Poštnina plačana v gotovini.
Leto 62. št. 2.	Maribor, 12. januarja 1SS*.	lWimwna številka stune Din l.itJ.
Izhaja vsak četrtek. Cena: Litno Din 32'—,
fiolieino Din 14'—, četrt-etno Din 8'-, inozemstvo Dtn 64- -
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor. Koroška c. 5
TsieSon Inlerurban 113
Cena inseratom: cela «iran Din 1400 —, pol strani Din 700- , četrt strani Din 350'—. Mali oglasi be-sedaDinlv stalnim popust
Napori in načrti
Ameriški državni tajnik Kellogg je o novem letu odgovoril na ponudbo francoskega zunanjega ministra Brianda, da bi Francija in Zedinjene države Severne Amerike obnovile medsebojno razsodišč-no pogodbo ter jo razširile v pogodbo o večnem miru. Pisal je Briandu pismo, v katerem izjavlja, da je z veseljem sprejel francoski predlog ter da deli z vsem srcem v imenu ameriškega naroda občutke prijateljstva, iz katerih izvira francoski predlog.
Vse države bi naj podpisale pogodbo o večnem miru.
Kellogg v svojem pismu izvaja dalje, da francosko - ameriška pogodba o večnem miru ne zadostuje, marveč bi motale vse velesile dati obvezno izjavo, po kateri bi se naj vojna kot orodje narodne politike obsodila ter opustila. Če bi velesile to storile, bi drugim državam dale lep zgled. Primerno in hvalevredno bi bilo, da bi vse države podpisale enako listino, ker bi se na ta način pogodba, ki bi bila sedaj obvezna samo za Francijo in Ameriko, razširila na vse svetovne države. Ameriška vlada je pripravljena posvetovati se s Francijo o zaključitvi pogodbe med svetovnimi velesilami. Ako je francoska vlada pripravljena pridružiti se tem prizadevanjem ter v zvezi z Zedinjenimi državami pripraviti velesilam primerno skupno pogodbo, bi se Kellogg rad oval, če bi mogel takoj začeti razgovore o pripravah za osnutek take pogodbe. Ta osnutek bi naj Francija in Amerika skupno predložili velesilam in drugim državam.
Italija in vprašanje miru.
K temu načrtu se je takoj javila Italija. Ni se javila s pritrditvijo, marveč z raznimi pomisleki. Uradna Italija še ni iz-pregovorila, pač pa razpravljajo o tem vodilni fašistovski listi. Oni ne gledajo na koristi, ki bi jih narodi imeli od pogodbe večnega miru, ako bi jo podpisale vse države z velesilami na čelu in ako bi se te pogodbe držale. Oni sumijo, da imata Francija in Amerika s tem predlogom sebične namene ter sumničijo Francijo, da hoče razdvojiti evropske države, Ameriko pa, da se hoče vtikati v evropske razmere ter s tem oškodovati Anglijo.
Resnica pa je ta, da se italijan. fašizem ne more in noče sprijateljiti s politiko miru, ker pozna samo eno učinkovito orodje notranje in zunanje politike, in to nasilje. Mac Donald, bivši angleški ministrski predsednik in voditelj delavske stranke, je lansko leto zunanjo politiko faitetovske Italije tako-le označil: »Mus-
za svetovni mir.
solini vodi zunanjo politiko Italije popolnoma v duhu imperializma (osvajanja) in se nič ne briga ne za predpise Društva narodov, ne za njegovo organizacijo, ko obrača svoje oči zdaj po Balkanu, zdaj v Malo Azijo ali pa proti Tunisu«. Ni torej čudno, da Italiji ne ugaja pogodba večnega miru. Ako Italija sklepa pogodbe, sklepa takšne, ki nimajo za vsebino ohranitve miru, marveč obrambo italijanskih koristi in razširjenje italijanskega upliva. Mac Donald je o teh italijanskih pogodbah izjavil to-le sodbo: »Nekatere pogodbe so čisto politične, druge vojaške, druge zopet trgovinske. Mnoge brez dvoma imajo tajne pristavke in dogovore«. Da je predmet teh tajnih dogovorov ne mir, marveč vojna, dokazuje Madžarska, ki je zaveznica Italije in ki s lalijanskega juga dobiva, ne oljkine vejice miru, ampak sredstva za vojno.
Italija pošilja Madžarski orožje.
Carinske oblasti v Avstriji so zadnji čas prišle na sled velikemu tihotapljenju orožja iz Italije na Madžarsko. Da to o-rožje nc služi večnemu miru, marveč vojni, je jasno. Strojne, puške, ki so bile v velikem številu poslane iz Italije na Madžarsko, kanoni manjšega kalibra, puške, municija; vse to je dokaz, kakšna usoda čaka evropsko človeštvo, ako bosta o njej odločevali Italija in njena zaveznica Madžarska. V obeh državah vladajo slične razmere: Italija je v rokah zagrizenega fašizma, ki z vso brezobzirnostjo zasleduje svoje pretirane osvojevalne cilje, Madžarska pa je v rokah grofov, baronov in druge visoke gospode, ki sanja o nekdanji madžarski slavi in veličini ter je Čehoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji tudi radi tega protivna, ker so izgubili svoja velika posestva, katera ležijo na ozemlju teh držav. Za tako gospodo pripravlja smodnik prijetnejši vonj, nego pa pogodba o večnem miru med državami.
Miroljubje in razoroženje.
Na Kelloggovo pismo je Briand odgovoril, naj bi se francosko-ameriška pogajanja o obnovitvi razsodiščne pogodbe ločila od pogajanj za splošno mednarodno pogodbo proti vojni. On sam je za tako pogodbo, saj je v svojem predlogu ameriški vladi rabil izraz o nezakonitosti vojne. V svoji izjavi, ki jo je o novem letu dal novinarjem, je poudaril, da je njegova največja želja, da bo ohranjen mir, ki sloni na pravičnosti in spoštovanju obstoječih dogovorov. On dela za tako politiko. »Pri najboljši volji«, tako je izjavil, nc morem razumeti, dn hi bila j
politika izolacije (osamljenja) in rekordnega oboroževanja za Francijo dobra, faka politika mora dovesti do vojne. Lahko je vojno povzročiti, toda težje je vojno preprečiti. Jaz pa jo hočem preprečiti«.
Kar se tiče vprašanja razoroženja, je Briand poudaril: »Razorožitev se v Franciji dejansko izvaja. Leta 1914 je štela vsa francoska armada z mornarico, žan-darmerijo in kolonialno vojsko 1,050.000 mož, leta 1917 je štela samo še 755.000 mož. To pomeni znižanje 23 odstotkov. Z uvedbo enoletne vojaške službe pa bo to število naraslo na 45 odstotkov. Upam, da bo tudi v drugah državah razoroževa-iije v isti meri napredovalo«.
V resnici dokazuje vsaka država svoje miroljubje na zunaj najbolje s tem, da Izvrši aii vsaj začne izvajati zmanjšanje in znižanje svoje oborožen oti. Temu cilju tudi služi velika svetovna konferenca za razorožitev, o kateri je želeti, da bi bila sklicana tekom tega leta. Njeni sklepi, ako bodo donešeni v skladu z dosedanjimi pripravami in v smislu želja in zahtev evropskih narodov, bi najbolje dužili ohranjenju in utrditvi svetovnega miru.
Nekaj za naše domove.
Naši kmečki domovi so ljubki, kdo bi jih ne ljubil? Gotovo jih ljubijo posebno oni, ki v njih stanujejo. Saj še lastavica pozna svoje gnezdo, ko se spomladi zopet povrne k nam iz daljnih krajev, pa bi člo vek ne ljubil kraja, kjer je zagledal luč življenja, kjer mu je minevala brezskrbna mladost in kjer mogoče sploh preživlja velik del svojega življenja.
Posebno ob takih praznikih, kakor so božični, se nam ljubezen do naših domov znova vzbudi in gotovo vsi želimo našim domovom z Gregorčičem: Nebo ti tisoč sreč prisodi, preprosta selska hiša ti!
»
Zapišimo zgodovino naših domov!
Mnoge naše družine živijo v svojih sedanjih domovih morda že precej dolgo. Njih dedje so postavili dom in rod za rodom ga je ohranjeval in čuval. Kako zanimiva mora biti zgodovina takih naših sicer preprostih ali vendar znamenitih družin in hiš! Kako malo pa dejansko vemo te zgodovine! Ničesar se ne ohrani več, ali le prav malo. Včasih je bilo drugače. Ljudje niso znali brati m so si zato pripovedovali za razvedrilo vsemogoče in tako so se ohranile pravljice in povesti, pa tudi kak drobec zgodovine naših družin. Dandanes pa je tako, da hočemo le to ve-, deli in je le to imenitno, kar je tuje, za
lastno pa se ne brigamo tako, kakor bi to bilo prav.
Da pa se ne bomo samo pritoževali, da nič ne vemo o zgodovini naših domov in družin, pa se odločimo, da bomo za naprej to popravili. V vsaki družini imejte močnejši zvezek, v katerega zapišite razne zanimivosti svojega doma. Najpreje, kar ste izvedeli zgodovine, koliko časa je vaš rod v tej hiši, kako so se imenovali vaši dedje in babice in kako se je njih de-ca razšla po svetu. Vesele in žalostne dogodke, ki so zadeli vašo hišo, kdaj je kdo umrl, ponesrečil, poročil, kedaj je bil kdo rojen in krščen, kdaj se je družina posvetila božjemu Srcu ali sv. družini, kak ime nitnejši obisk, izredno dobro ali slabo letino, nesrečo ali srečo pri živini itd. itd. Saj tega je toliko, da je kaj.Ko je končano delo za nazaj, kolikor ga je pač mogoče sedaj dopolniti, potem pa se naj knjiga shrani in redno vsaka znamenitost zaznamuje. Kadar boste po dolgi odsotnosti prišli zopet vsi skupaj domov, boste videli, da bo prvo, da boste šli obujat spomine in boste prav radi segli po knjigi, kjer se zapisuje domača zgodovina. Pa vsaj to dobro bo imela ta stvar, da ne bomo pozabili, koliko smo stari, ker bomo imeli natančen datum zapisan.
Naj torej ne izginja zgodovina naših domov kar brez najmanjših spominov v neskončno pozabljenje!
Naša domača knjižnica.
Mohorjeva družba je pri vabilu na no,-vo naročbo lansko leto napisala, da je do sedaj samo ona izročila slovenskemu narodu nad 20,000.000 knjig. Vzemimo samo to in recimo, da bi šli sedaj pogledat, koliko knjig bi od teh 20,000.000 še našli! Kam so šle te knjige? Poizgubile so se. Res ni mogoče, vsega ohraniti, ali res pa tudi, da mi premalo pazimo na naše knjige, ki jih imamo po naših domovih. Marsikatera družina bi lahko imela že pravo knjižnico doma. Knjiga je zaklad in sicer tak, iz katerega lahko večkrat koplješ, pa še ne zmanjka. Ko si pa ti gotov, pa lahko gre drugi na delo in tretji in četrti. Pa to, kar ti je enkrat ugajalo, boš rad večkrat prebral, morda še drugo leto. Knjige moramo zato bolje shranjevati! Za knjige se bo že še našel majhen prostorček.v še tako majhni hišici. Ako ne najdeš dragega prostora, pritrdi na steno lično desko, ki jo ob obeh robovih zagradiš in že ti bode služila za polico za knjige. Bolje je pa seveda, da se knjiga shrani v tak prostor, kjer ni čisto na prostem, da se ne opraši in ne pokvari tako. V vsaki hiši bo pravi kras taka domača knjižnica. V posebnem zvezku bodo vse kn jige zapisane, da se jih lahko zopet uredi, če bi se raznosile. Mladina, ki včasih ne ve, kaj bi še kaj počela, kar ta teden se loti tega dela in uredi domačo knjižnico! Tu se tudi lahko shranjujejo molitveniki, katere ob nedeljah in praznikih uporablja družina, ko gre k službi božji.
Danes naj zadostujeta ta dva nasveta za naše domove. Povedali smo jih iz ljubezni do naših domov katerim želimo tisoč sreč preprostega in nedolžnega domačega veselja.
Agitirajte za „Slov. Gospodarja'* in ,,Naš dom".
»Kaj neki imate vedno te stranke«, je porekel dedek, ki se je grel na zapečku in poslušal može, ki so politizirali. »Včasih ni bilo nobenih strank, pa je bilo tudi dobro. To so same novotarije, da je le več prepira na svetu!«
Dobro je sicer mislil dedek, toda v novih časih so pač nove razmere in on se ni mogel več v njih spoznati. Sin-gospodar mu je zato skušal malo to stvar razložiti, pa so jo tudi drugi prav pazno poslušali. Dejal je:
»Stvar je pač tale. Včasih nismo kmetje imeli nobene besede. Graščak in gospoda to je bilo vse, kar je imelo besedo, mi pa smo morali molčati. Oni so delali postave, mi pa smo jih morali držati. Delali smo tlako in roboto, dajali desetino, to je bila naša pravica. Pa se je stvar zasukala. Tudi kmetje so hoteli imeti kaj pravice govoriti. Najpreje so gledali na to, da so postali svobodni. Saj smo brali v zgodovini o naših kmetskih puntih, ki so se sicer večkrat ponesrečili, ali konečno je tlačanstvo leta 1848 tudi v naših krajih prenehalo. Zdaj so dobivali kmetje polagoma pravico, da odločajo tudi v javnem življenju, dobili so namreč volilno pravico. Ta spočetka ni bila vsem enaka in splošna, kot je danes pri nas, imeli smo razne skupine ali razrede. Sedaj pa je tako, da imamo vsi volilno pravico, saj veste, vsak eno krogljico dobi, pa jo nese in vrže, kamor misli, da bo prav. Hvala Bogu, da so slovenski kmetje pravočasno spregledali, da je treba volilno pravico dobro in previdno uporabljati. Kajti ljudje so dandanes že takorekoč razdeljeni na dva dela, saj ste vi, oče večkrat rekli, da bo do tega prišlo, da sta dva tabora: za Boga in proti Bogu. In oni, ki so hoteli, da bi se delale take postave, ki bi bile proti Bogu in veri, so se zbrali v skupine ali stranke. Mi pa, ki hočemo Boga in božje zapovedi, smo se pa tudi morali zbrati v svoji stranki. Tako sedaj in bomo tudi še dolgo za naprej bili boj v javnem življenju za naša načela.
Našim načelom nasprotne stranke so si pa nadele lepa imena, da bi jih mi, ki se manj s politiko pečamo, ne pogruntali tako hitro. Tudi v svojem časopisju u-ganjajo hinavščino in je treba biti napram njim zelo previden. Dandanes je položaj že tak, da moramo stranke soditi po njihovem svetovnem načelu, ki je ali krščansko ali pa protikrščansko.
Pri tem pa pridejo v poštev tudi razna narodnostna in gospodarska načela. Vendar podlago tvori ono prvo načelo. Če je namreč krščansko, je tudi v narodnem in gospodarskem ozira pravično. Zato ni čuda, da je naša SLS povsod tako upoštevana in vplivna.
Nasprotniki nam sedaj očitajo, da sodelujemo s takimi strankami, ki niso strogo na krščanskem stališču. Ako kedaj naša stranka sodeluje na ta način, s tem še nikakor ni zatajila svojih načel, tudi jih ni skrila, ampak jih skuša pač uvel javiti v kolikor je to mogoče. Naša stranka je tista, ki najbolj uspešno deluje na to, da bo dobro razmerje med Vatikanom in našo državo. Ona brani pravice katolifA-
noT v naši državi, kjer koli je treba. To pa dela prav uspešno ravno s tem, da se ne brani sodelovati v vladi, četudi v njej ne sedijo le. katoličani. Prav neumno je pisanje nasprotnih listov, da bomo nasedli tej hujskariji. Mi katoličani sovražimo zmoto, nikdar pa ne tistega, ki je v zmoti. Da bi pa začeli sovražiti svojo stranko, ki edina nas ščiti, to pa menda še sami ne verjamejo!
Vidite, oče, tako je. Dandanes morajo stranke biti. To so skupine ljudi, ki enako mislijo in potem v javnosti tudi enako nastopijo. Ni dandanes vseeno, v kaki stranki je kdo. Za nas, ki hočemo ohraniti našemu narodu njegovo vero in govorico, je pač mesto le v SLS.«
Sin gospodar je prenehal svojo razlago in oče je dostavil: »Ljubi moji, če je pa tako, potem pa kaj čakate, da svoje stranke tako ne združite, da bo vse, kar pošteno čuti in misli, šlo z nami, da se ne bodo dali motiti po drugih strankah in njihovih listih. Da bi bil jaz še močen, jaz bi ti pomagal, sin!«
»Bo že, oče, bomo, prav dobro bomo izpeljali našo organizacijo te tedne po zimi, ko je bolj čas, da bomo res vsi kot en mož zavedni pristaši naše slovenske ljudske stranke!«
In možje so se porazgovorili, kako bodo izpeljali domačo krajevno organizacijo SLS.
MMKL
V NAŠI DRŽAVI.
Stalna razprava o davkih. Ko naši politični nasprotniki samo vpijejo, pa vlada dela in sicer resno na tem, da vse davke izjednači in ne le to, da jih tudi pravično porazdeli na posamezne po njihovem premoženju. To je pravo in pravično načelo. Ko so nasprotniki zahtevali, naj so vsa dohodnina takoj odpravi, so imeli predvsem pred očmi to, da rešijo one svoje ljudi, ki imajo suh denar in od njega prejemajo skrite dohodke. Razliko za odpravljeno dohodnino pa naj bi plačal oni, ki ima zemljo. Toda vlada je bila mod-rejša. Predložila je nov predlog, v. katerem se bodo določile najpreje spodnje stopnje obdavčenja, potem pa se bo to stopnjevalo, čim več bo kdo imel, tem več bo plačal. Pri tem pa bodo prizadeti tudi oni, ki so se hoteli popolnoma izmuzniti plačevanju davkov. Da bo potem ta davčni zakon po vsej državi isti in za vse enako obvezen, to je samoposebi jasno. Zapomnimo si pa to, da je sedanja vlada na delu, da davčno vprašanje pravično uredi.
Finančni odsek razpravlja o proračunu.
Finančni odsek mora pregledati in pripraviti proračun za skupščino, zato on sedaj zboruje (razven o pravoslavnem Božiču). Predelal je že več oddelkov. Nasprotniki že sedaj seveda kritizirajo proračun, ko ga še pravzaprav ni.
