pet oseb in z 200 kg tovo» ra. Pristojbina za osebo bi znašala n. pr. iz Ljubljane v Trst voznino I. razreda brzovla« kal Vsaka oseba bi smela vzeti s sabo 20 kg brezplačne prtljage. Družba predlaga, da se za ljubljansko postajališče ustanovi posebna družba z akcijskim kapitalom 15.000 dolar* jev. Od tega prispeva družba 7.500 dolarjev, ljubljanski interesenti bi morali prevzeti ostanek.
Dr. Pless je nato podal informacije gte* de varnosti in obsega aeroplanskega prome* ta te družbe. Leta 1921. je družba uporab* Ijala 11 letal, L 1922. že 25 in preletela pol miljona kilometrov, leta 1923. je uporabljala 60 letal in preletela 1 milijon in četrt km, leta 1924 pa uporabljata 78 letal in preletela skoro 2 milijona kilometrov. Referent je opozoril, da se namerava ▼ kratkem aktivi* rati stranska proga Zagreb*Ljubljana. Druž* ba je prevozila lani 80.000 potnikov, od teh so bili samo trije lahko ranjeni. Sigurnost je torej mnogo večja kot na železnicah. — Družhine investicije napredujejo od leta do leta in tudi rentabiliteta raste. Lani je do* seg'a FÖ %, tako da pričakujejo v par letih polno kritje ter rentabilnost aeroplanskega prometa.
V debati, ki se le razvila po tem stvarnem poročilu tajnika dr. Plessa, je opozoril dvorni svetnik dr. Stare, da bo treba v slučaju gospodarske rentabilnosti postajališča takoj intervenirati v Beogradu, da se za za družbo doseže gotova državna podpora In subvencija ter izravnalo zapreke, ki bi se pojavljale od strani veljavnega carinskega postopka in drugih državnih oblasti Vlada pozdravna prizadevanje, k? bi vsekakor zelo koristila Ljubljani Jn j! dvignila splošen ugled. Za nJim je razpravlja! o načrtu ravnate!] Slavenske banke dr. KIsovec ki le opozoril na težkoče financiranja podjetja v predloženem smislu. Stvar bi se morala še podrobno razmatratl. Zastopnik Ijrbljanske občine stavbeni svetnik g. inž. Prelovšek je v imenu ge-rentskega sveta toplo pozdravil Idejo ter obečal, da bo občina. Čim stopi projekt v stvarnejši s'adii, prispevala po močeh k njegovi realizaciji. Za njim je pozdravil načrt g. S t u p i c a kot predsednik Gremija ljubljanskih trgovcev in opozoril na nJega važnost za trgovstvo. Nadaljna debata se Je gibala v bistvu okolu načina finansiranja, pri čemur s* je sklenilo, da se družbi Junkers v Berlinu predoči sološno zanimanje tukajšnjih krogov, tako občinskih, gosnodar-sfcfli, kakor državnih za nje acroplanskl načrt in da se zahtevajo podrobna pojasnila glede financiranja. S tem Je bila razprava končana. Kot nepristranski opazovalci moramo pa žal za nas same konstatira+l, da se med našimi pridobitnimi, z'asti bančnimi krogi ne ka*e orimerno zanimanje za inici-Jatlvo tuje družbe, ko je realizacija bi v prvi vrsti korlstHa baš prldobntnim slojem in znatno dvignila ugled in pozicijo ljubljanskega mesta.
Politične vesti.
= Nemške šole  v Jugoslaviji. V
nedeljo je samostojna demokratska stranka priredila v Slavonskih Vinkov-cih dobro uspelo javno zborovanje, na katerem je govoril prosvetni minister Svetozar Pribičevič tudi o nemškem šolstvu v naši državi. Ko so namreč avstrijski Nemci, osobito koroški, slišali, da je prosvetni minister ukinil več nemških nepotrebnih gimnazij, so zagnali velik krik in pravo kampanjo proti prosvetnemu ministru. Od avstrijske vlade so zahtevali, da mora takoj intervenirati v Beogradu in vprašati, kakšni so bili razlogi za to ukinjenje. Nemški listi so tudi sfabricirali neko statistiko o slovenskem šolstvu na Koroškem. Na vso to gonjo je sedaj prosvetni minister odgovoril avstrijski vladi odločno in kratko. Izjavil je: »Glede napadov zaradi zatvoritve nemških šol sem vprašal ministra za zunanje stvari, kako je z našimi šolami na Koroškem in na Gradiščanskem. Dobil sem od njega odgovor, da Hrvatje na Gradiščanskem nimajo niti ene ljudske šole, na Koroškem pa Slovenci vsega skupaj tri. Naši Nemci imajo v vsakem svojem selu po eno čisto nemško šolo, imeli pa so tudi svoje srednje šole, za katere nismo bili obvezani, da jih vzdržujemo.«
če ne verjamete, Čt eden par rogove z  žigom in znamk« (idečo, modro ali zlato)
F,kiju6«
traja kakor štirje p*rt drugih. Zato kupite eden par in pre* p iča te   se.   Dobivajo   se v proda iajaafc.     39 l
= Priznajte torej večino! Današnji »Slovenec« piše: »Tako globoko pa SLS nikdar ne bo padla, ampak bo vedno zastopala stališče, da se vsak narod vladaj sam, večina naroda naj pa odloči, komu hoče izreči svoje zaupanje*. Dobro! Saj Je nnš državni narod, narod jugoslovenske države, že izpregovoril In dal večino sedanji vladi! Zakaj s« torej SLS ne pokori novi večini, zakaj pada tako globoko, kakor pravi sam »Slovenec«, da konspirira proti sedanji večini in da celo zahteva nove volitve, dočim bi iz spoštovrnja do sedanje večine sledilo, da se SLS pokori večini In. podpre redno in plodno zakonodajo! Klerikalci pa zavijajo principe po svoje! Enkrat volitve niso pravilne, drugič so nasilne, tretjič ti ne priznajo držav, nega naroda, v slučaju, da bi bili v av-tonomni Sloveniji v manjšin!, pa b! rekli, da je demokracija poganski princip In da je treba CDeljati avtonomij« po klerikalnih okrožjih itd.! Pomaga! si, če moreš, s klerikalno jezuitske silogistiko!
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališč* ▼ LJubljani.
Drama:
Zcčefek ob 20. zvečer.
Torek, 3. marca: Liters rno*umetntški večer.
(Prireditev društva »Novi oder«.) Sreda, 4. marca: »Rosemrsholm«. Red A.
Opera: Začetek ob pol 20. zvečer.
Torek,  3.  marca:   »Traviata«. Gostovanji
g. Vučkoviča iz Zagreba. Red D. Sreda, 4. marca: »Don Juan«. Red E. Četrtek, 5. marca: Zaprto.
★   ★ ★
— Slavni češki klavirski pedrgog ?n vfrtnoz Josip J iranek priredi v ponedeljek 9. marca ob 8. url zvečer v filhar-monični dvorani svoj klavirski koncert, na katerem bode izvajal izključno klavirske skladbe slavnega češkega mojstra Smetane. JIrasek je bil učenec slavnega skladatelja In je v celi Evropi znan kot najboljši Interpret Smetanovih klavirskih skladb. Lansko leto Je sirom Češke priredil 40 takih koncertov z največjim uspehom in pro« jel zato tudi posebno nagrado Čehoslova-ške republike. Vstopnice so v predprodajl v matični knjigarni 483-a
— Glazbeni dom v Novem Sadn. V me-mestni hiši v Novem Sadu se je v neJeljo vršila konferenca tamošnjih glasbenh krogov, ki so razpravlja!! o zgradbi glasbenega doma z veliko koncertno dvorano. Dom se naj »gradi s pomočjo javnih zbirk fn pa r. državno podporo. Za zgradbo hočejo uporabiti tudi imovino bivšega narodnega veča, ki znaša četrt milijona dinarjev.
— »Pevec.« TzSfa Je 1.—2. Številka »Pevca« za leto 1°25. z naslednjo vsebino: Premrl, dr. Josip Cerln. — Prijateljem slovenske pesmi. — Aljaž, Pevski spomini. — Naši zbori. — Vestnik P. Z. — Iz glasbenih listov. — Doma in drugod. —. Sporočilo uprave. — Glasbena priloga: 1. Schwab, Zvonovi. — 2. Schwab. Kukovc*. — Premrl, MoJ blagoslov. — »Pevec« je pridobil v teku Štiriletnega obstoja odličnih zaslug za populariJacijo slovenske pesmi In ga priporočamo vsem prijateljem lepega pc'ia. Prinaša stalno glasbeno prllosro. Izhnja vsak drugi mesec in se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Stane z glasbeno prilogo vred za Jugoslavijo Din 30. za Italijo Lit 15, za Avstrijo Ka 40.000, za Ameriko 1 dolar.
Tarzanov sin
82
Prišlo je jutro In Korak še vedno ni Imel raztrganih vezi. Bil je do smrti utrujen. Zgubljal je upanje in bil je prepričan, da je vse zaman. Obsojen je v to, da pogine sredi krasot razkošne džungle od žeje in lakote. Tantor sam ni bil zmožen, da bi ga oprostil.
