Izdanje za nedeljo julija 1896. 80. Številka. (v Trstu, T soboto zvečer dne 4 julija 1896.) Tečaj XXI. „BDINOtT" lihaja po trikrat na t«den t šestih it-danjih ob tovklh, Aatrtklh in ■ot>o4flal». Zjutranjo izdanje izhaja ob 6. nri zjutraj, Tečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje stane: za jeden meeeo . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri mesec , . , 3.— , . .4 ..'>0 za pol leta . . . 6.— • ■ ■ 4) — u vse leto . , „ 12,— » » »Iti.— Naročnine je plačevati naprej na nareftbe brez priložene naročnine ae uprava ne ozira. Posamičuo Številke se dobivajo v piv dajalnioah tobaku v T.r*tu po 3 nvč, i7,ven Trsta po 4 nvč. Glasil EDINOST Oglasi račune po tarifa T petitu; ia naslove i debelimi črkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Ponlana. otimrtniee in javne zahvale, doneči oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se pošiljajo uredništva nlioa Caserma ftt. 13. Vsako pismo mora £ti frankovano, ker nefrankovana ae no sprojamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino pic-eolo hftt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama eij« so proste poštnine. »MmttU J* mm"i Goluchowski — Nikola. Navdušena in prisrčna zdravijca kneza črnogorskega Nikole na dvornem obedu v Belemgradu vzbudila je senzacijo po vsem politiškem svetu, »osebno pa v Avstro-Ogerski. Najbolj pa so vznemirjeni madjarski krogi. Naravno! — Da si raz-tolmačimo to, treba, da se ozremo še enkrat na letošnje zasedanje delegacij, oziroma na ekspozč našega ministra za vnaqje stvari. To poročilo g. Goluchowskega odlikovalo se je posebno, izredno rezkostjo na onih mestih, ki so bila naslovljena na države na Balkanu. Najrezkeje pa je govoril naš gosp. minister do Srbije. Ker se je vir tej rezkosti v obče iskal v dejstvu, da je Srbija uprizorila odpor proti milenijskim slavnostim, in se je torej sklepalo, da je gosp. minister hotel ugoditi Madja-rom, bili so madjarski listi polni hvale o letošnjem ekspozeju in ogerska delegacija je izrekla soglasno priznanje vodstvu naše vnanje politike. Vsakako je bil lekciji, namenjeni Srbiji in poviti v letošnji ekspozč, ta namen, da posvari to sosednjo državo, kako nevarno bi bilo zanjo samo, ako bi hotela izzivati veliko državo Avstro-Ogersko, oziroma v oni polovici gospodovalne Madjare. Ali je čudo potem, da se madjarski krogi čutijo vznemirjene, videči, da opomin ni napravil takega utiša, kakor-snega so pričakovali oni. Mi nočemo delati na tem mestu nikakih zaključkov in nočemo pisati refleksij, ampak beležimo le dejstva po svoji dolžnosti. Že izjave ministra-predsednika srbskega, Novakoviča, v pogovoru z nekim francoskim časnikarjem (prijavljene pred par dnevi tudi v »Edinosti") kažejo, da srbski krogi nočejo prav razumeti opomina, došlega iz Budimpešte. Še izraziteje se nam kaže to v zdravijci kneza črnogorskega ua dvornem obed» v Beleuagradu. Na rezek nagovor grofa Goluchowskega došel je istotako rezek odgovor iz ust kneza Nikole. Dunajsko in madjarsko časopisje sodi namreč soglasno, da je bila ostrima govora kneza Nikole obrnjena proti grofu Golu-chowskemu. — Knez Nikola je rekel po daljšem uvodu: „Iu došel sem ravno na Vidovdan, toli usodni za naše srbsko pleme. (Po krvavi in nesrečni bitki na Kosovem polju dne 15. (27.) junija 1389 bilo je porušeno mogočno carstvo srbsko. Op. ured). Izbral sem ta dan, da ga narod naš ne preživi v žalosti kakor mnoge do danes. Veličanstvo! Previdnost božja je izbrala nas dva vladarjema in upraviteljema naroda srbskega. Nadahnjena PODLISTFK. Češki spisal Otakar Jirmar; prevel 1. P. „Pojdete jutri z mano?*, zaklical je župnik s ceste čez vrtni plot. .Kam ?