Čudna fronta. Radič in Pribičevič imata eno skupno fronto. Radič je te dni o tej fronti govoril, da je prečanska in naperjena proti Srbom, Pribičevič pa je tudi o njej govoril in izrecno povdaril, da ni prečanska ampak prav državna. Kako je torej to? čisto jasno: Radič je govoril
v Zagrebu svojim kmetom, Pribičevič pa v Beogradu — Srbom.
Radiča poslanci zopet — zapuščajo. V prejšnji skupščini je imel Radič nekaj poslancev, ki so ga pozneje zapustili in isto se mu bo sedaj zgodilo, če tudi se je prejšnjih nezvestih že preje otresel. Neza-dovoljneže vodi dr. Kežman in jih je zopet kakih 10 do 15 poslancev. Ti sodijo na vladno stran. Kaj pa bo ubogi Pucelj naredil, se še ne ve. On je na obe strani.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Presenečena Madžarska. Madžarska in Italija sta med seboj v skrivni zvezi za slučaj, da bi skupaj začeli kako vojsko. Samo to je bilo nerodno, da je Madžarska pod nadzorstvom in ne sme imeti nobene vojske, pa tudi ne orožja za vojno. A vendar ga je dobivala. Pod naslovom, da se samo skozi pelje v Turčijo, je prejemala Madžarska cele vlake pušk in strojnic. Na avstrijsko-madžarski meji pa so jih zalezli, da je to le pretveza, v resnici ostane vse orožje v Madžarski. Vsa Evropa je zaradi tega škandala razburjena, najbolj pa seveda sosede Madžarske, torej tudi naša država. Madžarska je zadnji čas napravila že nekaj takih lumparij, da ji bodo sedaj težko prizanesli. Spominjamo samo na to, kako so francoski denar ponarejali, kako so posojila ponarejali in kako so po Rothemeru, nekem Angležu, začeli umazano propagando za novo ureditev meje, ki so itak po pogodbi določene in se ne dajo kar tako izpremeniti. Naj-brže bo društvo narodov poseglo vmes in bo malo ohladilo to madžarsko predrznost.
Ali se naj z Italijo vežemo še nadalje?
To vprašanje je sedaj na dnevnem redu, ker poteče dogovor, ki ga je svoj čas sklenil Ninčič z Mussolinijem. Danes je položaj naše države veliko bolj ugoden, ker imamo prijateljsko zvezo s Francijo. Vlada bo storila vse, da se dogovor po možnosti zboljša v našo korist in da ne bo Italija imela nobenih prilik se zgovarjati, da mi nismo hoteli miru.
Francija in Amerika v prijateljstvu. Amerika ni še hotela pristopiti v društvo narodov. Pač pa stopa s posameznimi državami v posebne prijateljske odnošaje. To namerava storiti tudi s Francijo. Cela stvar je malo namenjena zoper Anglijo in Italijo. Bo torej Italija še bolj — miroljubna!
Princ Karol zopet straši za novo leto. Na Rumunskem morajo vedno znova imeti te neprilike, da se zdaj pa zdaj sproži glas: princ Kari prihaja. Sedanja vlada to odločno zavrača in bo vse zopet ostalo le pri pobožnih željah princa Karla.
Kuga, lakota in vojska divja po kitajskih pokrajinah. Tujci so morali zbežati. Katoliški misijonarji so se nekateri rešili na angleške vojne ladje, ostali so najbrže vsi pomorjeni. Komunistična vstaja je le deloma zadušena. Generali se še vedno med seboj vojskujejo. Nad štiri milijone ljudi strada, da jedo le lubje od dreves in slamo, ker drugega živeža nimajo več. Ni čuda, da se razširja huda bolezen vsepov-sod. In kadar bodo ti sestradani ljudje, rekli: Dovolj trpljenja, pa bi se vzdignil j narod, ki šteje nad 300 milijonov ljudi, { kdo bo ustavil ta veletok?!
Kaj bo s trgovinsko pogodbo z Avstrijo ?
Nedavno smo v »Slovenskem Gospodarju« pisali, kako nemški Avstrijci nastopajo v zadnjem času proti naši državi glede trgovinske pogodbe. Kar naenkrat so si Avstrijci vtepli v glavo, da je treba pre prečiti preveliki uvoz živine in sploh kme tijskih pridelkov iz Jugoslavije v Avstrijo. Radi tega je nemškoavstrijska vlada nenadoma zvišala carino na živino in na druge naše poljedelske pridelke, ki jih prodajamo v Avstrijo. Če bi ostale te zvišane carine v veljavi, bi bilo sploh nemogoče, od nas prodajati te predmete v Avstrijo. Nemškoavstrijska vlada se izgovarja, da ima Avstrija že sama dovolj živine, mleka, jajc ter drugih živil, tako da ne rabi več toliko uvoza.
V Beogradu so se pred Božičem posvetovali zastopniki naše vlade in Avstrijci. Naši zastopniki so opozorili Avstrijce na slabe posledice takega postopanja, a Nem ci so ostali trmoglavi in niso hoteli prav nič odnehati. Pogajanja so se nato prekinila, Avstrijci so odpotovali na Dunaj, da poročajo svoji vladi.
Do danes se še pogajanja niso nadaljevala. Slišijo se glasovi, da Avstrija vstra-vala. Slišijo se glasovi, da Avstrija vstra-ja na svojem stališču in na noben način noče opustiti misli na zvišanje carine, posebno pri živini ne. Kaj bo sedaj?
Naša vlada ni imela proti tej nemško-avstrijski trmoglavosti nobenega drugega sredstva, nego da pritisne Avstrijce tam, kjer so najbolj občutljivi. Naši so rekli Avstrijcem: Ako vi nam kljubujete s tem, da nam hočete naložiti neznosljivo visoko carino na kmetijske pridelke, bomo pa mi naložili višjo carino na ono blago, katero avstrijski fabrikantje prodajajo in pošiljajo v Jugoslavijo. Braniti se moramo proti nemškoavstrijski nakani, ki hoče oškodovati našega kmeta.
Ker še Avstrijci niso pokazali prav nobene dobre volje, da bi odnehali, bo najbrž prišlo do tega, da bo Avstrija sama odpovedala pogodbo z našo državo in bo tako nekaj časa nemogoče izvažati naše pridelke v Avstrijo, a tudi avstrijski in-dustrijci bodo imeli proti nam zaprto mejo z zvišanimi carinami. Opozarjamo pa naše ljudi na dejstvo, da naše vlade ne zadene prav nobena krivda na vsem tem. Naši zastopniki so pokazali dobro voljo napram Avstrijcem, ali ti-le so bili silno trmoglavi.
Naj se naši ljudje ne razbur jajo radi tega, ker je jasno, da bodo Avstrijci sami morali prav kmalu odnehati, ker njih fa-brikanti nimajo kam drugam prodajati svojih izdelkov, kakor v Jugoslavijo.
F. 2.
Pravila za dopisnike.
1.	Kar misliš listu sporočiti, stori hitro in odpošlji takoj, dokler je še novo; stvar kmalu zastari in ni več zanimiva. Pošlji listu vsako prijetno in neprijetno novico!
2.	Piši kratko, s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako. Kar je več, je odveč in prazno besedičenje.
8. Piši razločno, posebno imena in šte-
vilke, in, kar je zelo važno, vedno s črnt-lom.
4.	Ne piši, to se je pripetilo »včeraj« ali »danes«, ampak katerega- dne in meseca.
5.	Delaj kratke stavke.
6.	Ne piši preveč skupaj, da urednik pomote lahko popravi.
7.	Ne popravi nikdar kakšnega imena in številke. Napačno besedo prečrtaj ter napravi pravo nad njo, za njo ali pa na robu.
8.	Glavno pravilo ti bodi: Ne piši nikdar na obe listove strani.
9.	Kar si napisal, preberi še enkrat, pre-dno odpošlješ, gotovo boš vselej še kaj našel ,kar je treba popraviti.
10.	Pod vsako poročilo podpiši svoje i-me, ki pa ne bo natisnjeno, če tega izrecno ne želiš. Dopisi brez podpisa gredo v koš.
11.	Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; vedi, da ve, zakaj je to storil. Ako kako stvar zavrže, ne bodi jezen in mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in že marsikaj zadošča, ako tudi ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu točno dalje.
12.	Oddaj svoj dopis vselej tako na pošto, da ga bo imel »Gospodarjev« urednik zadnji čas v torek zjutraj v rokah. Sicer v isti številki ne bo zagledal belega dne!
Uljudno prosimo cenjene dopisnike, (lu si ta pravila posebej shranijo in jih v > krat preberejo, dokler ne bodo natančno znali. Kadar bi potem bil kak dopis spremenjen ali pa celo zavržen, pa kar hitro poglejte, katera točka ga je izpremenila ali vrgla v koš!
Pri tem pa pripominjamo, da nam je zelo žal, ko iz nekaterih okrajev ne prejemamo nobenih dopisov, čeprav imamo tudi tam prijatelje »Slovenskega Gospodarja«. Če bi prinesli Statistiko dopisov in naročnikov iz posameznih okrajev, bi videli, da nekateri okraji zaostajajo. Ali v novem letu tudi ti okraji na plan! Vsi nekdanji prijatelji in naročniki »Slovenskega Gospodarja« se združimo krog svojega časopisa! Več nas bo, lažje se bo list izboljšal, lažje bo še več imel in bo vsem v veselje!
MARIBOR JE DOBIL PORODNIŠNICO.
Ena najnujnejših potreb za celo mariborsko oblast je bila porodnišnica. Že na jesen lanskega leta, kmalu za tem, ko je začel Beograd vračati Sloveniji, kar jej gre, da dospe do zaželjene avtonomije, je kupil oblastni odbor sanatorij v Petrovem selu pri Mariboru. To poslopje so v primeroma kratkem času preuredili, osnažili in na novo opremili z vsem potrebnim, tako, da je bila zadnjo soboto slovesno blagoslovljena in otvorjena težko pričakovana porodnišnica. Slovesnost je pričela s sv. mašo, katero je daroval v lično prirejeni kapelici prevzv. škof dr. Andrej Karlin. Med sv. daritvijo je vladika blagoslovil zavod. Po končanem cerkvenem opravilu so se zbrali zastopniki višjih oblasti, škof, oblastni odbor in zdravniki v dvorani v porodnišnici. Kot zastopnik g. ministra i» zdravje je prihitel k otvoritvi
¡mani prijatelj Slovencev g. dr. Katičič if Zagreba, ki je kot Hrvat govoril o pomenu zavoda v slovenskem jeziku. Dr. Katičiču se je zahvalil g. veliki župan dr. Schau-bach, g. predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar in prevzv. škof. Pomenljiva slovesnost je končala v zavesti ter prepričanju, da bo prepotrebna porodnišnica po stala zavetišče našim mamicam, kjer bodo v težkih dneh preskrbljene z zdravniško pomočjo in najboljšo bolniško postrežbo.
Otvoritev mariborske porodnišnice je eno prvih in glavnih del tolikanj za Slovenijo obetajočega oblastnega odbora.
POSLEDICE PREOSTRE ZIME.
2e ▼ zadnji številki našega lista smo pi sali o hudi zimi, ki je letos objela malo-dane celi svet. Mraz je sicer v zadnjih dneh precej popustil, obetajo se nam novi sneženi meteži, naše ljudi po deželi bo pa tudi zanimalo, kake so posledice zadnjega ostrega mraza.
Zima v naši državi.
Mraz po južnih krajih naše države je bil tako hud, da so zamrznile največje reke kakor: Donava, Drava ter Sava. Resno se je bilo bati, da bo Donava vsled zamrz-njenja izstopila in poplavila kraje ob tem veletoku. Do poplav do sedaj še k sreči ni prišlo. Z ostro zimo je pri nas vsikdar v ozki zvezi glad in to posebno po ubožnej-ših južnih krajih, kjer trpijo ljudje pomanjkanje celo po najboljših žetvah. V Hercegovini ljudje stradajo, da jedo listje, drevesno skorjo in trhli les.
Dalmacija je pridelala prošlo leto 6600 vagonov manj žita nego leta 1926. 2e ob srednje dobrih letinah strada Dalmacija, kaj bo šele letosl Ubogi Dalmatinci prosijo vlado kot najnujnejšo pomoč 300 vagonov koruze.
Enako kakor po Hercegovini, Bosni ter Dalmaciji strada ubogi narod tudi v Črni gori in po raznih krajih južne Srbije.
Ako čitamo poročila o posledicah zime po raznih pokrajinah naše države, moramo priznati, da imamo sicer tudi v Sloveniji precej snega, nas je stresal mraz, a vendar o pomanjkanju kot v Hercegovini in Dalmaciji ne smemo tožiti.
Posledice zime v drugih državah Evrope.
Val letošnjega izrednega mraza je iz-premenil celo Evropo v ledeno Sibirijo. V Angliji, Franciji, Nemčiji in v vseh srednjeevropskih državah je bil zadnji mraz tako ljut, kakor je običajen le kje v — Skandinaviji ali na ruskih poljanah. Po omenjenih državah so letošnjo zimo reke zamrznile tako, da voda ni mogla več odtekati, je bila povsod nevarnost poplav in te so ponekod tudi nastopile. Kljub ostri zimi je bilo v dneh najhujšega mraza še morje razburkano po najbolj silovitih viharjih, ki so onemogočali promet z ladija mi. Po celi Rusiji imajo neznosno zimo. Zimski nadlogi so se še pridružili volkovi, ki se, gnani od lakote, približujejo v celih tolpah vasem in jih naravnost oblegajo. Pred volkovi mora rusko kmetsko ljudstvo braniti vojaštvo.
Pred dnevi je začel pihati po Angleškem jug in so nastale poplave. Od povodnji je najbolj prizadeto glavno mesto London,
kjer je utonilo že 22 ljudi.
---
Po koncu zmrznjeno truplo v vodi. Na
Ptujskem polju se je zgodil te dni slučaj zmrznjenja, ki je globoko pretresel vse, ki so slišali o tej strašni novici. Iz Budine pri Ptuju se je vračal v noči proti domu dobro znani gluhonemi čevljar Brmež. V noči je revež zablodil v potok Rogoznico. Padel je scer na led, a ta se je zdrobil pod njegovo težo in je zabredel v vodo. Gluhonema sirota je napel vse moči, da bi si otel življenje, vsi rešilni poskusi so ' bili zaman. Ko so ga našli, je bilo njegovo truplo zmrznjeno po koncu v vodi in se je z rokami še mrtev držal z vso krče-vitostjo vejevja ob bregu potoka. Morali so razbiti led, da so potegnili ponesrečenega iz vode. Brmež je bil kot čevljar dobro znan po Ptujskem polju in njegova žalostna smrt je pretresla vse, ki so poznali gluhonemega obrtnika.
Plin povzročil eksplozijo. V Zagrebu je man jša trgovina z barvami v Vlaški ulici. Na dvorišču trgovine so imeli plinsko peč, ki je grela prostore za trgovanje. Neznanec je peč ugasnil, ne da bi bil zaprl plin, ki je polagoma napolnil celi prostor,v katerem je bila peč. Čez nekaj časa je hotel eden od uslužbencev zopet prižgati peč. V trenutku, ko je zanetil užigalico, se je pa plin vnel in eksplodiral s tako silo, da je pognal na dvorišče veliko okno in vrata. Razpok je razrušil zid okoli okna, ki je visoko 2 m. Vsled zračnega pritiska so bile razbite vse steklenice v trgovini in po-metane na cesto.
Gimnazija v Murski Soboti je dobila zopet ukinjeni VIL razred. Z novim letom so otvorili na gimnaziji v Murski Soboti VIL razred. Z novim šolskim letom bode imel zavod vseh osem razredov.
Gradbena dela na cesti Tumišče—Rnd možanci. V Turnišče so začeli uvažat: kljub zimi velike kupe kamenja za grad-bo ceste Turnišče—Radmožanci in se b< začelo delo s polno paro takoj na zgodnj< spomlad.
Bojna ladja, ki stane 40 milijonov dolarjev. Letala bodo igrala v bodoči vojni eno najvažnejših ulog tudi v pomorskili bitkah. Večje države so zgradile v zadnjih letih po svetovni vojni take ladje, ki služijo pomorskim letalom na odprtem morju kot izhodišče in kamor letala jk povratku iz poleta zopet pristanejo. V Ameriki so spustili te dni v morje tako o-gromno ladjo za letala. Ladja ima 2000 mož posadke, je stala 40 milijonov dolarjev in bo zaposlena v Tihem oceanu.
Hotel v zraku. Med Ameriko in Anglijo nameravajo upeljati za vsako ceno zvezo po zraku z zračnimi brodovi in to po najkrajši poti na severu preko Atlantika. Na Angleškem že gradijo za to zvezo zračno ladjo za okrog 100 potnikov in bode tc pravi hotel, ki bo prevažal ljudi po zraku iz Anglije v Ameriko.
Goljuf z desetimi imeni. V Zagrebu so zaprli Ivana Remetiča iz Uskoka pri Stari Gradiški, ki ima na vesti 29 goljufij, katere si je privoščil na 29 različnih krajih in pod desetimi izmišl jenimi imeni.
Vojna škoda na Francoskem. Za časa svetovne vojne so napravili na Francoskem na zasebnem imetju nemški topovi škode za 855.7 mili jard zlatih frankov. Od te ogromne svote je plačala država oškodovanim že 72.6 milijard frankov. Treba bo še poravnati škodo v znesku 13.1 milijard frankov. Francozi so izvedli obnovo
Francije po vojni, ne da bi bili čakali na odškodnino iz Nemčije. Koj po sklepu miru so pomogli najbolj prizadetim n» ta način, da so jim dali posojila, ki znašajo 50 milijard frankov. Vasi, ki so bile porušene med vojno, so pozidane moderno, istotako je obnovljena uničena industrija. Novo pozidana mesta, vasi in tovarne izgledajo mnogo lepše nego so bile pred voj no. Po preteku 10 let so zabrisali Francozi žalostne sledove groznega opustošenja, katerega je povzročila svetovna vojna čisto nedolžnim.
Zlato poroko praznujeta dne 13. t. m. na svojem posestvu v Mestnem vrhu pri Ptuju bivši dolgoletni poslanec v štajerskem deželnem zboru in bivši župan šoštanjski g. Ivan Vošnjak s soprogo Emo roj. Pra-ger. Svojčas je bila Vošnjakova hiša v Šoštanju žarišče narodne zavednosti in zbirališče vseh narodnjakov. Današnja jubi-lantka pa je slovela vsled svoje dobrosrčnosti in gostoljubnosti. Zlatemu paru želimo tudi mi vso srečo!
»Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja slavnemu občinstvu Slovenije, da sprejme po sklepu zadnje odborove seje še do nadaljnega vse zdrave osebe do 50. leta, nad 50 do 65 let stare še samo proti zdravniškemu spričevalu do preklica. To društvo šteje danes že nad 3000 članov. Zahtevajte zastonj pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45.
