PoAtnlna plačana v gotovimi. Leto LXm, št. US Ljubljana, sreda 23* maja 1934 Cena Din L- LOtENSKI izn&ja vsak dan popoldne, lzvzeznJl nedelje ln praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2... do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 Trst 4 Din S.-, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek pooebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIdTVO LJUBLJANA. KnazUm olkm it. 6 Telefon it. 8122, 212&, «124, 3126 in U2A Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cmu. telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosemaverjeva ulica l. telefon st 6&. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, oh kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. lu.351. 1 ZUNANJA POLITIKA NOVE BOLGARIJE V Parizu pričakujejo poglobitve odnosa; ev med Bolgarijo in Jugoslavijo in tesnejše sodelovanje s Francijo Pariz, 23. maja. AA. »Oeuvre« poroča, da bo bolgarsko poslaništvo v Parizu te dni izročilo francoskemu zunanjemu ministrstvu noto o zunanji politiki nove bolgarske vlade. V tukajšnjih političnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli vest, da je za zunanjega ministra v novem bolgarskem kabinetu imenovan Batolov, največji frankofi! med bolgarskimi politiki. Bolgarska nota v Parizu bi pred vsem svetom poudarila, da misli nova bolgarska vlada nadaljevati politiko miru s svojimi neposrednimi sosedi na Balkanu in poglobiti obstoječe zveze z Jugoslavijo, zlasti pa s Francijo, dalje priznati Sovjete in obnoviti razmerje z njimi, ter energično nastopiti proti zloglasnemu makedonskemu terorističnemu odboru. List pravi dalje, da bo nota na kratko pojasnila notranje politični program nove bolgarske vlade, na drugi strani pa bo po vsej verjetnost! s tihim pristankom prešla razgovore med Mušanovim, Jevtičem in Titule scom, ki so že skoraj obrodili sprejetje osnutka o definiciji napadalca. .Oeuvre« pravi, da že nekaj časa deluje v Bolgariji intenzivna nemška propaganda, ki se je začela v trenutku, ko so se uvedli razgovori med državami Male antante in Bolgarijo za sklenitev balkanskega pakta, toda kralj Boris ie s svojo novo vlado dovolj močan, da bo mogel nastopiti tudi proti Široka pooblastila vladi Sofija, 23. maja. r. Predsednik vlade g. Oeorgi'ev je po sinoćnji seji ministrskega sveta izjavil novinarjem, da ho že danes izšel dekret kralja, s katerim bo dobila vlada najširša po- oblastila in ki bo legaliziral vse dosedanje in bodoče diktatorske ukrepe. Včeraj so bile tudi v vojski izvršene velike osebne izpremembe. Poleg novega šefa generalnega štaba in poveljnika sofijske garnizije so bile izvršene izpremembe tudi skoraj na vseh ostalih vodilnih mestih. V prihodnjih dneh bodo izdani strogi ukrepi za zatiranje korupcije, ki se je razpasla pod strankarski mrežimom in bo za poneverbo javnega denarja uvedena smrtna kazen. Prav tako bodo izdani najstrožji ukrepi zoper razširjanje neresničnih vesti in predvideva osnutek tega zakonskega načrta celo smrtno kazen. Prvi ukrepi za štednjo Sofija, 23. maja. d. Nova vlada Simona Georgijeva si je poleg drugega postavila za nalogo tudi največjo štednjo v državnih izdatkih. V zvezi s tem je ministrski svet sklenil, da 9e plače ministrov znižajo za 50 odstotkov. Prav tako je bilo sklenieno da se smejo ministri, pokrajinski direktorji (bani), predsedniki občin in še nekateri višji državni funkcionarji posluževati državnih avtomobilov samo takrat, kadar to nujno zahteva služba. Razen tega Je ministrski svet sklenil, da more imeti samo predsedništvo vlade na razpolago železniški salonski vagon, dočim imajo ostali ministri na potovanju pravico samo do posebnega kupeja I. razreda. Komunistična demonstracija Sofija, 23. maja. d. Snoči se je pred cerkvijo sv. Nedelje zbrala večja skupina ljudi, povečini delavcev iz komunističnih krogov. Eden izmed njih je skušal govoriti, došli pa so takoj policisti in vojaki, ki so zbrane ljudi razgnali. Naenkrat je počilo tudi več strelov. Od krogle je bil lažje ranjen neki mladenič. Pri tej priliki so bile aretirane štiri osebe. Trgovinska pogodba z Bolgarijo podpisana Pogajanja so bila včeraj končana — Nova pogodba stopi v kratkem v veljavo Beograd, 22. maja. AA. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Bolgarijo so končana. Minister za trgovino in industrijo g. .Turaj Demetrovič ie priredi! snoči pri »Srpskem kralju« banket bolgarski trgovinski delegaciji na čast. Banketu so prisostvovali vsi člani naše in bolgarske delegacije. Danes dopoldne se le v kabinetu trgovinskega ministra vršil svečan podpis pogodbe. Za Jugoslavijo je podpisal trgovinski minister g. Juraj Demetrovič, za Bolgarijo pa beograjski poslanik sr. Kiušeivanov. Podpisu so prisostvovali člani obeh delegacij ter višji uradniki trgovinskega in zunanjega ministrstva. Nova pogodba stopi kmalu v veljavo. Obnova vojnega zavezništva med Franciio in Rusiio Sklenitev defenzivne pogodbe, kateri naj bi se pridružile tudi Mala antanta in Poljska Mednarodni zunanje-politični položaj smatra Bethlen v zvezi z izjalovlje-njem razorožitvene konference za zelo nejasen. Pariz. 23. maja. w. Zunanji minister Barthou bo najbrže v četrtek podal na sej; vlade obširno poročilo o ženevskih pogajanjih, predvsem o rusko-francoskem sporazumu. Kakor govore, je Rusija pripravljena skleniti s Francijo vojaško zvezo pod pogojem, da dobi stalno mesto v svetu Društva narodov. Bolgarija. Mala antanta in Poljska naj bi se pozvale, da se priključijo francosko-ruskemu vojaškemu dogovoru, ki baje v mnogih ozirih odgovarja francosko-ruski zvezi iz predvojne dobe. Kakor se čuje, se bosta Francija in Rusija v tem vojaškem dogovoru obvezali za skupne korake proti državi, ki bi napadla eno izmed njiju. Francoski lrsti in francoska javnost je dokaj simpa ?čno sprejela namero sklenitve takega dogovora in tudi vladni krogi ga pozdravljajo, zlasti Herriot, ki se že več let zavzema za tesno rusko-francosko sodelovanje v vseh važnih vprašanjih. V nekaterih političnih krogih Francije menijo, da bo morda imel vstop Rusije v Društvo narodov za posledico tudi zoperni vstop Nemčije v ženevsko institucijo. London. 23. maja. r. Angleški politični krogi spremljajo prizadevanje Francije, da bi pripravila Rusijo za vstop v Društvo narodov, z veliko re-zerviranostjo. Današnji »Times« piše. da Anglija te akcije ne bo niti izrecno podpirala, niti direktno ovirala. Ako je Sovjetska Rusija izpremenila svoje stališče do Društva narodov in ne vidi v vstopu v Društvo narodov samo sredstvo za izboljšanje svojega zuna-nje-političnega položaja, potem more vstop Rusije Društvo narodov znatno ukrepiii. Ce pa temu ni tako, potem bi po mnenju angleških krogov Rusija s svojim vstopom v Društvo narodov sprožila celo vrsto vprašanj, ki jih ni tako lahko reši'ti. Pri tem opozarja list predvsem na zahtevo Poljske, da se ji prizna stalen sedež v svetu Društva narodov, pa tudi na odpor Švice in še nekaterih drugih držav proti Sovjetski Rusiji. V ostalem pa sodijo v Londonu, da je vsa ta akcija zbliževanja Francije. Rusije in Društva narodov naperjena v prvi vrsti proti Nemčiji. Rimski snorazumi vise v zraku Bethlen pravi, da brez Male antante nimajo praktične vrednosti Budimpešta, 23. maja. w. V današnji številki lista »Pesti Napio« se bavi bivši ministrski predsednik grof Bethlen z rimskim paktom v zunanje-poli-tičnem pogledu, zlasti glede na stališče Male antante do rimskih dogovorov. Madžarska se mora zavedati, pravi, da ie ustvaritev preferenčnih odno-šajev na gospodarskem polju mogoča Ie pri tako tesnih političnih zvezah, kakor obstojajo med Madžarsko in Italijo in med Madžarsko in Avstrijo, ker se s tem ustvarjajo mnogo bolj močne zveze kakor z normalnimi trgovinskimi pogodbami. Iz tega sledi, da je ukinitev takih dogovorov težavnejša kakor njihova sklenitev. Zato je pridružitev drugih držav k rimskemu dogovoru odvisna v prvi vrsti od političnih razmišljanj. Po mnenju Bethle-na bi bila pritegnitev Male antante samo tedaj mogoča, če bi se med Madžarsko in Malo antanto, zlasti pa med Madžarsko in Češkoslovaško normalizirali sedanji nezadovoljivi odno-šaji. Bethlen smatra glede na stališče Češkoslovaške v revizijskem vprašanju za malo verietno, da bi se med Madžarsko in Češkoslovaško mogla pričeti uspešna politična razprava. Frauenfeld pobegnil Dunaj, 23. maja. AA. Korbiro poroča, da so bivšega predsednika krajevnega odbora avstrijske nacionalno-socialistične stranke Frauenfelda pred kratkim zaradi slabega zdravja izpustili iz koncentracijskega taborišča. Preden so ga izpustili, Je moral podpisati izjavo, v kateri se je izrecno obvezal, da brez policijskega dovoljenja ne bo zapustil tal dunajske občine. Zdaj je Frauenfeld prekršil to svečano obljubo in pobegnil. Priznanje Mandžurije po priporočilu papeža Tokio. 23. maja. g. Po vesteh japonskih listov bodo Poljska, Chil* in Argentina v kratkem uradno priznale mandžurflko državo, ki ie pod protektoratom Japonske. Te države, pravijo listi, so povečini katoliške ter so opustile svoje odklonilno stališče napram Mandžuriji, ko jo je priznal Vatikan. Nadalje obstoji tudi v Nemčiji močno razpoložen ie za to, da se prizna mandžurska država. Turčija in Japonska Ankara. 