Morison Baynes in Meriema sta vso noč ia-nala ob bregu reke navzgor proti severu. Dekle je prepričevalo Baynesa ,da je Korak na varnem m izven nevarnosti, ako se nahaja v družbi in pod Tantorjevim varstvom. Toda ni ji moglo priti na misel, da je bil Korak ves zvezan in da se najbrže ne more osvoboditi teh vezi. Poznala je njegovo nadčloveško moč in iz skušenj je vedela, da se je izmotal že iz nevarnejših in težjih situacij. Morison Baynes je bil pri odhodu iz naselbine ranjen, Jasi ne težko. Vendar je Meriemi ta njegova rana povzročala skrbi. Zato se je trudila, da bi pot hl-.to nadaljevala in čim prej prišla v domačijo Velikega Bwana,   kjer bi mu lahko nudila skrbno sdravniško pomoč.
»Tam pregovorim Bwana, da se odpravi z nenoj na pot, da poiščeva Koraka. Ko ga najde-ra, ga pripeljeva sem in vsi bomo živeli v prijetni, rjvilizirni družbU ie Meriema tolažita Baynesa,
Jahala sta vso noč. Drugi dan sta srečala četo črncev, kl je hitela proti jugu. Bil je to Bwana s svojimi stasitimi, mišičastiml, črnimi bojevniki. Ko je zagledal Morisona Baynesa, je nagubančil čelo in zamračil oči. Hotel pa je najprej govoriti z Meriemo.
Meriema mu je vdano in mirno pripovedovala od konca do kraja vse. Ko je svoje pripovedovanje končala, se je zdelo, da je Bwana na Baynesa popolnoma pozabil. Njegove misli so plavale nekam drugam.
»Torej, TI praviš, da si našla Koraka. Ali si ga dejanjsko z lastnimi očmi videla?« jo je neverno vpraševal
»Da,« je odgovorila Meriema. »Kakor vidim sedaj Vas, tako sem videla njega. Jaz bi želela, da greste z menoj, da ga rešiva. Ne more biti daleč od tod.«
»Ali ste ga tudi VI videli?« se je obrnil k Mc-risonu Baynesu.
»Da, gospod,« je odgovoril mladi Anglež. »O tem ni nikakega dvoma. Saj nama je on rešil živ* ljenje.«
»Kakšen pa je? Ali ml ga moreta popisati? Koliko je star?« je še vedno neverjetno spraševal Bwana.
»On je Anglež, zakaj govori popolnoma pravilno angleščino, čemur se tujec ne more nikdar priučiti,« j« razbral Mori««« Baynes, »Kar pa se
tiče njegove starosti, ne more biti veliko starejši,! so izdelali nosilnico in ga odnesli po ravnini proti kakor sem jaz. Morebiti, da njegovo pravo starost bungalowu Velikega Bwane.
zakriva njegov divjaški pojav, toda poteze njego-1 Bwana je ostal sam na stezi in gledal za od-vega obraza so zelo nežne in plemenite. Barva j hajajočo karavano, ki je kmalu izginila za ovin-obraza je od solnca zarjavela, skoraj Črna. Posta- j kom. Meriema se niti ozrla ni. S sklonjeno glavo ve je visoke in njegovo mišičevje je razvito   do in žalostnim obrazom je počasi jahala proti doma-
nadnaravne popolnosti.«
»AH mi morete povedati barvo las in oči?« je hitro in nemirno spraševal Veliki Bwana. Namesto Morisona Baynesa je odgovorila Meriema.
»Korak ima goste in črne lase, oči pa sive kakor svinec«
Bwana se je obrnil k vodji črncev in mu za-ukazal:
»Spremi Meriemo fn gospoda na moj dom, jaz pa grem pogledat v džunglo.«
»Jaz grem s Teboj, dovoli mi to,« je prosila Meriema. »Ti greS Iskat Koraka in tudi jaz moram to storiti.«
Bwana se je obrnil v sedlu in dekle ostro ii odločno pogledal v oči:
»Tvoj prostor je ob stran! moža, katerega ljubiš,« je odločno odgovoriL
čiji »Moje dragec. kakor bi se zavedala svojega greha in skrbi, katere je povzročila svojim velikim dobrotnikom. Bwana je globoko vzdihnil, zakaj ljubli je to krasno arabsko dekle, kakor bi bila njegova lastna hči. Prepričal se je tudi, da se je Morison Baynes popolnoma spremenil in da je postal dober in plemenit človek in da se je za svoje grehe že skesal in spokoril. Zato je tudi njega vzljubil in jima ni hotel delati ovir in je želel, da bi se ljubila. Vendar pa se je iz nekih neznanih m tajnih razlogov zdelo, da ta mladi Anglež nI vreden njegove drage, ljubljene Merieme. Polagoma se je približal k bližnjemu drevesu. Zagrabil se je za eno spodnjih vej in se potegnil navzgor. Njegovi gibi so bili hitri in ročni, kakor gibi opice. Ko je bil v vrhovih dreves, je pričel odlagati obleko. Iz svojega lovskega jopiča je izvlekel široko jelenovo kožo, si Jo prepasal okoli bokov, za nje pa vtaknil oster in dolg nož, čez pleča pa je vrgo
Potem pa je Bwana stopil s konja in ga predal enemu izmed bojevnikov. Meriema je jahala na skrbno spleteno vrv.
arabskem konju, na katerem je utekla iz naselbine, j Tako se je pripravil na pot v džunglo. Za tre« Morison Baynes je bil tako utrujen in njegove sile notek je postal na mogočni veji drevesa, ponosne vsled vedno večje vročine zaradi rane tako izčr-( vzpel glavo in se resno in zamišljen? razgledoval pane. da ni mogel ne jahati, ne hoditi peš. Za silo po okolici. Njefiov obraz je dobil izraz napetosti.
Src v. 51
»SLOVENSKI  NAROD« dne 4. marca 1925.
Stran 3.
nevne vesti
V Ljubljani, dne Zadnje nade ginevajo.
Kdo se ne spominja, kako v Časteh so imeli naši klerikalci in njih zavezniki še do nedavna predsednika bivše narod* ne skupščine, Ljubo Jovanoviča? Ljuba Jovanovič jim je bil oseba, v katerega so stavili vse nade, skratka mož njiho* vega zaupanja, mož bodočnosti.
Ko je bila na krmilu Davidovičeva vlada, je »Slovence« vsak dan pisal o ostrih sporih, ki jih baje ima Ljuba Jovanovič z Nikolo Pašičem, in napo* vedoval, da že danes ali jutri Ljuba Jo* vanovič s svojo skupino izstopi iz radi* kalnega kluba in se pridruži Radič»Ko* rošec*Davidovičevemu bloku.
Ob razpustu narodne skupščine je isti list prodajal za suho zlato vest, da je Jovanovič že dal slovo Pašiču in se pridruži! uskoku Nastazu Petroviču, v čigar družbi hoče dedovati roko v roko s pestro Radič*Koroščevo opozicijo.
Tik pred volitvami se je dr Ravni* bar še skliceval v odporu proti ukazom vodstva narodno*radikalne stranke na »svojega prijatelja« Ljubo Jovanoviča zatrjujoč, da mu je Ie*ta dal svobodno roko, (fa lahko na svojo pest kandidira proti kandidatom Narodnega bloka.
In ko so se skupščinske volitve kon* ča!e z najsijajnejšo zmago Narodnega bloka, j z bil zopet »Slovenec«, ki je serviral javnosti presenetljivo vest, da sta sc med izvoljenimi radikalnimi po* slanci pojavili dv; nasprotni si struji in da vo^i rtevilnešo, tisto, ki namerava 2 razvitimi zastavami uskočiti v Radič* Korošcev tabor, kdo drugi, kakor Lju* bo Jovanovič. Skratka, ni bilo skoraj dneva, Ha bi klerikalno časopisje ne iz* rahljalo častitljive osebe bivšega pred* sednilva narodne skupščine v svoje umazne namene.
Tako je bilo do novejšega časa! V nemalo presenečenje javnosti pa je v zadnjih tednih J^vanovičevo ime popol* noma izginilo iz predalov opozicijonal? nega Časopisja. Nihče si ni mogel raz* lagati tega in vse je pričakovalo z na* petostjo, da zdaj :n zdaj poči bomba, ki so jo opozicijo-alni listi napovedo* vali že vse leto, to je da izstopi Ljuba Jovanovič iz radikalne stranke in se pridruži ali Radiču rli Korošcu.
In kakšna j i razrešitev tega žago* netnega molka?
To razrešitev podaja beogradska »Pravda«, glavno glasilo opozicije, ki piše dne 1. t. m.:
»Naše vesti, da se jc g. L. Jovanovič popolnoma približal g. Pašiču, se pos trjujejo. G. Jovanovič hoče sedaj ostati popolnoma na mestu, na katerem je in neče podvzeti nobene akcije brez gosp. Pasiča. On je postal, kakor smo izve: deli iz zanesljivega vira, celo izredno ekstremen in je še za ostrejše meiode vladanja, kakor so bile med volitvami.«
Nade v Ljubo Jovanoviča, ki bi naj postal mesija k!erikalno*radičevske opo* zicije, so se torej izjalovile! »Pravda« zatrjuje, da je Jovanovič ne samo po: polnoma na strani Nikole Pašiča: mar* več da je celo še za ostrejše metode proti državo rušeči opoziciji...
