105SlovenSki čebelar 3/2016 letnik CXviii ČEBELJE PAŠE che', E. p. 'Green Jewel', E. p. 'Lucky Star', E. p. 'Magnus Superior', E. p. 'Primadonna Deep Pink', E. p. 'Primadonna White', E. p. 'Sundown', E. p. 'Vinta- ge Wine'. In še nekaj trpežnih sort hermelik: Sedum spectabile 'Star Dust', Sedum telephium 'Carl', Se- dum telephium 'Herbstfreunde', S. t. 'Matrona' in S. t. 'Marchen'. Navedene in številne druge trajnice so v naših poskusnih nasadih na prostem preživele najrazličnej- še vremenske ujme in nobena jim ni prišla do živega. Zato si upamo trditi, da so prilagojene tudi na pod- nebne spremembe in z njimi povezane vedno bolj skrajne vremenske razmere. Nove sorte so morda lepše ali po nekaterih lastnostih zanimivejše, nikakor pa jih ni smiselno uvajati brez temeljitega preizkuša- nja in vrednotenja v različnih življenjskih razmerah. Občutljive vrste in sorte so pač primerne le za zbira- telje, ki se bodo zanje tudi posebej potrudili. ZGODOVINA ČEBELARSTVA 240 let prve čebelarske knjige v slovenskem jeziku Peter Pavel Glavar je pisec prve slovenske čebe- larske knjige v slovenskem jeziku, ki je z naslovom »Pogovor o čebelnih rojih« nastala leta 1776. Zgo- dovina njenega nastajanja sega v leto 1768, ko je Glavar napisal znameniti »Odgovor«, v katerem je na podlagi svojih 24-letnih praktičnih čebelarskih izku- šnenj kritično presodil predloge za izboljšanje čebe- larstva, ki jih je dunajska dvorna pisarna posredovala tudi na Kranjsko. V njem je podrobno in strokovno opisal čebelarjenje na Kranjskem in predlagal, kako odpraviti ovire, ki zavirajo razvoj čebelarstva. Pri tem je poudaril izobraževanje čebelarjev, čebelarsko šo- lo in zakonodajo ter vprašanje slovenskega čebelar- skega čtiva. Glavarjev »Odgovor« je prevedel Stane Mihelič in ga objavil v svoji knjigi (1934). Na koncu »Odgovora« je Glavar zapisal: »Kmetom pa hočem olajšati čebelarjenje s tem, da jim bom ob nedeljah in praznikih v prostih urah ustno tolmačil čebelarski nauk, kateremu si laskam, da sem v deželi najbolj vešč. Pokazal jim bom tu- di dejansko pri svojih čebelah vsa letna čebelarska opravila in spretnosti. Da, če je slavni Kmetijski druž- bi do tega, se ponujam, da bom vso svojo znanost (ker sem se mogel na tako majhnem prostoru le prav maločesa dotakniti) spravil na papir, da jo potem po cirkularjih ali javnem tisku oznanim deželi.« Ali je Kranjska kmetijska družba na Glavarjevo ponudbo odgovorila, ni znano. Kot je zapisal Mihelič (1976), ga »… na misel, da bi napisal knjigo 'o prak- tičnem splošnem čebelarstvu', ni pripeljala Janševa leta 1771 izdana nemško pisana Abhandlung vom Schwärmen der Bienen (Ravnanje s čebelnimi roji), kakor bi človek sodil po naslovu Glavarjevega Pogo- vora, pač pa ga je verjetno spodbudila, da se je de- la lotil z večjo vnemo … Glavarjev rokopis Pogovora šteje skupaj 691 oštevilčenih odstavkov in od tega je 233 originalnih Janševih, 162 Janševih odstavkov je Glavar dopolnil, 296 odstavkov pa je originalnih od Glavarja.« Stabej (1976) je poudaril: »Primerjava Glavarjevega rokopisa z A. Janševo Abhandlung von Schwärmen der Bienen pokaže takoj, da Glavarjev Pogovor od Zhebelnih Rojou zdaleč ni kak slovenski prevod Janševe Abhandlung, ampak da je precej sa- mosvoje Glavarjevo delo, ki pa se opira na Janševo.« Umekova (2006) poroča, da je Glavar svoj, v slo- venskem jeziku napisan in dopolnjen prevod Janševe knjige o čebeljih rojih Kranjski kmetijski družbi poslal 26. julija 1779, vendar ta takrat ni izšel, ker naj bi se bil »izgubil«. Rokopis je bil leta 1951 k sreči najden, vendar je izšel šele leta 1976 v Mencejevi knjigi »Ob 200-letni- ci pisane besede o slovenskem čebelarstvu«. Rokopis opisuje Dolenc (1983/1987): Glavar P. Peter, Pogo- vor od Zhebelnih Rojou. Iz leta 1776, 148 listov, 33,0 x 20,0 cm; papir, trde platnice, slovenščina, bohoričica. Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si * Zasl. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko 106 SlovenSki čebelar 3/2016 letnik CXviii ZGODOVINA ČEBELARSTVA Rechfeld (1848) je zapisal, da je imel v rokah do- bro ohranjen rokopis, za katerega je Mihelič (1970) menil, da je bil prepis, ki je bil naslovljen kot: V 36. in 37. pogovoru Glavar razpravlja o zadrž- kih v čebelarstvu. Posebej poudarja pomanjkanje znanja o čebelarjenju in potrebo po poučevanju (šo- li), kot na primer v odstavkih: Mihelič (1976) je predstavil Glavarja in njegovo knjigo takole: »Glavar je pisal za preprostega, ka- kor pravi sam, za neukega slovenskega čebelarja, deloma obremenjenega z zaostalostjo in polnega vraževerja. Zato je menil, da ni dovolj v praktični če- belarski knjigi le nakazovati potrebna opravila in svo- je izkušnje, ampak jih tudi utemeljevati in dokazovati, zakaj so potrebne in zakaj prav take. Posledica tega je, da se ponekod le preveč ponavlja in da tudi zaha- ja v res nepotrebne nadrobnosti. Po drugi strani pa je treba poudariti, da Glavarjev Pogovor o čebelnih rojih ni le prvi slovenski poljubno strokovni tekst in čebelarski učbenik, ki po svoji izčr- pnosti, samostojnosti in pristnem slovenskem izraz- ju prekaša domala vse v 18. stoletju izšle slovenske poljudno strokovne tekste, ampak veliko več. V njem je namreč podana tudi realna podoba tedanjega če- belarstva na Kranjskem, njegove odlike in ovire, ki mu stoje nasproti, predlogi za izboljšanje, skratka, tudi vse tisto, kar je nakazal že leta 1768 v Odgovo- ru in kar je še nadrobneje osvetlil v svojem poročilu kmetijski družbi ljubljanski.« Povedanemu pritrjuje tudi Demšar (1976): »P. P. Glavar sodi v prvo slovensko prerodno generacijo, ki se je zavzemala za uveljavljanje slovenskega jezika in slovenskega slovstva. V letih 1776–1778 je preve- del in dopolnil Janševo razpravo o čebelnih rojih in je tako prvi Slovenec, ki je s slovensko pisano besedo širil gospodarski pouk. Kot prvi je čutil potrebo, da bi kranjska kmetijska družba izdajala slovenske spise, ki naj bi prišli v roke kmetov in jim pomagali do boljše strokovne izobrazbe in gospodarskega napredka.« Na spletu sta dostopna rokopis in tiskana različica. Glavarjev rokopis Pogovor od Zhebelnih rojou si je mogoče ogledati na spletnem naslovu: www.dedi. si/virtualna-knjiga/28599. Tiskano izdajo knjige Pogovor o čebelnih rojih (iz knjige: Ob 200-letnici pisane besede v sloven- Naslovnica Glavarjeve knjige. Vir: Ob 200-letnici pisane besede v slovenskem čebelarstvu, 1976, str. 79. Ob 200-letnici pisane besede v slovenskem čebelarstvu, 1976, str. 227–230. P. J. Rechfeld, objava »Peter Glavar, Mithteilungen des historischen Verein.«, 1848, str. 41. 107SlovenSki čebelar 3/2016 letnik CXviii ZGODOVINA ČEBELARSTVA skem čebelarstvu, Ljubljana 1976) si je mogoče ogledati na spletnem naslovu: www.dedi.si/virtual- na-knjiga/28706. Na koncu še predlog. Tako »Odgovor« kot »Po- govor o čebelnih rojih« še nista natisnjena v posebni izdaji. Oba sta samo dela drugih knjig – Odgovor je bil objavljen leta 1934, Pogovor o čebelnih rojih pa leta 1976. V Arhivu Republike Slovenije hranijo roko- pisne listine obeh del in te bi lahko uporabili za izda- jo faksimilov ter jim dodali oba prevoda. Dokumenta sta izjemno pomembna mejnika v kulturni zgodovini slovenskega naroda in še posebej za zgodovino slo- venskega čebelarstva. Viri: 1. Demšar, V. (1976): Peter Pavel Glavar, življenjepis. Str. 7–19. V: Mencej, M.: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana, 335 str. 2. Dolenc, M. (1983/1987): Bibliografija rokopisnih ljud- sko-medicinskih bukev in zapisov s slovenskega etnič- nega območja. Slovenski etnograf, 31, str. 31–74. 