■ „Na tdbor!" Položil sem grablje na tla ter pristopil k ograji. Dogovorila sva uro odhoda in razšla sva se po kratkem razgovoru o slučajnostih. Zvečer razpravljalo se je v gostilni o predmetu „ttibor" vstrajnostjo ljudij, kateri trp<§ na pomanjkanja dogodkov. Priglasil se pa vendar ni nihče. Pred jutranjim svitom že premetavala sva se po kočiji, Noetovi barki ne baš nepodobni, na peresih z jermeni zvezani; ostanek in spomin iz dobe baroka. Četrt ure kasneje vshajalo je solnce. to sveto nalogo in vročo željo, da vršiva isto po božji volji, dolžna sva storiti vse za plemeniti in dragi narod srbski, ki kliče po slogi. In danes ob spominih vidovskih, dragi mi brate, a pred licem milega nam srbstva, pokladam Ti izraz, čist kakor najprvi zrak solnca, kojim je danes zjutraj obsejalo vrh mojega Lovčena, izraz one blagoslovljene sloge in ljubavi, kakorSne narod želi med nama. Vse srbstvo je danes v duhu z nama, a kar želi ono, želiva tudi mi dva; nama pa je naloga, da ga vodiva v smeri njegovih teženj. Naš narod je zaveden in pravičen; on ne hrepeni po tujem, ampak želi le svoje, in nič druzega kakor svoje, kajti sam je izrekel: „odvzeto prokleto*. Ni možno, da ne bi teh naših pravičnih te-teženj motrili dobro voljo vsi napredni in že zje-dinjeni narodi; te težnje naše bodo podprte vedno ljubeznijo naših severnih bratov, krepile se bodo ob naši ljubavi z brati Bolgari, s kojimi so se Tvoji zavedni državljani bratili tu in v Sofiji, in ob ljubezni vseh druži h narodov, sorodnih nam po veri, ali krvi, ali težnjah*. To bi bili najmarkantneji odstavki iz govora kneza Nikole. Podčrtali pa smo one odstavke, koje je — tudi po sodbi dunajskih in madjarskih listov — smatrati odgovorom na rezki ekspozč grofa Goluchowskega, v kolikor je bil ta ekspozč naperjen proti Srbom. Rekli smo že, da efekt opomina voditelja naše vnanje politike ni bil tak, na kakoršnega je računal najbrže. Posebno pesemi-stiški pa sodijo nekateri madjarski listi, da je govor kneza Nikole le predigra, velikim in epohalnim dogodkom na Balkanu. Nismo hoteli pisati refleksij, ker smo hoteli navajati le dejstva. Le kratko opazko bi si hoteli dovoliti ob zaključku. Ne vemo, ali je opravičen pesimizem Madja« rov. Ali če ima res priti do velikih dogodkov na Balkanu, želeli bi mi tem iskreneje, da se naši državniki dvignejo na tako vzvišeno stališče, raz katero bodo mogli tudi v vihri čuvati interese vseukupne monarhije in da jim pri tem ne bodo posezali vmes oni uplivi, ki imajo pred očmi le cilj« jedne same, četudi še tako a m bicijozne narodnosti. Na vprašanje, ali nam škodijo ali nam koristijo oni uplivi, je kolikor toliko odgovora v govoru kneza Nikole v Belemgradu. Torej: Videant consules l Svetloba je naraščala hitro in vidno. Rudeči in rumeni žarki so zjasneli malone ter pobelili se. Vijoličasto so žareli ob robu gozda. Na obeh straneh ceste stalo je bujno žito, poškropljeno demanti bliščeče se rose. Vzduli dulitel je po travi. Vriskal bi bil s Škrjancem ter poskakoval s penico. Prekrasno poletno jutro žarelo je do neba. Župnik je bil dobro razpoložen: duša njegova, utisom lahko pristopna, bila je premagana krasoto teh barv. „Glejte, kako bogastvo barvnih tonov tam doli v zelenji, ali pa gori v modrini neba. Neizmerna slast za dušo, katera je zmožna, izražati svoje čute. To je pravi praznik". „Praznik, praznik", rekel sem samo, da nekaj odgovorim. „Pol svojega življenja bi dal. .. Neizmerna slast in krasota 1" Navdušen govoril je živo o tej krasni prirodi. Posl. Nabergoj o tržaškem proračunu. Letošnja razprava o proračunu mestne občine tržaške je velezanimiva v toliko, da je v isto nenavadno razsežno posegnil tudi vladni zastopnik. Vlada se je vendar enkrat kolikor toliko jasno izrekla