Jadna opozicija, bedni klerikalci! Tako jim gineva nada za nado. Ne bo dolgo, pa bodo stali ob razvalinah vseh svojih nad.
Zmaga Narodnega bloka jim je iz* kopala grob, ne utečejo več svoji usodi!
— Zopet nova nezaupn?ca. Preteklo
n^de\io je imel trgovski gremij za kamniški okraj svojo sejo. Tudi na tej seji se je govorilo o Jelačinovi aferi. Iz Ljubljane je prihitel sam Jelačin, da prepreči nezaupnico. Pri tem mu je požrtvovalno pomagal nrjjclnik gremija Stergar, ki je, kakor znano, klerikalnega mišljenja. Jclačinova zgovornost ni nič zalegla. Predsednik je JelaČinu predlrgal zaupnico, ki pa ni bila sprejeta, ker je za njo od 35 navzočih članov glasovalo samo 16. Jelačin je torej dobil tudi v Kamniku nezaupnico, Čeprav je v svojem glasilu včeraj razbob-nrV, da mu je Kamnik dal sijajno zadoščenje za nezaupnice vseh ostalih trgovskih gremijev.
— Za posetnike Trlglavanske svečanosti v Mariboru. Kdor izmed starešin se namerava udeležiti proslave 501etni-ce akrdem^kega društva »Triglava« v Mariboru dne 7. t. m., naj se zglasi pri pododboru starešinske zveze, ki ima svoj sestanek juiri v sredo 4. t m. ob Po! 21. v restavraciji Zvezda* Legitimacije za četrtinsko vožnjo se dobivajo v Ljubljani, v redakciji »Shv. Narcda« v sredo 4. in v četrtek 5. t m. vsak dan od 10. do 11. in od 14. do 16. Zunanji posetniki se naj obračajo naravnost na akademično društvo »Triglav« v Ljub-Ijrcii, ako žefe dobiti legitimacije za če-trtnsko vožnjo. Pismu je treba priložiti znamko za odgovor. Enaka uverenja se dobivajo tudi pri starešinski zvezi v Mariboru.
— Zadnji sestanek »Trlglavanov« pred odhodom na proslavo v Maribor bo v sredo 4. t. m. zvečer ob pol 21. v restavraciji »Z V VAMA*. Vsi starešine so vljudno vablierri
3  marca 1925.
— Premeščen je prof. Žitnik z II. realne gimnazije v Ljubljani na gimnazijo v Beograd.
— Proslava sv. Save  v Nancyju.
Jugoslgovenski dijaki na vseučilišču v Nancyju na Francoskem so dne 19. februarja t. 1. v družbi s svojimi francoskimi tovariši slovesno praznovali god sv. Save, srbskega nacijonalnega svetnika, ki ima največ zaslug za izobrazbo svojega naroda. Francozi ga smatrajo za patrona dijakov na jugoslovenskih univerzah. Slavlja so se udeležile razne odlične osebnosti iz Nancyja, mestni župan, načelnik kabineta prefekture, rektor univerze z raznimi vseučiliški-mi profesorji, g. Protič, tajnik jugoslo-venske lige v Nancyju, njen predsednik g. Fortin in razni njeni odborniki. — Dvorana je bila okrašena z jugosloven-sko in s francosko zastavo; barve obeh zastav so tesno zvezane med seboj. Na programu so bili razni komadi, ki jih je odlično odigral dijaški orkester, srbske narodne pesmi pa je pela z odličnim uspehom ga. Schäffer. Vrstili so se tudi razni nagovori, rektor je zlasti poudarjal ozke vezi, ki vežejo beograd-sko vseučilišče, in ono v Nancyju. O. župan Henry Mengin je hvalil intelek-tuelne sposobnosti jugoslovenskih dijakov, katere zelo cenijo meščannt v Nancyju. Predsednik Fortier in tajnik Protič sta poudarjala v svojem govoru bratstvo jugoslovenskih in francoskih dijakov. Orkester je zaključil pomembno slavlje z marzeljezo in z narodno himno Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Predrznost? Piejeli smo to-le pismo: »Ozirom na notico »Predrznost« v št. 49 Vašesa cenj lista prosi Kranjska hranr.ni;a, da blagovolite priobčiti naslednje pojasnilo: Ni res, da se nahaja med hišami Kranjske hranilnice in ravnotako Kranjski hranilnici lastnim Dramskim gledališčem javna pot. Ves omenjeni svet je zasebna lastnina Kranjske hranilnice In tvori dvorišče med označenimi poslopji. To dvorišče je bilo le po dobrohotnosti odprto pasantom za prehod. Nikdar pa nI bilo dovoljeno, da bi po njem vozili vozovi in avtomobili, kar se je zadnje čase godilo. Zato je bila primorana lastnica Dramskega gledališča \n nasproti ležečih uradniških hiš postavki svarilne table, da ne pride do nepotrebnih konflktov In tožba«. Naj bo stvar taka aM drugačna, vsekakor je nevzdržno, da bi se smatrala cesta med dramskim gledališčem in hišami »Kranjske hranilnice« za privn*no dvorišč"!
— Stanovanjski zrfcon. Vcččl^nska de-putacija hišnih posestnikov je včeraj predložila finančnemu ministru dr. Sto) a d I-n o v i č u posebno spomenico z nekaterimi kompromisnimi pred'ogl, na podlasi katerih nai bi se rešilo sAanovanisko vprašanje. Ti predlogi nai bi prišli v načrt novega stanovanjskega zakona. Gre v prvi vrsti za državne uradnike. Hišni posestniki zagovarjajo stališče, da je sicer treba šč? iti gmotno slabejše sloje, vendar nai bi bili državni uradniki v gotovem oziru tudi podvrženi povišanju najemnin. Spomenica tudi govori o zidanju uradniških stanovanj. Predlagajo v tem oziru tudi uvedbo posebnega novega davka, katerega zneski naj bi se stekali v fond za gradnjo uradniških stanovanj. Finančni minister Je sprejel spomenico ter je nato deputacijo naprosil, naj se zglasi pri ministru za socijalno politiko, kateri edini je pristojen za sestavo novega stanovanjskega zakona.
— Proda'a poštnih znamk. Mesečna potrošnja poštnih znamk znaša v naši državi 25 mi'ijonov dinarjev. V glavni zalogi v Beogradu hranijo znamke za 600 mflijonov dinarjev. V ostalih osmih direkcfjsk'h skladiščih znašajo deponirane znamke 47.95 milijonov di"arjev.
— Prebivalstvo Beograia. Beograd je po ljudskem štetju 1910 imel 89.876 prebivalcev. Leta 1921. so jih našteli 111.740, danes pa šteje Beograd nad 150.000 prebivalcev. V Beogradu je 7456 hiš. V vsaki hiši stanujejo povprečno štiri rodbine Po tem računu bi bilo v Beogradu 27r21 rodbin. V mestu je v„C mc ih kakor žensk. 11.049 moških je neoženjenth. Statistiki so izračunali, da leta 1933. v Beogradu sploh ne bo več zakonskih parov, ako bo tudi v bodoče tako naraščalo število samcev ka'cor do sedaj.
— Slovensko zdravniško društvo se Je, zlasti po zaslugi svojega novega, neumorno v prospeh društva delujočega predsednika, prlmarija dr. D e r g a n c a, Iz svoje letar-gije vzbudilo k živahnemiu delovanju. Vsak teden se vrše predavanja In demonstracije zanimivih s'ucajev, tako da se članom nudi mnogo prilike v ponovitev in izpopolnitev strokovnega znanja. Na novo so se uvedli družabni večeri, ki naj vsak mesec združijo člane k prijetni zabavi. Prvi teh večerov se je vršil 27. februarja v restavraciji Ljubljanski dvor in je krasno uspel. Mladi zdravniki, z večini iz ljubljanske bolnice, so si osnovali svoj lastni salonski orkester in pevski zbor. Poleg tega so se vrstic govori. Šaljive In resne vsebine. Zlasti je hu-morlstični latinski govor dr. Ernesta D e r e-a n I j a, k je v njem povezal razne citate in pregovore ter jih združil v celoto, nanašajoč se na zdravniške razmere, vzbuial največjo veselost in živahno pohvalo. Večer je bil Jako dobro obiskan, dasi smo pogrevali Še marsikaterega, zlasti starejšega ljubljanskega zdravnika. Naj se ti in tudi tovariši z d ~ele udeleže prihodnjih sestankov, gotovo bodo popolnoma uzadovoMent
Dr. F. O.