23. maja \v. Turško vojno ministrstvo nannrava letos naročiti večje Število podmornic in letal. Nadalje hoče ojačiti posadke v Odrinu in v drugih mestih ob bolgarski meji ter jih oborožiti z modernim orožjem in letali. Poles teee določa načrt vojnega ministrstva utrditev DardanM. Turaka vlada je na Japonskem že naročila 10 malih križark. Japonska bo zato smela v Turčiji ustanoviti tekstilne tovarne, katerih izdelki se bodo nato pod turško znamko izvažali po Evropi. Monarhistični pokret v Španiji Pariz, 23. maja. AA. Iz Mad-rlda poročajo, da je bivši španski kralj Alfonz XITI. poslal voditelju španskih monarhistov pismo, v katerem pravi, da bi se tudi po vzpostavitvi monarhističnega režima v Španiji ne mogel vrniti na španski prestol. Vse kaže, da je bil včerajšnji članek monarhističnega lista »ABC«, v katerem pravi pisec, da bi po vzpostavitvi monarhije v Španiji zavzel španski prestol sin Alfonza XIII. don Junan, napisan na podlagi tega pisma Madridski dobro poučeni krogi trdijo v zvezi s tem, da so razne frakcije Španskih monarhistov že stopile v stike z don Ju-anom. da bi ga pridobile za španski prestol. Ti krogi tudi pričakujejo, da bo don Juan že v kratkem izdal proglas na špan-1 ski narod. Nova japonska ofenziva proti Rusiji S fašizmom hočejo odstraniti sovjetski režim in nahuj- skati prebivalstvo k uporu Pariz. 23. maja. A A. Po vesteh iz Mandžurije je tja prispel voditelj ruskega fašističnega gibanja v USA Anastaz Bold-zjanski, ki namerava organizirati ruske nacionalistične čete in ustanoviti rusko narodno delavsko stranko med Rusi, ki žive v Mandžuriji, da strmoglavi sedanji sovje-tsfci režim v Rusiji. Boldzjanski je izjavil novinarjem. da razpolaga v te svrhe s 50 milijon1? dolarjev in upa. da se mu bo posrečilo izvesti ta načrt v vsej Rusiji s pomočjo neke velesile, ki bi imela v kratkem stopiti s Sovjeti v vojno. Ko bo ta velesila, v katero polagam svoje največje nade, je dejal Boldzjanski, napovedala vojno Sovjetski Rusiji, bodo naši agitatorji, to je agitatorji ruskega fašizma, v velikem, številu vdrli na sovjetska tla in skušali dvigniti prebivalstvo k vstaji zope napredujejo, ker ne dela vreme nikakih posebnih težkoč. Pilote s<» na obeh atra neh v dolžini okrog 500 m že zabili, na kar pričrno s polaganjem fašin in utrje vanjem obrežja. Na delu jr stalno do 3^ delavcev, ki so 7jar»osleni od jutra Ho noči. Nadzor nad delo«m vrši banaka uprB va po svojem tehničnem osobju Dela pB se na starološki in zmin&ki strani, ti ko da bodio obvarovani pred nadaljnjim trganjem zemlje vasi Reteče. Dol ln ra. S temi regulacijskimi deli bo obvaro vano tudi Gosarjevo kopališče, k! bi ga bila sicer voda prav gotovo odnesla. Sedanja dela pa bodo kopališče napravila še celo udobnejše in pristopnejše, ker bo obrežje zolo lepo urejeno in trdno Mislimo, da bo ta ukrep naših oblast vsa javnost najradostneje pozdravila, kei se je retesko kopališče že tako zeflJ uve Ijavilo, da ga pač ne moremo smatrati kot zadevo Reteč in njihove okolice. Regulacijska dela otvoritve kopališča seveda ne bodo zavirala. Kakor Izvemo, namerava dosedanji lastnik g. Gosar kopali šče še povečati, kar lb© zopet lep prispevek k razmahu tujfikc^a prometa v Retečah. H koncu naj ne pozabimo omeniti duševnega organizatorja tega dela, to je starolodkega predsednika občine g Antona Hafnerja, ki se je zavzel % v»o ljubeznijo za ureditev Sore. in se knajo prebivalci le njem« zahvaliti, da »o bili izaposlovani wne«ki, ki omogočajo regulacijo Sore. Nova struga je brez krivulj, ravna. dovolj Široka in za kopanje kot ustvarjena. Nenadna smrt in samomor Ljubljana, 23. maja. V Dolu pri Ljubljani so našli snoči na cesti nezavestnega neznanega moškega, starega približno 35 let. Prepeljali so ga v bolnico, že med prevozom je pa umrl, ne da bi se zavedel. Neznanec je bil močne postave, oblečen je bil v lepo, skoraj elegantno sivo obleko, v ustih ima dva zlata zoba v zgornji Čeljusti. Pri njem so našli tudi dobro ohranjen nahrbtnik. Po vseh znakih sodeč je neznanca, ki ni imel pri sebi nobenih listin in njegova identiteta se ni ugotovljena, zadela kap. V ljubljanski bolnici se je približno 14 dni zdravil 27-letni mizarski pomočnik Rudolf Princ s Kodeljevega, ki je bolehal za tuberkulozo. V soboto zvečer je pa bolnik v sami bolniški halji ne opaženo pobegnil iz bolnice in izginil brez sledu, pozneje so ga videli v Stepanji vasi, baje Je bil celo v Bricljevi gostilni. Kmalu so našli na obrežju Grubarjevega kanala bolniško haljo z listkom: Mene ne boste videli več! Princ je najbrž skočil v vodo, vendar njegovega trupla še niso našli, a tudi vsa poizvedovanja za njim so ostala zaman. * 2e pretekli četrtek so pripeljali iz Domžal v ljubljansko bolnico približno 23 do 25 let st*iro žensko, ki so jo našli na njivi blizu Domžal nezavestno. Neznanko Je najprej pregledal dr. Kočevar in odredil njen prevoz v bolnico, kjer se več dni ni zavedla, pome je s* ie zavedla, vendar pa ne more govori£ Kdo Je neznanka in kaj se je zgodilo z lifrt. *e ni ugotovljeno. Naj- brž jo je kdo zavratnu napadel in udaril s kolom tako močno po glavi, da se je onesvestila in izgubila spomin. Trocki se seli v Mehiko? Pariz, 23. maja. AA. Iz Mentona poročajo, da je imel sovjetski komisar za zunanje za/leve Litvinov včeraj sestanek b sovjetskim poslanikom Do v šaleškim in z njim več ur konferiral. Po tem sestanku se je Litvinov odpeljal z avtom v okolic*, Mentona, kjer se ztdaj mudi Lev Trocfr:. venidar niso mogli še ugotoviti, ali 8e je sestal z bivšim vrhovnim poveljnikom »o vjetske vojske ali ne. Po nekih verzijah \l londonskega vira bi se imel Trot*: preiko Litvinova spraviti s Stalinom in se nato vrniti v Sovjetsko Rusijo. Po nekem Havasovem poročilu iz Mežica so pa tjakaj prispel: Trookega agenti, da organizirajo odsek četrte internacijonalc in pripravijo fcra za prihod Trockega v Mehiko. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 3311.79—2223. l,v Berlin 1340.14—1350.94, Bruselj 796.63 d-c 800.57, Oorih 1108.35—1113.85, London 173.14—174.74, New York 3368.— do 3396.26, Pariz »25.15—226.27, Praga 141.90 do 142.76, Trst 289.46—291.86 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kil-ringu 9.37—9.47. INOZEMSKE BORZE Curih. Pariz 20.3150, London 15.6660. New York 306.—, Bruselj 71.8750. Milan 26.16, Madrid 42.10, Amsterdam 30S.5750. Berlin 121.10, I>unaj 57.50, Praga 12*1. VarSava 53.10, -Bukarešta 3.05. Stran 2. >SLOVENSKI NARODc, dne 23. maja 1934 Ste v 115 Na naših cestah in ob njih Prirast novih cest v Ljubljani nI v pravem dolžino tlakovanih cest crfn s Ljubljana. 23 maja V Ljubljani neprestano tlakujemo ceste že več let. Vendar jih bomo tlakovali še do nedoslednega časa' In ne more nihče reči, da jih bom0 kdaj dotlakovali. "Vsako leto dobimo Po več kilometrov novih cest; prirast novih cest ni v razmerju z dolžino tlakovanih cest na leto. Samo ob sebi se razume da ne tlakujemo novih cest, nego stare, ki jih je še dovolj netlakovanlh v neposredni bližini središča. Tujec si ne more ustvariti jasne sodibe o mestu, Če ne ve kakšne so mestne ceste, kajti ceste so prav tako spričevalo o mestu kot hiše, v nekem pogledu pa cesta izpriča še prej civilizacijo mesta kot hiša. Toda ne nameravamo se hvaliti, češ, tudi s cestami prednjačimo, naše ceste so tlakovane ter ne poznamo blata in ne prahu. Tako velemestni vseeno nismo; da pa tako marljivo tlakujemo cesto, jo drugo poglavje, precej zanimivo. Zdaj je vprav težko našteti vse ceste, ki so raz-kopane fn ki jih bodo tlakovali prej ali slej. Kdor pride zdaj v Ljubljano, bo presenečen nad našo delavnostjo. Kamorkoli kreneš, naletiš na delavce na cestah in ob njih. Xa Poljanski cesti tlakujejo hod-nike in cestišče že približno mesec dni. Precej časa se tudi vbadajo na Erjavčf-vi cesti ob gledališču in v Igriški ulici. To je manjšo delo. vendar dovolj veliso, da se jeze vozniki. Kamorkoli se pelješ, povsod zaideš v slepo ulico ter moraš kapitulirati pred morami materijala in pred gromozanskimi jarki, ki s<> podobni celo divje romantičnim prepadom. Prava vojna je na BIeiweisovi cesti, kjer so nam tlakovalci še posebno pokazali, kaj znajo. Kamen ni ostal na kamnu, cev ne pri cevi. tudi kabli so jim bili napoti in plinovod je razdejan. Na križiščih se dame bore z vrtoglavico, ko gledajo čez prave prepade ter si žole na drugo stran. Tu se nI ustavil le vee vozni promet v ožjem pomena besede, saj so se mamice morale odreči celo otroškim vozičkom. HodmiKi so sasuti a g t-mozom, stranske ulice so natrpane z gradivom, ropotijo, orodjem In barakami. Marsikdo se kesa, tador zaide sem v labirint jarkov In slepih ulic, vendar bi Ljubljančani ne bili Ljubljančani, če bi si dobro ne ogledal! tega poosebljenega napredka našega mesta. Za kupi gramoza op rezu jejo ter godrnjajo. Kot vedno, si predočajo vse mogoče in nemogoče, kaj bo nastalo sredi jarkov. No. adaj si že lažje mislimo, kaj bo. ker je že v akciji parni valjar. CeetiAče so prekopali zelo globoKO, da lahko polože temelj. Dobra cesta mora imeti pod tlakom trden, kamnit temelj. Naše stare ceste ga nimajo in tudi Bleiwe;sova cesta je bila doslej le nasuta z gramozom. Pre-sle Ike med kamenjem izpolnijo s zemljo, nakar u trde temelj z valjarjem. Na temelju bodo zbetoniraH močan betonski tlak, ki ga morajo slednjič še asfaltirati. Zdaj je položen temelj ob banski palači. Ob Nunski ulici so še zaposleni delavci pri kanalizacijskih delih, sicer je pa zaposlenih razen tlakovalcev, še več drugih delavcev mestnega cestnega nadzorstva, mestne plinarne itd. Tlaka še niso začeli betonirati, pač pa že postavljajo robnike za p loč ni Ke. Letos bomo lahko še godrnjali vse leto nad razftopanimj cestami. Tlakovati morajo še ceste, kjer so razkopali tlak, ko so gradili tramvajsko progo, torej razen Poljanske ceste še Krekov trg, Prod škofijo, Stritarjevo in Prešernovo ulico itd. Nihče ne more reči, da Ljubljana spi, saj lahko govorimo leto za letom o samem napredku, o razkopavanju in tlakovanju cest. o regulaciji Ljubljanice, kanalizacijah in kar je ee teh velikih stvari. Iz življenja Slovencev v Ameriki Tri žrtve avtomobilskih nesreč — Musji pik povzročil smrt — Novi grobovi V četrtek 26. aprila se je iz Mihvau-keeja odpeljal v \Yaukeslie 21ietni Jože