proti načinu, kakor mestna občfna od leta do leta do leta pokriva svoje velike potrebščine. Vlada pravi, da je krivično, ako občina išče glavni vir svojim dohodkom v dokladah na davek na užitnine, sosebno pa na meso in na vino. S tem da draži najpotrebneja živila in morajo trpeti najbolj — nižji sloji, dočim bi se imoviteji sloji na razne načine lahko izdatneje pritegnili k prispevanju za pokritje mestnih potrebščin. — Finančni odsek in žnjim malone ves mestni zbor — tudi takozvani .konservativci" so ob tem vprašanju proti vladi — sta uverjena, da je dosedanji sistem obdačevanje najprimerneji. V tem smislu je tudi sklenil mestni zbor, da je naprositi vlado dovoljenja za nadaljnje pobiranje dosedanjih doklad. Omenjali smo že, da je v razpravi gospod svetovalec Ivan vitez Nabergoj označil stališče okoličanskih zastopnikov gledč na to, za javni blagor na tržaškem ozemlji res vitalno vprašanje. Ker pa je bilo dotično naše poročilo jako skrčeno in je potrebno, da naše ljudstvo izve, kako je biauil njega koristi gosp. svetovalec Nabergoj, treba, da priobčimo dotična izvajanja, ki so se glasila v glavnem: Oglasil sem se za besedo, da opravičim, zakaj da bodem glasoval toliko proti nazorom vladnega zastopnika gledć uvedenja novih davkov, kolikor tudi proti predlogu mestnega finančnega odseka. Ker je namreč prebivalsvo mesta in okolice že tako preobloženo, bodisi državnimi, bodisi občinskimi davki, res skoro ni mogoče vestnemu zastopniku, da bi glasoval za ka-koršne koli nove davke. Z nazori finančnega odseka se ne morem sprijazniti, ker isti hoče, da se tudi nadalje obdrži dosedanji sistem davka na užitnine, posebno pa na vino, ki najhuje p riza« devlje okoličan o. Po velikih spremembah v tukajšnjih razmerah, po odpravi svobodnega pristanišča, utelesila se je večina posestnikov okoličanskih v užitnin-ko črto. Pred uvedenjem tega sistema, bil je pridelek na vinu iz okoličanskih vinogradov za privatni konsum popolnoma osvobojen užitninskega davka. Sedaj pa seje tako visoko obdačil ta predelek, da mora ubogi Nepričakovana okolnost provzročila je razgovor o tem kraji ter o tem ljudstvu. „Ti so prefrigauci in prebrisauci! Popivajo in zapravljajo !*, dejal je. „Trapi-li je žena, sosed ali dolgovi?", povprašal sem. „A samo da se kratkočasijo, prav po slovanski navadi. Toda temeljito in korenito znajo to, da se kar kadi iz njihtf. „Poznam dosti zabavljačev, ki i najposled-nejo in najuglednejo vas razdelć v dva tabora : v „zgornji" in „spoduji*. ,No, plodovitnost zemlje zavaja človeka. Toda prebivalci Podlešina pri Ryuholcu. ... „Dovolite!", pretrgal sem ga. „Tam je menda župan človek, ki je bil samo leto dni v zaporu, zato, ker je njegova čast menda najmanje omadeževana". (Pride še). kmet — ki se muči leto in dan v potu svojega obraza, da bi kolikor možno več pridelal da svojem zemljišču — od svojega lastnega pridelka, od zadnje kapljice, ki jo i z p i j e sam doma, plačevati po 10 novči-čev od 1 i t r a. To je rezaslišano in se kaj ta-cega ne dogaja nikjer drugod. Tacega sistema ne bi smeli več dolgo trpeti. Proti dokladi na pivo ne bi imel prigovarjati, ker isto itak škoduje vinarstvu v naši okolici. Meni je bila Čast že večkrat povdarjati v tem občinskem svetu, da bi se moglo in moralo uvesti bolje gospodarstvo v naši občinski upravi. Mnogo bi se dalo prihraniti dobrim in ra-cijonelnim gospodarstvom. Omenjal sem, da naj bi se delalo na to, da država vzame v svojo oskrb občinski gimnazij iu občinsko realko. Na ta način bi prihranili okroglih 100.000 gld. Tudi na druge načine bi se dalo veliko prihraniti. Znano mi je, da v prejšnjih časih so se javna dela, prese-zajoča svoto 400 gld., oddajala na javni dražbi; sedaj