— Bela kuga. V nedeljo L marca je pre« daval g. dr. Pire ▼ fizikalni dvorani na uči* teljišču ljubljanskim skavtom o tuberkulozi V filmu smo videli slike: 1. Nastanek in po* bijanjc te strašne človeške morilke; 2. tu* berkuloza in človeško telo; 3. Tuberkuloza
1 in bolnik; 4. tuberkuloza in zdravnik (ugo-
tovi to v bolezni); 5. tuberkuloza in zdravnik (zdravljenje); 6. tuberkuloza in zdrav Člo* ▼ek. Pri slednji sliki se je g. dr. Pire več ali manj pomudil in nam razlagal strahovito delovanje tuberkuloze, ki se po pravici ime* nuje najgroznejSa človeška morilka ali bela kuga. Ta grozna morilka se je od 1. 1914. strahovito razširila. Samo v naši državi je več kakor milijon jetičnih ljudi. Kaj čuda, da je bela kuga med nami tako razširjena, saj se človek okuži, ko sam ne ve kdaj. V javnih lokalih in na shodih se moramo ogi* bati ljudi, ki kašljajo. S pljuvanjem po tleh se prenašajo tuberkuli z jetičnega človeka na zdravo osebo. Tu nam je gosp. doktor pokazal naslednjo sliko: Jetičen človek gre po stopnicah. Zakašlja in pljune na tla. Kmalu za njim pride mož, ki slučajno stopi na pljunek. Ko pride ta mož domov, ga štiri* letna hčerka sezuje in pri tem pride z roko kmalu v dotiko z usti in že je — okužena, in takih ter podobnih slučajev je vse polno v življenju. Doznano je. da je tuberkuloza najbolj razširjena po industrijskih krajih, a razsaja pa tudi po mestih in le malo manj po kmetih. Ce pomislimo, da je vsaka tretja krava jetična, moramo pri uživanju mleka jako paziti. Preden užijemo mleko, ga mo* roma dobro prevreti. Kuha naj se v visokih piskrih. ki pa ne smejo biti polni, ampak najmanj za štiri prste biti praznega prosto* ra na vrhu. Mleko vre in vre, a ne gre čez. Tako kuhano mleko je tečna in neškodljiva hrana. Da se ubranimo tej grozni morilki, mor*mo gledati zlasti na to, da se gibljemo v svežem zraku, da imamo prezračene, snaž* ne *obe. Sr>lncc pripomore mnogo k zdrav* 1 jen ju jeti'nih oseb. Zlasti višinsko solnce je v tem oziru eminentne važnosti. Gospod doktor nam je v poldrugo uro fra jočem predavnju povedal še mnogo drugih zanimi* vosti. kar pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo ponoviti. Veseli smo pa bili dej* stva. da so se skavti v tako velikem Številu predavnja udeležili. Posebno lepo je bil za* storan tudi skavts' i naraščaj, in sicer tako moški (volčiči), kako** tudi ženske (čebelice).
— Pobljan*«* -nalarlje v Dalmaciji Ministrstvo narodnega zdravja je izdalo pod-rejenTm organom v Dalmaciji nalog, da čimprej izvrše Dregied terena pri Stonu. kjer je lani pogubno razsajala malarija.
— Smrtna kosa. V Mariboru Je umrla v razcvetu mladosti 22 let gdč. Slavica R a 11 č. uradnica pri velikem žuna.nstvu v Mariboru. Pckokica je bHa Izredno simpatična mladenka, odlično usposobljena uradnica, navdušena narodnjaklnja, ki se je udejstvovala tudi na kulturnem polju. Bila je odlična pevka, ki jo bo mariborska Glasbena Matica težko pogrešala. Vžlvala je v vseh narodnih krogih vseobče simoatije Pogreb bo danes ob 16. na pokopališče v Pobrež«". Podi ji "hranjen b*ag spojin!
— Knča ni tutrljtf. Prema ©dobrenja Ministarstva Polioprivrede i Voda. Udru-ženje Ratnih Invalida u Dubrovniku raspi-salo je efrktnu lutriju. LutriJa Ima 60 hl-'jada srečaka sa 258 dobltaka. Svaka srečka stoji 10 dinara. Glavni je zgoditak, u naisretnijem slučaju, Jedna lijepa dvokatna kuča u Dubrovniku sa 6 soba, kihinjom I rs'alim nuzorostorijama, a opskrbljcna }e vodom I električnom resvjetom; kuča leži na vrlo Hjepom položaju. Ostali zgoditci su razne pokretnine i gotov novac. Prodrja ovih srečaka počet če uskoro. a si pnruč-birama se treba obratiti na Udruženje Ratnih Invalida u Dubrovniku. 485-n
— Pom:!oščenje. He'ena štefanrč iz Litije, ki je bila pred ljubljansko poroto radi umora svojega par mesecev starega deteta obsojena na smrt je bila s kraljevim ukazom nomP^^ena     ?o tet fc»r**\
— Pomilosčenje. Pred osiješkim sodi* ščem je bil obsoje^ delavec Mate Simunič, ki je svojo ženo r gozdu zadavi1, na smrt na vešafih. S kraljcvim ukazom je bil Simu* nič pomiloščen, a stol sedmorice v Zagrebu je morilca obsodil na 16 let ječe.
— Iz raznih krajev države. Vsled nepri* čakovanega dežja jc Popovo polje pri Mo* stanu popolnoma pod vodo. Slične prilike vladajo tudi na Mostarskem BTatu. — V Karlovcn je električni tok ubil mizarskega pomočnika Nikolo Radcniča.
— Štirje smrtni slučaji v Zagrebu. V
Zagrebu so zaznamovali v nedeljo kar štiri slučaje nenaravne smrti. V stanovanju svojega očeta se je ustrelil Anton Glad, zasebni uradnik. Prepeljali so ga v bohuco, kjer pa je podlegel poškodbam. 60 letni starček Dragirtin Kunič se je v svojem stanovanju zadušil vs'ed nastalega d:ma. dalje so našli rod posteljo ležečo služkinjo Pavlino Si-munčič in ko so jo prepeljali v bolnico je u-mrla. Vzrok smrti še ni znan. Na VlaškI ulici je preminul leta 1854 rojeni Karl Dorn Iz Maribora. Umrl je je vsled starostne onemoglosti in slabosti.
— Strahovita eksplozlla v Treblnja. V delavnici Vase Babica v Trebmju je nastala včeraj strahovita eksplozija, ki je porušila celo delavnico, poškodovanih pa je bilo tudi več bližnjih hiš. Vajenec Tripo Vujovič, ki se je nahajal v delavnici, je bil popolnoma raztrgan.
^ — Umor pr| DobovL — Morilec prijet. ^FVčeraJ smo poročali o roparskem umoru, čigar žrtev je postal mesar Josip Kraljic. Kakor javljajo sedaj iz Brežic so orož.iiki prijeli morilca v osebi 30 letnega branjevca Josipa Hotka Iz Marije Bistrice na Hrvatskem. Hotko je bil kritičnega dne, ko je čil Kraljic umorjen, i njim skupaj v gostilni. Megovac. Ko je Kraljic za«pustil gostilno, je odšel Hotko za njim ter ga iz zasede za-vratno ustrelil. Truplo je potem vrgel na železniški tir, da bi na ta način fingiral samomor ali nesrečo. Hotka je izdalo, da je takoj drugi dan po umoru izvršil večja plačila. Orožniki so ga aretirali In vklenjenega prepeljali v Brežice. Množica je hotela morilca linčati. Hotko je priznal, da je Kraljiču odvzel H.OOO dinarjev.
— Razbojnik, k| zahteva plačilo za mir.
Zloglasni razbojnik Jusuf Mehovič, katerega naše oblasti že več let zasledujejo, je pobegnil v albansko Malesljo. Od tu »pozdravlja on vse. ki se zanimajo zanj«. Tudi nI pozabil policije, kateri je poslal svojo fotografijo kot častnik z raznimi odlikovanji. Poleg tega je napisal: »Ce se me hočete enkrat sa vselei iaaebiti, pošljite mi 10.000
Din za potne stroške v Carigrad. Mislim, da bi bil ta izdatek za državo znatno manjši, proti onemu kar veljajo državo dosedaj zasledovanja za menoj In kar jo bo še veljalo, če mi zahtevane vsote ne plača«. Pobožne žfclje pa ima res ta Jusuf.
— Umor Milice Bogatinčevič. SvojeČasno smo obširno poročali o umoru učiteljice Mi* lice Bogatinčevič v Skoplju. Umora je bil osumljen in obtožen njen mož, musliman Cavi Beg, ki je bil pred senatom obsojen na 20 let težke ječe. Kasacijsko sodišče pa je sedaj razveljavilo razsodbo prve instance in je bil Cavi Beg oproščen. Sodno*zdravniška komisija je ugotovila, da jc Milica Bcgatin; čevič izvršila samomor.
!z Ljubljane.
okolici. Kozolec se nahaja v neposredn! bližini kozolca, ki je pogorel v torek 24. tm. Med prebivalstvom je razširjeno mnenje, da gre tu za zločinski komplot, ki se izvršuje po gotovem načrtu in v gotove namene. — V' noči od sobote na nedeljo pa jc gorelo v bližini Teharja.