Strašna eksplozija v Berlinu. V Berlinu so doživeli te dni grozno eksplozijo. V hla lilnici neke velike mesarije se je nabral imonijakov plin, kar je povzročilo, da je počila glavna plinova cev. Ogenj je vnel uhajajoči plin, kar je povzročilo eksplozije. Gasilci, ki so prišli takoj na kraj nesreče, so imeli delo zelo otežkočeno, ker je eksplozija potrgala vse električne dovod-le žice, tako da je bila vsa okolica v temi. Kraj nesreče nudi strašno sliko razdejanja. Število mrtvih znaša nad 20 oseb, a ranjenih pa je 16. Eksplozija je napravila strašno škodo v pritlični gostilni, kjer ni ostal nobeden predmet cel.
Pritožbe zaradi pošte. Vedno prejemamo pritožbe, da gotovi poštni uradi ne poslu-ejo z našim listom tako, kakor bi to po svoji službi morali. Tako je poštni urad Sevnica ob Savi vrnil kratkomalo vse izvode naših naročnikov, ki dobivajo list s te pošte, češ: se ne sprejme! Iz slovenje-'jistriškega okraja smo prejeli pritožbo, ia pismonoša zahteva za dostavitev »Gospodarja« vsakokrat po en dinar. Ker je mogoče, da se tudi v drugih krajih vrši jo neredi na poštah, prosimo naše cenjene naročnike: Vsak nered, ki ga je zakrivila pošta ali pismonoša, naj se nam takoj javi, in sicer je treba napisati pri tej prijavi kraj, osebo in dan, kdaj se je nered izvršil, poleg pa naslov dveh, ki sta ta nered opazila. Vemo sicer, da večina pošt in pismonošev v redu vrši svojo službo, hočemo pa navaditi na red, v kolikor to zadeva naš časopis, tudi ostale. Poštno ravnateljstvo pozivamo, da opozori svoje pod rejene na lojalno postopanje napram našemu časopisu!
Ukinjenje 600 let starega časopisa. — Kantonska revolucija je napravila konec listu »Čing-Pavvu«, ki je slovel za najstarejši list na svetu. Doživel je redko st* rost 600 let in poslednja številka lista je imela številko 219.000.
Lavantinski ordinariat je izdal naslednji odlok: Minister ver je dne 9. januarja 1928 semkaj brzojavil: »Povodom rados-nog dogodjaja, kojih se ovih dana oče-kuje u kraljevskom domu, izvolite izdati svima područnim sveštenicima, da se taj radosni dogadjaj, čim budu izveštene mesne vlasti, objavi u svim crkvama zvo-njenjem zvona in da se održe otgovara-juča blagodarnja.« — To se dekanijskim uradom naznani z naročilom, da se ta veseli dogodek, čim bodo obveščene krajevne oblasti, objavi po vseh cerkvah z zvonenjem zvonov in da se opravi zahvalna pesem »Te Deum« s pripadajočo molitvijo. Potem se doda molitev za kralja, kakor je predpisano v lavantinske škofije uradnem listu 1921, št. X, str. 91. O tem naj se takoj obvestijo vsi podrejeni župnijski uradil — Martin Matek, ravnatelj pisarne.
Volitev mariborskega župana se bo vršila v soboto, dne 14. t. m.
Iz krogov naših županov. Čujte in strmite, kaj vse hoče izvedeti od nas županov slavna davčna oblast v Mariboru! Z odlokom z dne 15. 12. 1927, št. 607, so dobili župani ostre pozive, da poizvejo o onih, o katerih sumi davčna oblast, da so podvrženi osebni dohodnini in to so skoraj vsi posestniki v občini: koliko je kdo pridelal vina v pretečenem letu, koliko je dobil za sadje, ali koliko ga je pridelal, koliko in kako težko živino je prodal in za kako ceno? V posebnih službenih listih še naj župan za tiste, ki imajo tukaj vinograde, pa ne stanujejo tukaj, naznani: 1. koliko je vina pridelal, 2. koliko je znašala cena vina ob koncu leta, 3. koliko so stali obdelovalni stroški in kakšne druge dohodke je še imel omenjeni posestnik. Da je pravičnemu in nepristranskemu županu, in kot takim nam je ljudstvo zaupalo usodo občine, popolnoma nemogoče na ta vprašanja odgovoriti, je popolnoma jasno vsakemu, kateri pozna naše gospodarske razmere. Župani nismo povabljeni v trgatve k vsem občanom, nam ne hodijo pravit, po kaki ceni je kdo prodal kako tele itd. itd. Da bi si pa najemali zaupnike, po domače rečeno: špijone, do tega nas pa nobena oblast na zemlji ne more siliti. Državna oblast od finančnih kontrol ne more izvedeti za množino pridelanega vina, pa bi naj to službo za davčno oblast opravljal župan, kateri nima za to prav nobenih pripomočkov. Ne, vse kar je mogoče, župani radi storimo, tega poziva pa ne moremo izpolniti in naj bode ta paragraf 270 o osebnih davkih, na katerega se tu sklicuje davčna oblast, kakoršenkoli! Čemu le morajo ljudje po vesti in znanju delati napovedi za osebno dohodnino, če še naj ubogi rihtar posebej se vtika v to njihovo gospodarstvo?!
Izid občinskih volitev v Ptuju. Zadnjo nedeljo, dne 8. januarja, so se vršile v Ptuju občinske volitve, kojih izid je sledeči: Nemci 254 glasov (8 mandatov), Slovenska ljudska stranka 155 glasov (5 mandatov), samostojni demokrati 179
glasov (6 mandatov), socijalni demokrati 112 glasov (4 mandate, enega so dobili socijalni demokratje z ostankom), radikali 68 glasov (2 mandata).
Nesreče pri smukanju in sankanju. — Zadnjo nedeljo, ko je bilo tako ugodno za sinukanje ter sankanje, je vrela mladina ven iz Maribora s smuči ter sankami. Ravno zadnja nedelja je zahtevala več težkih nesreč pri zgoraj omenjeni zim ski zabavi: Na Meljskem hribu pri Mariboru so se sankali v nedeljo popoldne 3 sankači. Na ovinku je pognalo te sankače daleč ven iz ceste. Dva sta ostala nepoškodovana, 211etni delavec H. Schon-vvetter pa si je zlomil pri padcu hrbtenico. — Močno se je poškodoval v nedeljo pri zimski zabavi stavec Cirilove tiskarne Jakob Ciglar. — V pondeljek zjutraj so našli na mariborskem glavnem mostu mrtvega neznanega človeka. Najbrž je padel na ledu in si pri padcu smrtno pretresel možgane.
Vsi upokojeni rudarji, ki še za Novo leto niso dobili podpore, a žive v revščini, naj se takoj prijavijo pismeno ali ustno z natančnim opisom razmer pri društvu upokojenih rudarjev, centralna pisarna: Rimske toplice.
Velika poneverba v Gornji Radgoni. Sodni kanclist pri sodišču v Gornji Radgoni je poneveril po dosedanjih ugotovitvah 200.000 Din. Dne 1. decembra m. 1. je podal ostavko na državno službo in se preselil z ženo, otrokom in taščo ter pohištvom v Avstrijo. Najprej po pobegu je bival v Gradcu, a kje je sedaj, bo morala šele dognati avstrijska policija. Temu kanclistu je. bilo namreč med drugim poverjeno na sodišču tudi inkasiranje vlog za posestva, ki so bila prodana na dražbi. Pri tem je več denarnih vlog poneveril, dotične akte pa najbrže uničil, ker jih ni mogoče nikjer najti. Njegovi nepoštenosti so prišli čisto slučajno na sled. Ko je namreč kanclist odšel v Avstrijo, je hotela neka stranka vpogled v neki sodni akt, na katerega je bila naložena že precejšnja svota, toda o aktu ni bilo ne duha in ne sluha. Nadaljna preiskava je dognala, da je kanclist poneveril okroglo 200.000 Din zaupanega denarja. Oškodovana je cela vrsta posestnikov, ki so že položili denar za posestva, ki bi morala priti na dražbo.
Pokojnemu Pašiču zgorela hiša. V Bel-gradu je nastal v nedeljo popoldne požar v enonadstropni hiši na vogalu Skopljan-ske ulice in Terazij, nekdanji lasti pokoj nega Nikole Pašiča. V hiši je bil nameščen modni salon. Sluga modnega salona je zakuril peč in zapustil lokal. Iskre iz peči so vnele leseno omaro, nakar je požar objel ves prostor. Požar je prvi opazil advokat dr. Marinkovič in pozval gasilce, ki so požar naglo pogasili. Skoda znaša 50.000 Din. Tekom požara se je pripetila težja nesreča. 181etna uradnica Marinko-vičeva, hčer ravnatelja zaječarske gimnazije in Pašičevega sinovca, je skočila iz I. nadstropja skozi okno 5 m globoko na tla in si zlomila nogo.
DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1928
s podobo Sv. Družine se Še dobi v vseh vetjih trgovinah papiria itd. Seqnjte le po nati
33
Mllillit
mili
371etnik ki govori 80 jezikov in narečij.
V avtomobilskem centru ameriške državice Ohio, v mestu Clevelandu, živi mož ki govori menda največ jezikov in narečij. Piše se E. W. Sommer ter govori 80 jezikov in dialektov. Sommer je star šele 37 let. Udeležil se je svetovne vojne kot član Rdečega križa. Pozna vse evropske jezike in tudi vsa keltska narečja. Sporazume se lahko z vsakim Evropcem v njegovi materinščini, poleg tega pa tudi z vsakim Afričanom in Azijcem. Svoj prosti čas porablja Sommer za to, da študira še tista narečja, ki jih ne zna, in da izpopolnjuje svoje znanje z novimi besedišči tujih jezikov.
ZOPET GROZNA EKSPLOZIJA V BERLINU.
Na drugem mestu poročamo o eksploziji, ki se je doigrala te dni s strašnimi posledicami v Berlinu. Komaj so bili nekoliko zabrisani grozni utisi omenjene nesreče, se je pripetila že druga eksplozija v Berlinu, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi in šest težko ranjenih.
Nesreča se je zgodila v vili, ki je last kemikov dr. Weing;irtnerja in Stammer-ja, ki sta izdelovala razne reči za lepoti-čenje obraza itd.
V nedeljo dopoldne je odšel Stammer v klet, kjer je delavnica, da bi tamkaj napravil nekaj poskusov. Okoli pol desetih je nastala strašna eksplozija, ki je vrgla v zrak stransko poslopje in garažo (shramba za avtomobile). Povsod leži kamenje. Kako silna je bila eksplozija, pa kaže dejstvo, da je vrglo postelje in razno opremo na jelkine vrhove. Gasilci in policija, ki so takoj prihiteli na pomoč, so našli dva mrtva in sicer Stammerja ter njegovo hišnico. Težko ranjeni so bili pa vratar, njegove tri hčere in služkinja ter še dve drugi osebi. Med reševalnim delom so našli še vratarjevo ženo, ki je bila popolnoma zasuta. Neki podnajemnik v tej vili se je srečno rešil, ker ga ravno v tem usodnem trenutku ni bilo v stanovanju. Tudi družabnik dr. Weingartner je ostal brez poškodb.
Vse šipe po bližnjih hišah so popokale. Raz stene je padel omet, pri opremi pa je pokal les. Osebe, ki so bile slučajno na odprtih oknih, je vrgel zračni tlak po tleh.
Kaj je pravzaprav povzročilo to strašno nesrečo, še do danes ni dognano! Gotovo je delal Stammer poskuse s kakimi snovmi, ki so se hitro vnele in povzročile usodepolno eksplozijo.
Poročila SLS.
Popravite volilne imenike!
Od 1. do 31. januarja se uradno popravljajo volilni imeniki. Vpišejo se s sklepom vsi, ki imajo volilno pravico, izbrišejo se umrli in oni, ki so volilno pravico izgubili.
Katere spremembe morajo občinski uradi v volilnih imenikih izvršiti?
2upan, oziroma občinski urad je po določilih zakona o volilnih imenikih čl. 2 dolžen vpisati uradno, torej brez vsake reklamacije, v stalni volilni imenik vse tiste moške, ki dozdaj niso bili vpisani, so stnri vsaj 20 let, so na&i državljani ali
pa Slovani po jeziku in plemenu in bivajo šest mesecev v občini, šestmesečno bivanje zadostuje sedaj za obojne volitve
(državnozborske in občinske) in je zato odslej predpisan samo en volilni imenik. Poleg teh se vpišejo v volilni imenik še vojaki, ki so ped sklepom uradnega popravka volilnega imenika (to je pred 31. januarjem) odslužili vojaški rok, pa tudi tisti, ki se bodo do dne 31. decembra t. 1. vrnili od vojakov. Druga naloga župana je ,da črta iz stalnega volilnega imenika vse mrtve in take, ki že več kot šest mesecev ne bivajo v občini.
Kako izvrši občinska komisija popravo?
Popravljanja ne sme izvršiti župan ali tajnik sam, temveč v ta namen od odbora izvoljena komisija, ki sestoji iz župana in najmanj dveh odbornikov. Na podlagi sklepa se vpišejo sklenjene izpre-membe v stalni volilni imenik pod zadnjo uradno potrditev okrožne sodni je in sicer natanko tako, da se imenik takore-koč nadaljuje. Navedena mora biti sklepna tekoča številka, število volilcev mora biti navedeno s številkami in z besedami; naveden mora biti tudi dan vpisa; podpisan mora biti župan in vsaj eden odbornik; sicer je vpis nepopolen in se zavrže.
Še ni vse!
Toda vse izvršeno je še nepopolno in nima veljave ter se ne potrdi, ako ni o seji posebnega zapisnika, ki mora imeti tudi v sklepu datum, pečat in podpise župana in dveh odbornikov.
Kaj je storiti z zapisnikom in popravljenim imenikom?
Popravljeni volilni imenik in zapisnik pošlje župan uradno med 1. in 5. februarjem okrožni sodniji.
Ali je treba k uradnim popravam dokumentov?
K uradnim popravam volilnih imenikov ni treba priložiti na okrožno sodnijo nobenih dokumentov. Zadostuje uradni občinski zapisnik.
Opozorilo županom, zaupnikom SLS in zastopnikom klubov občinskih odbornikov SLS!
Opozarjamo naše župane, zaupnike S-LS in zastopnike klubov občinskih odbor nikov SLS, da v vsaki občini strogo natanko izvršijo uradno popravo volilnih i-menikov. Na dan volitev se je pokazalo, kdo je pomotoma izpuščen in kdo je pomotoma vpisan. Kjer se je bati, da nasprotni župan ne bi izvršil uradne poprave, naj vsak prizadeti volilec to sam zahteva od župana. Če pa župan tega noče storiti, zahtevajte od okrožne sodnije (v Mariboru ali v Celju), da vas vpišejo.
Po čl. 15 zakona o volilnih imenikih je ostro kaznjiv z zaporom več mesecev, kdor namenoma in vedoma ne bi opravil uradnih popravkov.
Preberite si knjižico: »Kako pravilno sestavljati in popravljati volilne imenike stran 9—15. Popraviti je treba tam, da zadostuje za vpis v volilni imenik za o-bojne volitve šestmesečno bivanje v občini.
Velika inventurna prodaja	,
po čudovito znižanih cenah se vrši do konca januarja v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
Poslanec dr. Hohnjec je poročal svojim volilcem na zborovanjih delegatov in zaupnikov SLS v Konjicah 28. decembra 1927, v Ljutomeru 3. januarja in v Gornji Radgoni 4. januarja 1928. Vsi zbori so bili prav dobro obiskani, zlasti v Ljutomeru, kjer se je zbralo do 300 delegatov in zaupnikov. Na vseh zborih je bilo poslancem SLS v narodni skupščini izraženo popolno zaupanje in odobravanje za njihovo delo. Istotako je bilo popolno zaupanje izraženo oblastnim poslancem, izmed kojih sta gg. N a p o t n i k in B r u-d e r m a n n poročala v Konjicah, gosp. R a j h v Ljutomeru in g. N e u d a u e r v Gornji Radgoni. Z odobravanjem so tudi bila povsod sprejeta poročila voditeljev okrajnih zastopov: g. Št ur m a v Konjicah, g. R a j h a v Ljutomeru in g. L a n č i č a v Gornji Radgoni. V Konjicah je g. prof. Prijatelj imel predavanje o samoupravi oblasti, okrajnih zastopov in občin, katero predavanje je i-mel v Ljutomeru in v Gornji Radgoni sam poslanec g. dr. H o h n j e c. Na vseh zborovanjih je poročal strankin tajnik g. Ovčar o organizatornih zadevah.
Okrajna zbora delegatov (zaupnikov) SLS v Murski Soboti in Črensovcih so prav lepo uspela. Udeležba je bila povsod izredno razveseljiva. V Murski Soboti ie poročal narodni poslanec g. Jerič, v Črensovcih pa narodni poslanec gospod K 1 e k 1 in oblastna poslanca gg. Osierc in Litrop. Na obeh zborih je imel zaključno predavanje o naši politični organiza-ci ji zastopnik tajništva SLS v Mariboru, oblastni poslanec g. Ovčar. Na obeh zborih so bile izrečene soglasne zaupnice našim poslancem.
Okrajna zbora delegatov SLS v Vuhre-du in Slovenjgradcu sta prav lepo potekla. Na obeh zborih so podali narodni in oblastni poslanci teh okrajev svoja politična poročila, o naši politični organizaciji pa je predaval zastopnik Tajništva SLS v Mariboru. Udeležba je bila zelo lepa. Navzoči delegati so odobrili na obeh zborih delo rtaših narodnih in oblastnih poslancev in jim izrekli popolno in neomajno zaupanje.
Vuzenica. Občni zbor krajevne organizacije SLS Vuzenica se vrši v nedeljo, dne 22. t. m., po službi božji v gostilni g. Lobenweina. Vsi člani uljudno vabljeni, posebno še, ker bo dnevni red važen in zanimiv. — Odbor krajevne organizacije Vuzenica.
Vse okrajne in krajevne organizacije SLS pozivamo, da v podrobnem izvedejo sklepe okrajnih zborov. Opozarjamo zlasti na občne zbore krajevnih organizacij SLS, ki se naj vršijo dne 15. t. m., kakor je bilo že~objavljeno v »Slovenskem Gospodarju«. — Tainištvo SLS v Mariboru.
Vurberg. V nedeljo, dne 22. t. m., po sveti maši se vrši občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SLS v prostorih novokupljene-ga poslopja z obširnim dnevnim redom. Vsi naši somišljeniki ste povabljeni, da tako napravimo skupen načrt za naše delo v tekočem letu.
Naša društva.