3. Glavar, P. P. (1768): Vorschlag Beantwortung zur Ver- besserung der Bienenzucht in den Kaysl. Königl. Erb-ländern (prevod: Predlog odgovora za izboljšanje čebelarstva v c. kr. dednih deželah). 26 str. (AS SI 869 Glavar, Peter Pavel, 1751–1784). 4. Glavar, P. P. (1934): Odgovor na predlog za izboljša- nje čebelarstva v c. kr. dednih deželah. Str. 11–38. Napisano 1768, prevod Stane Mihelič. V: Mihelič, S.: Anton Janša, slovenski čebelar. Čebelarsko društvo za Slovenijo. Ljubljana 1934, 163 str. 5. Mihelič, S. (1970): Čebelarstvo. Str. 395–412. V: Go- spodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgo- dovina agrarnih znanosti. I. zvezek: Agrarno gospo- darstvo. Ljubljana. 6. Mihelič, S. (1976): Peter Pavel Glavar, čebelar, če- belarski pisec, učitelj in organizator. Str. 20–65. V: Mencej, M.: Ob 200-letnici pisane besede o sloven- skem čebelarstvu. Ljubljana, 335 str. 7. Rechfeld, P. J. (1848): Peter Glavar. Eine biographi- sche Scizze. Zweites Quartal, str. 29–42, Mithteilun- gen des historischen Verein für Krain. 8. Stabej, J. (1976): Pogovor od zhebelnih rojou/kusi. Str. 66–78. V: Mencej, M.: Ob 200-letnici pisane bese- de o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana, 335 str. 9. Umek, E. (2006): Kranjska kmetijska družba 1767– 1787. 29, 1, str. 1–34, Arhivi. DOGODKI IN OBVESTILA V soboto, 2. aprila 2016, bo ČZD Maribor organi- zirala mednarodni simpozij o apiterapiji. Posvet tradi- cionalno poteka ob svetovnem dnevu apiterapije oz. rojstnem dnevu dr. Filipa Terča (30. marca). Ob koncu simpozija, ki bo potekal od 8.30 do 14. ure, bo čas tudi za razpravo o predstavljenih temah, podeljene pa bodo tudi plakete dr. Filipa Terča. Vljudno vabljeni! Program: 9.15: Valerij Nikolajevič KORŽ (Harkov, Ukra- jina) – Predstavitev knjige: »Čebele nam dajejo zdravje« (avtor knjige bo predstavil svoje izkušnje z apiterapijo in odgovarjal na vprašanja); 11.45: Prof. Mića MLADENOVIĆ (Beograd, Srbija) – Apiterapija v svetu; 12.30: Dr. Bratko FILIPIČ (Biotehniška fakul- teta Univerze v Ljubljani, Slovenija) – Najnovejša spoznanja o matičnem mlečku; propolis in matični mleček pospešujeta protimikrobno aktivnost ter med kot del komplementarne medicine. Karl Vogrinčič, predsednik Sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča Mednarodni simpozij o apiterapiji Podjetje JUB in ČZS bosta sodelovala v sku- pni akciji, poimenovani »JUBINI gredo za med«. Naša poglavitna želja je, da bi kupci z nakupom kate- rega koli izdelka iz družine JUBIN podprli slovenske čebelarje. Tako bo podjetje JUB od vsakega proda- nega izdelka iz družine JUBIN ČZS podarilo lonček barve JUBIN Decor in JUBIN Lasur, ta pa bo bar- vo namenila čebelarskim krožkom za obnovo šolskih čebelnjakov. Akcija bo potekala od 1. marca do 31. avgusta 2016 na vseh prodajnih mestih, na katerih JUB prodaja izdelke iz družine JUBIN. V tem obdobju bodo vsi člani ČZS lahko kupili izdelke iz družine JUBIN z 20-odstotnim popustom. Uveljavljati ga bo mogoče v trgo- vini podjetja JUB Design Studio in v vseh Mer- kurjevih centrih, ki prodajajo izdelke iz družine JUBIN. V tr- govini podjetja JUB bo mogoče popust uveljaviti ob predlo- žitvi članske izka- znice, v Merkurjevih centrih pa ob predložitvi članske izkaznice in spodnje kode. V letu 2016 nudimo tudi posebni popust pri nakupu JUBovih izdelkov za obnovo društvenih prostorov, objektov ČZS v višini 15%. Popust se lahko uveljavlja v trgovini podjetja JUB, ob pre- dložitvi članke izkaznice. Mag. Jelka Slatinšek Sodelovanje podjetja JUB in ČZS v projektu »JUBINI gredo za med«