Fucelj. Okrog 2. zjutraj se je vračal domov. Na križišču dveh cest, ki vodita proti Milwaukeeju, je pa srečal avto, čigar luč ga je tako zmotila, da je v hipu izgubil oblast nad volanom. Avtomobil, ki je drvel s hitrostjo 100 km na uro, se je z vso silo zaletel v brzojavni drog in ga prelomil. Avtomobil se je popolnoma razbil, izipod razvalin so pa potegnili težiko poškodovanega Puclja. Revež si je zlomil obe nogi nad kolenom, desno roko in dobil tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da je res čudež, če je ostal živ. Štiri djii se sploh ni zavedel, peti dao je pa sani(j povedal, kako se je nesreča zso.;ila in £e zopet onesvestil. Zdravniki nimajo upanja, da bi okreval. Preiskava je pokarala, da je nesreče v največji meri kriv Pucelj sam, ker je prehitro vozil. žrtev avtomobilske nesreče je postal Alojzij Kuran t iz Terre Haute v Indiani. Ko se jc ponuči z avtomobilom vračal domov, je na železniškem križišču zavozil v njegov avto vlak in Kuranta je ubilo. Pokojni je bil doma iz Strojnika na štajerskem, v Ameriki je bival 29 let. Za njim žaluje žena« v starem kraju pa oče. — V kraju Garv, država Indiana, je bila pri avtomobilski nesreči ubita žena Toma Padrowitzs iz Tioge. država Wi-scensun. Pokojna je bila rojena Slovenka in je prišla v CIary na obisk k sorodnikom. — V Detroitu je neznan avtomobilist podrl in precej poškodoval Jakoba Banica, ki so ga morali prepeljati v bolnico. V Buenos Airesu je strupena muha pičila Leopolda Kralja Iz št. Petra prd Gorici. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa čez štiri dni podlegel zastrupljenju, ki so se mu pridružile komplikacije. Po enomesečni bolezni je v Bra&do-oku, država Peaisilvanva, umrl 531etNature morte«, Jurij Rjepin, ki je poslal poleg svojih slik tudi 7 slik svojega znamenitega očeta, svetovno znanega umetnika, profesorja ruske akademije umetnosti Ilje Efimoviča Rjepina, dalje nadarjeni umetniki I. Bo-djanski, A. Pletnev, O. Golovina, P. Vet-čenko in mnogo drugih. Razstava ruske umetnosti na našem velesejmu nam jasno pokaže, da po širnem svetu razkropljeni ruski emigranti mnogo in plodonosno delajo. Poleg slik in izdelkov, ki smo jih že omenili, bomo videli na razstavi tudi razne dekorativne predmete, gobeline, lesoreze, fotografije, preproge itd. Obeta se nam torej zanimiva razstava, ki bo gotovo privabila mnogo obiskovalcev. ParSumirana Ljubljana Ljubljana, 23. maja. Sezona kongresov, slavnosti in festivalov se je pričela z največjim razmahom, da smo neprestano v slavnostnem razpoloženju z razobešeiiimi zastavami in razsvetljenim gradom in nunsko cerkvijo. Romarske množice valove po ulicah proti Rakovniku, da je tramvaj proti dolenjski strani čez noč postal najlukrativnejše podjetje mestne občine, pred vrati nebotičnika se pa zgrinjajo množice, ki jih dvigalo zabava kakor vrtiljak. TPS namerava proglasiti permanentno slavnostno stanje in na občini sklepajo že o zakonu, ki bo vsemu prebivalstvu dikitiral obligatno članstvo pri tujskem prometu. Ljubljano čistimo in poliramo na vseh koncih in krajih, da se sveti podnevi in ponoči, razen tega smo jo pa o binkc-štih jeli že tudi parfumirati kar v centru iz dehtečih dišavnih zalog pod tromo-stjem. Po poročilih listov so vonjave legle že na Aleksandrovo cesto in v kratkem nas ovijejo dišave v omotico, kri nam pričara vse rajske sanje hašiša, opija, morfija in kokaina. Dišave iapod tromostovja so vsak dan-intenzivnejše, da je zrak v večerih urah slikovito prepojen z zelenimi plini, ki stanovalce centra zazibljejo ▼ najslajši spanec. Ta zeleni večerni sij bodo pa kmalu tudi napolnili roji oživljajočih muš-ic in komarjev, da Ljubljana postane za tujce pravi paradiž zdravja in užitkov, ki se morejo primerjati edino še z užitki v velemestnih kloakah. A tudi v tem Ljubljana visoko nadkriljuje ves svet, saj vsebine velemestnih kloak ne obseva božje solnce in ne redi njih najbogatejših zbirk najrazličnejših bacilov in bakterij ter golazni in mrčesa. Da te atrakcije našega slovenskega Salzburga še pomnožimo, smo izročili regulacijska dela v našem mestu tuda izkušenemu podjetju, saj vendar nimamo med našimi davkoplačevalci za regulacijo potrebnih podjetnikov, človeku se kar v glavi vrti, ko pogleda na besno vrvenje in valovanje ter brzino delavskih množic v strugi Ljubljanice z lopatami, krarmpif in karijolami. Naglica ni nikjer dobra. SAMO SE DANES HANSI NIESE V ZABAVNI OPERETI VESEIL11 SVATJE ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 7'i in 9^ uri Zapostavljena Dolenjska Ljubljana. 23. maja. Prejeli emo: Vajeni smo že pritožb, da |a Dolemeka v mareičem zapostavi j en a, posebno glede železniškega prometa. Dobro se še spominjamo, koliko moledovanja in prizadevanja ie bilo treba, da je začel voziti izletniki vlak tudi na Dolenjsko, a ko je ž- vozil, je vozil samo, kadar je kazalo, da bo dovoli potnikov, drugače je bil pa v zadnjem hipu odpovedan in je- ta dobrota ljudi samo begala. Lani ee je opetovano pripetilo, da izletniški vlak na Dolenjsko ni vozil in da smo Sele naknadno zvedeli, zakaj je bil zadnji hip odpovedan. In nič ni pomagalo prositi in dokazovati, da to ne gre, da vlak mora voziti, Če je v voznem redu, ker drugače ni mogoče zahtevati od ljudi, da ©e bodo vozili po železnici, ko se pa nikoli ne morejo zane#ti. ali bo vlak res vozil ali ne. Druga taka posebnost v železniškem prometu na DofcMijakem je bila zvera s Kočevjem, kamor je vozil lani vlak direktno iz Lpbljane. pe ?e imel na Grosupljem tako nerodno zvezo, da si moral pote vati od zjutraj d<"> večera, če si hotel priti iz Novega mesta v Kočevje. Letos je k sreči ta občutni nedostatek odpadel, zato je pa nas presenetila železniška uprava z novim, mnogo občutnejšim. Uvedla ie ramreč ob nedeljah \n praznikih .zletniski vlak na Dolenjsko, zato je pa ukinila redni jutranji vlak, kar je povzročilo med potuioČim občinstvom razumljivo in tudi upravičeno nezadovoljstvo. Izletniški vlak odhaja iz Ljubljane ob 5.44. potem pa nimaš nobnega vlaka vič do 14.10 tako da moraš priti v Ljubljano prejšnji dan, če ee hooež odpeljati z Gorenjskega, Notranjskega ali Štajerskoga na Dolenjsko. Na bin-koštno nedeljo in binkoštni ponedeljek zjutraj ie bilo na glavnem kolodvoru polno potnikov, ki #o se hoteli odpeljati na Dolenjsko, pa so na kolodvoru »veleli, da redni vlak ob nedeljah in praznikih ne vn- V v. z nem redu »e namreč ljudje ne oz na zvezdico s pripombo, da vozi Ob nedeljah in praznikih znitrai na Dolenjsko samo izletniški vlak. To stanje je nevzdržno in železniška uprava bo morala samo uvideti, da je tu njjno potrebna remedura. Ce lahko vozi toliko rednih vlakov iz Ljubljane v Kamnik in iz Kranja v Tržič ne glede na lo, ali so zasedeni ali ne, bi pač lahko privoščili poleg rednih tudi izletniški vlak uaii zapostavljeni Dolenjski. C« pa to res ni mogoče, naj bi vozil ob nedeljah in praznikih izletniški vlak namestu rednega ob 7.33, saj za izlete v poštev prihajajoči kraji na Dolenjskem niso tako daleč, da bi moral človek vstati že ob pol petih zjutraj, da jih doseže. Radio kotiček Ljubljana, 23. maja. Jutri ob 18. bo nadaljeval priv. docent g. dr. Božo Škerlj svoja zanimiva predavanja iz prirodoslovja človeka. Govoril bo o konstitucijskih tipih. Človek sta moški in ženska. Predstavnika »človeka« ne poznamo, kakor ne poznamo pri nobenem sesalcu le enega predstavnika vrste, ampak vedno samca in samico. Vsak je prikrojen svojim nalogam kot nadaljevalec vrste, kar zlasti dobro vidimo pri ženski, pri kateri je medenica posebno široka, ker mora nositi plod in ga roditi skozi medenični obroč. Razlike pa so tudi v sestavinah telesa. Zanimivo je, da ima ženska razmeroma v svoji celotni teži nekoliko težje možgane. Drugi spolni znaki se razvijajo v puberteti, ki traja pri nas za deklico od 10. do 14., za dečke od 10. do 16. leta. Pri obeh spolih moremo razlikovati med tako zvanim ozkotelesnim in široko-telesnim konstitucijskim tipom. Saj že imena poudarjata, v čem tiči razlika. Imenovana tipa se razlikujeta tudi po dušev-nosti, po delu ter po telesnih in duševnih boleznih. Razen teh dveh glavnih tipov razlikujejo nekateri znanstveniki še druge, zlasti tako zvani možganski in mišični. Tudi tukaj in pri naslednjih ženskih tipih označuje naziv dovolj njihove značilnosti. Ti ženski tipi. ki jih razlikujemo po podkožni tolšči, so: splošni ali Rubensov, obrtečni, spodnji, zgornji, okončinski in trupni. Naše gledališče DRA3IA: Začetek ob 20. uri. Sreda, 23. maja: Mojster Anton Hit. Red B. Četrtek, 24. maja: Družba. Premijera. Red Četrtek. Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota. 26. maja: Beograd nekdaj in sedaj. Red C. Znamenito Galsworthyevo delo »Družba* se vprizori prvič na slovenskem odru v četrtek dne 24. t. m. Drama ima tri dejanja odnosno sedem slik. Posamezne slike imajo naslednje naslove: 1. slika: Spalnica Charlesa \Vinsorja v Meldon Courtu pri Nevvmarketu. neke noči v začetku oktobra. 2. slika: De Levisova spalnica v Meldon Courtu. nekaj minut pozneje. 3. slika: Igralnica nekega londonskega kluba med 4. in 5. uro popoldne, tri tedne pozneje .4. slika: Soba v Dancvjevem pritličnem stanovanju, naslednje jutro. 5. slika: Soba starega gospoda Jakoba Tvvisde-na v pisarni TVisdena & Graviterja, London, Lincoln s Inn Fields. ob 4. popoldne, tri mesece pozneje. 6. slika: Ista soba drugo jutro ob pol 11. 7. slika: Soba v Dancvjevem pritličnem stanovanju, eno uro pozneje. Premijera je za stalni abonma četrtek. Nastopijo najodličnejši člani naše drame. Režija je Kreftova. OPERA: Začetek ob 20. uri. Sreda, 23. maja: Libuša. Red Sreda. Četrtek, 24 maju ob 15.: Viljem Teli. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din. Petek, 25. maja: Proslava akademskega društva »Danica«. Izven. Sobota. 