Sv. Križ nad Mariborom. Križevski fantje se prav lepo gibljejo v društvenega. o žiru in bodo vprizorili na Svečnico popoldne v našem Društvenem domu šaljivo igro »Lumpa-cij Vagabund».
Sv. Peter pri Mariboru. Naša društva so začela prav lepo napredovati, tako da od Štefanovega naprej in do Svečnice bomo pač imeli vsako nedeljo eno igro. Na novega leta dan so imele naše šolariee božičnico v samostanski šoli, katera je prav lepo izpadla. Bilo je obdarovanih več revnih otrok z raznimi darili.
Sv. Anton v Sov. gor. V svrho zidave novega Društvenega doma je darovala domača posojilnica 2000 Din. Gradbeni odbor se celemu odboru, osobito pa še požrtvovalnemu načelniku iskreno zahvaljuje!
Kapela pri Radencih. Prireditev, ki se je vršila na praznik sv. Treh Kraljev z ganljivo igro »Graničarji«, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Vsi igralci, zlasti še tisti, ki so imeli glavne vloge, so svojo nalogo izvrstno rešili, da res zaslužijo malo javne pohvale, posebno ker so imeli razmeroma malo časa za pripravo. Na splošno željo se bo prireditev dne 15. t. m. ponovila. Vsi, ki še igre niste videli, so tokrat prijazno vabljeni, kakor tudi oni, ki si jo želijo še enkrat ogledati. — V nedeljo, dne 15. t. m., po rani službi božji, se vrši tudi občni zbor kmečke zveze, na katerega so povaibljeini vsi dosedanji člani, kakor tudi vsi oni, ki želijo stopiti v našo organizacijo. Posebno se vabijo še tudi fantje in mladi možje!
Ormož. V Katoliškem domu v Ormožu vpri zori Orliški krožek od Velike Nedelje v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne ob treh popoldne gledališko predstavo »Roka božja«. Pridite! Bog živi!
Sv. Trojica v Halozah. Na Štefanovo je priredila pri nas dekliška Marijina družba igro »Ljudmila«. Vse igralke so rešile svoje uloge prav izbomo. Na željo občinstva se je igra ponovila na Kraljevo. Tudi prireditev zimskih večerov se je obnesla prav dobro. Da se je pri nas društveno življenje povzdig nilo tako lepo, gre najtoplejša zahvala našemu vrlemu organistu, ki se ne trudi samo za petje, ampak tudi za vse prireditve!
Čadram. Naš orlovski odsek ponovi v nedeljo, dne 15. t. m., popoldne ob treh, v Orlovskem domu na siplašno željo velezanimi-vo in pretresljivo ljudsko igro »Lovski tat.« Občinstvo je bilo z zadnjo vprizoritvijo popolnoma zadovoljno. Ker je v naših krajih mnogo takih, ki se pečajo z lovom na dovoljen in nedovoljen način, zato je ta igra za marsikoga zelo privlačna.
Sv. Pavel pri Preboldu. Tukajšnja orlovska mladina ponovi na željo občinstva v nedeljo, dne 15. t. m., ob treh popoldne v Društ venem domu v Št. Pavlu zanimivo igro »Ve-leturist«. Za zabavo med odmori in po igri je dobro preskrbjeno. Najuljudneje vabljeni od blizu in daleč! Bog živi!
,,NaS dom".
Šesti tisoč! Tiskali smo le pet tisoč izvodov »Našega doma«. Toda naročniki so se tako pomnožili, da nam je »Našega doma« zmanjkalo. Zato ga mnogim naročnikom že nismo več mogli poslati. Toda dobili ga bodo prihodnji teden, ko ga bo tiskarna nanovo natiskala. Ta čas vas pa prosimo, da potrpite in se ne jezite, ako ga takoj ne sprejmete!
Vsa Štajerska se je navdušila za »Naš dom«. »Naš dom« je prekosil po številu že mnoge slovenske liste, zdaj je na najboljši poti, da postane najbolj razširjen list. Vsi naročniki »Gospodarja« ga naj takoj naročijo, da ga spet ne bo. zmanjkalo. »Naš dom« je naš list!
Sam prevzvišeni knez in škof je »Naš dom« priporočil! Čitajte v januarski številki pismo našega nadpastirja! Vsak fant in dekle naj ima »Naš dom«! »Naš dom« je naš list!
Najmanj »Našega doma« je v Savinjski in v Mežiški dolini! Vzdramite se tudi Vi in ne stojte ob strani, ko gre nov vihar med našo mladino: »Naš dom« je naš list! Naročite ga!
Kdor hoče »Naš dom« razproda jati, se naj takoj javi! »Naš dom« mu daje prav posebne ugodnosti. Imamo na razpolago tudi table, ki jih trgovci in razprodajalci lahko razobesijo: Tukaj prodajamo »Naš dom«. Te tablice dobijo razprodajalci zastonj. Naši trgovci po deželi, oglasite se!
Naši dobrotniki! Minister n. r. g. Ivan Vesenjak je naročil sto izvodov »Našega doma« za revne fante in dekleta svojega volilnega okraja in plačal 1200 Din. — Monsig. dr. Anton Jerovšek in oblastni odbornik Marko Krajnc sta plačala vsak en veliki temeljni kamen za »Naš dom« po 100 Din. Hranilnica v Ljutomeru je plačala velik temeljni kamen za »Naš dom« 100 Din. Velik temeljni kamen (100 Din) je plačala za »Naš dom« posojilnica v Gornji Radgoni. Bog povrni!
»Naš dom«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 6.
Ncrve knjige.
Besede življenja za naše fante, povedal jih je dr. Rozman in zbral v ličen molitvenik. Fantje, to knjigo sprejmite na pot v življenje in te »Besede življenja« vam naj bedo vodilo! Knjiga je zelo lična. Stane vezana 22 D, v usnje z zlato obvezo 30 Din. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zgodovinar Celja. Mesto Celje ima zelo zanimivo zgodovino. Zato je prav, da jo je zbral zgodovinar Janko Orožen in sta izšla v Goričarjevi založbi dva zvezka te zgodovine. Knjiga je opremljena z lepimi slikami. Naročajte jo, ki se za knjigo zanimate, v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru!
Fr. S. Finžgarja Zbrani spisi, VI. zvezek, 299 sl^ni. Nova založba je izdala nov zvezek Fisnžgarjevih Spisov. Pričujoči zvezek, ki po svojem obsegu prekaša dosedanje, prinaša pred vsem obširno povest »Sama», poleg tega štiri črtice, ki se s povestjo ujemajo v lepo celoto. Povsod v tem zvezku odgrinja pisatelj socijalne podobe iz našega naroda, in jih vedno.razgiblje v močne dogodke, ki z enako silo pritegujejo jaže preproste in izobražene bravce. Črtice^"Kakor pelilkain, Bol-težar, Naš vsakdanji kruh in Tri črne žene, so zanimive ne samo s pripovedne, temveč zlasti z umetniške strani. Cena broširanemu izvodil 50 Din, v celo platno vezanemu pa 60 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Mladi kemik je posebna knjiga kemijskih poizkusov. Za šolo in dom zelo priporočljiva. Stane 42 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ob tihih urah, knjiga za dekleta, spisal P. dr.Tominec. Prva naklada je že pošla, tiska se nova, v par mesecih je bila knjiga razprodana. Stane 30 Din, nekaj izvodov je je še v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Rože male Terezike in Rubini male Tere-zikc sta dve knjigi o najljubši svetnici sedanjega časa. Prva je majhna knjižica, stane 8 Din, druga pa je obsežnejša in obsega mnogo lepega otiva o sv. Mali Tereziki. Ta je dražja, stane 36 Din, a je tega denarja tudi vredna. Dobi se v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
»Tolminci«, lepa zgodovinska povest iz našega Primorja. Napisal jo je znani pisatelj Pregelj. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Zena z zaprtimi oCmi, velik, socijalen roman, ki ga tudi toplo priporočamo! Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Društva in posamezniki! Vse knjige §ploh naročajte le v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Organistovske zadeve.
Zadružna zveza v Ljubljani je ravnateljstvu orglarske šole v Celju pismeno javila, da bode na orglarski šoli uradnik Zadružne zveze redno predaval in poučeval orglarske učence o zadružništvu in o knjigovodstvu. V tem dopisu pravi Zadružna zveza, da se čuti vedno večja potreba, da bi bili organisti temeljito izvež-bani v knjigovodstvu, ob enem pa bi pač imeli s tem. tudi postranske dohodke. Z veseljem pozdravljamo to misel. Prvič je to za organiste zelo potrebno, da si potem morejo izven svoje službe kaj zaslužiti, in drugič pa imajo fantje časa itak zadosti. Da bi se le potem predsedstva posojilnic na željo Zadružne zveze ozirala in orga-nistom te službe podelila! Zgodi se tu in tam, da organista prezrejo in dajo tajništvo ljudem, ki so zaslužka — manj potrebni.
V »Slovenskem Gospodarju« od 22. m.
m. sem čital, da je mariborski okrajni za stop dal znesek 25.000 Din kot nagrado tistim vinicarjem, kateri že 25 let služijo pri enem gospodarju. To je res lepo darilo, katerega viničarjem iz srca privoščimo. Saj je dobro znano, da so ti res zelo potrebni. — Pri tem pa mi je prišlo na misel, ali se bo kdaj našel kakšen do-' brotnik ali kakšna korporacija, ki bi darovala kakšen znesek za organiste, kateri služijo že 25 let na eni in isti župniji. Po znam veliko organistov, ki služijo 25, 30, in celo 40 let na eni in isti župniji, pa še do danes nisem slišal, da bi prejeli kakšno nagrado. Organisti storijo veliko za povzdigo cerkvene in narodne pesmi, za svoje delo so pa silno slabo plačani. Gotovo tudi zaslužijo, da se kakšen dobrotnik spomni na nje. Želim, da bi lahko že prav kmalu o tem kaj ugodnega poročal javnosti.
gre, pa nima nog, leži, pa nima života — to je sneg.--Oni prodajalci ne plačajo še nobenega davka, ki — zijala prodajajo. --Bogu je služil, nič zagrešil in
vendar ni prišel v nebesa — oni osel, ki ga je Gospod na cvetno nedeljo jahal.
.Nove uganke. Dva brata živita, bila sta rojena isti dan, mesec in leto, od iste matere, pa vendar nista dvojčka, kako to? — Zakaj ima krompir kožo? — Nadlež-neš je na mestu postopal in nadlegoval ljudi, naj mu kaj darujejo. Nekaj je že nabral. Pa je dobil enega, ki ga je dobro izplačal. Darovalec mu je rekel: »Dam ti ravno toliko, kolikor že imaš, pa pojdi po mostu in vrzi v vodo 24 Din. Ko boš to naredil, ti bom dal zopet toliko, kolikor ti bo ostalo, pa boš zopet vrgel 24 Din v vodo.In ko boš tretjič dobil še enkrat toliko, kolikor ti je ostalo, pa bož bogat človek!« t- Postopač je mislil, da se bo res dalo nekaj zaslužiti, pa je to naredil. In
kaj je bil konec? Nazadnje ni imel niti 1 Din. Koliko jih je pa imel takoj od začetka?
Čarovnik: Imeti razprostrte roke, pa spraviti predmet iz ene roke v drugo, to je čarovnija, če kdo tega ne zna. Kdor pa zna, pa takole napravi: Dene predmet, ki ga drži v eni razprostrti roki, na mizo, se zasuka in z drugo razprostrto roko sprejme predmet.
Pri zdravniku. K zdravniku je prišla ženska, ki je bila znana klepetulja. Zdravnik se je je hotel hitro odkrižati, pa je rekel: »Jezik pokažite!« Ona je iztegnila jezik, zdravnik pa je sedel k mizi in mirno pisal recept. Dve, tri minute je bil v sobi popolen mir. Koniio pa le reče ženska: »Tako dolgo že kažem jezik, vi ga pa še niti ne pogledate!« — Zdravnik: »No ja, jaz sem hotel le v miru recept napisati, da me niste mogli motiti s svojim govorjenjem!«
Kaj je valuta? Na mariborskem trgu je kmetica predajala sir. Gospa jo je pa vprašala: »Kaj stane sir?« — Kmetica: »Štiri goldinarje!« — Gospa: «1 Din vam pa dam!« — Kmetica: »To pa ne! Dajte še eno krono in 14 seksarjev!«
Varčevanje v Rusiji. Vojaško povelje na dan desetletnice revolucije: »V spomin na desetletnico se bo oddalo 100 strelov! Da pa ne bomo streljali v prazen zrak in ker moramo varčevati, bodemo istočasno ustrelili 100 nasprotnikov revolucije!«
Hvaležnost. Oproščeni tat je rekel svojemu advokatu, ko sla šla s sodišča: »Gospod, tako ste me dobro izrezali. Prvo zlato ufo, ki mi pride pod prste- vam jo bom naklonil! Se priporočam!
Franček-pijanček toži svojo ženo. — Franček-pijanček je srečal svojega gospoda župnika in mu je milo potožil: »Gospod župnik! Hudo je pri nas. Sinoči sem prišel domov in sem našel ženo v kleti. Pila je!« — Gospod župnik: »Ti le pred svojim pragom pometaj, ti si pijan-durica pri hiši!« — Franček-pijanček: »Gospod župnik, saj to priznam, ali to pa vendar ne gre, da , ne bilo nobenega treznega človeka pri hiši!«
Listnica uredništva.
Dopis od Št. Andraža pri Velenju je
preveč oseben in bi romala dopisnik in urednik v špehkamro, ako bi zagledal ta dopis beli dan. Poročajte kaj lepega! — Sv. Trojica v Slov. gor. Osebne napade odklanjamo, akoravno so očitanja resnična, a vendar le tožljiva. Demokratski dohtarji so takoj pri sodišču. Dopisa radi novega tiskovnega zakona ne moremo priobčiti. — Št. Ilj pod Turjakom. Osebna zadeva, ki ne spada v list. — Sv. Tomaž pri Ormožu. Ako bi ta dopis objavili, hi prišli omenjeni fantje nad urednika z balinami. — Dopis Iz revnih Haloz smo odložili za enkrat, ker je tožljiv. in bi nam nakopal poleg zaporne kazni še o-gromne stroške in denarno odškodnino bi n-.orali plačati našim nasprotnikom.
Živčno bolanim in nerazpoloženim naravno Franz Jozefova grenčica zagotovi dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnji izvrstnih zdravnikov za živčne bolezni se Franz Jozefova grenčica lahko uspešno uporablja pri težkem obolenju mozga in hrbtenice! — Dobi se po vseh drogerijah!
IIiIILdopisi
Capla. S snegom pokriti in v led zakopani smo tu gori nad Dravo že precej dolgo. Zato pa si malokateri tujec upa med nas, četudi je prav prijetno med nami in se vidijo pobeljeni gorski velikani daleč naokrog. A na Janževo se je zbralo ljudi od blizu in od daleč, da so do zadnjega kota napolnili našo lično cerkev. Prišli so na poslednji poti po-spremljat pobočno mater Marijo Vraber, ki je na Sveti večer zatisnila svoje trudne oči in se preselila v družbo izvoljenih častilcev božjega Deteta. Vrla Pretlova hiša v Crem-šeniški grabi že pač od leta 1901, ko je obhajal svojo now mašo njen sin, sedanji g. kanonik dr. Maks Vraber, ni gledala take množice ljudi, kot pri pogrebu njegove blage matere. Ljubili so jo reveži, ki jim je bila skrbna mati, spoštovali so jo posestniki, katerim je bila vzor pridne gospodinje, in občudovali so jo šentožbaldski in kapljanski župljani zaradi njene ponižnosti in otroške pobcžnosti. Zato smo se solzili za njo, ko so jo v navzočnosti osmih duhovnikov in vnu-ka-bogoslovca polagali v grob, pa se tudi veselili, da je vzorna žena tako srečno končala tek svojega življenja.
Guštanj. Včeraj zjutraj se je zastrupila z lizolom Marija Prepolnii. Z rešilnim avtom so jo spravili v bolnico v Slovenjgradec, kjer so ji izprali želodec, tako da je izven nevarnosti. Kaj jo je gnalo v obup, ni znano.
Vurberg. Vodja sanatorija ruskega rdečega križa pri Vurbergu, g. dr. Bolesiav Okoli-Lulak, je velik prijatelj ubožne mladine. Na njegovo inicijativo so vodstvo sanatorija: Rusi, Srbi in uslužbenci zbrali lani 1311 Din, letos pa 1615 Din za uboge vurberške šolarje. Za ta velikodušen dar se vodstvu sanatorija in vsem plemenitim darovalcem starši ohdarovanih otrok prav uljudno zahvaljujemo!
Hoče. Dasi je huda zima, vendar še nismo popolnoma zmrznili, ampak se gibljemo na prosvetnem in gospodarskem polju. Dne 18. m. m. smo imeli občni zbor Kmetijske družbe, ki je bil dobro obiskan. Ustanovila se je tudi podružnica Vinarskega društva. Dne 21. m. m. je bil zaključek I. kmetijsko-gospodinj skega tečaja, ki so se ga udeležili zastopniki oblastev in starši udeleženk. Vodila ga je strokovna učiteljica gospa Premrou. Uspeh je bil izredno lep. Začel se je že drugi kme-tijsko-gospodinjski tečaj. — Na Štefanovo so nam naši diletantje lepo vprizorili pretres-jivo igro »Žrtev spovedne molčečnosti.« Na praznik Sv. Treh kraljev nas je g. dr. Jehart vodil po potu sv. Družine iz Nazareta v Bet-lehem ter pojasnjeval to pot in predavanje s 50 skioptičnimi slikami. — Izumrli še tudi ne bomo, saj je bilo v letu 1926 rojenih 167, u-mrlih pa 71, torej prebitek 96, leta 1927 je pa bilo porodov 158, smrtnih slučajev pa 71, torej so otroci zmagali z 87 glasovi. Dečki in deklice so se pobotali na ta način, da je bilo leta 1926 več rojenih 20 deklic, leta 1927 pa so fantje prekosili deklice za 20.
Cirkovce. Dne 5. januarja smo tukaj pokopali 861etnega Antona Sagadin, užitkarja v Mihovcih. Smrt ga je rešila hudih bolečin, ki jih je prenašal že več let. Saj že celi dve leti ni sam mogel iz postelje. Bog mu bodi plačnik! Naj počiva v miru!