pa se oddajajo taka dela pod roko, tudi če znašaj o doti č n e svote 20, 30 in 50 tisoč goldinarjev. Koliko bi se dalo tu prihraniti 1 Iu koliko pri druzih stvareh, česar pa ne morem naštevati tu. Zaključujem torej z izjavo, da bodem glasoval proti jednim in drugim predlogom. DOPISI. S Štajerskega, 2. julija 1896. (Izv. dopis.) Izmed vseh zastopnikov prosvete najtesneje zvezan in organizovan je na Slovenskem stan učiteljski. Priznati moramo, daje premnog učitelj bolj doma v mnogih strokah vede, nego marsikak prosvetljenec drugih stanov, da pa mu kakoršnjekoli zavire niso dopustile, da bi si pridobil diplomo ali kako drugo jednakoveljavno iznajdbo. Priznati moramo, da se zahteva sploh od učiteljskih usposobljencev mnogo več vednosti, nego je, v primeri z drugimi stanovi, primerno njihovi plači. Vendar je tudi med učiteljstvom, kakor po vseh stanovih, oseb, ki so zgrešile pravi poklic. Kdor pa ni z vsem srcem udan svojemu poklicu, je nesrečen sam, še bolj nesrečni pa isti, kateri morajo to sočutiti. Sleherni učitelj ni uzor uči-telja, kakor ni vsak kmet uzor kmeta. Ne glede na nekatere take posebnosti, moramo pa po vesti pohvaliti učiteljstvo malega Štajarja. Tostran Donave mu je težko para. Saj se priznava občno, da vkljub temu, da mora mlade glavice moriti in mučiti tnjim jezikom, vendar dosega vzgojevalno modrostjo in požtvovanjem bolje vspehe v obče, nego učiteljstvo nemških krajev, kjer jim ni treba grešiti vzgojeslovno: otroka učiti tujščine. Sploh je pri nas učiteljstvo vredno pohvale in te mu nihče ne odreka. P oseb ej pa se pojavlja tu pa tam vendar nekaj uehvalevrednega. Ze v zadnjem dopisu omenil sem na kratko, da naj bi ae pokrajinski prepiri (še posebno, če razmere niso slične onim, drugih pokrajin) ne raz-našali preko meje ; tem manje pa, ako so prepiri stanovski. Prosim vas, stanovski! Kakor da bi „svečenikom" tega ali onega poklica bilo nemogoče grešiti, ker sledijo poklicu! Najuovejši čas, ko že priznavajo vse povsod, da ga ni stanu, kateri bi imel same »poklicane in izvoljene" predstavitelje, ampak da jih je povsod nekaj prisiljenih, — hoče učiteljstvo nekega okraja pri nas biti sveto in kritično nedotakljivo. Pustimo vse drugo, pa v tem je moramo gotovo obsojati, ako se čuti razžaljeno s tem, da se razpravljajo dejanske razmere v domačem časopisu ; ter da pošilja potem — namesto umestnih popravkov — le napade na isti list v — konkurečne liste! Ta »edinost« dotičnih učiteljev je toroj jako čudna Sploh ni še sklep večine kake organizacije tudi že n a j m o -d r e j i sklep. Ne vem, je-li na Goriškem sklenila večina učiteljev znani tesnosrčni stanovsko-zaprti sklep.... in če bi ga bila večina, — moder ni, niti se stališča pedagogike, niti se stališča politike. Maloštajarsko učiteljstvo takih skokov na-pravJjalo n e b o d e, to je skotej gotovo. Vendar bi utegnilo škodovati svojemu in drugim stanovom — sploh narodni stvari, ako bi posnemalo kolege jednega okraja, kateri bi bili umestneie se posvetovali s kolegi sosednih okrajev, pa ne — z naj-mlajimi. Solnce se nam letos rado skriva. Majnik in rožnik bila sta pravi škropilnici. Le redek je bil dan, da ni dežilo. Ta mesec pa tudi neče zaostati za prednikoma. Sinoči je sneg pokril solčavske planine. Savinja in pritoki so preplavili bližino brega. Pravijo, da je vtonilo tudi nekoliko oseb. Povodnji so pogoste. Toča je pobila okrog Rogatca hudo (24. jun.), ravno tako po vsem Maclju in ob Sotli. Na Laškem se je utrgal oblak (24. jun.); sploh pa po vsem Malemštajarju letos rade plešejo nevihte. Košnja se je malo zapoznila; seno leži po nekod po več dnij, oprano in velo. »Slovensko društvo', politično vodstvo naše, zborovalo je oni teden ter