— Projektirane nove zgradbe in adaptacije. V zadnjem času so vložili prošnje: Mostar Ivan za stavbno dovoljenje za zgradbo stanovanjske hiše; Kopač Jernej za adaptaciio hiše; Keber Josip, za prizidek; MencTiger Štefan na Martinovi cestf za prezidava hiše; MTklič Franc, restav-rater \' Kolodvorski ulici, za napravo kegljišča 'n za adaptacijo v hi§i; poštna direkcija za zgradbo za pokopališčem pri Sv. Krištofu; Rorlna Ivan za parcelacijo svojega sveta na stavblšču. Poštna direkcija je dala izvršiti adaktacijo v poštnem poslopju za telefonsko centralo. Nadalje so vložili prošnje: Rohrman Viktor za razširjenje trgovskega lokala na Sv. Petra cesti; Reich Adolf (dediči) za prezidavo delavnice; Scdmak Josip za napravo (adaptacijo) podstrešnega stanovanja v Vrhov-čevi ulici; Skof Avgust za napravo (adaptacijo) podstrešnega stanovanja na Borštnikovem trgu; družba »Split« za zgradbo pisarniškega poslopja; Turnar M. za adaptacijo hiše štev. 36 v Komenskega ulici; vojaška ukprava za zgradbo vojaškega skladišča na ljubljanskem po'ju; Koser Sve-tozar za napravo novega izložbenega okna na Starem trgu št. 28; Kovačič Anton za zgradbo pralnice in verande: »Ljubljanski dvor« je prosil za podelitev uporabnega dovoljenja za novodograjeno palačo v Kolodvorski in Pražakovi ulici. De-renda Franc je vložil prošnjo za stavbno črto in nivel; Dukič in dr. za zgradbo skladišča; Ferant Anton za stavbno dovoljenje za zgradbo pavHjona na Pogačarjevem trgu: »Gospodarska zveza« tu za določitev stavbne črte In za parcelacijo: tvrdka Hedžet in Koritnik za zgradbo skladišča v Frančiškanski ulici. V meščanski h"ši se izvršuje v podstrešju adaptacija za slikarski ateHjč. Poleg teh stavbnih del je omeniti še palačo »Poštno-čekovnega urada« ob Aleksandrovi cesti, za katero prično meseca marca kopati temelj.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljrn?. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 22. do 28. februarja izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 33 oseb, 14 moških in 16 žensk. Smrtni vzroki: ošpice 1, dušljivi kašelj 1, Jctika na sopilih 8, rak In druge zle novotvorbe 1, bolezen na srcu 6, pljučnica 5, porodniška mrzlica, vročnica itd. 2, prirojena slabost 1, s'arcst 2, smrt vsled nezgode I, druge bolezni 2. Med tem časom se ie rodilo 32 otrek, 15 deklic in 17 dečkov. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 1, ošpice 13 davica l, dus'jivi kašelj 3.
— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi v petek dne 6. marca svoj tedenski seminar v rent. institutu od 6. do 7. zvečer predavanje: Ren+geološke demo-stracije. Predava primarij dr. Alojzij Kunst. Radi pomanjkanja prostora tokrat medicin-ci ne moreio biti povabljeni. — Odbor.
— »Československa Obec v Lublanl« konä dne 14. brezna t. r. svoii VIII. fčdnou valnou hromadu o 19Vi hodine* v restavraci »Zvezda«. Clenovč, dostavte se určitč vši-chni-! — Prfznivci vftani! 4S4-n
— 0*-emij trgovcev v Ljubljani sklicuje za petek dne 6. t. m. ob pol 23. zvečer v gremiialni zborovalnici, palača Ljub'Janske kreditne banke, Aleksandrova ccs'a 2-1 sestanek glede ureditve vprašanja najemnine za poslovne Ickale. Vabijo se vsi Interesenti, da se sestanka zanesljivo udeleže.
— Pevsko društvo »L'nbljanskl Zvon«. V sredo, 4. marca ob pol 8* zvečer skupna raja. 489—n
— Gradbeni od~ek Sokola Moste naznanja bratskim društvom v okolici, da priredi dne 1. junija 1925, v slučaju slabega vremena eno nedeljo pozneje, Javno tombolo. 482-n
— Zgubil se Je dragocen uhan po poti od Škofje ulxe do Ravniharicve ulice in od Sv. Petra cerkve nazaj v Skofjo ulico. Pošten najditelj se prosi da ga odda proti nagradi v upravi »Slov. Naroda.« 488—n
— Splošnega ženskega društva seja Je v sredo, 4. tm. ob 5. pop. v društvenih prostorih, Rimska cesta 9. 486—n
— Gospelno društvo krščanske ljubezni st. Vlncenclja Pavlanskega v LJubljani ima
letos svoj re<Jni občni zbor v nedeljo dne 15. marca 1925. ob štirih popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 16*1. s sledečim dnevmm redom: 1.) Nagovor predseemice. 2.) Poročilo tajnice. 3.) Poročilo blagajničarke. 4.) Volitev predsednice. 5.) Volitev odbora 23 članic. 6.) Slučajnosti. K mno&Tbrcjni udeležbi vabi upravni odbor. 487—n
Iz Celja.
Redni sestanek JDS za mesto Ce* l]e se vrši v sredo 4. t. m. ob 20. uri v klubovi sobi Celjskega doma.
—c Umrla Je v Gaberju ga. Terezija K o i t o m a j v 55. letu svoje starosti
—c Predavanje. V sredo 4. t m. se vrši v mali dvorani Narodnega doma predavanje »o zgodovini in razvoju Jugoslovenske-ga Sokolstva*.
—c Nabavljalna zadrnga v C?Iju Ima svoj občni zbor v soboto 14. marca ob pol 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
—c Preprečen požar v Trnovljah pri Celjn K?kor smo že poročali, se zadnje tedne zelo množilo požari okrog Celja. V petek ob 20. zvečer je zopet pričelo goreti v kozolcu posestnika Hojnika v Trnovljah. Ogenj pa je bil pravočasno opažen in poga-Sea. To je te četrti slični slučaj v ceUski
Izbrisati
dnevno zr.ake truda in skrbi, ki postarajo Vaš obraz, to je kar napravi za Vas
CBEMA SIMON
(Creme S/MOS) Ona za d r i u je pojave gub ter ohrani nežnost in čistost Vaše polti.
Prodaja se povsod
krema, prašek in miio SIMON
Iz Maribora.
—m Krvav pretep v Studeči?* V ^' -stilni Senlca v Sudencih pri Mariboru Je Imelo v soboto telovadno društvo ^Svobo-da« veselico, ki je potekla popolnoma mirno. Nekako okoli 23. pa so pri?!i v gostilno štirje, že precej vinjeni fantje, ki so sc skrajno drzno In izzivaino ved:!, ver.dar pa gosti na vsa izzivanja niso reagirali Kasneje so vsi štirje odšli, čakali pa no prrd gostilno, oboroženi s koli in noiL Ko fc okoli 23. stopil 201etni pekovski pomočnik Spanner iz gostilne, ga je četvorica brutalno napadla. Spanner je zadobil precej težke poškodbe. Na njegov krik so prihiteli iz go-sti'ne drugi gostje, med temi strugar Viktor Gril in ključavničar Josip Vokač. Pretepač! pa so takoj nupadli tudi ta u\\i in na>lal je hud pretep. Šele. ko so prihiteli uapadd-nim na pomoč tudi drugi gosje, se ?e posrečilo napadalce razorožiti. Vckač ie težko ranjen obležal na tleh in tudi ostala ch;i sta bila resno poškodovana. Vsi trije so biH z rešilnim vozom prepeljani v bolnico. Vokač je smrtr.onevarno ranjen. Dobil ie več vbod'jajev v hrbet ir ima ranjena tudi pljuča. Tudi Gril je dobil več vbodHajev v hrbet, Spanner pa ima težko ranjeno desno roko. Orožniki so napadalce takoj prijeli in jih izročili sodišču. To so: Avgust Pirker, Josip Palman, Avgust Pšunder iu Vinko Waichs
—m Državna borza dela r Mariboru. V
času od 21. do 28. februarja ie bilo pri državni borzi dela razpisanih 63 prostih mest, 118 oseb je iskalo dela, v 40 slučajih le borza posredovala z uspehom in 14 oseb ie odpotovalo. Od 1. Januarja do 29. februarja Je bilo skupaj priiav^Jenih 515 prostih mest, 1069 oseb je iskalo dela, v 272 slučajih fe posredovala borza z uspehom in 60 oseb fc odpotovalo.
—m Ustanovitev Avtofchiba v MarTho-ni. V nedeljo se le vršil občni zbor Avtr> k^ba v Mariboru in »e bil izvoljen tale odbor: Predsednik Po'cr Majdič v Celja names-nik dr. R a p o c, odvetnik v Mariboru, in A. S 11 e g e r, trgovec v Slovenski Bistrici, ter sledeči odbor: H. Pocečnik, industrijalec v Ru^ah, I. Pugel, veletrčec v Mariboru, dr. R o b i č, primarii splošne bolnice v Mariboru, in dr. Kraus, zdravnik v Mariboru.
laMHMBa^MBmr^b^
Samo tekom marca ss prodaja
radi opustive podružnice  Ob>učilnice na Dunajski cesti št. 29 (hiša Gospo* darske zveze)
manuiakturno blago po skrajno i nizkih cenah« — Ne zrjmudite M prilike!
647
Turistika In spori.
Stanje prvenstva na Dunaja.