Sv. Jakob v Slov. gor. (Iz pogovorov med Jareninčanko in Šentjakobčanko, II. del.) O, veselo novo leto, prijateljica iz Jarenine! — Ravno tako tudi tebi, od prijaznega Sent Jakoba. — Samo malo se okodi oglejva, drugače pride zopet v cajtenge najin guč! — Pa naj pride, se vsaj kaže, da me ženske stopamo v ospredje. — Vidiš, zadnjič si mi ti govorila o šolskih razmerah v Jarenini, sedaj se pa moram jaz pritožiti čez naše Šentjakob *ke razmere. Imamo petra zredno Sojo. nnši
otroci imajo čas v Solo hoditi, pa nam nočejo poslati še enega učitelja, imamo namreč samo štiri učne moči. Nekdaj si z g. naduči-teljem se lahko kaj pogovorila o svoji deci po nedeljah, sedaj pa je to pri nas nemogoče. — O, tu pa vam mi iz Jarenine lahko pomagamo! Pri nas je pa ravno nasprotno resnica. Tudi mi imamo petrazredno šolo, pa imamo šest učiteljskih moči in govori se, da pride še ena. Veš kaj, mi vam radi odstopimo našo Hrvatico. — Jej, jej, kako je za nas pri-proste kmečke ženske to nerazumljivo. Pri vas preveč, pri nas v Št. Jakobu pa premalo. Sicer pa si ne misli, da bi se kaka taka učiteljska moč zamogla pri nas naseliti, katere mi in naši otroci ne bi mogli razumeti. Mi pa težko razumemo to-le: enkrat se pravi, da je pomanjkanje učiteljstva, drugikrat pa jih je tuintam preveč! — Upajmo, da nam novo leto prinese kaj boljšega! — Z Bogom! — Tudi ti!
Sv. Jakob v Sov. gor. Gotovo ne bode napačno, če se mi Sentjakobčani pobahamo, da v celi naši župniji ni bila vložena nobena druga lista za občinske volitve, kakor samo ena lista SLS. Izvoljeni so tudi sami naši zavedni možje, ki so si izvolili za župane znane naše stebre in vzorne župane g. Matija Peklarja. Ivana Trojnerja, Fridrih Očkerla in Jožefa Piveca. V vseh štirih občinah je ljudstvo eno glasno hotelo imeti le prejšnje župane zopet za gospodarje v svojih občinah. Istotako so pokazali občinski odbori svojo napredno gospodarsko zavest in izvolili same odlične naše pristaše v vseh občinah za svetovalce. Ljudstvo je po pravici prepričano, da je izročilo usodo župnije najboljšim možem in veseli smo vsi, da nimamo pri nas tistih krajevnih prepirov, kakor marsikje drugod, kar je gotovo znamenje naše politične in gospodarske naprednosti in zrelosti.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dne 29. m. m. smo pokopali nenadoma umrlo nadučiteljevo soprogo gospo Avgusto Kos. Bila je dobrega in mimega značaja. Ves advent do zadnjega smo jo še videli pri zornicah, kakor da bi čutila potrebo se pripraviti na odhod iz tega sveta v boljšo življenje. G. nadučitelju soža-lje vseh znancev in faranov! Naj počiva v miru! — Tri živinorejce je zadela občutna nesreča pri živini. Pri vseh je biil isti vzrok: slabe posledice po telitvi. Morali so poklali prav mlado živino! — Sporočamo, da so bili izvoljeni v vseh treh občinah dosedanji gg. župani, vsi naši odlični somišljeniki. Za Biš: Janez Krajnc, za Trnovsko vas: Jakob Ma-liorič, za Bišečki vrh: Alojz Brunčič. — Naša mladina pa nas je presenetila za Novo leto z društveno prireditvijo »Mojstra Križnika božični večer«, ki je prav primerna igra za božično dobo. — Klic: V vsako krščansko hišo katoliški list! je našel tudi pri nas odmev. Z nekimi izjemami ima vse »Slovenski Gospodar«. Domovin a r jev je vedno rrnnj. In nočasi še bodo vsi ti razven enega, ki jo celo zalaga s svojimi dušnimi proizvodi, zaspali.
Jurovce pri Ptuju. »Kmetski list« z dne 11. jan. je priobčil grdo debelo laž. Piše nam reč, da je v občini Jurovce sijajno in zasluženo zmagala SKS — SLS pa da je povsem propadla. Pač pa je narobe resnica! Povsem propadla je SKS. zmagala pa je SLS. Novoizvoljeni župan Zupanič in prvi svetovalec Smipoc nista pristaša SKS, ampak sta pristaša SLS. Torej v »Kmetskem listu« imenovanih pet odbornikov ni od stranke SKS, amnak so zvesti pristaši SLS. Toliko v vednost in pojasnilo!
Sv. Anton v Slov. eor. Žalostne božične praznike je letos obhajala občesooštovona obitelj Zorečova v Brengovi. ko je plakala ob mrtvaškem odru svojega dobrega krščanskega* očeta. Rajni je bil vzgleden mož svoji ženi, skrben oče svojim otrokom in vedno zvest naro^Tiik »Slovenskega Gospodarja«. Bil je vpisan tudi v našo najnovejšo bratovščino Apostolstva mož ter je vsako prvo ne-
deljo z veseljem pristopil k angelski mizi In se pokrepčal s kruhom močnih. Ko se je najmanj nadejal, ga je nevarna bolezen pljučnica z Bogom spravljenega položila v prezgodnji grob. Velika množica dobrih Župlja-nov ga je na Štefanovo spremljala k večnemu počitku. Preč. g. župnik ga je pri odprtem grobu vsem postavil za vzgled ter tolažil žalujočo ženo in sedmero vzornih otrok. Pevski zbor pa mu je zapel ginljivo žalo-stinko.
Sv. Andraž v Halozah. Dopisnik iz revnih Haloz se hvali v svojem glasilu »Kmetskem listu«, da je pri občinskih volitvah zmagala njegova, oziroma Radičeva stranka; da so v odbor izvoljeni sami zavedni radičevci. Zavedne, katoliško misleče može pa imenuje klerikalne podrepnike. Toda naj pomni, da od teh podrepnikov tudi on živi in si je z njihovimi žulji postavil klet. Kdo mu bo pa hišo postavil? Radič? Njemu je moral celo še motorno kolo vrniti, ker mu je agitacija pre-slabA uspela. Seveda, kako so pa radičevci agitirali za volitve v ustavotvorno skupščino, da so imeli potem z oblastmi opraviti, o tem prav previdno molči. Tudi molči, kako nasilno so agitirali za občinske volitve, da so volilcem grozili s kaznijo in jim vsiljevali reklamne listke, češ, da so od glavarstva poslani; in kako so po hišah nasprotnih strank pisali z barvo in ogljem in tako delali škodo. Molči tudi, da je on sam zletel iz odbora. Županski stolček pač diši najbolj dopisniku, saj se je pridušal po krčmah, da hoče biti leskovški župan. Silno rad bi pokazal svoje izredne, zmožnosti in talente, in kot župan bi jih najlepše. Mi Haložani te zmožnosti dobro poznamo. Obenem smo sklenili, da bomo poskrbeli, da dobimo trgovca, ki bo naših načel . . .
Sv. Trojica pri Halozah. Kot vsako leto, bo tudi letos romarski shod za častilce sv. Antona dne 17. t. m., v torek, pri podružnici v Podlehniku.
Sv. Peter v Savinjski dolini. Izvolitev župana se je izvršila. Že v tretjič je posadilo zaupanje ogromne večine občanov na županski stol g Jerneja Novak, značajnega pristaša SLS. Grmenje topičev je na Šentjanževo oznanjalo Sirom doline njegovo izvolitev. Nekateri svobodomisleoi so računili na zmago, pa ni šlo in tudi ne bo šlo! Čast pit vsem zavednim krščansko mislečim volilcem šentpe-terskim! Krajevna organizacija SLS je ponosna, da šteje za svoje člane župana in vse štiri svetovalce!
Sv. Andraž pri Velenju. Ker je hvalil zadnjič dopisnik Sv. Janž na Vinski gori, moramo povdariti tudi mi od Sv. Andraža, da ima naša župnijAedno poslikano farno cerkev, ki je bila za časa turških navalov trdnjava za obrambo proti tem krvoločnežem. Glede krajevne lepote zasluži Sv. Andraž vse priznanje.
Sladkagora. Na praznik Sv. Treh kraljev se je vršil občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SLS. Dvorana izobraževalnega društva je bila natlačeno polna samih vrlih mož in fantov. Na zborovanje^ ki je bilo gospodarskega pomena za našo občino radi glavne občinske ceste, je prihitel oblastni poslanec g. Ivan Turk. Zborovanje je vodil načelnik Miha Gobec. Oblastni poslanec nam je poljudno raztolmačil proračun oblastne skupščine, od kojega bode tudi za našo občino precej odpadlo. Pogovorili smo se še o občinskih volitvah, ki se bodo ponovno vršile, ker so sedanje radi nepravilnosti razveljavljene. Nato smo volili krajevni odbor. Načelnikom smo enoglasno zopet postavili Mihaela Gobec iz Mestinja. Ker se naše vrste množe, smo tudi odbor razširili tako, da ima vsaka vas svojega zastopnika.
Loka pri Zidanem mostu. Za minule praznike nas je naša mladina to zimo izredno preskrbela z lepo, plemenito zabavo. Na Štefanovo se je vprizorila v gasilnem domu pre
lepa težavna Fimžgerjeva ialoigra >Mati«, ki
se je na nov »ga leta dan ponovila. Na praznik sv. Treh kraljev pa se je igrala na odru izobraževalnega društva petdejanka »V Ma-rijnem varstvu< in dodala žaljivka »Krompir v uniformi». Vmes je zapel domači pevski zbor. Res nam lahko nudijo naši mladi lepe reči, ako le hočejo. Vsem iskrena hvala! — Izobraževalno društvo ima na Svečnico po večernicah svoj redni občni zbor in priredi takrat tudi tombolo. Vsi člani društva in prijatelji izobrazbe prav uljudno vabljeni na shod in srečolov! — V preteklem letu je bilo 52 rojencev, umrlo jih je 33, sami živeti so se zbali in rajši stopili v jarem sv. zakona 23 parov. Za župnijo je bilo proti koncu ravno preteklega leta posebno žalostno in čudno, da je neusmiljena smrt zamahnila zapored po treh mladeničih, ki so bili vsi posebno pridni in priljubljeni in vsi trije bodoči gospodarji, tako da vmes razun enega otroka ni bilo nobenega mrliča; to so bili Jakob Zupane iz Loke, Anton Volarič iz Ra-čice in Gregor Morinc iz Poljane. Naj jim cveti srečna mladost v večnosti!
Guštajn. Svoj 50. letni občni zbor je imela včeraj popoldan tukajšnja požarna bramba v navzočnosti 70 izvršujočih čdanov. Vseh članov je: izvršujočih 118, podpornih 38 ter častnih 15. Od vseh, ki so pri ustanovitvi društva pristopili, je med živimi samo še tukajšnji posestnik Filip Krajger. Za 401etno članstvo je bilo odlikovanih 6, za 251etno pa 15 članov. Po blagajniškem poročilu je ime lo društvo leta 1927 dohodkov 8544 Din, izdatkov pa 6022 Din, obresti naložbe 178 D, tako da je prebitka 2700 Din, ki je večinoma naložen v tukajšnji hranilnici. Za motorno brizgalno nabira tudi društvo, ima že precejšnjo sveto skupaj, pa je še veliko jirema-lo, upamo, da se dobijo dobra STca, ki bodo pomagala, da se kmalu uresničijo želje društva. G. Jurij Safer, ki je bil do sedaj načelnik društva, je radi bolehavosti odložil to službo in je bil za načelnika izvoljen g. Ivan Schmautzer, za poveljnika gosp. Franc Kave, za poveljriikovega namestnika Ivan Verčko. Sestava novega načelstva in odbora jamči, da se bo delo v društvu tako brezhibno nadaljevalo, kakor do sedaj. Grajati pa moramo, da se še vedno rabijo tuji strokovni izrazi, akoravno bi bi že čas, da se to odpravi, Gasilska zveza ima gotovo navodila za gasilsko terminologijo. Na pomoč!
Hriberski:
Pred 50 leti.
(Konec.)
Le polagoma se je lam pa tam že pojavila petrolejka. Pripomnim, da gre tu za kmetsko življenje, mestu in boljšim hišam brezdvomno petrolej ni bil tuja snov. Prvi vzorec te splošne dobrote je prinesel k kmetu Trbosu na Pohorju star drvar Štogler z opazko, da je nove vrste žganji-ca, jo poda tovarišu — žganjebratcu. Nagovorjeni res napravi krepak požirek. Pa prešine strah prvega kot zadnjega, slutila sta v tekočini morebitni strup. Do nesreče sicer ni prišlo, najbolj presladkan požirek pa tudi ni bil.	»
Kmet, kmet na pol ju je v označeni dobi »švical« še bolj nego danes. Z lesenim plugom je ril po njivi, snopje pa ubijal s cepcem, da je kar koža pokala na roki. V suho prst je še šlo, naj pa je bila mokra pomlad, tedaj je nosil pol njive na leme-žih. Izjemno težavo pa je ta neroda delala po kamenitih njivah, hip na hip se je kaj potrlo. V našo okolico je prej našla pot slamoreznica (nabavil si jo je ugleden in podjeten kmet Vinšek), zatem pa
smo šele dobili železni plug. In jesen brez modernih mlatilnic, le predstavite si jo! Pokali so cepci pozno v noč, udarjali so v rano jutro, zloga snopja pa se je navzlic vsej marljivosti le prav polagoma umikala mlatičem izpod nog. A moralo je tako tudi uspevati, ker niso znali odpomoči, Kako bister duh nadkrili človeško moč, nudi vzgled dandanašnji napredek, ko se mlati na stroje, ponekod celo na parni ali električni pogon. Pri nas se sicer ponaj-več še tudi danes obratuje mlatilnica s človeško silo, ipak pa se v par urah dovrši kot nekdaj več dni.
Da se ta trud in mar hlapcem in deklam nekoliko poplača, so v ta namen dobivali od gospodarjev velike pšenične hlebe, takoimenovane šentjernejske hlebe. Razven ob mlatvi so bili s sličnimi kruhi obdarovani še k Božiču, k Veliki noči, k Binkoštim in Vsem svetnikom; nekaj od tega je še tudi danes v običaju. Mnogi viri pojasnujejo, da je baje nekdaj bilo na splošno več kruha, kot ga imamo danes. Ob vsaki domači peki je dobival sleherni član družine po en mali hlebec »štroc«, za malice pa so jim rezali obilne kose, imenovane »štukle«. Ne sliši se redko med narodom: »Imeli smo mnogo beračev, izginili so berači in božji Ioni, ž njimi pa je izginil tudi kruh.«
Še prav posebno so častili teritev. Kuhinja je v ta prilog znatno preustrojila lice, razven svinjetine so se kuhali tudi štrukli, za nameček pa so se še terice, tu in tam z okusnimi kolači ali imenitnimi krofelci posladkale. Tega danes več ni, sploh se z lanom malo pečajo. Teric, kakor sploh poslov je bilo na izbero. Hiša, ki vzdržuje danes po enega hlapca in po eno deklo, je držala nekdaj po tri možke in tri do štiri ženske moči. Iz navedenega posnamemo, da je nekdaj ljudstvo ve liko manj drvelo za mestnim mamonom, vsem pa je zadovoljnost postregla z zadostnim kruhom, kmetsko ljudstvo je o-stajalo svojemu stanu zvesto, v odmeno pa mu je ostala tudi sreča zvesta, če že tud i ne v zlatu in srebru, pa vsaj v zado voljnosti in blagem miru, ki ga danes prepogosto pogrešamo. Čemu je bilo nekdaj več kruha? Odgovor je prav enostaven. Čuje se, da so takrat njive mnogo bolj gnojili, vrh tega se je pažnja obračala na prvi pogoj sigurnega uspeha, nam reč na pravočasno in čisto oplevanje. Ker niso poznali čistilnic, so si semensko zrnje po zimi lepo prebrali in so imeli lepšo setev, kakor se pri nas tuintam vidi.
Morda so bile boljše letine, kot so sedaj. Res se pripoveduje o izredni rodovitnosti nekaterih let, a tudi brez slabih niso prošli. Cul sem, da je neki pomladi o Binkoštih padlo po planinah toliko snega, da so morali živino gnati v dolino in to za dalje časa. Več verjamem onim, ki trdijo, da krivda tiči v tem, ker svet postaja brezveren, torej mu tudi Bog svoj blagoslov odteguje. Nekdaj si o glavnih praznikih videl kmetiča hoditi po polju, kropeč njve z blagoslovljeno vodo, ali pa na Sv. Tri Kralje vtikati križe iz blagoslovljenega lesa v znak, da ves svoj up stavi v višjo moč in varstvo v prepričanju: »Kdor prosi, se mu bo dalo.« In dandanes?
Tudi postnemu času se je obilno zadostilo; čast jim! Le en običaj smatram kot nepravilnost. Pripoveduje se o navadi, da
so ostanke od jedi od pustnega večera shranjevali do Velike noči. Ta škodljiva plesnoba se je potem pregreta postavila na Veliko noč kot prva jed na mizo. Seveda osebe s slabšim želodcem tega niso prenesle. V tem oziru je novejši čas bolj razspden, vse kar je prav. Ne mislim pa s tem postu najmanj jemati svetosti, ne morem pa se temu ogniti v opisu običajev. — V pojasnilo običajev nekaterih kmetskih slojev v postnem oziru vam pa postavim lasten doživljaj. Neko postno sredo si mimogrede iz dela utrgam par jagod, bilo je že po 10. uri. Slučajno vidi to domača hčerkica, 121etno dekletce, in veste, kaj mi je povedala? »Da me bode mami zatožila, čemu sem post prelomil.« Hm, hm, v tebi je pa dosti vere, prav i-maš, dekle, sem si rekel; tudi sram me je bilo.
Poglejmo si slednjič še hleve in živino. Mnogo lepih parov volov je delalo gospodarju veselje, prišlecu pa vzgled njegove marljivosti. Zlasti ovc se je nekdaj veliko več redilo. Ponekod sta bila dva pastirja, prvi je gleštal govedo, drugi ovce. Danes ovčjereja pri nas pojema, sicer pa ovce še nahajamo, pa v dokaj manjšem številu. Kdor pa je imel konja, imel je čvrstega, lepo povitega. V konjsko negovanje niso poznali vsemogočih lekov in tekov kot jih danes uporabljajo, ipak pa so imeli lepe živali. Običajno je konjar nasmukal meseca junija koprivinega perja, poleg še trpotecevega perja ter oboje posušil. K temu je nakopal koreninic od neke nizkorastle, špicoperne trave z imenom Teufelsbuss. Ta trojka se je predelala v prašek, ki so ga vsako jutro dajali konjem. Baje s povoljnim uspehom, pravijo. Vrh tega se z živadjo ni smelo šin-tariti kot se ponekod, žival je tudi iz mesa in krvi, ne pa kakšna neobčutljiva klada.