26. maja: Kata Kabanova. Premijera. Red A. Katja Kabanova. Poslednja operna noviteta v letošnji sezoni bo Janačkova opera Katja Kabanova. Siže opere je vzet iz ruskega življenja. Godi so ob Volgi ter nam predstavlja vihar v rodbini. Kakor dejanje tako je tudi glasba izredno dramatična. Kata Kabanova je eno najboljših opernih del sedanje češke glasbene literature. Premijera bo v soboto dne 26. t. m. za red A. SPORT Velik uspeh jeseniškega „Bratstva1 Ob binkoštnih praznikih se je vršila na igrišču SK Bratstva cela vrsta nogometnih prireditev, pri katerih so sodelovali SK iz Celovca, Zagorja ob Savi in Radovljice. S temi prireditvami je SK Bratstvo zelo lepo izvedlo široki športni program, ki je privabil lepo število gledalcev. Vse prireditve so potekle v najlepšem redu, da so še bolj utrdile alovea Bratstva. S priznanjem strokovnjaka, da je SK Bratstvo eden najboljših in najbolj delovnih podeželskih športnih khibov v dravski banovini je povedano mnogo. Za oba dneva je Imel klub v gostih SK Zagorje, ki je eden najmočnejših klu bov Zasavja ter odlično enajatorico SK Weiss-Grun iz Celovca. Moštvi obeh klubov sta pokazali izredno lep nogomet, vendar je moštvo Bratstva v izborni formi porazilo oba odlična nasprotnika. V nedeljo je druga garnitura Bratstva zmagala rezervo SK Radovljica z rezultatom 7:0 ter L moštvo Bratstva proti SK Weiss-Grun iz Celovca v razmerju 3:1. V razpisanem turnirju, v katerem so nastopili Zagorjani, Celovčani in obe garnituri Bratstva, je zmagala odlična enaj-storica Bratstva kot zmagovalec v finalni tekmi. Posamezni rezultat! s turnirja so naslednji: I. garnitura Bratstva rez. Bratstva 2:1, 9K Bratstvo : SK Zagorje 1:0, WeiBS-Grun. Celovec : SK Zagorje 0:0, Bratatvo I. moštvo : Bratstvo rez. 2:0, Weiss-Grun : Bratstvo t moštvo 2:1, Bratatvo rez. : Zagorje 0:0, Bratatvo I. inoetvo : VVeiss-Griin 3:0. Kljub teciu, da sta oba krasna solnona dneva izvabila pol Jesenic na planine, v široko okolico in v Ljubljano, je bilo oba dneva mnogo gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili živahni borbi Ln bili veseli velikega na P redka domačih nogometašev. KOLEDAR. Danes: Sre-la, 23. maa katoličani: Zelj-ko. Milorad, Deziderij, pravoslavni 10. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Veseli svatje Kino Dvor: pat in Patachon imenika. Kino Mska: Scampolo (Doll.v Haa*0. DEŽIRNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt, Go^po^vel^ka oteta 10 in Sužnik, Marijin trt: 5 Se samo rebrcu in klobase, tudi dobre zglede nam dajejo prasci. Kar poglejte jih kako navdušeno se valjajo po (tutnem bal t u. čim več ga je in čim bolj smrdi, tem večji užitek imajo. In čim več blata se jih drzi, tem večji ugled uživaio v svinjskem rodu. Nam ljudem bi celo ne teknile pečenice ali krvavice, če bi ne ve deh, da se prasci tako radi valjajo po blatu. ' To pa ni edina vrlina te prekoiistnc domače živali. Do popolne veljave pridej*. lepe lastnosti ščetinarjev šele pri kontu Tam enakopravnosti niti v rilcih ni več a socijalna pravičnost je odpadla celo že od repkov, če se jih je sploh kdaj držala. Konto je prekratko, da bi žrli vsi prasci iz njega, in preozko, da bi mogli vsi zlesti vanj. Naravna posledica je prerivanje in odrivanje. Čim požrešnejši in brzzobzir-nejši je prasec, tem prej se prerine do korita. Je pa razlika med prasci in pujski Prvi so kolikor toliko strpni in zmerni, ker so kotita že vajeni, drugi t* p* pomagajo naprej z nogami in rilci — s temi Še posebno — ker šele prihajajo h koritu. In požrešnost prascev človeku še ne gre lako na živce, ker ve, da bodo itak kmalu predelani v klobase in godljo, dočim je pujskom še daleč do predelave v užitno hrano in bodo mnogi med ijifr.i ostali celo za pleme. V bistvu pa gre pri obojih za prerivanje h koritu in odrivanje od njega. A to je tipična svinjska lastnost. Zanimiva predavanja za gospodinje Ljubljana, 23. maja. Naše gospodinje hodijo že nekaj dni vsak večer v kino Ideal, kjer prireja tvrd-ka »Scnicht« predavanja o pranju, o ravnanju z Radionom in Vimom. Zastopani so prav vsi sloji, že preizkušene pa tudi bodoče gospodinje z veliko vnemo slede preda vateljevim. izvajanjem. Vsaka obiskovalka je že pri vhodu prejela od tvrdke Schicat malo darilce — zavitek Radiona in Vima. Komaj se je predavatelj pojavil na odru in začel govoriti o pranju, je začelo po sedežih šumeti — naše mlade tn stare gospodinje so hotele zadostiti svoji radovednosti in se prepričati, kaj da vsebuje zavitek. Človek je dobil nehote vtis, da hoče spremljevalec na klavirju preglasiti pevca solista. Je že tako z ženskami, pa brez zamere! Po uvodnih bosedah, kako jo ravnati ?. Radionom, 30 med kuhanjem perila pričeli vrteti film, ki nas je povedel v daljno Indijo, na otoke Tihega oceana. Kar je za srednjo Evropo krompir, za deželo vzhajajočega solnca riž, za sinove afriških pustinj dateJj, je za tamošnje prebivalstvo kokosova palma s svojim ogromnim sadežem. Kokosov oreh je neprecenljiv. Ljudje delajo iz njegovih vlaken prejo, sok jim Je izvrstna osvežujoča pijača, iz lupine izdelujejo krasne majolike in vaze in pletejo košare, jedro pa posuše in pridobiva; nam vsem znano kopro. Kopro prevažajo v velike tovarne, kjer jo zmeljejo in spremene v — milo. Vse to nam nudi kokosov oreh. Potem je zastopnik tvrdke pokazal, kako je treba ravnati z Radionom, da dobimo snežnobelo perilo, na katerem je bilo še malo prej polno madežev črnila, čreS-njevega soka in druge nesnage. Ni še minilo 20 minut in že je bilo perilo oprano, in to brez posebnega truda. Nazorno je bilo tudi prikazano čiščenje svilenih predmetov. Predavatelj je v svoja izvajanja vpletel razne šaljive pripombe, da je dvorana, od časa do časa odmevala prešernega smeha. Za desert so bili na sporedu še trije komični filmi, ki so na prav nazoren način pokazali, da je Radion v resnici najboljše sredstvo za pranje perila. Predavanje je v resnici zelo poučno in naj nobena gospodinja ne zamudi prilike, da se ga udeleži. Glede na veliko zanimanje je tvrdka podaljšala predavanja do 26. t. m. Z Jesenic — Življenje ob praznikih. Sfpričo krasnih solnonih dni je bilo življenje ob. bin-koštih izredno razgibano, že v soboto popoldne so šle množice turistov in izletnikov v razne kraje, največ pa jih je šlo seveda na planine. Nedeljski jutranji vlaki od odpeljali mnogo izletnikov proti Ljubljani, Bohinju in Kranjski gori, na Jesenice pa je pripeljal jutranji izletniški vlak mnogo izletnikov, ki so šli večinoma na Golico in Rošco. Na Golici je bilo oba praznika 2500 izletnikov. Dolge procesije ljudi so se v jutranjih urah pomikale po planinski cesti v smeri na Golico in Rošco. Na vseh koncih in krajih so Igrale harmonike, vijoline ln kitare, najbolj veselo pa je bilo seveda na Ro-šci, kjer so Skalaši otvorili novo kočo. V nedeljo in ponedeljek zvečer Je bilo življenje po jeseniških glavnih cestah ka kor v večjem mestu. Razumljivo. — Kje bi se mogla dobiti zvečer? — Kadar imam denar, večerjam do ma, če pa nimam denarja, večerjam pr svojih prijateljih. /SLOVENSKI NAROD«, dne 23. maja 1934 Stran 3. Jutri velika premiera prekrasnega filma HOTEL NA OCEANU ELITNI KINO MATICA DNEVNE VESTI — 0*cbne izpremembe pri Pokojninskem zavodu. Na sobotni seji je nače-Utvo Pokojninskega zavoda imenovalo za direktorja PZ dosedanjega poddirektorja g. Janka Vranfica. za poddirektorja dosedanjega zavarovalno tehničnega referenta g. Jerka fantiča, za pomočnika direktorja pa dosedanjega tajnika g. dr. Janka KoMla. Nov: direktor fi znan strokovnjak v pravnih in davčnih zadevah, pokebno pa za zakon o pokojninskem zavarovanju. Vsa dosedanja (zboljšanja teua zakona so plod njegovega dela. Novi poddirektor je iz Dalmacije, pri PZ pa služi že od prvih let po prevratu. V vseh treh ima Pokojninski zavod prvovrstne, zanesljive moči. K imenovanju jim česiita-mo! — Kongres poštno-briojavno-telehm-kih uslužbencev. Udruženje poštno-brzojnmo-telefonskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije bo imelo 10., 11. in 12, junija v Zagrebu čvoj letošnji kongres, ki se bo na n jetrn razpravljalo tudi o zgraditvi okrevališča za člane v Kaštel Lukšifu, Vrniarki Banji in v Sloveniji. V to evrho j'* določen zn^ek v proračunu udruženja 1.000.000 Din. Razpravljalo se bo tudi o sklicanju prvega kongresa postno-brzojavno-tplefonskih uslužbencev Male antante in o '.istanovitvi kreditne zadruge za član > udruženja. — Izvoz jajc iz naše države je silno padel, da tudi s te strani nas kmet nima več dohodkov. Prejšnja lela smo dobivp.li iz inozemstva tako težke vsote za jajca, ki sme jih izvažali v Italijo, Češkoslovaško. Avstrijo. Nemčijo. Švico in celo v London, dn so bila jaica med glavnimi eksportnimi predmeti. Medtem ©o druge držav* izboljšale koko^jerojo in pomnožile produkcijo jajc ter se zabarikadiialp z visoko uvozno carino. Danes nam je onemogočen izvoz v Italijo in Avstrijo, v Češkoslovaško gre bore malo, Švica je založena do vrha, a London ne reflektira več na nase blago. Nemčija bi nam sicer dovolila sotov kontingent, toda postavila ie taksen uvozni standard, da ga mi pri naši slabi kvaliteti ne moremo praktično izrabljati, zato nam ie krvavo noire-bp jugoslovenske jajčji standard, ki ga ~<;o že vse naprednejše države in celo Bolgarija, da nam že prav občutno konkurira na svetovnih tržiščih. O tem važnem vprašanju piše v najnovejši Številki »Bejca malih živali« Josip Oosnk. da T-im prej zabranimo le večjo gospodarsko katastrofo s preventivnimi 'ikrepi. Tudi drugi Članki tega odlično urejevanega mesečnika* so prav poučni in zanimivi. Dr. Kocjan Leon razpravlja o avitaminozah in drugih boleznih perutnine, urednik Inkret opisuje praktično hiširo za kokljo in piščeta in ograjo pred hlevom za kunce, a Vilko Kuntar .mgor-s>k?gn kunca in nje-ga oceno ter odpošiljanje in vnovčevanje njegove volne. Krištof Franc priporoča pašo za ovce in koze. Joža Kel-neriČ podrobno razpravlja o vcgoji mladih kanarčkov in Z. F. £kof nadaljuje svoj opis pipigic. Prav zanimiv je tudi spis znanega akvafiafa Oskarja Savi nek ena o medseboj-nih odnosajifa živalic in rastlin v vodi, prav tako interesanten ie na tidi drobiž v prav Pcstrih rubrikah, da ie >Kejec malih živa-li< vsakemu koristen, razen tega pa dobe naročniki tudi prav lepe nagrade, ki je m?enega list««. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 41 z dne 23. t. m. objavlja uredbo o prekinitvi zastavljanja kmetskih menic, objavo o taksni oprostitvi neposredne prodaje kmetskih proizvodov, izpremembo naredbe o podaljšavi roka g-lede potrdil o vnosu tujih plačilnih sredstev, uredbo o znižanju prejemkov banovinskih uslužbencev, uredbo o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev. zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih ali ustanovah, od-ložbo glede izvoza rudninske vode Slatine-Radencev, proračun občine Bled za leto 1934 35. uredbo o izpremembi zdraviliškega reda, pravilnik o občinski trošarini na električni tok. pravilnik o kanalščini in pravilnik o občinski davščini od prenosa nepremičnin, razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1934. določbe obče seje državnega sveta o štetju časa ob napredovanju, o draginjskih dokladah ter o pojmu zalotitelja ali ovaditelja po carinskem zakonu in razne objave iz >Službe-nih Novin«. — Čudna *o pota nafte poŠte, iz Trebnjega nam prihajajo neprestano pritožbe o nerednem dostavljanju »Slovenskega Naroda«. Navadno ga odpeljejo kar naprej tja doli nekam v Belo Krajino, drugi dan ga pa pripeljejo nazaj Zgodi se pa. tudi. da ga naročniki sploh ne dobe. Ponižno prosilko poštno upravo, naj napravi red. — Za prijatelje prirode prinaša tudi najnovejša Številka >Prote isac mnogo zanimivega, zlasti precenetlj;ve stvari nam pa odkriva stavni francoski nrirodopit*ec J. H. Fabre pri ž^nlto-vantekih običajih zlatesa krešiča. dr. D. Sahnazorov opisuje postanek in ekonomski nomen nafte. univ. prof. dr. Alffa Košir pa objavlja svoje znamenito predavanje o lajnah krvi. >Kniiževne* novost! t priporočajo lepo zagrebško revijo »\'a< vrtBrez eloSttec. zanimivo je pa tudi poročilo o nekem d^lu higijenskih ustanov v naši H*novini. a prav pestre so tudi »Drobti- — Važno za početnike letošnjega ljubljanskega relesejma. Posetniki veleeejma imajo 50 0 o popusta na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala že-lezniŠka uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh Železnikih postaj po Din 5.— za komad. Vsak posetnik kupi na odhod ni postaji tako žd?zniško izkaznico za Din i— in celo vozno karto do Ljubljan". številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. — Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško iskaznico obisk veleeejma, Na po- vratk u žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, na kar velja vozna karta za brezplačen povratek po :sti nli krajši poti. Zeleziiiška izkaznica brez potrdila o obisk j velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopoto-vanje v Ljubljano od 28. maja do 10. junija zaključno, za povratek na od 30. maja do 12. junija zaključno. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanja, da se proglase za mrtve Andrej Potočnik iz Lijš. Franc Jereb in Jož ^f Jereb iz Podlipe. Anton Krmelj iz Zminca-Dol. Janez Tišov iz Polia in Janez Zaje iz Pijavo gorico. SAMO ŠE DANES PAT in PATACHON kot MESEČNIKA ZVOČNI KINO DVOR, Tel. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Bombe smeha in grohota! — V nekrologu Francetu Demšarju je bilo včeraj v naglici izpuščeno ime njegovega naslednika na Strojevče-vi domačili na Zalem logu g. Ivana \Yebra, kar drage volje popravljamo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo vreme. Včerai ie znašala najvišja temperatura v Split i 28. v Skoplju 27. v Zagrebu in Beogradu 26. v Lj.ibliani 25 6, v Mariboru 24. v Sarajevu 23 Davi je kazal barometer v Ljubljani 7(i7.3. temperatura ie znašala 12.6. — Isoden padec kolesarja. Vinko Pe-terca. 271etni posestnikov sin iz Ihana, se ie na binkoŠtni ponedeljek peljal domov, padel je oa s kolesa na glavo in si prebil lobanjo. Na pomoč so bili poklicani ljubljanski reševalci, ki so fanta prepeljali v bolnico. Peterca se dolgo ni zavedel in je njegovo stanje še vedno precej resno. — Žrtev nepremišljenosti. Posestnikov sin Alojzij Skrajner iz Zagrađen je naše! v starem kamnolomu nekaj smodnika, ki ga je v ponedeljek nasul v staro pločevinasto škatlo, jo trdo zaprl in zakuril pod njo. Nastala je huda eksplozija, pri kateri je radovednemu fantu, ki ie stal prav blizu, raz-mesarilo vso levo roko. Prepeliali so ga v ljubljansko bolnico. — Krvav obračun. 29ietni delavec Josi o Sušnik iz Stranj in 201otni delavec Anton Sušnik iz Bistrice, oba zaposlena pri Meščanski korporaciji v Kamnik i. sta se že deli časa postrani gledala. Na binkoatni ponedeljek sta z drugimi fanti popivala v neki gostilni. Vino menda ljudem še vedno ni predrago, kaiti fantje so ga popili znatno čez mero. V pijanosti so se jim razvo/ljali jeziki, alkohol je razvnel duhove in posledica prepira ie b:l pretek. Fantje so se razlolili v dva tabora. ki sta navdušeno ploskala, ko sta si skočila oba Sušnika v lase. Najprej sta se pretepala, da se je ka* kadilo, nato s^ je pa zabliskal nož. Obinla-vala sta %p tako dol^o. da sta oba t^žko ranjena obležala v krvi. Prepeljali so ju v ljubljansko bolnico. — Gnusen zločin. Iz Kostajnice poročajo o gnusnem zločinu, ki je bil storjen na hinkoštno ned-ljo v bližnjem gozdu, kier je 21 letni kmečki fant Despot Basrak oskrunil 131etno hčerko Nikole Lukaea Ljubico iz vasi Strigova. potem jo je pa s kamnom lbil in vrgel nično truplo v iarek. Zlačinec se je v ponedeljek sam prijavil orožnikom. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani priredi za svoje gg. Ban« v četrtek dne 24 maia 1934 ob S. uri zvečer v spodnji dvorani hotela »Metropol« (Miklič) predavanje s skioptičnimi slikami. Predmet predavanja je: »tšlet v Ameriko« ter o ^Ciknški svetovni razstavil, ki je za gospodarske kroge pose-bno zanimivo. Iz prijaznosti bo predaval znani strokovnjak prof. dr. Pavel Breznik. Uprava vabi gg. trgovce, da se tega predavanja polnoštevilno udeleže. — Vetoo prost. —lj »Kraljica srca« je naslov ljubki in veseli opereti, ki jo bo ZKD predvajala te dni. Ta opereta se odlikuje po prekrasnem petju in finih dovtipih. Znana operna pevka Gita Alpar poje v tem filmu v glavni vlogi. Glasbo je skomponiral Otto Stran-sky. Ta opereta obeta biti za obiskovalce ZKD predstav malo iznenađenje, kajti tako godbo in petje le redko slišimo. O tem filmu gre glas. da je pevsko na višku. —lj Samo fte danes vesela in zabavna opereta >Veseli svatje«-. Jutri bo premiera najnovejšega Paramountovega filma >Ho-tel na Oceanu«. Ta film je največje tovrstno delo. Pokaže nam življenje na velikem prekooceanskem pamiku med vožnjo v Ameriko. Dejanje filma je prepreženo z napetimi dogodki, ljubezni, strasti, flirta in ljubosumja: pokaže nam usodo tistih, ki jih potovanje loči, in onih, ki jih združi. —lj >Vražji Rudi<. izborno burko-satiro. ponavljajo poelednjič v sezoni v Šentjakobskem gle-dališdj v četrtek dne 24. t. m. ob 20.13. Igra je zelo zabavna in ie dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah popoln uspeh. Naslovno vlogo igra g. Karus, v ostalih vlogah pa nastopa skoro vee osobje odra. — V soboto 28. t. m. ob 20.15 on se ponavlja poslednjič izvrstna veseloigri v treh deianiih "»Dama na slabem glasu« z go. Ervino VVrischer-Petrovčičevo v naslovni vlogi. To sta obenem zaključni predstavi in zaključi z niimn Šentjakobsko gledališče svojo letošnjo sezono. Predprodaja vstopnic od Četrtka dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. —li Pomoinu transformatorsko postajo na vogalu Tržaške in Rimske cest© so pričeli voeraj podirati. Trg bo e tem znatno pridobil, naj ga je ta zgradba zelo kazila. pa tudi v napoto je bila. —lj Ofala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajen, izprašar.em optiku. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T —lj Društvo fa varstvo in rejo ptic pe.-k ima svoj jubilejni občni zbor v soboto ob 20. pri Mraku na Rimski cesti. —lj Umetnostno-igodovinsko društvo v Ljubljani priredi danes ob 15. ogled razstave ženskih ročnih del v Narodnem muzeju. Razstava je trud Splošnega ženskega društva. Redkokdaj j* mogoče videti toliko dragocenih ve-zenin. briseljskih čipk, starih cerkvenih paramentov in drjgih umetnin, kakor na tej razstavi. Razlagala bosta gospa M. Lindnerjeva in msgr. Viktor Steska. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti. — lj Predavanje u Radiouu. Zanimanje za predavanje o Radionu je tako ogromno, da dosedaj niso mogle priti na vrsto vse gospodinje, ki so to želele. Sporočamo torej vsem cenjenim gspodiniam. da smo podaljšali predavanja še za en teden in sicer od 22. do 26. t. m. Nameravali smo tudi v Šiški najeti primerne prostor1. Ker teh žal nismo dobili, opozarjamo posebno gospodinje iz SiŠke in Bežigrada, da se v prihodnjih dneh udeleže predavanja v kinu Id al. Predavanja se vrše vsak dan. popoldne ob 16. in zvečer ob 20. uri. Vstop je prost. Zaradi velikega navala, se naj blagovolijo prostori rezervirati že predool-dne pri blagajni kina Ideal. —li Na razbeljen Štedilnik je padla. Na binkoštni ponedeljek je bila 671etna Marija Anžurjeva zaposlena v kuhinji. Nenadoma je pa postalo 6tarki slabo in padla je na razbeljen štedilnik. Preden &o jo našli domači, je dobila ženica strašne opekline po telesa. Prepeljali so jo v bolnico. Njeno stanje je zelo kritično. Zvočni kino Sokolski dom v diski Ttefou a3-87 Samo ie v p-edo in čet:*rk ob p^l 7 in po! 9 „SCAMPOLO" t ljubko Dolv Haas in Carlom L. Diehlom. Z* «r.