Amateure	12	7	1	4	21	, —i 11	15
Ha^oah	11	6	3	2	21	14	55
Admira	11	6	2	3	25	13	14
Rapid	11	6	1	4	26	18	13
W. A. C.	11	6	1	4	-)■>	22	13
Vienna	11	5	1	5	17	16	If
Simmering	12	5	I	6	2o	2o	H
Wacker	11	3	5	*> .>	13	15	11
Sportklub	10	3	1	6	14	17	7
Slovan	11	2	2	7	15	26	t
Rudolfhügel	11	2	4*	7	13	3f>	
— Točnost pa taka! Zag-ebiki »Jutar« nji list« prinaša daljše poročilo o tekmi Iiis rija*Maribor in navaja med drugim, da Je bil trio Ilirije z Janezom Zupančičem (!) se* lo dober, da so mariborski branilci nadkri' Ijevali domače, da je pokazala, da je nego* met ▼ Sloveniji na nizkem nivoju. Brez kf*» mentarjai
— Nedeljske nogometne fekms. Anglija — Wales 2:1, Škotska — Irska 3:0.^
— Deficit Colomba. Kakor juvlia ]0 na« riSki listi, znaša deficit Stadiona v Coloni« bes, kjer se je vršila večina olimpijskih tek« movanj, 1,228.901 frank. Deficit je krit v z** varovalnino pri trinajstih družbah.
— Planinski Vestnlk prinaša v 3. številki to-le vsebino: dr. V. Bohince: O čaščenju gora in jezer. Dr. Klemem .Tu g: Plezalne ture v Kamniških Lavinskih Alpah. Jakob Aljaž: Spomini na dr. Fri-schaufa, Čez hrib ln dol: Na Kepo (dr. Milko Hrašovec). Moje ture v letu 1924. ing. Tran jo in Miha Potočnik). Prvikrat na planine. Obzor: Planinski ples v" Ljubljani. Planinski ples v Mariboru. Nova podzemska Jama nad Savico. Planinski koledar. Smučar, časopis turistu. Trac Mrak. DruStvene vesti: Iz zapiskov Chr. odbora SPD v januarju 1925. Naie slike: Satniče« ya fcoča. JfcežV -    - - r
stran 4.
»SLOV 2 NSK1 NA ROD* dne 4 marca 1925.
Stev. 51.
Gospodarstvo.
Iteifoaradna ferorsfa arüatikt
V za-dnji števil-ki glasila mednarodne zveze trgovskih zbornic v »Journal of the International Chamber of Commerce« je Izšel zanimiv članek o mednarodni trgovski avijatlki. Pomen trgovske avijatike je v tem da se s pomočfo aeroplanov najhitreje tn razmeroma poceni prenaša trgovska korespondenca zlasti v one kraje, kjer železniški promet ni dovolj razvit. Z areoplani je mogoče prepotovati, skoraj brez presledkov vso Saharo. V doslednem času dobimo xrakoplovno zvezo s severnim tečajem, ki bo glavna baza na zračni poti od Evrope do Japonske. Z aeroplani prevažajo zdravila v najbolj oddaljene kraje Afrike, kakor tudi na Aljasko.
Obstoječe zrakoplovne zveze se dele v tri velike kategorije: v take, čljlh objekt je čisto politični, dalje v take, ki so ustanovljene na čisto trgovskih principih In slednjič v mešane, kjer so kombinirani veliki mednarodni politični in trgovski interesi. Od teh zvez ima.?o zasisurano bodočnost samo one, ki so ustanovljene na pravi ekonomski podlagi. Te zrakoplovne »veze vodijo večinoma v smeri starih m važnih trgovskih poti. Dejstvo, da so po teh potih že napeljane železnic ali pomorske zveze, ne ovira razvoja trgovske avijatike. čire glavni cilj je prevažanje poštnih pošiljatev In potnikov. Ce se hoče trgovska avija-tika uspešno razvijati in kompenzirati razliko v stroških za prevoz po železnici ali paraifcii;, morajo biti zrakoplovne zveze dolge. Za Evropo pomeni to, da morajo biti zračne zveze mednarodne in njihovo funkcijoniranje zajamčeno po mednarodnih pogodbah. Edina zrakoplov« »a zveza, ki funkcijonira zdaj v Ameriki, je ona iz Nevvyorka do San Francisca preko Chfcage. To zvezo vzdržuje poštna administracija potom kredrtov, ki fth daje vsako leto ameriški kongres. Za L 1924—25 |e bil odobren v to svrho kredit v znesku 2,750.000 dolarjev.
V Evropi je ustanovila tako zrakoplov-no zvezo belgijska delniška družba >Socie-te Anonyme Beige d* Exploitation de Ia Navigation Aertenene«. Ta največja zračna pot vodi od Rotterdama preko Antwerpna, Bruslja in Strassburga v Basel. Ista družba namerava ustanoviti stalno zračno zvezo med belgijskim Kongo in srednjo Afriko. Belgijska vlada in vlada belgijskega Konga sta glavna delničarja te družbe, ki dobiva redno finančno podporo od obeh vlad. Vse zračne zveze na Angleškem so v rokah delniške družbe >lmperlal Airvays«. Ta družba eksploatira zdaj zračne zveze med Londonom in Parizom, Londonom hi Prago preko Ostende, Bruslja m Kölna, med Manchestrom in Berlinom preko Londona hi Amsterdama ter med Southaunpt-oom ia Oransee. Ta družba je privatna, vendar pa dobiva od vlade vsakih 10 let 1 milijon angleških funtov podpore. Avijatika ie dosegla nedvomno najvišjo stopnjo razvoja v Franciji, kjer redno funkdjonlra 10 zračnih zvez. Te zveze so ustanovile privatne družbe, ki dobivajo od države denarno podporo. Največje družbe so: Com-pagnia Generale d Entreprlses Aeronau-toques«, »Societe generale de transport aerien« m »Compagnie Franco-Roumaine de Navigation Aerienne«. Todl Nemčija trna dobro razvito omrežje zračnega prometa in sicer med vsemi večjimi mesti, kakor tudi med Nemčijo in sosednimi državami. Večina teh podjetij je v rokah nemških delniških družb; med niiml je znan slasti »Deutscher Aero Lloyd A. O.« Te družbe so ustanovile redno zvezo s Skandinavijo, Poljsko, Rusijo in zapadno Evropo. V Rusiji je samo ena zračna zveza in
sicer med Moskvo in Batumom. Ta je v rokah sovjetskega državnega podjetja »Do-brolet«.
—g Lesni trg. Radi porasta dinarja se mora naša lesna industrija zadnje čase bo« riti z močno avstrijsko ia romunsko konku* renco, ki skuša na vse načine izpodriniti na inozemskih tržiščih naš les. Zato je naza* doval celo naš izvoz hrastovega lesa v Fran« cijo. Naša lesna industrija je v kritičnem položaju in če ji država pravočasno ne pri* skoči na pomoč, lahko nastane v tej najvaž* nejši grani našega narodnega gospodarstva popolen zastoj. Na državi je zdaj ležeče, da se izvoz našega lesa zopet dvigne. Letos« nji izvoz je v primeri z lanskim za 50 % n** zadoval. V prvi vrsti je treba znižati želez« nišVe tarife za prevoz lesa. Cene so ostale v Slovenije neizpremenjene. Opažati jc zelo malo rezevnega materijala za prodajo, ker je les drag in ker lesni trgovci nimajo kre» data.
—g Trg Jajec. Položaj za sveža jajca jc na trgu stabilen. Za praznike se pripravljajo večje količine jajec za izvoz. Povpraševanje v inozemstvu je zadovoljivo, zlasti zato, ker je naše blago dobro. Cene varirajo od 0.90 do 1 Din.
— Cene umetnih gnojil. Povpraševanje po umetnih gnojilih je v južnih krajih drža« ve čedalje večje. Kmetje so se začeli zani« mati za moderno obdelovanje zemlje, ki jim prinaša lepe dohodke. V Beogradu se pro* daja chilski soliter po 5 Din za kg, super« fosfat po 1.40 Din za kilogram.
—g Cene živine v Zagrebu. V Zagrebu je sestavljena posebna komisija, v kateri so zastopani člani občinskega sveta in stro« kovnjaki. Ta komisija je določila sledeče ce* ne: voli I. vrste 13—13.20: II. vrste 10.75 do 13: IH. vrste 8.50: krave 11.50—12 50: telice L vrste 12.50—13; II. vrste 11 50—12.50 Din za kilogram. V zvezi s tem dc'-~l komisija tudi cene mesa in mesnih izdelkov.
—t Pšenica še dražja? Po poročilih iz člkajara še napoveduje novo zvišanje cen pšenici. V Londonu se je moka podražila zopet za 8 pencev. Pričakuje se tudi podra-ženje zmr7leca mesa.
—g Delnlčaril Slovenske trgovske delniške družbe t likvidaciji v Ljubljani se opozarjajo, da Je družba končala s likvidacijo. Na zadnjem občnem zboru se je sklenilo, da dobi vsek delničar za svojo delnico 100 Din. Vse Imetnike teh de'nie opozarjamo, naj Jih takoj predloži Trgovski banki v LJubljani v svrho Izplačila.
— Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 20. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave železa, glede dobave cinkove in poclnkovane pločevine, glede dobave Jekla in glede dobave železne pločevine. — Dne 21. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave razne žice, glede dobave železne pločevine, glede dobave bele pločevine in glede dobave kudelje za masen Je. Dne 23. marca t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede drbave železa, glede dobave bele kovine in glede dobave Jermenov. — Dne 24. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kllngerita, glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo In glede dnbave vijakov. — Dne 28. marca t. L pri upravi državnih monopolov v Beogradu g*ede dobave cigaretnega papirja? pri direkeft? državnih železnic v Sarajevu glede dobave medene žice. medl In bakrenih cevi, glede dobave pleskarskih potrebščin in glede dobave plošč za masen Je. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
To in ono
človeštvo » številkah.
Ameriška statistika se je lotila zanimivega problema, kako izgleda Človeštvo v luči suhoparnih številk. Izračunala je skupno težo vseh ljudi na zemlji. Ce računamo srednjo težo vsakega človeka na 50 kiloramov, dobimo 90.000,000.000 kg. To Je skupna teža vseh ljudi. To ogromno težo si lahko predstavljamo, če pomislimo, da bi morali imeti za prevoz človeštva 120.000 vlakov po 50 vagonov. Ce bi bilo na svetu 6,000.000 tovornih vagonov (seve jih toliko ni), bi lahko natovorfi na te vagone vse ljudi. Ta vlak bi bil tako dolg, da bi obsegal vso zem'jo, torej 110.000 kilometrov. Teža 93.000,000 000 kg je sicer ogromna, toda v primeri s težo zemlje malenkost. Teža človeštva Je samo 66 bi-Jijonski del zemeljske teže. Ali statistika se ne zadovoljuje samo s temi podatki. Ame-rekanci so poskusili teoretično postaviti vse človeštvo v ogromen kovčeg in s^cer tako, da zavzame vsrk človek 170 cm dolžine, 40 cm širine in 30 cm višine. Ta kovčeg, v katerem bi čepeli ljudje kot snrdele, /i predstavljal kub s 675 km d lgim bom. Statistika je tudi Izračunala, kako bi izgledalo človeštvo, če bi polobli enega človeka kraj dugega na 13 in pol kms ploskvi. Premer te ploskve bi znašal 52 km in dober avtomobil bi lahko prevozil obseg te ploskve v eni url.
Zanimivi so tudi podatki o različnih življenskili procesih. Da prespi vsrk človek povprečno 8 ur na dan, to je eno tretjino vse^a življenja, vemo vsi, malokdo je pa pomislil, koliko časa potrebujemo /a prehrano. Statis-.ika trdi, da potrebuje Človek, ki Je živel 60 let, za zajtrk, kosilo, ma!co in večerjo 3 In po1, leta. Vsak človek porabi za oblačenje v življenj j povprečno 1 in četrt leta. Moški porabi za britje najmanj 4 mesece i.d.
Izdajalski gramofon.
Beogradski posestnik Desimir Jovanovič je imel zakonsko polovico, ki se je vsekakor nc more imenovati »boljšo«. Spasenija je bi« Ia ljubka in energična ženica in pravzaprav je nosila ona hlače, ne pa on. V hiši so bili zato prepiri na dnevnem redu, ubogi Desi* mir si ni mcgcl pomagati in večkrat je raz* miši i al. kako bi se svoje Ksantipc iznebil. Pred Spasenijo pa ni trpel samo Desimir, temveč rud: sosedje. Poleg Jovanoviča Je n. pr. stanovala telefonistka Mara, mirno, pa* metno d^kle, katero pa je Spasenija obre* kovala ob vsaki priliki.
Nekoč sta s? Desimir in Mara potožila svojo bol in Desimir je pripomnil, da b? se najraje ločil od svoje žene. »Ce res hočete to storiti, tedai imam načrt.« je menila Ma* ra. »Seveda bo ta načrt vel i al lepo svoto denarja.« — »Dam Vam polovico svojega premoženja, če mi pomagt-e gospodična. Do* bro! Napišite predvsem sledeči naslov: An* ton Faber. gramofonski mehanik, Mostam ska ulica 126. In sedaj si zapomnite dobro, kar Vam rečem: Saj imate telefon pri hiši? Da. No torej. Kadar boste Culi. da Vaš te* lefon v pisarni zvoni, tedaj po^lu^ajte pri njem. Jaz samo bom takoj, čim čujem, da vaša žena s kom govori, zvezala tvdi vas. Vem da vas va" žena vara, vendar jI je tre* ha. to dokaratl. S pomočjo telefona in gra* mofona boste imeli ta doVaz v roki. Zato je treba, da je mehanik Faber poleg vas pri telefonu in da ima s esboj vse kaj je po* trebno za sprejem glasov v telefonu. Ce bo z vami prislužkoval pogovoru vase žene s tretjo osebo, mora istočasno sprejeti trdi jzvoke in napraviti iz njih gramofonske plo*
šče, ki bodo na gramofonu ponovile vse po*
govore vaše žene s tretjo osebo.
Gospod Desimir je od veselja devojko objel in je takoj odšel na pot, da zadevo uredi. In resi Ni trajalo dolgo in že je imel priliko, da prislužkuje nežnemu pogovoru svoje žene z nekim majorjem. Pri tem je smehljajoče opazoval mehanika, ki je spret* no in priročno pripravljal prvo gramofon« sko ploščo.
Gosp. Desimir je Imel še večjo srečo. Kmalu je sledila druga plošča, topot je bil neki lekarnar, tretjič neki trgovec, četrta plošča je zopet sprejela pogovor z drugim trgovcem, peta pogovor z nekim odvetni* kom, dokler ni imel Desimir skupaj sedem ali osem plošč.
Zadovljcn v dno svoje duše si je Dcsi* mir mel roke, željno pričakujoč zabavnega večera, ki ga priredi njegova žena. Končno je napočil napovedani večer. Desimir v sve* sti si svoje zmage, je svojo ženo, s katero se je isti dan bas prepiral, pred prihodom gostov vprašal, da?li se hoče ločiti od njega, ker v takih razmerah ni mogoče več dalje živeti. »Ne in stokrat ne!« je kričala ona. »Dobro, znal si bom svoje pravice poiskati, je odvrnil mirno Desimir.
Zabava je ravno dosegla višek, ko je Desimir navzočim predlagal, da * It hočejo poslušati par izbranih gramofonskih koma« dov. Gostje so bili zadovoljni, Desimir je navil gramofon in položil nanj ploščo. Lah* ko predstavljate presenečene obraze go* stov, ko je plošča reproducirala ljubavnl pogovor Soascnije z majorjem. Niso se gost« je Še znašli cd prvega presenečenja, le je zdrvela na gramofonu druga plošča. Prizor, ki se je sedaj nudil Desimrju, je bil za bo« gove. Spasenija se je onesvestila, dame so presenečeno vzklikale, prizadeti gospodje so zardeli do ušes, ostali gostje pa so se kroho« tali na vse grlo. Ko se je Spasenija zopet zavedla, jo je Desimir škodoželjno vprašal. Če se hoče ločiti. In je Spasenija takoj pri* volila ... Ah, proleti gramofon!
Stolp v Pisi v nevarnosti.
Mesto Pisa v Italiji je znano vsemu Izobraženemu svetu, ker ima na stran nagnjen Impozanton cerkveni stolp. Drugače bi se za Piso nihče ne zmenil, tako pi se vstav! v tem mestu vsak potnik, ki si hoče ogledati italijanske izrednosti. Marsike-do gleda na stolp s strahom, češ ako bi se pa ravno v onem trenotku zvrnil, ko stoji on v njegovi bližini.
Te dni so vsi italijanski listi polni ugibanja, ali je res nastala nevarnost za stolp v Pisi, kakor se sedaj o tem toliko govori in piše? Novinarske publikacije trdijo, da izpodjedajo temelj stolnu vodni toki, ki so baš pod njim najsilnejši. In da tre ba nemoduma ukreniti s strani poklicanih strokovnjakov vsa potrebna dela, da se stolp v Pisi ohrani v dosedanjem ravnotežju. Govorica o nevarnosti se je razvila po Članku, objavljenem v mesečni reviji »Grande Ülustraclone d' Italia« meseca januarja t. L, ki ga je spisal profesor geologije na tamošnji univerzi Mario Canavari, član vladne komisije za študij stolpovega stanja. Ta komisija je Izvršila leta 1923. službeni pregled stolpa In njegovih statičnih razmer ter je ugotovila, da se od leta 1914. dalje niso prav nič izpremenlle. Komisija je imela dalje nalogo, navesti ukrepe, po katerih bi se stclpova stabilnost zagotovila tudi v bodoče. Poro* io se predloži vladi 5e ta mesec. Vsled tega se s poklicane strani trdi, da je alarm radi stolpa popolnoma neupravičen.
LfstI v Plore-ncl so se obrnili v zadevi do patra Alfanija in do H. Ojettija.