Pri govedi so uvaževali, naj se teleta, rojena v prestopnem letu, nikakor ne iz-rejajo. Kot vzrok se je navajal, da žival ženskega spola, rojena v prestopnem letu, težko povrže. Ali je kaj na tem ali ni, si napravi sodbo sam. S tem v soglasju je bil in-je deloma še »urok«. Ako pogledaš mlado žival, ne smeš se ji čuditi, kako lepa da je, nasprotno: opluvaj jo, je kmetska vera.
Bodi ta sličica spominek na prošle čase, mnogo navedenega je že izginilo iz spomina.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN^
Poravnajte naročnino za ,,Slov Gospodarja"!
m iiliRnniiiTiinii imiiimunininii iniiiiimniiiiiii iiinnii itiinmmntiitiniiiinnnifmnnimai
Tajnost, potom katere vzdržujete Vaše telo sveže do visoke starosti, obstoji samo v pravi negi telesa in lepote. Vaše lice bo mla-deniško sveže, Vaša koža gibka, Vaši lasje bujni in lepi, celo Vaše telo elastično in zdravo, odstranili bodete solnčne pege, mozolje in vse druge napake kože, ako bodete za dnevno nego telesa rabili: 1. Fellerjevo Elsa-pomado za zaščito lica in kože. 2. Močno Fellerjevo Elsa pomado za nego las. 3. Fellerjeva Elsa mila zdravja in lepote (lili-jino-mlečno, rumenjakovo, glicerinovo, bo-raksovo, katranovo in Elsa milo za britje). Za poskus dva lončiča enovrstne ali po eden lončič od obeh Elsa pomad 38 Din, nadalje 5 komadov Elsa mila za 52 Din razpošilja lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 341. Hrvatska.	_	_
Kmetiisko kniigovodstvo.
Zopet novotarija! Tako bo morda kdo rekel, ko bo bral ta napis. Res je novotarija, če pa je tudi norija, bomo pa še le videli! Pravimo namreč, da bi bilo zelo dobro, ako bi tudi v naših kmetskih domovih upeljali knjigovodstvo. Knjigovod stvo obstoja v tem, da gospodar ne le izdaja in prejema denar za blago, ampak da tudi zapiše, kdaj je prejel ali izdal in koliko je to bilo. To je pravzaprav vse knjigovodstvo. Iz teh zapiskov pa se mora potem najti, koliko je gospodar izdal na mesec ali na leto, in koliko je prejel. Ravno tako bo vsak lahko za celo leto nazaj vedel, koliko je izdal za ene vrste blago, ali koliko je prejel za večkrat prodano blago iste vrste. S tem bo pa videl, kateri			del njegovega gospodarstva se izplača in kateri ne. Natančno bo imel zapisano, kaj ga stanejo delavci in dninarji, kaj je izdal za svojo družino. Vedel bo, kam je šel denar, da je izginil kot kafra. In še nekaj bo vedel: Koncem leta ali še preje bo preračunal, kje bi bilo pa vendar še vkljub vsemu mogoče malo »prišparati«. Kako se to zapiše? To je pa zelo preprosto. Imeti moraš navadni mali zvezek, prav je, da je trdo vezan, kjer imaš že kar razdeljeno na prejemke in izdatke. Ako tega nimaš, pa si ga sam napraviš iz šolskega zvezka, kjer si načrtaš doli preko vodoravnih črt še pokončne in sicer takole:		
	Dan	Predmet		Dohodki || Izdatki	
	1.	jan. 1928 2.	jan. 1928 i. t. d.	Za „SlovensKega Gospodarja" 1928 Za trgovino (sol in sladkvr) Za mleko prejel		32 — 56-- 1 12°- S	
Ko pridejo zapiski do konca strani, se v obeh oddelkih sešteje in prenese na dru go stran.
Dobro je, da se pa posebej zabeleži tudi račun, ki se ni naenkrat zaključil. Recimo, da plačuješ eni osebi, ki ti je posodila, vsak teden nekaj nazaj. To napravi takole:
Na posebni strani napiši naslov dotič-nega. Stran razdeli kot gori. Spodaj dan, mesec in leto, kdaj si posojilo prejel ter. skupno svoto, recimo 10.000 Din, v I. oddelek. Kadar si kaj vrnil, zapiši zopet dan in mesec ter leto in svoto, katero si vrnil, v II. oddelek. Tako boš vedno lahko zra-čunal, koliko si že poravnal.
Popolnoma podobno, ako si ti komu po sodil, ali mu kako reč večkrat plačuješ, ali jo on tebi plačuje.
Če tudi ima kdo tako dobro glavo, da vse račune v glavi nosi, je v»ndar veliko bolje, da jih zapisuje, da ga ne bo glava bolela.
Cene in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Na zagrebški borzi se je zadnje dni dobilo v valutah:
1 ameriški dolar za 56.20 do 56.30 Din.
Dne 11. t. m. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799.60 do 802.60 D, 100 nemških mark za 135.25 do 135.56 Din, 100 madžarskih pengov za 994.50 do 997.50 D, 100 italijanski hlir za 299 do 301 Din,
1 ameriški dolar za 56.54 do 56.74 Din, 100 francoskih frankov za 222.75 do 224.75 D, 100 čehoslovaških kron za 167.70 do 168.50 D.
SEJMI:
17. januarja: Kapele pri Brežicah, Peitrovče.
20.	januarja: Sv. Andraž pri Ptuju, Podčetrtek, Buče.
21.	januarja: Videm ob Savi, Teharje.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 10. januarja 1928. Prignalo se je: 8 konj, 10 bikov, 148 volov, 313 krav in 6 telet, skupaj 485 komadov. Povprečne cene za različne
Cisti računi, dobri prijatelji — ta pregovor velja tudi v tem oziru in se bo veliko bolj redno in natančno znalo gospodariti in se bo preprečil marsikateri prepir med sosedi, posebno če kdo umrje, pa nihče nič natančnega ne ve, kako je kaj z denarjem. Tudi družina med seboj si ne bo imela kaj skrivati, pač pa bodo posamezni člani, v kolikor bo to potrebno, lah ko videli, kako težko je dandanes gospodariti, pa bodo bolj vestni in skrbni za dom.
Kmetsko gospodarstvo ni enotno in zalo se ne bomo spuščali v podrobnejša navodila za knjigovodstvo, saj ga na podlagi podanih dveh načel lahko vsak zase sestavi. če bo ta blagohotna beseda kakemu našemu domu služila v dobro, da bo vpeljal in v redu vodil vsaj to malo zapiskov, pa bo naš namen dosežen:
»Slovenski Gospodar« je zopet koristil našim domovom!
živalske sorte so bile sledeče: debeli voli 1 k g žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli 6.50 do 7 Din, klavne krave debele 7 do 8 D, plemenske krave 6 do 7 D, krave za kloba-sarje 3 do 5 D, molzne krave 5.50 do 6 Din, breje krave 5.50 do 6 Din, mlada živina 5 do 7.75 Din. Prodalo se je 296 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 74, v Italijo 26 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso in meso od bikov, krav in telic 10 do 18 Din 1 kg, telečje meso 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso sveže 17 do 27 Din.
Mariborski trg dne 7. januarja 1928. Ta trg
je bil z mesom izredno dobro založen, kajti prišlo je 86 slaninarjev, ki so prodajali meso po navadnih cenah, katere so pa proti pol dnevu radi velike količine mesa znatno znižali. Radi tega so cene padle tudi pri domačih mesarjh, kateri pa niso napravili toliko kupčije, kakor slaninarji. — Pertnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov na trgu. Cene so bile ravno tako visoke, kakor pred božičem in sicer piščancem 20 do 35 Din, kokošem in racam 40 do 50 Din, gosem 60 do 100 Din, puranom 60 do 150 Din, domačim zajcem 15 do 30 Din komad. — Cene krompirju in zelenjavi so biile enake, kakor v prejšnjem tednu. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.50 do 5 Din komad, koruzna slama 25 do 35 Din vreča. — Seno im slama: Na trgu je bilo v sredo 7 vozov sena, 2 voza slame, v soboto pa 5 vozov sena in 1 voz same. Cene so bile senu
82.50 do 87.50 Din, slami pa 40 do 50 Din za
100 kg.
Gospodarski drobiž.
Savinjska dolina. Čeprav je precej občutna zima, pa hmeljska kupčija vendar ne zamrzne. Vrši se venomer naprej in veliki vozovi hmelja se pomikajo med St. Petrom in Žalcem. Kakor izgleda, se bodo cene, ki so padle za 10—15 Din za kg, vendar zopet začele dvigati. Popraševanje po hmelju je postalo živahnejše; pridelovalci, ki še imajo hmelj, ga pa držijo. To je tudi umevno, saj trpi kmet pri ceni 15 Din ogromno izgubo. Davčna oblast je nastavila lani pri 1 kg hmelja 60 Din za pridelovalne stroške; letos pa tudi niso bili manjši. Umevno je, da so kmetje vsled nizkih, od velikega kapitalizma narekovanih cen gospodarsko močno prizadeti. Opetovano se je v jeseni slišalo vzdihovanje: Skoda, da niso razmere letos pripustile g. žalskemu Vabiču, da bi bil inozemcem konkurenco delal. Res so imeli tuji kupci prosto roko in so pritiskali ceno kakor so hoteli. Pomagali pa so jim nekateri savinjski fantje, ki so vsled tega izgubili pri ljudstvu ves ugled. Drdrali so s kolesi semtertje; da se tujemu kupcu, v čigar jarem so se vpregli, prikupijo, so grajali hmelj, pomagali pritiskati cene vedno nižje in če je kmet pripeljal od njih kupljen hmelj do kupca, se jim je še pa dobro zdelo, če je ta ubogega kmeta s hmeljem nazaj domov pognal, češ, ker hmelj ni takšen, kaikor-šnega je pokazal od fanta-agenta doprinešesn vzorec. Lani se je žugalo v Žalcu, da se bode imena vseh kmetov, ki hmeljske sadike na tisoče iz doline prodajajo, na črno, ob drž. cesti postavljeno tablo napisalo. Se bolj na mesto bi pa bilo, imena vseh takih liberalnih fantov agentov, kmetskih škodljivcev, napisati na sramotni steber. Ako bode v prihodnje upravna oblast takšnim nepridipravom obrtno dovoljenje odvzela, se bode hmeljska kupčija v naši dolini za kmeta koristnejše vršila. Obstoječa kmetijska društva bodo v zaščito kmeta morala podvzeti v tem pogledu potrebne korake. Ne bode se več zgodilo, da bi od mastne provizije obogateli fant agent igral gospoda, ogoljufani kmet pa razmišljal, kako bo pri nečuveno in brezvestno ponižani ceni plačal za pridelovanje hmelja izmetane stroške.
Kmetijski nadaljevalni tečaj se je usta novil začetkom meseca novembra v Kamilici pri Mariboru. Prijavilo se je 15 iz šole odraslih fantov, ki z veseljem pose-čajo pouk. Tečaj vodi g. učitelj Josip Pu-lier in v pouku mu pomagajo g. Franc Čepe, šolski upravitelj, vlč. g. Anton Ča-ter, kaplan in g. Ivan Zupan, srezki kmetijski referent iz Maribora. Tečaj se bode zaključil koncem meseca marca.
IV. vinski sejem »Ljutomerčana« v Središču ob Dravi se vrši dne 24. januarja ob 11. uri predpoldne v obširni zadružni kleti in v gornjih prostorih te hiše, 20 minut od kolodvora. Vinskim kupcem se bodo nudila najboljša vina slavnega lju-tomersko-ormožkega vinogorja vseh leg, vrhov in vrst. Posebno letos se izplača, da obiščete ta stari in dobro vpeljani vinski sejem, ker je lanska vinska kapljica res prav izborne kakovosti in se Vam bo nudil najboljši pregled čez razpoložljive množine vinskih sort, od navadnega do najfinejšega blaga. Za polovično vožnjo je zadruga že zaprosila. Za topla jedila in za prostore bo izdatno preskrbljeno. Vozovi, oziroma sani na kolodvoru so na razpolago. Obiščite torej sigurno ta IV. vinski sejem v Središču. Cene bodo prav zmerne in blagu primerne kot prejšnja leta, ko se je ta dan prodalo na tisoče hI ljutomerskih vin.
Kupuj em
svinjske kože Ia 1 kg po 17 Din, goveje kože Ia 1 kg od 16-20 Din.
KAROL KlRBISCH, usnjarna Sv. Trojica v Slovenskih goricah
Kupim
staro zlato, srebro, sre brne krone in goldinarje ponajvišiihcenah C. ACKERMANN urar, Ptuj. Glavni tre
Nobene nevarnosti metilja-

vosti ni več ker
Distol
it
IUI I IM II UMITI I
$
povsem zanesljivo uničuje vse metilje brez vsakršnih posledic
Male kapslue za ovce z napisom v cirilici
„JIHCTOJI"'
Velike kapslue za govedo z napisom v latinici
„DISTOL"
Izdelovanje „DISTOLA" se vru pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fakulteti vseučilišča v Zagreba (Prof. Rajcevič). Varujte se pred ponarejenimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuje
KASTEL, tvornica kemičnih izdelkov, Karlovac. 1477
53
Podpisani se zahvaljujem tem potom najiskre neje „Ljudski samopomoči" v Mariboru za mi, takoj izplačano podporo po smrti svoje žene, ki je bila komaj še le 3 mesece članica imenov-j-nega društva. Priporočam to prepotrebno društvo vsakomur najbolje v takojšnji pristop.
Maribor, dne 6. januarja 1928.
Mikolaj Vezfak
sluga grajskpga kino.
Svinjske kože
kupi po naivià) dnevni ceni Hugo S ark. Marioor Ko. oika cesta 6
164»
MALA OZNANILA
feveste m že lini
Najcenejše in najboljše volneno blago za obleke dobite v veliki izbiri v trgovini Franc Starčič, Maribor, Vetrinjska 15. 59
¿gatov jene nušie in fantovske oblek!1,
srajce, hlače in ženske ■predpasnike ter drugo bla go po najnižjih cenah. Se Priporoča! F. Starčič v Mariboru, Vetrinjska u-lica 15.	60
Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk o pie-tenju: Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi.	801
Kolje kostanjeve za vinograd proda Valher Frid., Sv. Križ, Zgornja Sv. Kun gota. .	55
S 1. februarjem sprejmem razumnega, pridnega ter poštenega viničarja brez malih otrok. Vladimir Vošnjak, Slovenska Bistrica.	52
Vsakovrstno kuhinjsko posodo, okove za pohištvo in stavbe, razno orodje za mizarsko obrt po najnižjih cenah priporoča Josip Jagodic, Celje, Glavni trg št. 15.	50
Franja Kurinčič, delikatesna trgovina z bufetom, Maribor, Aleksandrova c. Častiti duhovščini kot tudi slavnemu občinstvu pri posetu Maribora priporoča svojo veliko in bogato delikatesno trgovino z dobro urejenem bufetom po zelo nizkih cenah. 63
Izgubil se je na Sv. noč eden mož z imenom Alojz Žugman, je v 47. letu, ima orno obleko in črni klobuk, je srednje velikosti, brez mustač. Kdo kaj ve o njem, naj naznani Zug-mani v Zamarkovi št. 13, p. Sv. Lenart SI. g. 64
Priporočam bogato zalogo vsakovrstnih ur ter srebrnih in zlatih predmetov po zelo znižanih cenah: tvrdka A. Stoječ, Maribor Jurčičeva ulica 8. — Popravila ur, zlatnine in gra mofonov se izvršijo dobro in poceni	1625
Razglas.
Veliki župan mariborske oblasti je dovolil trški občini Gornja Radgona ob državati poleg dosedanjih 4 letnih živinskih in kra-niarskih sejmov (ki se vršijo dne 3. II., 25. V., 10. VIII. in 15. XI. letno) še 4 nadaljne živinske sejme, ki se bodo vršili kakor sledi:
17. januarja (Antonovo) 23. aprila (Jurjevo) 30. junija (po Petrovem) 21 septembra (na Matevže vo,
ter kramarskega sejma, ki se vrši hkrati z živinskim sejmom na dan 30. junija vsakega leta. Živinski sejmi so za govejo živino, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se lahko pripelje na prodajo blago vsake vrste, nadalje različni poljski pridelki, perutnina itd. Ker so sejmi v Gornji Radgoni zelo dobro obiskani, opozarja podpisano županstvo na nove sejme vse interesente, prodajalce ter kupce, da se te prilike po-sluižijo. — Županstvo trga Gornja Radgona, dne 29. decembra 1927. — Župan: dr. Boezio s. r.	47
Stanovanje, eno uro od Maribora, dve sobi in kuhinja, vrt in drugi različni prostori, s», "'odda takoj. Naslov v upravi lista. 48
Deček 16 let si želi učiti čevljarske, obrti, kjer bi dobil v hiši hrano in stanovanje. Ponudbe Karbos v Krčevini pri Mariboru, Praprotnikova 134. 50
itfočen fant, priden in pošten, od 15 do 16 let, se sprejme za vajenca v pekarno Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11. 62
Hlapca h konjem, pridnega, poštenega, z letnimi spričevali, se sprejme ta-ko i proti dobremu plačilu celi oskrbi. Naslov v
.rt^ri irfn
koj 'ß
upravi ista.
58
Artur Sills:
Ameriški roman
Smrtna past.
(Dalje.)
Priredil Fr. Kolenc.
—	To je vse! — Govers je pogledal kvišku. — Kaj da ima z malimi ribami, tega ne morem razumeti. Toda Zlata mačka! Dosedaj niti mislil nisem na to, da bi to zlato žival spravil s tem v zvezo. A je skoraj gotovo, da misli s tem Gato Oro.	»
—	Brezdvomno! — Diibell je še enkrat pogledal medaljon. — Vaš oče pa je to gotovo vedel.
—	Skoraj bi rekel, da ne. Ti spomini v stekleni kaseti so prišli očetu do rok šele potem, ko se je iz notranjosti države vrnil v Buenos Aires; ne verjamem, da bi Gato Oro kedaj spravljal v zvezo z zakladno špiljo. Ako pa bi bilo tudi tako, bi mu ne pomagalo mnogo.
—	Mislite, da se je brez vsakega kažipota podal na izsledilno pot?
—	Tega baš ne. Informacije je imel, kakor ste jih vi videli. Razen tega je imel en zeml jevid, o katerem je mislil, da je na njem označen kraj, kjer bi se dal zaklad najti. Milje je prepotoval ob neki reki in kar je izsledil, ni bilo drugo, ko neka vrsta nenavadno velikih moskiio-muh. Celo pradedovega groba ni mogel najti.