*h in taJ»vo čkrtvta Paul Hftcbigt in O. Sima. Pride! Frančiška Gaal — »CSIB1« Iz Celja —c Odbor občinske organizacije JNS za mesto Celje bo imel drevi ob pol 9. sejo V klubovi sobi v Celjskem domu. —c Javne produkcije gojencev Glasbene Mat;c2 v Celju bodo tuđi letos v Mestnem gledališču. V četrtek 24. t. m. bodo nastopili gojenci nižje stopnje, v pc tek 25. t. m. gojenci višje 'n srednje stopcije, v soboto 26. t. m. gojenci srednje in višje stopnje, v torek 29. t. m. pa bo večer 'komonne glasbe. Produkcije se bodo pričele vsak dan ob 19.30. —c Cvetlični dan. ki ga je priredilo Kolo jugoslovens4iih sester v Celju v nedeljo 13. t. m., je dal 2519.25 Din čistega dobička. —c Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna bo v nedeljo 27. t. m. od 7. do 14. zaradi popravil na omrežju ukinila dobavo toka za Celje in okolico. Iz Maribora — Josipa Kostanjevca zadnja pot. V torek popoldme so položili ze-msfce ostanke plodovitega slovenskega pisatelja Josipa Kostanjevca k večnemu počitku. Da je bil pokojni kot pisatelj in človek zelo priljubljen so dokazali številni njegovi prijatelji, ki so ga spremili na zadnji poti. Ob odip-rtem grobu je spregovoril v imenu mariborskih književnikov pisatelj dr. Ivo Sorli ter orisal pokojnega kot pisatelja in človeka. Za njim se je v imenu Jugoslovenske matice poslovil od umrlega pisatelja g. dr. Tominšek, čigar besede so marsikomu privabile solze v oči. V imenu Primorcev je spregovoril glavni urednik in pisatelj g. Radivoj Re-har, naglašujoč, kako zelo je pokojni ljubil vinorodno Vipavo, v kateri je zagledal luč sveta, čeprav so listi šele na dan pogreba naznanili pisateljevo smrt, je vendar prispel iz Ljubljane Radivoj Pe-terlin-Petruš-ka, ki se je poslovil od pokojnika v imenu ljubljanskih prijateljev. Velikemu pokojniku je v zadnji pozdrav zapel pevski zibor »Jadran* dve turobni žalostinki, in že je krsto zakrila sveža zemlja. Josipu Kostanjevcu, ki je pustil v slovenski književnosti trajne zaklade, bodi ohranjen večen spomin! — Pokret trgovskih pomočnikov. V soboto se je pri »Zamorcu« vršil oboni zbor društva mariborskih trgovskih pomočnikov, ki ga je vodil predsednik gosp. Vrisk. Zborovanja so se med drugimi udeležili g. Ferdo Pinter kot predsednik in g. Miloš Oset kot podpredsednik trgovskega združenja ter zastopnik mestne občine g. dr. Senekovič. Poročila odfbor-nikov na.ni kažejo jasno sliko, v kako težkem položaju so trgovski nastavijenci. Sprejetih je .bilo več aktualnih predlogov, nato pa je bil Izvoljen nov odbor z gosp. Vriskom na čelu. — Skrb gozdarske iole za pogozdovanje. Pod nadzorstvom ravnatelja gozdarske šole g. inž. Zierenfelda in prof. inž. Sotostka so nasadili v grajskem gozdu in na parceli vinarske sole 2000 mladih drevesc. Pri počitniškem domu in 3v. Martinu na Pohorju so posadili 600, na šolskem posestvu pod Plešičem v dolin: Radol-ne pa 21.000 mladih smrek, borov in jesenov. — Na počitnice je iel, pa se ni vrnil. V soboto se je odpeljal v Ptuj na počitnice k svoji teti 121etni gimnazijec Franc šerbec, sin trgovskega pomočnika v Mariboru. Fant bi se moral že naslednjega dne zvečer vrniti domov, toda stari! so ga zaman čakali. Morda je zaradi slabe ga reda v šoli neznanokam pobegnil. — Ukradeno kolo so našli. V nedeljo je nekdo našel v Betnavskem gozdu kolo z evid. §tev. 70.308, ki je bilo brez plaščev in pnevmatik. Kolo je bilo prejšnji dan ukradeno izpred glavne pošte Alojzu Popiču, dimnikarju pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Kolo hranijo te-zenskf orožniki Beli zobje:Chlorodont Tube Din 8 - in Din 13 - Letalo, ptice in živali Nekatere ptice in živali se letala boje, druge pa ne Psi, ki radi letajo Lastovke se prav nič ne boje, če se jim približa v zračnih višavah letalo; mirno lete svojo pot in šele če je letalo že čisto blizu, se v elegantnem loku umaknejo brneči konkurenci. Včasih pa tudi spretna lastovka nima dovolj časa umakniti se, zaleti se v letalo in pade mrtva na zemljo. Takih primerov poznajo letalci mnogo. Pripeti se tudi, da prileti lastovka naravnost v propeler, ki jo seveda takoj preseka. Nasprotno so pa vrane, kavke in golobje bolj boječi. Letalu se ognejo že na večjo razdaljo, če pa vendar prileti v njihovo bližino, se spuste vsi preplašeni navpično na zemljo. Letalo se v zraku pogosto sreča s ptico. Tako srečanje ima lahko za letalo tudi nevarne posledice. Zaradi velike brzine letala lahko ptica prodre krilo, razbije ščit pred pilotom itd. Največja nevarnost je pa tudi najmanjša ptica za propeler, ki se lahko razleti, če udari vanj ptica, in prisili tako pilota, da se spusti na tla. Velike ptice roparice, kakor orel in kondor, se tudi večkrat srečajo v zraku z letalom: drugo vprašanje je pa, v koliko so resnične vesti, da orel ali kondor letalo tudi napade. Če je sploh mogoče govoriti o takem napadu, bi bil mogoč samo od zgoraj ali od spredaj, in sicer bi morala ptica napasti letalo iz neposredne bližine, kajti sicer ga ne more dohiteti, saj znaša maksimalna hi- Zračni vlak Iz Moskve prihaja presenetljiva vest o poskusili s prvini zračnim vlakom, ki je krenil včeraj na poskusni polet iz Moskve proti Krimu. Zračni vlak je sestavljen iz aeroplana, ki vleče za seboj tri brezmotorna letala, ki pa v njim tudi sede piloti. Projektanti prvega zračnega vlaka so mislili v svojem prizadevanju tudi na prihranek časa. Zračni vlak je narejen tako, da lahko potnike in pošto na vmesnih postajah spuste na tla v enem izmed brezmotornih letal, ne da bi se moralo spustiti letalo, ki vleče za seboj brezmotorna letala. Princ in trgovec Princ Ludvik \Vindischgratz, znani organizator ponarejanja francoskih frankov v patrijotične svrhe, je zakrivil leta 1930 na Dunaju in v Budimpešti več skparij. tako da je sedaj izdana za njim tiralica. Dunajski trgovec Kohn je bil najbolj oškodovan. Te kupčije po patrijotizmu niti dišale niso. Kohn je posodil \Vindischgratzu 55.000 šilingov, ki mu jih dolžnik ni hotel vrniti. Windiscligratz je nekoč v družbi natvezil Kohnu, da ie njegovo vele-posestvo Sarospatak vredno najmanj desetkrar toliko, kolikor mu je trgovec posodil, na drugi strani pa nima Še nobenih dolgov in tako naj bi se Kohn ne bal, da pride ob svoj denar. Kohn mu je denar izplačal in zahteval samo pobotnico. \Vindischgratz pa dolga ni hotel plačati in ko ga je Kohn tožil, se ie izkazalo, da je na Windischgratzo-vo veleposestvo vkniiženih že 2,000.000 pengo. Kohn je potem prispel v Budimpešto in izjavil, da bi se zadovoljil z mesečnimi obroki 200 do 300 pengo. \Vin-dischgratzov pravni zastopnik je pa odgovoril, da mora to zadevo urediti princ sam. Princu pa niso mogli izročiti vabila k razpravi, ker je baje odpotoval na Poljsko. Trgovec Kohn je med madžarskimi in avstrijskimi plemiči dobro znan. 2e marsikateremu je pomagal iz denarne stiske. Tudi kneza Starhemberga je zalagal z denarjem, ko njegova organizacija še ni bila priznana. Iz Metlike — Koča na Trdinovem vrhu. Akcija za z^radibo planinske koče na Trdinovem vrhu na Gorjancih je v teku. Novomeška podružnica SPD upa s sodelovanjem za ta namen ustanovljenega odeeka pri nažem . SPT> v kratkem al>r«it1 najpotreboip >Ah sredstva, tako da bi bila koča prihodnje leto že zgrajena. — Razširjenje kopali&ča. Kakor smo poročali že lani, je bilo naše novo Kopališče na Kolpi zgrajeno tako, da se bo postopno lahko razširjalo in zadostilo vsem potrebam. Sedaj so že oddana dela za zgradibo drugega, novega dela kabin, >ki bodo dogotovljene do otvoritve dne 1. junija. Naše kopališče bo s tem to-pet veliko pridobilo. — Raziskovanje mestne jame. o katerem smo že poročali, da ga je pokre-nilo naše' Tujsko prometno društvo, je zastalo. Po govoricah je ta jama vodila več kilometrov daleč pod zemljo. Doslej so odikrili manjšo dvorano z lepimi kapniki, vsi drugi rovi so pa zasuti. Odkopavali so jih več kot 10 m daleč, a so sedaj zaradi pomanjKanja sredstev dela žal morali ustaviti. Bilo bi potrebno, da merodajni temu delu posvete vsaj malo pozornosti in podipro naše Tujsko prometno društvo, da bo z delom lahko nadaljevalo. — Naša nova davčna uprava je sedaj dobila docela novo piaarniSko opravo, k1 je napravljena iz parjene bukovine, a iz- trost ptičjega poleta TO do 90 km na uro, dočim leti letalo z dvakrat večjo hitrostjo. Tudi velike ptice se raje umaknejo, ker instinktivno čutijo, da bi v neenakem boju podlegle. Izmed živali, ki pride letalec z njimi na letališču v prvi vrsti v stik, je treba omeniti zajce. Za nje menda ne veljajo svarilni napisi, da je prepovedano hoditi po letališču. Navadno je baš na letališču največ zajcev, kakor da bi bilo na vseh vogalih napisano, da ni tam nobene nevarnosti. Na mnogih letališčih so zajci tako vajeni živahnega prometu, da se dajo letalu doslovno povoziti. Večkrat se tudi pripeti, da pilot z letalom samo mimogrede zadene zajca, ki obleži na letališču, da ga poberejo še živega. Psi ne kažejo vsi enake simpatije do letala. So psi, ki kažejo *voje zanimanje za letalstvo na nevaren način, v prvi vrsti s tem, da se zaletavajo v propeler, kar ima navadno tragičen konec. Čim pa zapoje motor, je zaman vse prizadevanje obdržati psa v letalu. Ves prestrašen skoči iz njega in zbeži na varno tako, da je tisti dan njegovega zanimanja za letalstvo konec. So pa psi, ki zelo radi letajo s svojim gospodarjem. V znak protesta srdito lajajo, če jim zasede kdo prostor v letalu. Znani letalec Willey Post je imel na svojem rekordnem poletu okrog sveta s seboj tudi psa. delana zelo lepo in solidno, tako da a čast našim domačim