Pater ararvf, da sodeč po zvonovih, ki so rvonill mer preiskavami, nI bilo prilike za ugotovitev kake nevarnosti. Meni. da tre-notno ni treba nikakega razburjenja radi usode zvonika, toda dostavlja, da se vsled vodnih izlivov pod temeljem ne nahaja v najboljšem položaja, ker se polagoma od-mlče podlaga zgradbe. To je tudi vzrok, da se je zadnja leta začelo govoriti, da nagibanje stolpa narašča. Ugo Oje t ti, znani publicist, zagotavlja, da od leta 1914. dalje absolutno ni nikakih izprememb v stolpu. Vlada pa hoče izvesti vse nasvete izvedenca. Misli, da odvajalna dela podzemskih tokov ne bodo težka in tudi ne bodo zahtevala preveč stroškov. Vlada pa naj izvrši vse takoj, pa kmalu potihnejo govorice, da je nevarnost, da se stolp v Pisi sedaj pa sedaj poruši.
Stolp se dviga vzhodno od stolne cerkve. Gradi"i so ga od leta 1174—1350. arhitekti Bonanus, Viljem iz Inomosta In drugi. Zvonik frma sedem muzikalično ubranih zvonov. Visoic je 54.5 m, nagnjenje od navpične črte znaša od zunaj 4.3 m. Nagnil se je stolp, ker so se na eni strani omehčala tla.
Strašna eksplozija v Braziliji.
Grozna katastrofa je zadela krasno mesto Nictheroy prcstolico države Rio de Janeiro. Na otoku Carju se nahajajo skladišča razstrelilnega materijala. Ne ve se še, na kak niačin je izbruhnil požar, ki je povzročil strašno eksplozijo. Ves otok Caju je razbit In razmetan, sama razvalina. Eksplozija je segla daleč naokoli in v glavnem mestu Nitcheroyu uničila predmestje Fonta da Arcia.
Nad dva tisoč hiš se je porušilo In sesulo bi na stotine ljudi je pokopanih pod ruševinami. Sodi se, da je škode gotovo nad 2X000 contos, okoli 100 milijonov dinarjev. Eksplozija je bila tako silna, da so jo čutili tudi v mestu Rio de Janjero, kjer so se hiša tresle kakor pri kakem močnem potresu.
Takoj so bile z vladne strani poslane na pomoč čete in ekspedlcije. Vse prebivalstvo je zbegano hi žalostno.
Newyorskl listi poročajo po dohajajočm vesteh, da jc žrtev po prvi ugotovitvi nad 300.
Razpoko se je na otoku tritisoč zabojev dinrmita. Eksplozij je bilo 50 v času od 17. —19. ure dne 27. febr. Nesreča je baje posledica ognja, ki je nastal na neki cisterrrski ladji. Med žrtvami je največ delavcev In gasilcev. Večina ranjenih je oglušelo.
V Rio de Janeiro je vsled tresenja, katero je provzročila eksplozija, počila streha na gledišču Eer.ice. Iz Rio de Janeiro so o.I-šli na pomoč zdravniki in vlada se trudi, da pomaga prizadetemu prebivalstvu.
Po novejših poročilih, so se zaloge na otoku unele z vso naglico, ker so vsebovalo znatne množine smodnika in bencina.
• Pikanten Incident na predpnstneai plesa. V Potsdamu v Nemčiji se je vrštf na pustni torek elegamten ples fine gospode. Ko je bilo razpoloženje najrazkošnejše, je vstopila v veHko dvorano mala, lepa maškara, se hitro približala neki krasni dami in ji z vso naglico potisnila v roke neki ovoj, pot-em pa nemudoma izginHa. V ovo-ju je zajokal novorojenček, nezakonski sin« ček gospoda soproga z zavojem obdarjene dame. Skandal je bil velik. Ovoj je ležal na tleh in otrok jc jokal. Potem je neki službujoči stražnik vzel dečka in sa odnesel domov. Otrokov oče je šel potem na policijo m izjavil, da hoče otroka priznati za svojega.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Originalne (prave) potrebščine ffixat in preservat za Opatograph dobite edino ie pri Le Baraga, Selenburgova ulica štev. 5- "TRg
643
Neizprosna usoda nam je danes ob pol 31. po kratki, mukepo ni bolezni ug abtla našo nepozabne hčerk", sestro in teto, gospodično
Slavico BatK
uradnico velikega županstva v Mariboru
staro kom^j 22 let.
Pogreb nenadomestljive ljubljenke bo v torek, dne 3. marca 1925 ob 16. iz hiše žalosti Ob Železnici 8 na magdal^nsko pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dot 4. t. m. ob 7. zjutraj v cerkvi Sv. Magdalene.
Maribor, 2. marca 1925.
Anton m Jožefa Batlö, starfll. — Rudolf«
brat. — l*l»!a in Draqa. sestri. — Marli«, svakinja. — Tonček, Micka in Rihard, nečaki.
Objava.
Na osnovu odluke Uprave Državnih Monopola JKBr. 1455 od 23 februara o. g. nabavice sc putem direktnih ponada 420 kilograma zlatne bronze za cigarete sa isporukom franko magacin fabrike Duvana u Sara-rajevu 200 kg, u Bania-Luci 100 kgr, u Travniku 50 kg i u Ljubljani 70 kg. Pozivaju se zainteresovana lica da
pod neti
domače i strane firme. Ponuda se ima podneti zapečatena crvenim voskom, sa taksnom markom od 5 dinara.
Iz kancelirpife Uprave Državnih Monopola EM*r. 5368 u Beogradu
od 25 februara 1922. 636
r
Frani Mer
Ltublfana
Selenburgova t
1
Trgovina vseh vrst čevlje* za gospode, dame in otroke Soect'a'lst za ortopedlčna ,   In anatomi t na obuvala. .
Za staro fn mlado
= dobite vse knjige =
mladinske pravljice In legende, za malčke veliko izbiro slikanic z domačimi in divjimi živalmi ter razne romane in povesti za odrasle  v veliki izberi v
mmm
PRE ERNOVA ULICA
Ažurira in plesira
se. — Rcslicva cesta 12. I. nadstr., desno. 569
Dražba avtomobilov.
Dne 11. marca 1925 o^> eni poooldne «e vrši na GPn-cah štev. 290 d'aZba treh os< bnh avtomobilov, r nega avtobus* In enega to or n-jja avtomobila.      *si n
Večji prostori
primerni za tvornico ali de-lavnxe, se takoj oddtjo. Naslov pove uprava Slov. ttarola. €43
Zdravnik
i$če posojilo od 400.000 do 600.000 Din za zmerne obresti in proti inta* bulaciji na realije, ki da« jejo popolno varnost. — Ponudbe pod »Zdravnik 637« na upravo »Sloven» skega Naroda«. _
Njiva
na ljubljanskem polju za glavnim kolodvorom se takoj proda ali pa da tu# di v najem. — Poizve se: T^man, Resi jeva cesta 440
F št
30.
»Gon«,
nov preizkusen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zastare« lemu (kroničnemu) tri» perju ter vnetju mehur« ja. Za popolno ozdrav« Ijenje treba Sest lončkov. Vsak lonček s na vod i'om stane 45 L>n — Proizvaja in po poŠti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna Penič, Žanre* prešič, Hrvatska. 99/T
Strojno pletenje
Pred Škofijo l/I — pre« vzema v delo vsakovrst» nc nogavice, kakor tudi podpletanje. — Cene so« lidne. 25 L
Močan deček
dobrih staršev, z dobri* mi šolskimi izpričevali — se s^rejrne v trgovino z me'anim blagom pri Jan« ko Klunu v Slovenjgrad* cm. 563
Avtorske pravice
in patente kupuje in pro« daja, oziroma posreduje njih nakup in prodaio. — Gospodarska pisar« n a družba z o. z. v Ljub« liani, Wolfova ulica št. 1, II. nadstropje. 38/L
Za trgovce in
lekarnarje!
Prodam svojo trgovi« no na Koroškem v Jugoslaviji, obstoječo že 60 let, ob železniški postaji — s stanovanjem, obsež* nimi skladišči, gospodar* skim poslopjem, travni* kom, lepim sadovnja* kom in zelenjadnim vr* tom, električno razsvet* Ijavo in vodovodom, ob glavni cesti, po kateri je velik promet iz več vasi h kolodvoru; srezko po« glavarstvo, sodišče, dav* karija, notariiat itd. v kraju, v blizni dva pre* mogovnika. jeklarna, svin cenik, parna žaga. Posebna ugodnost za Ie* kamarje, ker industrii* ski Vrai z obzirno o^ti* co; 20 km v okolici ni le* karne. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »1925/592«.
O.M. št. 282; lex 1925
Oglas.
Uprava državnih monopolov v Beogradu potrebuje magazin v Ljubljani za vskladiščenie soli s kapaciteto za 3,093.000 do 5*003.000 kilogramov.
Ponudbe je poslati na Upravo državnih monopo* lov, odelenje prodaje, v Beogradu s pozivom na akl Prbr. 8150 od 20. februarja 1925.
Oblastna monopol ska uprava v Ljublj a n^,
dne 2. marca 1925.
Zahvala.
644
Vsem, k! so z nami ob tako rani izgubi našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga ter očeta, odnosno sina, brata, strica in svaka, gospoda
Vendelinn Strneta
sočustvovali, darovali krasno cvetje in ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti ali sicer na kakrSenkoli način pripomogli k počaščenju njegovega spomina, bodi izrečena najsrčnejša zahvala.
Ljubljana, 2. marca 1925.
Štefanija Stare z otroki.
Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne*
98