—	Hm. — Diibell je vzel v roko amulet. — Škoda, da ni šel tje še Snkrat, potem ko je tudi to našel.
—	Takrat že ni imel dovolj moči. Potem pa ne verjamem, da bi pripisoval temu predmetu velik pomen.
—	Ljubi prijatelj, ali ne razumete, da je to več vredno ko vsak zemljevid?
—	Ne razumem.
—	V tistih časih je bil zemljevid takorekoč delo domišljije. Saj tudi dandanes ni o polovici Južne Amerike kake zanesljive karte. Med tem pa je ta zlata okrogla plošča s par črkami dober kažipot.
—	Vi govorite čisto zagonetno.
—	Sedaj že vemo, kdo je bil tisti možakar, na katerega zemlji se zaklad, ako obstoja, skriva. Tam čez so v izobilju poročila o starih rodovih in gotovo ne bo težko dognati, kje je bil Gato Oro. Z ozirom na to najbrž niso našli ničesar.
—	Ne. Oče se je vedno posmehoval temu. Naveličal se je. Nalezel se je hude mrzlice in po povratku ni bil nikdar več prejšnji.
—	To je bila gotovo »maleta« — je pripomnil Diibell. — Notranjost Južne Amerike res ni sanatorij. Tam se raztezajo strupene močvare, v katerih ni drugega, ko mrčes in kače in tudi te so strupene. Celo konj in pes pogineta in vsi domačini so ranjeni po nogah in rokah.
.Ü. - -M
Samostojna natakarica, ki ima osebno pravico, se takoj Sprejme. Naj bo od 45 do 60 let stara. Naslov v upravi lista pod »Zelo dobra gostilna«.	67
Družabnik se išče za dobro Močo podjetje: Tovarna bonbonov. Potrebna je glavnica do 50.000 Din ali več. Zadostuje tudi samo jamstvo. Ponudbe na u-pravo lista.	66
Viniiar z večjo družino se za stalno in proti dobri plači takoj sprejme. A. Arbeiter, Maribor, Dra vska ulica 15.	20
Rabim eno služkinjo 30— 40 let staro deklo, ki bi znala kuhati in prati ter drugo delo opraviti. Naslov v upravi.	30
Oženjen par se sprejme, žena mora razumeti gospodinjstvo. Naslov v upra vi lista.	56
Vinoeradgko posestvo, velik sadonosnik, njive, travniki za 10 glav živine, 3 hiše, blizu farne cerkve mariborske okolice na prodaj. Naslov v upravi
Prodam hišo z trgovskim lokalom, z gostilniškimi prostori, mali vinograd ter nekaj zemlje v lepem kraju na dežel,'. Naslov v upravil lista pod »tik farne cerkve«.	51
Lepo posestvo, 21 oralov zemlie, se takoj proda za 50.000 Din. Denorja se samo poovica rabi. Posestvo je 2 km od I oč. Vpra ša se pri Petru Fleck, Loče pri Poljčanah." 54
Proda se lepa zidana hiša z gospodarskim poslopjem ter dva orala dobre zemlje. Hiša stoji pri veliki cesti in je pripravna za vsako trgovino, kakor tudi za kakšno drugo obrt, n. pr. za kolarstvo ali mizarstvo. Nahaja se pa v lepem kraju Murskega pota. Naslov pove uprava lista.	65
Bolniki
čitajte!
Kolikor ima leto dni, na tolikih trpljenskih mora mino na živcih bolani človek, kajti slabi in izmučeni živci zagrenijo življenje in povzročijo mnogo trpljenja. Skeleče zlodajoče bolečine, omotica, tesnoba!
čut, celi ali polovični glavobol, šumenje v ušesih, ije pred
napadi potenj ck, ii ganjc » uiioivau.	&a
delo in druge pojave so posledice slabih izmučenih in
pc
migljanje pred očmi, motenje prebave, brezspančnost, trganje v mišicah, nesposobnost ca
bolanih živcev.
Kako pridemo iz tega zla? S pravim Kola-Lecithin-om, ki vsebuje jako izdatno redilo Vitamin, ki je postalo za človeštvo vir dobrot. Izvanredno pospešuje funkcije telesa, utrdi hrbtenjačo in mozek, krepi mišice in ude in daje moč in življenjski pogum.
V borbi za zdrave živce
dela pravi Kola-Lecithin dostikrat čudeže, on vodi prave redilne snovi do skrajnih mest tvorjenja krvi, poživi in razvedri ter ohrani človeka mladega in svežega. Prepričajte se sami, da Vam nič nič neverjetnega ne obljubljam, kajti v teku prihodnjih dveh tednov pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko malo škatlico Kola-Lecithin in knjigo enega zdravnika z mnogostransko dolgo izkušnjo, Kateri se je sam boril s to boleznijo. Pišite mi natančno VaS naslov in jaz vam pošljem takoj obljubljeno, popolnoma cattonj.
E. PASTERNACK, Berlin, 8. 0. Michaelkirchplats 18. Abteilung 769.
N r
O •= a ^ O
S « «
S	« O
«	a) C
£	~ -d
£	(D* ^
S? «T«
k > a o
(f) n> •>
Gospodarski drobiž.
Vurberg. Tukajšnja podružnica Sadjarske ga in vrtnarskega društva priredi v nedeljo, dne 15. t. m., svoj občni zbor po sv. maši v svarii šoli. Na dnevnem redu bo marsikaj zanimivega, zato so vsi sadjarji povabljeni.
Veliki vinski sejem v Ptuju, obenem z razstavo se otvori po g. velikem županu mariib. oblasti v nedeljo, dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne v Društvenem domu. Določeni so dnevi do 17. t. m., vsak dan od 10. do 17. ure Poleg razstave je posredovalnica za vinske kupčije, prenočišča itd., pa tudi okrepčevalnica v prostorih razstave nudi posetnikom najboljše vino ter jestvine vseh vrst. Vinska razstava v Ptuju je največja v naši državi po svojem obsegu in slogu. Ako se ustali, bo služila vinogradnikom in vinskim trgovcem kot najprimernejša vinska borza za naša šta jerska vina, ki se lahko po kakovosti in dobroti merijo z najfinejšimi vini domačega in tujega izvora. Ocenjevalna komisija strokovnjakov bo vsa vina ocenila ter dodelila odlikovanja. Vinski katalog razstavljalcev bodo služil vsakemu kot izboren kažipot ter trgov ski koledar, za vinogradnike pa je ob enem reklama. Dolžnost vseh državnih in drugih faktorjev je, da to prireditev podpirajo z vsemi pripomočki, zlasti pa, da nudijo vsem posetnikom vse ugodnosti po železnici, vizumu itd., razstavni odbor pa daje brezplačno vsa navodila im nasvete. Iz neumevnih
Dübeil je podvihal rokav na suknji. Na spodnjem delu roke je bilo videti zaceljeno rano, tako globoko, da se je zdelo, da se da videti do kosti.
—	To je povzročila berne-muha, ki je zlegla v meso jajce, ne večje od makovega zrna. A moral sem ga izrezati in kakor vidite, to je posledica.
—	Sveti Bog! — je rekel Govers in gledal zarastek. — Takega si v resnici ne želim na telesul Toda takoj bo osem ura. Pojdiva v salon!
V salonu sta našla Betty, ki ju je pričakovala na oglu temno-modre zofe, od katere se je lepo odbijala njena topozlata obleka. Ko je vstala, je z edinim hitrim pogledom precenila zunanji pojav bratovega prijatelja: svetle lase, ozki mišičasti roki, o katerih se je videlo, da znata grabiti, značilno mladostna, trda usta, kakršnih bi človek ne pričakoval pri možu, ki še nima trideset let, a mu je čas že vtisnil pečat. Oči so takoj vzbudile pozornost: jasne, svetlomodre.
Betty je vse storila, da bi dobro uplivala; ko so Dübellove oči na njej počivale, ni videla v njih niti sledu vklanjanju; pogled je bil odkrit, močen, tako da bi lahko veljal tudi možu.
Pri mizi si je Betty prizadevala, da bi bila ljubka. Prvotno je nameravala biti le uslužna in kakor hitro bi bilo mogoče, bi se oddaljila. Sedaj pa se je živo vmešavala v pogovor.
Proti pričakovanju in na jezo njeno prizadevanje ni imelo uspeha. Gost jo je pozorno poslušal, a karkoli je povedala, ni imelo na njega upliva. Zdelo se ji je, da se niti ne briga za njegovo prisotnost. Ko je bila prine-šena kava, je Betty na lahko pripomnila, da jo bodo v drugi sobi pili. Ob drugih prilikah je vedno ostala tam, da bi z gospodi pokadila eno cigareto; iz tega je brat spoznal, da nekaj ni v redu in mora priskočiti na pomoč.
—	Prijatelj misli, da ve — je začel in kazal z glavo na Dübella, — kje je zlato.
—	Kako? Skriti družinski zaklad?
—	Tega bi ravno ne mogel trditi — je odgovoril Dübell. — Vašemu bratu pa sem že povedal, da bolje slutim, kako ga treba iskati, kakor svoj čas vaš oče.
Betty je nazaj potisnila stol.
—	Potem moraš biti na tem, Gregor, da vse izveš od gospoda Dübella. Pozneje lahko potujemo tje, da zaklad iščemo in ako je mogoče tudi najdemo.
—	Bojim se, da bodete morali v tem slučaju tudi mene vzeti seboj — je rekel Dübell in je odprl vrata.
—	Mislite morda, da bi tam zašla?
Dübell se je smejal:
—	Brezpogojnol
Ko sta ostala sama, je Govers nanovo govoril o zakopanem zakladu.
o s brO
tweš
>C« O je X3
'5Ü.ÜJ ür,lH«
mminmimnniiinnnnnnm
015348912323535353534848532348484848484853484823232301010000
razlogov J« direkcij« dri. železnic prvo pro-injo za polovično vožnjo zavrnil». Poslanci so dosegli, da se je ta sklep ukinil, ko so pojasnili v Beogradu, da se v Ptuju ne gre za malenkostno krajevno prireditev, ampak za veliko tržišče in razstavo, ki dela ne samo čast vinogradnikom v mariborski oblasti — ampak celi Sloveniji in državi. Vsak poset-nik »i naj kupi pri vstopni postaji vozni listek z mokrim postajnim žigom do Ptuja. Za povrnitev velja ta vozni listek s potrdilom razstavnega odbora, da je razstavo poselil. Želimo, da se naši vinogradniki in vinski trgovci tesno oklenejo oblastne vinske razstave in sejma v Ptuju. Kajti v slogi je moč in zmaga! Prireditvi želimo najboljši uspeh!
Viničarski tečaji. V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se bodeta priredila od 15. februarja do 15. novembra 1928 dva devetmesečna viničarska tečaja in sicer pri dri. trtnih nasadih in drevesnicah v: Pekrah, pošta Limbuš, in Kapeli, ■pošta Slatina-Radenci. V vsak tečaj se sprejme po 10 mladeničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinograda, sadovnjaku, trsnici, drevesnici, vinski kleti neobhodno potrebno. Gojenci dobijo prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano Ln mesečno po 100 Din na roko, da si oskrbijo pranje perila ter razne majhne potrebščine za telesno nego in za snaženje obleke in obuvala. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki mladeniči iz mariborske obasti, ki so stari najmanj 16 in ne več nego 24 let ter so fizično dovolj močni za lastnoročno opravljanje vseh opravil v vinogradniškem obratu. Primerno kolekova-nkn prošnjam za sprejem je priložiti: 1. krst ni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. nravstveno spričevalo, 4. obvezo staršev, da pustijo prosilca devet mescev nepretrgoma v tečaju, in 5. odpustnico ljudske šole. Tako opremljene prošnje naj prosilci najkasneje do 1. febr. 1928 osebno izročijo upravniku drž. trtnega nasada v Pekrah ali Kapeli, kjer pač želijo tečaj obiskovati. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po 1. februarju 1928 Obveščeni. Tečajniki dobijo ob zaključku tečaja spričevalo o doseženi sposobnosti za opravila v vinogradništvu in sadjarstvu.
V dvoletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo dne 25. februarja t 1. praktikanti (vajenci). Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj osnovna šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti posečajo jezikovni in račun-
ski pouk, drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in hrano brezplačno in imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1928-29 kot redni učenci; v slučaju ubožnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu. To je najboljša pripravljalnica za resne kmečke mladeniče s pomanjkljivo predizobrazbo za vstop v prvi razred prihodnjega šolskega leta. Lastnoročno, na celo polo pisane in kol-kovane prošnje 20 in 5 Din, za sprejem prak-tikantov je poslati direkciji dvoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru takoj ali najkasneje do 25. januarja 1928 s sledečimi prilogami:l. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa. — Direktor: Andrej Žmavc.
»Naše gorice«. Prva številka II. letnika tega prvovrstnega ilustriranega mesečnika za pospeševanje kmetijstva se te dni razpošilja. »Naše gorice« so glasilo Vinarskega društva v Mariboru in obravnavajo vse panoge kmetijskega gospodarstva prav izčrpno in temeljito. Ta strokovni list bi moral imeti vsak kmetovalec, vsak viničar, pa tudi vsak poslanec in inteligent sploh, ki se kot prijatelj dobre kmetijske stvari za taka gospodarska vprašanja mora zanimati. Vsa pojasnila daje Vinarsko društvo v Mariboru, na ogled pa se »Naše gorice« ne pošiljajo, ker mora vsakdo neznatno članarino, odnosno naročnino (letos 30 Din, lanski kompletni letnik stane le samo 20 Din, elegantne platnice zanj pa 19 Din) plačati vnaprej. Kdor hoče dobro naložiti to skromno svotico, naj stopi v krog či-tateljev »Naših goric«, kar mu bo neslo tisočere obresti!
Poprava lesenega mostu čez Dravo pri Dravogradu. Razglas o ofertni licitaciji za dobavo gradbenega lesa za popravo lesenega mostu čez Dravo pri Dravogradu. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje na pod-stavi členov 86 do 98 zakona o drž. računo-vodtsvu iz leta 1921 ter vseh njegovih poznejših dopolnitev in sprememb s skrajšanim rokom od 14 dni javno pismeno licitacijo za dobavo od 172.489 m3 dobro obležanega me-cesnovega gradbenega lesa. Licitacija se bo vršila v soboto, dne 21. januarja 1928, ob 10. uri dopoldne v sobi štev. 22 oblastnega dvorca v Mariboru, Vrazova ulica 5. Gradbeni pogoji za dobavo lesa in detajlni izkazi komadov so med uradnimi urami na vpogled v zgoraj navedeni sobi oblastnega dvorca ter
v pisarnah sledečih občin: Slovenjgrad»c. Otiški vrh, Dravograd, Guštanj, Prevaljen Mežica, Črna, Kotle, Libeliče in Cerneče. Dobava lesa je s postavitvijo na lice mesta vred uradno proračunjena na 120.742 Din. Vsak ponudnik mora najkasneje do pol 10. ure dne 21. januarja t. 1. predložiti s 100 Din koleko-vano ponudbo v zapečatenem ovitku Ln z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo lesa z» most pri Dravogradu« ter položiti kavcijo t iznosu 10% ponujene svote. Ločeno od tega je predložiti potrdilo davčnega urada, da je ponudnik plačal vse zapadle davke in izjavo, da pristaje na splošne in špecijelne dobavne pogoje. Oblastni odbor si pa pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene svote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po dražbi.
Nekaj predpustnih misli za mladi svet.
Predpust, vesele gostije povsod naokrog — Sredi petja in godbe med veselimi svati sedita ženin in nevesta. Vrstijo se na-pitnice in zdravice, ki želijo samo srečo in veselje, ne vem kolikorkrat se oglasi tista znana: Kolkor kapljic, tolko let . . .
Resnica po tem je pa včasih čisto drugačna. Ženin in nevesta v Kani sta morala že kar prvi dan skusiti, da je življenje velikokrat drugačno, kakor napitnice in zdravice, že prvi dan so prišle sitijosti in skrbi. Take ure, taki dnevi pridejo gotovo nad vsako družino. Na to mora biti pripravljen vsak. Veliko bolj žalostno pa je, če za kratkim dnevom vesele gostije pride dolg, dolg dan nesrečnega zakonskega življenja. Velja sicer: Kolikor kapljic, tolko let, a kiikih! Žalibog, tako mno gokrat velja danes ta žalostinka. Kaj misliš, zakaj? Včasih, ker človek ni neomejen gospodar nad svojo usodo, še večkrat radi tega, ker mlad človek pozabi, da je vsak svoje sreče kovač. Par vprašanj, pa mi pritrdiš.
Kako je s tvojim zdravjem?
Jevšnikova Francka je bila vedno bo-lehno dekle. Naenkrat pa se raznese glas: Jevšnikova se moži! Sreča jo slučajno
—	Za potovanje nikdar nisem imel velikega veselja. Seveda mora biti taka ekspedicija zelo zanimiva, a mene niti misel na njo ne privlači. Kaj je ime onemu ljudstvu, ki je imelo veliko zlata, pa ni vedelo, kaj je to?
—	To so bili Inki — je odgovoril Dübell.
Precej dolgo sta še govorila o teh stvareh in ko sta se naposled vrnila v salon, je Betty že odšla spat. Simpatija nasproti bratovemu prijatelju se ji je temeljito zmaijjšala. Ni videla v njem več drugega ko dolgočasnega, prigodnega gosta.
Dan po Dübellovem prihodu so Govers, Betty ter Dübell zasedli konje in šli na lov. Sreče ni bilo. Govers si je prelegnil živce, Dübell in Betty pa sla padla v jarek in sta vsa premočena ¡zlezla iz njega.
Goversova nezgoda je imela za posledico, da se je moral odreči lovu in doma počivati, dasi je bil strasten lovec. Da bi mu ne bilo dolgočasno, Dübella ni pustil od sebe, dasi je ta nameraval odpotovati. Na razpolago mu je dal konje, lovske puške in sploh vse, kar ga je zanimalo.
Po onem nesrečnem padcu je Betty o Dübellu iz-premenila svoje mnenje. Ni se več hudovala nad njim,
marveč ga je začela občudovati. Bil je izvrsten jezdec in to ga je dvignilo v njenih očeh. V izgovorih je bila vedno bolj prijazna in si je na vso moč prizadevala, da bi ga očarala. Morda je imela uspeh, a Dübell tega ni pokazal. Tikala sta se, po imenu se klicala, toda preprosto in nedolžno ko brat in sestra.
Govers se je polagoma naveličal brezdelnega čepe-nja. Na lov ni smel, jahati tudi ni mogel, zalo je prišel na drugo idejo. Konje je prodal in se namenil, da nastopi daljše potovanje.