obrtnikom. — Pri novem mostu Čez Kolpo fto iietonska dela že dogotovljena GfftdllefiO podjetje Slave iz Kranja že pospravlja orodje, štirje mogočni stebri se dvigajo visoko iz vode in čakajo sedaj na želez n-o konstrukcijo kot zvezo med obema Uregovoma. V Kratkem bodo oddana dela za nasip. — Gosenice se širijo. Letus 10 M l izredino velikem številu pojavile na živil, mejah gosenice in je zaradi tega konetlj-ski odsek mestne občino imel v uedelju sejo, na kateri je bilo sklenjeno \ se potrebno, da bi se ti škodJjivci čim preji zatrli. — Pogozdovalna dela. Nu /aiiii.ji ser je kmetijski odsek mestne občine razpravljal o pogozdovanju v Beli Krajini, ki so jo v povojnem času preveč izrekali. Ker je del kredita še neizrabljen, naj bi ae po gozd i la večja parcela v izmeri najmanj 5 ha, ki bi služila kot zsled za raor no gosadaio posestvo. Ker občina oziroma gospodarski odbor nimata primernega prostora — v mestnem logu smreKa in bor zaradi močvirnatega zemljišča ne uspevata — naj bi se združilo več steln kov. Mestna občina apelira na ;< ke, da prepuste svoje Btelnike v poffoadi* tev in upa, da se bodo naši gospodarji temu vabilu radi odzvali. Seveda s. 1>- ■1-morali obvezati, da bodo nasade čuvali in na takem jpogo&denem terenu ne bodo smeli kositi stelja. Iz Laškega _ Regulacija Sa/inje. V evrho Um p'« ' šnjega pričaka regulacije Savinje je odredilo banaka 'uprava komisijski Oizled r« inetdu. Za odsek La^ko a« bo vršil ta 0*1 >d 2*2. j»uniia s sestankom ob 8. uri pri mostu v Laškem. K tej razpravi se vabijo Interesenti in mejaši. Pr?dme1ni nnČrti in »Sfl mi za razlastitev so na vpogled med urad-nimi urami pri sreskeui načelsU u v Celju — Cesta Mišji dol — Rimske toplice b> 28. t. m. v km 8.521 zaradi nujnih poprav za vozovni promet ves dan zaiprt«. — Svojeglavi-ek na Sokolskeui na ogled v izložbi e. Eiebacherja. — Igračkauje. Na binkoštno soboto je rjo*e*>tiiiko»v sin I. Zikovec iz občine Marija-gradeč tako nerodno eksperimentiral s ker Metom, da mu je eksplodiral ter ea je občutno ranilo na obrazu, pr^eljali so ea v c^lisko bolnico. — Prerani grob. V ponedeljek so spremili k večnemu počitku na pokopališče v Loki pri Zidanem mosj tmnočniee moralo biti tako. Ne smemo pa prezreti obeh plemi-čev, ki sta ob pol ene zapustila ples, govorila o markizi ter se pogovarjala z baronom in chevalierom. Baron je krenil proti utrdbam Chateau-Rouge, chevalier pa naravnost proti drevoredu d' Amour. Kaj se je pripetilo chevalieru v dvoboju z grofom Coarassoni, ie nam že znano. Kar se tace barona, je bil to isti mladenič, ki se je dobro uro prej ustavil na plesu s Filipom de Blossac in mu povedal, da se snuje proti njemu zarota. Baron Hektor de iMeiMerave je odšel torej iz palače s svojim prijateljem chevalierom. Iz načina, kako ga je izpraševal, se je dalo sklepati, da je markiza tudi njega povabila na sestanek v ulico Saint-Etienne. V resnici pa ni bilo tako. Baron Hektor je sicer ljubil marki-zo de Beausejour. kakor vsak, kdor je prišel v njeno bližino, kajti markiza je znala očarati vsakega moškega. Ker je pa bil skeptičen, je znal ohraniti tudi v ljubezni mirno kri. Zato je znal ostati do gotove meje celo prijatelj Filipa de Blossac. In čudno naključje je hotelo, da je on vedel to, česar razen njega nihče ni vedel. Golo naključje ga je seznanilo z razmerjem grofa Filipa do lepe Židovke tako. da ni imel v tem pogledu prav nobenih dvomov. Ko je prišel na plesu do dna tajni nočnega sestanka markizinih kavaliriev, je zamrmral sam pri sebi: — Filip samo maje z glavo in ne vidi nevihte, ki se zbira nad njegovo glavo. Svaril sem ga sicer, pa me ni horel poslušati. Vendar bom pa poskusil rešiti ga. Zato je odšel s plesa istočasno s chevalierom, a navidez je ubral drugo pot. da bi mu sledil, toda že na vogalu Palais Gallieu si ie premislil. — Ce pojdem v drevored rf Amour, ga moram srečati ali pa se mu vsaj pokazati. Ker se bodo pa zbirali mar-kizini kavalirji od vseh strani, si jih lahko ogledam tudi med potjo, ne da bi me oni opazili. Hektor de Meillerave je tudi krenil po ulici des Religieuses. Komaj je imel tretjino poti za seboj, je zagledal več mož. ki so hiteli v drugo smer. Obenem se mu je zdelo, da sliši zamolklo stokanje; pospešil je korake in kmalu je zagledal na hodniku v mlaki krvi ležečega moža. Sklonil se je k njemu in takoj je prestrašeno krilknil, kajti v ranjencu je spoznal chevađiera, ki se je bil mak) preje poslovil od njega. Ranjenec je bil onesveščen, pa je kmalu odprl oči. Tudi chevalier je spoznal barona in misleč, da hiti tudi on na nočni sestanek, je svareče zašepetal: — Vrni se, ne hodi tia! Hektor de Meilleray je prijel che-valiera pod roko in ga odvlekel do bližnje krčme, kjer je še gorela luč. Potrkal je na vrata, ki so se takoj odprla. Krčmar se je zelo ustrašil čudnih nočnih gostov in prestrašeno je od-skočil s praga. — V posteljo in brž po zdravnika! — mu je zaklical Hektor de Meillerave. Krčma je bila prazna. Krčmar je brž odgrnil zaveso, za katero je stala v ozadju postelja. Hektor je položil ranjenega cheva-liera na posteljo in mu odpel srajco, da bi pogledal, kakšna je njegova rana. Krčmar, ki je oba plemiča zelo dobro poznal, je pa hitel ta čas po zdravnika. Chevalier de Masicot, še mlad mož, star komaj dvaimštirideset let, si je bil toliko opomogel, da je mogel govoriti z baronom. — Kaj se ti je pa zgodilo? — je vprašal Hektor in mu brž obvezal rano. Dvoboj sem imel. — S kom pa? — Ne vem. Bil je maskiran, kakor jaz. — Kaj poveš! Chevalier je bil bled dn pene so mu silile iz ust. — Ne hodi tja, — je ponovil svoje svarilne besede, ki jih je izgovoril že na ulici. — Kam? — Na sestanek z markizo. — Torej ti si bil namenjen tja? — Da ... in baš ona ... samo ona ... je glavni vzrok moje smrti... Zato jo zdaj tako sovražim... kakor sem jo prei ljubil... Hektor de Meillerave se je otožno ozrl na svojega mladega prijatelja. — Ćutim, — je nadaljeval chevalier s pojemajočim glasom, — da se mi bliža smrt. — Eh. za vsako prasko z mečem Človek ne umre, — ga je tolažil Hektor. Tisti hip se je vrnil krčmar z ra-noc^lnikom, ki je takoj pregledal rano in zamišljeno zmajal z glavo. — Gospod. — je vprašal chevalier, — povejte mi po pravici, ali bom moral umreti? — Da. — Ce je tako, se pa oba odstranita. Namignil je krčmarju in ranocelni- ku, naj odideta. Ko so se zaprla vrata za njima, ie prijel prijatelja barona za roko in ga vprašal: — Ali si bil tudi ti namenjen na sestanek z markizo? — Ne! — Res ne? — Na mojo plemiško čast. Chevalier je obmolkni] in zdelo se je, da bije v svoji duši hud boj. — Koliko je ura? — je vprašal po daljšem molku. — Ena po polnoči. — Torej imaš še dovolj časa. — Kaj misliš s tem? Chevalier je nadaljeval: — Imel sem namen storiti nekaj grdega, pa me je usoda kaznovala. Ostalih sedem... — No? — Ta ženski demon jih je začaral kakor mene. „Slavčeve" jubilejne pevske svečanosti Bolgarski pevci so dali „Slavčevim" prireditvam značaj fugoslovenskega bratskega edinstva Ljubljana, 23. maja. V srečneži času je prišel »Slavec« k Abrahamu. Na Balkanu je zapihal pomladni veter ter je prinesel Slavcu k njegovemu jubileju na obisk bolgarske pevce, ki so dali vsem »Slavčevim« prireditvam manifestativen značaj ne samo pevskega, a še v večji meri južnoelovan-skega bratskega edinstva. Da oi bilo bolgarskih pevcev, tado ve. kako malo razumevanja bi »Slavec« našel pri našem občinstvu za svoj praznik! Ni še dolgo tega. ko je moral nameravani koncert tik pred začetkom odpovedati, ker ni bilo nikogar, ki bi ga hotel (poslušati. Za svoj jubilej pa je ^Slavec« napel vse sile, pridobil najvišji protektorat nad svojtiimt prireditvami, povabil in privabil v Ljubljano okoli 70 pevcev broječi plovdivski moaki pevski zbor ^ Rodna pesem«, iz Zagreba železničarsko pev. dr. Sava«, zastopnike vseh domačnih pev. zborov, slav-nosti pa se je udeležil tudi v imenu češkoslovaških glasbenih učiteljev prof. Hula. Aranžman priredirtev ni bil baš naj-spretnejši, stvar naj Kovačiko« širole. Predsednik ^Slavca« je »Savo* v primernih prijateljskih besedah nagovoril ter ji poklonil venec. Pod gromom nenehajočih aplavzov in navdušenih kri»kov so nato strumno, junaško prikorakali na oder Bolgari, krepki, odravi. stasiti, mladi in stari možje v črnini ter se postavili v vzoren pevski red. Je to okoli 80 inteligentov: uradnikov, učiteljev, odvetnikov, šrtudenrtov itd. V soboto zvečer so bili gostje Glasbene Matice in ne da bi kateri izmed njih spil le dve čašd vina, so se točmo o polnoči dvignili kot en mož in šli počivat. Vsled treznega, pravilno z/reguliranega življenja ne poznajo nikake utrujenosti, niti telesne in duševne, niti glasovne. Najprej so zapeli našo državno himno, nato ponovno »šumi Marica« in pevsko »Poadravico«. ze tedaj smo kar na-ostriM ušesa in odjprli usta. Mislim, da razen mene in še morda katerega, ki je bil v Bolgariji in je tam imel priliko poslušati bolgarske pevce, še ni bolgarske pesmi pri nas nihče slišal. Naši pevci so imeli o njih najbrž popolnoma popačeno mnenje. Danes lahko rečemo, da so to pevci z izredno visoko pevsko kulturo, ki Jim pri nas niti en mošfei pevski zbor ne seže do pasu in jim je blizu le Akademski pevski zbor. In »Rodna pesem« ni prvi bolgarski pevski cabor po kvaliteti. Da bi imeli le še dva, tri jedrnate tenorje, pa bi se lahlko kosali s praškimi učitelji in še z marsikom. »Rodna pesem* je najstarejše (cerkveni zbori so starejši) pevsko društvo ki se je ustanovilo ob priliki bolgarske turneje »Beograjskega pev. društva« in po vzorcu tega dru&tva Angel Bukorestlijev, prvi društveni predsednik pa je bil Anton Bezenšek — ne ustanovitelj, kakor se je to včeraj pomotoma trdilo. To je bilo davno pred svetovno vojno. Letnica ni važna. V Bolgariji srečujemo mešane zbore samo v cerkvah, sicer pa se goje le enorodni, t. j. moški, damski ali otroški zbori. Glasbene literature za mešani zbor pa je kljub temu mnogo. V Bolgariji tudi še ne poznajo petja v kvartetih, oktetih itd., saj je to zapadna, ponajveč nemška pridobitev. Vsi bolgarski pevski zbori — in teh ni malo —, so združeni v pevsko zvezo in vsi stoje na znatni višini. Sprva so se vsi rekrutirali iz cerkvenih zborov. Pravoslavno cerkveno zborovsko petje pa zahteva cisto samosvoj študij, ker je to vedno a capella petje, saj pravoslavje izključuje vsa,k instrument iz cerkve. Ne smemo se tedaj čuditi, da dosezajo ti zbori tako visoko stopnjo dovršenosti. Zborovsko petje jim že stoletja leži v krvi. Bolgarski strokovni muziki so tudi že davno zatrli vsak grobi diletanti/em. Vsi fpevovodje so strokovno izšolani; deloma so ajbsolvirali sofijsko glasbeno akademijo, deloma so bili v Zagrebu, pa so tudi absolventi praških, dunajskih, berlinskih, pariških glasbenih visokih šol. Dirigent »Rodne pesmi« g. Kočetov je ruski emigrant, ki je absolviral petrograjski kon-servatorij. V Plovdlvu se je naselil, iz-premenil rusko ime Kočev v bolgarsko Kočetov, se oženil in vzljubil svojo drugo domovino, ne da bi se prvi odrekel. A za njo pride slej ali prej čas. Naslednik je prvega dirigenta in ustanovitelja društva Angela Bukoreštlijeva, o katerem sem v sobotni številki »Slov. Naroda« napisal več vrst. In, pravijo, da polnovreden naslednik. To smo v nedeljo zjutraj tudi videli. Predavanje petja pod njegovim vodstvom je vzorno. Točna, jasna deKJamacija, smotrena izraba dihanja, krasno pripravljeni dinamični prilivi in odlivi, popolna intonacna čistota, koncentrirana en od u šn os t, absolutna sigurnost v barvitem melodičnem in skrajno kompliciranem ritmičnem poteku podanih izborov so glavne lastnosti, ki dičijo »Rodno pesem«. Nobene sentimentalne razleze-nosti, nobenih na kvišku zavitih oči ni v teh pesmih. Je širina, je globina razkošnega vzhodnoslovaiiskega folklora, je bo-jevitost, je rodoljubje, je živa radost in plemenita tuga, predvsem pa zdravje največjega pesnika in komponista — naroda. Vsa bolgarska pesem je privrela iz njega. Najsi bo še tako umetna, s srečnimi koreninami tiči v domači grudi. Vsi ti toli komplicirani ritmi, o katerih eksi-stirajo učene muzikološke razprave, predvsem iztpod peresa Hristova (dam jih rade volje na razpolago, ako se kdo zanima zanje), vsa ta, na arkaičnih tonskih vrstah sloneča melodika, narodna diafonija itd. je last domače zemlje. Slišali smo ličnega mojega prijatelja Bukoreštlijeva »Svatbarsko pesem«, Behtereva »Marl mome<", v vročem ritmu bolgarske ^rače-nice«, poleg hovo (kolo, rondo) najznačilnejšega bolgarskega plesa, Kenova široko »Ej ti goro« ter k sklepu prvega dela znamenito »Kitko« op. 9, torej poslednjo iz Bukoreštlijevih kitk, slavno-anano po celi Bolgariji, pesmi iz balkanskega, iz rodopskega pogorja. Pavza. Manifestacije, nepopisne. Venci, darila. Bolgarom so kar žarele oči. O taki pri srčnosti naše, v nedeljo res zlate publike, se jim ni niti sanjalo. V drugem delu pa smo slišali slepega Petika Stajnova, ljubljenca bolgarskih pevcev, narodnega modernista, ako se tako sme reči pevsko tehnično komplicirano »Konjici«, Mokranjčevo nam še neznano imenitno »Imala babac. Mokranjcu očitajo bolgarski muzikologi, da je pri zapisovanju m ak edon s k o-b olgar-skih pesmi p-otvarjal ritem, ga evropeizi-ral in navajajo celo vrsto primerov. K sklepu svojega nastopa so pa Bolgari zapeli še dve prekrasno prirejeni narodni Stajn ova »Pusti dimo* in »što ml je milo i drago«. Ak0 bi šlo Po volji naše publike, bi bolgarski pevci sploh ne prišli do obeda. Peti bi morali brez konca in kraja. V nedeljo zvečer je imel »Slavec« svoj lastni slavnostni koncert Tudi sedaj je bilo publike do vrha! Zgodil se je čudež, ki so ga pomagali narediti seveda tudi Bolgari. Slava Bogu! pravimo. Skrajno potreben je bil ^Slaveo polne dvorane in • tem, upajmo, tudi polne blagajne! Par stavkov k programu. Bil bi lahko popolnoma slovenski. Za slavnostno uverturo imamo že dovolj do mačih orkestralnih stvari Ziva-oovičeva kompozicija »Kad dan mine*, pesem za tenor (g. Franci), — vodil je uverturo iz opere »Ruslan in Ludmila« Glinke tei svojo sklad/bo dirigent Živanović sam, so deloval pa je orkester 40. p»p. »Triglav-pomnožen z nekaterimi civilnimi go-dbeni ki — ni napačna stvar, operno napisana, priprosto, a efektna. Nato smo prišli komponisti zbrani po rojstnih letnuah: Krek, jaz. Premrl, Prelovec, Kogoj, Ku Pore in Ukimar. B. G. Krek z drobno, to plo občuteno »Tam na vrtni gredi«, jaz 6 šele zdaj, po več kot 20 letih »odkrito* »Vasujejo«, Premrl z »L,uno in zvezda m'\Kt Prelovec s ^Slavcu« poklonjeno »Naposled*. Kogoj s »TrenotKom«, Ko-pore z »Vetri v polju« in Ukrmar z »Ma kom«. Konstatiram, da smo vsi, razen Kreka, morda še tudi Premrla, izgubili rodna tla izpod seboj. To naj bi bil to rej pregled naše slovenske umetne pesmi! Slovenske! Ta skonstruirana muzika, ne iskrena, ki niti z eno noto ni zasidrana v našem narodu ni plemenski naš izraz, ampak bi ji lahko podložili kakršenkoli nemški, židov&Ki ali esperantski tekst Nihče bi v nji ne spoznal niti ene sloven ske poteze. Razen skrajne internaeional ne levice, ki se pokorava diktiranemu kolektivnemu glasbenemu izražanju išče in mora najti in v njem govoriti vsak umet nik svoj glasbeni materinski jezik, glas nik mora biti vseh plemenitih značilno sti svojega naroda, tolmač njegovega duhovnega in srčnega življenja. Najsi govori še tako individualno, govoriti mora vendarle v jeziku, ki ga njegov narod raz ume. še noben pisatelj ali pesniK n: ustvaril velikih umotvorov, ako je zatajil pripadnost k svojemu narodu m govoril v tujam jeraku. Mi, najmanjši, na i šibkejši, ki se bi morali tega. kar ima mo ne* lastnega krčevito oprijemati, da bi se ne potopili in raztopili v razkroje valnih kulturnih tokovih močnejših. pa 6e navdušeno obesimo na vse. kar je tujega. Hrvatje, Srbi, Bolgari ljubosumna ustvarjajo svoj glasbeni plemeniti stil. kakor so si ga davno sestavili vsi v] vanski in drugi narodi, mi pa še danes tavamo po temi. Morda nam je A*adem ski pevski zbor s svojo pesmijo poka zal pravo smer! Saj je v pesmih, ki jih je zapel »Slavec« mnogo znanja, mnogo hotenja, mnogo velike osebne poštenosti, toda hodil sem jaz kriva pota. Hodijo jih še danes drugi. Zatajili smo, zavedno, ali nezavedno, glas svojega slovenskega, slovanskega, ako hočete, srca, naš rodni glasbeni jezik se izpreminja v brezkrvni esperanto in če bomo mi narod zapustil;, nas bo zapustil tudi on. Poskusite s to pesmijo samo v Zagreb. Povedali nam jih bodo, da jih zlepa ne bomo pozabili. Jat mislim, da je za sedaj edino pravo pot ubral Akademski pevski zbor! Pa dovolj o tem za danes. »Slavcev« pevovodja g. Ivan Rupnik je borben avangardist. Prepričan je o pravilnosti svoje poti. In ta ko to tudi mora biti. Brez vere, pa magani če je tudi kriva, je vsako delo zaman. Ogromnega dela j€ imel Rupnik s svojimi pevci, in ti pevci so priprosti, nekomplicirani ljudje, ponajveč neznatni mali obrtniki. p da v par mesecih g. Rupnik ni mogel na rediti čudeža. To, kar je naredil je itak mnogo, mnogo več, Kot bi kdorkoli drug v istem času, z istim materijalom in istini sporedom mogel narediti. Vse spoznati in vse razumeti se pravi vse odpustiti. Koncert je sklenila znana > Slava* za zbor in orkester R. Korsakova Najlepši pa je bil konec konca. Bolgarski pevci so prišli na oder, vse zastane in v bratski •iOf res iskreni južnosloven^ki vzajemnosti s. je oglasila »Hej Slovani <, nato pa so Bol gari morali zapeti, hočeš, nočeš, drl ito jih pesmi. Publika je, kar povejmo, m rela. Kaj takega že izlepa ni vinelu unionska dvorana. Ako nas bo takole tesno in vroče skupaj 20 milijonov, pa se ne bomo izlepa Koga bali! Sredi koncerta je »Slavec« prejel nebroj vencev, danil, spominskih diplom od mnogih domačih 1n inozemskih pev. društev, bilo je prisrčnih nagovorov, pozdravov, čestitk Ln zahval Po koncertu pa je bila vsa pestra pevska družba pri Mikliču pod zemljo in je padla tudi tam marsikatera krepka beseda in se zapela cela vrsta domačih pes;n Tudi to pot so se dragi bolgarski pevci kmalu poslovili, da so bili danes lahko vedri in čvrsti pri slavnostnem zborovanju ^Slavca". Ob 2. uri popoldne so se odpeljali in včeraj zvečer so imeli koncert že v Zagrebu, v četrtek pa upajo biti doma. »Slavec« lahko na pragu lepit juzno-slovenske bodočnosti stopi mimo in polm pevskih nad v novo. veselo poietoletjel Iz Trboveli — Predavanje o bojih pred 15 leti na koroški fronti. 28. t. m. poteče 15 le-t. ko ©o zmacovite ju<:o*»lovenske Čete prodrle postojanke avetrijskeca Volksvera pri Dravogradu, Slovenjgradcu. Crni. na Jezerskem in Ljubelju, zasedle na-o koroško /^-»mlio ter 6. junija 1919 zmagoslavno vkorakale v Celovec in na zgodovinsko Goc*posvel.f»ko polje. Tukajšnia Legija koroških borcev pri r^di v spomin na ta zmaGo^laven pohod }u-2oelovenflkih tet na slovensko Kosovo jav no predavanje bojih pred 1"> leti na koroški fronti (na podlaei ueocjrafske karte). Iri bo v petek 25. maia ob pol 8. uri zvečer v biljardni sobi gostiln* Forte na Vodah Vabijo se vsa društva, organizacije in knr noracije ter prijatelji našega tužnega Koro tana. da se udeleže t etra pomembnesra pr-davanja, ki bo obenem soomin na juna^k-' borce, ki so ob rojstvu Jugoslavije žrtvn vali svoja mlada življenja za svobodo zi belke slovenstva. Po predavanjj bo kratk« spominska svečanost za padlimi borci s ?i tanjem imen vseh v koroških bojih prem nulih junakov. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Pran Jezersek — Za upravo in inseratni de) Usta: Oton Christol - Vsi v LJubljani.