— Zakaj bi me ne spremili v Južno Ameriko? — je predlagal Dübell. — Prav izvrsten izlet: sedem tednov potu jete tje in nazaj, pet dni pa lahko prebijete v Buenos Airesu, da poiščete zlato — je dodal s smehom.
Pravljični zaklad jih je že zabaval.
Gregor pa je vzel ponudbo resno. Pettedensko potovanje bo ravno dobro za njega. Kar navdušen je bil.
Priprave za dolgo pot so se začele. V nekaj dneh je bilo pripravljeno vse in čez tri tedne po Dübellovem prihodu vidimo Gregorja Govers, n jegovo sestro Betty in Henrika Dübell na ladji »Gebria«, ki je namen jena v Južno Ameriko. Cilj njihovega potovanja je Rio de la Plata.
8 a
Q
Si
00 g
b
i i r Q *gj
S s
* a
l % ® o
0	R t.
tS
1	* * " N 0
t II
i
«i
o
M
fc «
l-< >"5 fc
UJ >
o
i-3
hH
a h*
u
X1LUU11 Htll II llllitllll III III1BIE1II
	M O >-s	J	X
d o --	»•i	b	i cj
C	o	1-5	CH
	00 TH	OS Ti	£
njena prijateljica in jo vpraša: »Francka, je res, da se možiš? Pa si dovolj zdrava?« — Francka v jok: »Seveda, ker mi ne privoščite, ker ste mi nevoščljivi.« — Kmalu je bila gostija. Minilo je samo nekaj let, pa je prišlo dolgo hiranje, dokler ni izbirala. Ostalo je veliko gospodarstvo brez gospodinje, otroci že od rojstva slabi in bolehni, brez matere. Resnična zgodba, ki se ponavlja tolikokrat, včasih tako zelo pretresljivo. Ko sv. Pavel govori o zakonu, pravi: »Vsak je prejel svoj dar od Boga. Eden tako, drugi pa tako.« Kdor ni prejel daru trdnega zdravja, pač ni poklican v ta težavni poklic.
Koliko znaš za življenje?
Koliko razumeš gospodarstva, gospodinjstva? »Nerednost je draga«, pravi pregovor. Navadno pa je silno draga v družinskem življenju, zlasti v današnjih tako težkih življenjskih razmerah. Stopiti danes brez vestne priprave, brez delavnosti in pridnosti v zakon, se velikokrat pravi, sebe in druge napraviti za kandidate za beraško palico.
Koliko znaš prenesti življenja?
Si sršenast, razburljiv, nagle jeze? Si občutljiva, zamerljiva? Potem si za puščavo, kjer daleč naokrog ni nobenega človeka, ne pa noter v družino, kjer velja: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte med seboj!« Vsak dan moževo rohne-nje in kletve, vsak dan ženine solze, kujanje in za pustiv povezana culica — si menda že slišal o živem zakonskem peklu .. .
Ali imaš odprte oči?
Ali gledaš z bistrim očesom, na koga misliš navezati svoje življenje, s kom hočeš postati za celo življenje takorelcoč — eden? Marsikateri mlad človek je pri tem za celo življenje in za večnost usodnem koraku kakor slep. Ko spregleda, je prepozno, vidi pred seboj samo še svojo uničeno življensko srečo. Tako slepi so navadno mladi ljudje, ki mislijo, da morajo za vsako ceno v »sladki« zakonski jarem. Potem pa je zakon res pravi jarem, v katerem krvavi če ne vrat, čisto gotovo pa srce.
Še eno vprašanje:
Ali bi hotel priti Kristus tudi na tvojo gostijo in blagosloviti tvojo nadaljno življensko pot, kakor je prišel na ženitnino v Kani?
Žalostno je, če mlad človek to, kar naj bi imel iz svoje mladosti najsvetlejšega, kar naj bi mu tudi zanaprej bil studenec tihe sreče, če mlad človek to lahkomišlje-no ali celo brezvestno oskruni s strastjo, če mora na to, kar naj bi bilo v njegovem življenju najlepše, misliti z žalostjo in s sramoto. Življenje le tolikokrat kaže, da taka oskrunjena ljubezen ne more sprejeti Kristusovega blagoslova, da je največji sovražnik čiste družinske sreče strast. Slišiš danes lahko večkrat: »Kdo se paše zmeni za to, kar se v cerkvi govori o resnem, predzakonskem življenju!« Res, veliko se jih zato ne zmeni, a ravno zato je danes toliko nemirnih, nesrečnih, raztrganih družin. V čemur kdor greši, v tem bo tudi kaznovan. Kdor seje v mesu, bo od mesa tudi žel.
Tu imaš nekaj misli za predpust. Morebiti so kakor grenki pelin za predpustno veselje. A včasih malo pelina za pokvarjen želodec in malo resnih misli za lahko mišljeno dušo — je zdravo oboje!
Velika zadeva.
Že nekaj let sem se obhaja po želji papeževi od 18. do 25. januarja molitvena osmina med katero naj bi prosili Boga, da bi se izpolnile Kristusove besede o enem hlevu in pastirju, da bi se vsi ljudje na zemlji združili v pravi Kristusovi Cerkvi. Misel za združitev živi danes tudi pri zastopnikih drugih ver. Ko so resni in plemeniti možje pri njih spoznali, kam vodi današnje propadanje vsake vere, so prišli do spoznanja, da bi bilo potrebno, da se vsi, ki še verujejo, združijo in skrbijo za versko življenje. Zato so se zastopniki pravoslavne Cerkve in pa raznih protestantskih verskih družb zbrali predlanskim ter lani in so se posvetovali, kako bi se združili in skupno delali za versko življenje. Pa niso dosegli skoro nič. Niso se mogli zediniti ne v tem, kar naj bi verovali, ne v tem, koliko zakramentov bi i-meli, ne, koga bi imeli za skupnega pogla varja. Če človek tudi v veri hoče biti ne-
odvisen od Boga, če hoče sam določevati, kaj naj veruje, potem se pač godi, kakor pri babilonskem stolpu, ko so ljudje morali iti narazen. A česar ne more doseči človeško prizadevanje, za to hočemo mi te dni moliti, da bi se vsi ljudje oklenili Kri stusove resnice, ki je v katoliški Cerkvi, da bi po tej resnici živeli ,da bi tako rast-lo po vsej zemlji kraljestvo božje.
Verske razmere na Angleškem.
V obeh angleških zbornicah so imeli v mesecu decembru viharne debate, kakor že skoro 300 let ne. Zanimivo je, da so te debate bile izzvane po verskih zadevah. Škofje anglikanske cerkve, katero je kralj Henrik VIII. pred 400 leti odtrgal od Rima, so predložili angleškemu parlamentu, ki ima odločevati tudi o verskih zadevah anglikanske cerkve, nov obrednik za anglikansko bogoslužje. Ta obrednik je izzval te burne debate. To je znamenje, kako na Angleškem vera še globoko posega v srce in življenje.
Zato se tudi ni čuditi, da je tam Veliko zanimanje za katoliško Cerkev in da pristopi na Angleškem v katoliško Cerkev vsako leto na novo 12.000 duš. O teh angleških katoličanih se mora reči, da so globoko prešinjeni od svoje vere. To se kaže v iskreni pobožnosti, s katero se udeležujejo službe božje, v požrtvovalnosti, s katero čisto sami vzdržujejo svoje cerkve, duhovnike, šole, razne dobrodelne naprave. To se kaže v njihovih krščanskih organizacijah. Skoro pri vsaki cerkvi že stoji društvena dvorana, v kateri se shajajo k poštenemu razvedrilu in krščanski izobrazbi. Gotovo bi lahko v marsikaterem oziru bili nam za vzgled.
Zahteva, ki veliko pove.
Na Nemškem je izročilo 83 psihiatrov, to je zdravnikov, ki se pečajo z duševnimi boleznimi, državnemu zboru zahtevo, da se v šolah pusti, oziroma se vanje u-vede krščanski nauk. Svojo zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da brez krščanskega nauka postane življenje mladega človeka tako zbegano in razorano, da veliko mladih ljudi vsled tega duševno oboli. — Ta izjava pač zelo mnogo pove tudi za nas . . .
II. %
Točno ob dvanajstih je debeli in dobrodušni kape-tan ognjenorudečega obraza stopil na poveljniški oder in »Gebria« je dvignila sidro. V salonu je odmevala godba. Gregor, Betty in Dübell so se na gornjem krovu naslanjali na ograjo.
—	Sedaj nastopamo eno najlepših poti na svetu — je pripomnil Dübell.
—	Pri besedi te ujamem! — Betty se je bolj ovila v kožuh, ko je pridrvel od amsterdamskih skladišč le-denomrzel veter.
Ob francoskem obrežju se je zakadila megla, ki je postajala vedno bolj gosta, ko so pluli mimo biskayal-ske luke. Užitek, ki ga je napovedal Dübell, se je začel šele v Lizboni, ko je »Gebria« nekega jutra pod bleščeče sinjim nebom plula po reki Tej.
—	Zimo smo zapustili — je dejal Dübell Betty. — Sedaj polagoma prehajamo v južno podnebje in mislim, da ti bo to potovanje nepozaben dogodek.
V Lizboni je potniški zapisnik dobil mednaroden značaj. Na ladjo so vstopili Brazilijanci, kakor navadno po narodnostih. Potem so bili tam Estanzirji, chil-ski trgovci iz Valparaiza, trgovski popotniki iz Nem-
iije, Italije in Francije. Mnogo pozornosti so vzbujale dästi ieoe z dragocenimi nakiti.
Nekoliko potrt in zlovoljen je sedel Gregor Govers v kadilnici. Po njegovem mnenju so bili med došlimi večinoma »niggerji« in vedeti je hotel, ali jih pustijo v obednico.
—	Takim predsodkom se odreči — ga je opozoril Dubell. — Ti ljudje so državljani onih držav, ki jih hočeš obiskati. V Južni Ameriki ni na mestu soditi po barvi polti. Vsak Brazilijanec, Chilec, Argentinec se ima za ravnotakega človeka, kakor ti sebe in ne bo ti v korist, ako boš dal ljudem čutiti, da si drugačnega mnenja. Ako ne boš uslužen, ničesar ne storijo za tebe. Pa sploh te tudi opozarjam na to, ker se lahko zgodi, da se v Argentiniji v tebe zapletejo. Mnogi med njimi so potomci ravnotako starih rodov, kakor so pri nas v Evropi.
Tako in podobno sta govorila ter opazovala mešanico ljudi. Ko je Govers tako blodil z očmi po tujcih, se je prikazal med vrati neki gospod in on je naenkrat zaklical:
—	Glej, onega poznam!
Skočil je pokoncu, da bi pozdravil gospoda, ki je ravnokar vstopil. Bil je morda enakih let z Goversem in dasi ga je temna polt izdala, da je iz druge zemlje, je bilo po obleki in vedenju tak ko tipičen Evropejec.
(Dalj« grih.)
8
1
£
s
s -i
<
z
M
K fc M
«0 >
O
d g
I	-3
II
n
M 4
§ N
'a* 5
S Z
i l
g
A
to O
a s t B
00
M p—«
•f« Vi
u a
A
*
R H S3 S
Ali so to členki?.
roke? "H noge ? -r» ofil?
ušesa?
nos? zobje? glava? *
ali je to celo telo, ka-tero Vas muči in po-▼zročuje boli? Ako Vas draži v grlu, ako čutite mrzloto ▼ nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se o-svedočite, ▼ kako kratkem času lahko odstra nite te Vaše muke s starim, obljubljenim, narodnim sredstvom in kozmetikom, že od na-&ih dedov rabljenim le-podišečim »Fellerjevim
V lekarnah in tozadevnih tifOTtnah zakteTajt« poraod pran Fellerj«» Ela» finii T pnir.fenenth atekleničicnh p> 8 Din, v drojnih po 9 Din ali eprci jalnik p* n Din. Ako raročito di raktao po pošti tedaj Vas stan« 9 po-
se li češče duševno in telesno trudni, prehla-jeni, hripavi, nahodni, pojavljajo se Vam li češče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj bodete tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja z Elsaflui-dom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo? To preprečuje želodčna nerazpoloženja in pri-ja izvanredno.
zkusnih Etekleničio ali t dvojnih ali i špccijalni 68 Din z omotom in po <tmno »red. Nasprotno pa 2 poiz kusnih ali 18 drojnih ali 6 špecijalnil »mo 139 Din. Naslov oiaau.ti jasno
l
lekarnarja EUGEN V. FELLER Stnbiea Donja, Elsatrg 341 Hrvatska.
m
KLOBUKE, ZiMSKO PERILO, ČEVLJI, OBLEKE (moške in otroške) gamaše, plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637
Jakob Lah - Maribor samo Glavni trg 2
Velika izbira, najnižje cene!
KOZE
OD i)ivj i( i\i:
zajčje, lisičje, kunine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah
MAKSO TANDLER
Zagreb, Boškovičeva ul.40
Brz:. Taurija Zagreb 1553
Telef. 13-89
KMETOVALCI. POZOR! Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče:
Zakonito zavarovana znamka „MASTELIN-'
Samo poskusite in prepričali se bodete 1 Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi
A. KOSEC. MARIBOR.
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri *9V
Spodnještojershl ljudski posojilnici v Mariboru
Stolno ulica 6 r z * o. stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge ¡¡¡j brez odpovedi po (j°/o
Hiiiifiiipiiiiipiiiiiiii1
na trimesečno odpoved po 8%
Poročne prsiane
vsake vrste kupujete najbolje in najceneje pri urarju in zlatarju:
F. Kneser
prej A. Kiffmann
Maribor Aleksandrova cesta 27
(pri glav. kolodvoru). Istotam največja zalo-
fa vsakovrstnih ur po rezkonkurenčnih cenah.	15
Prepričajte se sami!
Kože divjačine
zimske (decembra do mar ca), veverice, bele podlasice in druge, kupuje po najvišjih cenah: J. Ratej, Slov. Bistrica.	1542
Bučno olie
dobi se v zamenjavo v tovarni bučnega olja Hoch-muller v Mariboru, Pod mostom 7, desni breg Dra ve. Kupujem in zamenjam tudi orehe.	1352
Čevlajrskega vajenca takoj sprejmem na tri leta. J. Zorman, Ruše. 23
Kupim manjše posestvo z lepo stanovanjsko hišo v bližini železnice, najrajši v Prlekiji. Cenjene ponudbe pod: Pačam takoj v gotovini pod štev. 17.
Kupim kobilo v ljutomerskem okraju, srednje starosti in velikosti, kostanjeve barve, pridna za vsako vožnjo. Pridem na Zlatoličje št. 58, pošta St. Janž na D. p.	34
Prodaja premoga, drv, koksa in oglja na drobno in na debelo: M. Košak, Židovska 7.	1672
POZOR!
POZOR l
I Ženini in neveste
najdejo največjo zalogo vsakovrstne volne, črnega štofa ter raznovrstnega manu-fakturnega blaga v veletrgovini
ANTON MACUN*,
v Mariboru, Gosposka ulica št. 10
Dr. TONE PERNAT
odvetnik v Mariboru,
naznanja, da je preselil svojo pisarno 18
na Aleksandrovo c. 14
Sši pri Kmečki taleči
svoj denar j|| POSOjilfilCi V KOfljjCall
Obrestuje po šest, vezane vloge v gotovi višini po sedem odstotkov. Jamči z dvema hišama sredi trga, rezervo in z neomejeno zavezo. Daje ugodno posojila. Uraduje vsak 46 pondeljek, četrtek in soboto.
Mtd. univ.
Dr.L.Braune v Apačah
nv.H sekundarij na klinikah na Dunaju in Inomostu
I or if intra od S ti o J2h
ANTON I rrNBfif CRAR-ZLATAR-OPTIK
■ Mi» tl-Ullia CEllJEi GIlAVNI TRG 4
Največja »»-loga ur, zlatnine in tre-bralne, očal, poročnih prstanov — Kupuje srebrne krone po najvišji dnevni cen!.
1501
3užna-šta]ersHa hranilnico Celje
p v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880
I sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje p* g kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Bentni davek plačuje hranilnica sama. H Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko s in rezervni zaklad. Hipotekama posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.	8
2353535353235323535323485353010253534853482301020201232348020100000001000100020100010102000201020100111006091006061008


Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
in
JililU
SKA MESTNA
V Celju, Krekov trg (V lastni palači pri kolodvoru)
p, . , . """"	Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
rnhrankom rojakov v Ameriki,	° • r a r j
denarju nedolclnih. Ip ga vlagajo	v . 1 • Hranilnica daje posojila na zem-
sodišča, ter naložbam cerkvenega	CA TTj PC[Q I Al 10	Ijilčt po najnižji obrestni meri —
in občinskega denarja posveča po-	J^	4
sebno painjo.
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Vse proinj* rešuje brezplačno.
t Karkili potrebujete
za sebe, za svojo družino, za svOj dom, za d -rove, bodete našli v naibolji kvsliteti in raj-ceneje v velikem krasnem ilustriranem ceniku, kate ega dobite
popolnoma brezplačno.
V tem ceniku dobite ure, zlatnino in srebrnino, jedilno orodie, žepne nožioe, škarje, raznovrstno drugo oro-J»1, brivske potrebščine, glavnike, krtače, knhiniske pr dmete, hladilnike, posodo itd Posebni odd- lek za obleke, perilo, nognvice, rokavice č''v'je za m"škft, ženske in otroke Nadabe sukno, tkanine in odd lek za toaletne pre imete Posebni oddelek za instrumente. Zahtevajte cenik brez pla "no pii
SVETOVNI ODPOŠIL TALNI TVRDKI H. SOTTNER, LJUBLJANA St. 992. ~
'ife' .»'¿ i'
Vi iščete zastonj
trgovino, kjsr bi se boljše in ce
r*» 1569 nejše kupilo kakor ^ri
Franc Kolerič v Apačah
Zimsko blago ki je še v zalogi se bo globoko pod dnevno ceno razprodajalo
^ Najvarnejše in najboljše naložite denar pri ^
s Ljudski posojilnici v Celju f
•i € •3 € •2 € €
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z v s e m svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
iT >
t* i


Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica Maribor
iiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiw
tfflniiniiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računu.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
^UaUSLHUEL
BUttUBLb
NA NOVO!
NA NOVO!
Na novo otvorjena trgovina pletenin
m
i 3 3 I €
€
CELJE, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst itd. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna!	Postrežba prvovrstna!
NA DEBELO!	NA DROBNO!

Oglas v „S/oicn.sIccm <rospo'farju" ima naj'cf-ji uspeh!
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru, — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: JanuS Goleč, novinar, Maribor.