sklenilo nekaj važnih rečij ter z novim pogumom se podalo v širše kroge. Poslanca g. G r e g o r e c in gosp. R o b i č pridno razlagata na shodih o politiki. Povsod skoraj pa se udeležuje kot govornik tudi g. Hribar, ki ima jako močna pluča. To so v kratkem naše novice. Na zdar! Politiike vesti. V TRSTU, dne 4. julija 1896. Drž. posl. Pernerstorfer v Ljubljnui; deželnozborsko zasedanje. Iz Ljubljane nam pišejo dne 3. julija: Stranka kranjskih socijalnih demokratov tudi pri nas kmalu doseže ravnotežje z našimi krščanskimi socijalisti, konservativci in pristaši narodne stranke! (Zadnje prav za prav ni upoštevati, kajti veliko premalo se je brigala do sedaj za maso naroda.) — Danes bo posl. Pernerstorfer na tukajšnjem, po polit, društvu »Bodočnost" sklicanem javnem shodu, predaval o političnem položaju. Za ta shod je tu v vseh krogih veliko zanimanja. Ni čuda I Pristaši konservativne stranke hote baje preprečiti shod. Pa ljubljauska policija bo znala preprečiti sleherni izgred. O shodu kaj več prihodiylč. — Dež. zbor se snide na kratko zasedanje dne 6. t. m. na starem strelišči. Zasedanje bo trajalo teden dnij. V deželnem zboru nižje-avstrijskem divjali so včeraj zopet viharji. Posl. H a u c k in tovariši so stavili nujni predlog, naj se vnovič vsprejme načrt, vsprejet že v zadnjem zasedanju, a ne še potrjen po cesarju, tičoči se nameščevanja učiteljic. Posl. Hauck je očital naučnemu mini-sterstvu in deželnemu šolskemu nadzorniku, da rajše mislita na ženska krila nego pa na moške hlače, ko gre za popolnjevanje učiteljskih mest. K temu je vskliknil posl. Schneider, da bi bil čas, da bi zapodili ministra Gautscha ! Predlog Hauckov je obveljal. Po glasovanju je vskliknil poslanec Pacher: Sedaj čemo videti, ali bode imel minister še toliko poguma, da odkloni ta zakon! — Na to je zbornica nadaljevala razpravo o premerabi volilnega reda deželnozborskega. Posl. Gregorič je predlagal, da se židom odvzame volilno pravo. Govornik je rekel, da so Židje država v državi, da imajo tajne zakone in tajna društva. Nadalje je dokazoval, kako Židje preplavljajo ko-pelji, zdravišča in tudi parlament. Posl. Schneider je vskliknil, da so Židje nevarna bitja. Predlog Gregorićev se je odklonil. Zbornica je vsprejela na to ves zakon za spremembo volilnega reda za deželni zbor nižje-avstrijski, in zakon za spremembo §. 3. deželnega poslovnika. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Ako je prav poučena „Neue Freie Presse", prično se pogajanja radi obnovljenja pogodbe zopet due 15. t. m. in sicer na Dunaju. Obojestranski vladi da sti sklenili tudi, da če le možno, do 31. decembra ne odpovesti carinarske in trgovinske zveze. Na ta način da hočeti dati razumeti radikalnim življem na tej in oni strani, da je obnovljenje pogodbe živa gospodarska potreba, koji potrebi se morajo podrediti vsi drugi oziri. Tem nakanam bi mi pripomnili le to, da so se malone vsi deželni zastopi na tej strani izrekli za odpoved carinarske in trgovinske zveze iu da je vendar malo preveč zahtevano, da bi priznali kakor nujno potrebo nekaj, česar niti ne poznamo. In resnica je le ta, da se doslej ni doseglo (in vse kaže, da se tudi ne doseže tako hitro) sporazum ljenje v najvažnejem delu vsega pogodbenega kompleksa: o prispevku obeh polovic za ukupne stvari. A tudi parlament je storil soglasen sklep, da je odpovedati carinarsko pogodbo, ako se ne posreči vladi, da doseže za nas ugodnejih pogojev. V zmislu tega sklepa je storil obljubo tudi tedanji voditelj trgovinskega minister-stva in sedanji minister baron Glaoz. Ali se hoče izneveriti svoji besedi, ali hoče vlada prisiliti tudi parlament, da bi se izneveril svojemu sklepu ?! In čemu opazka v „N. F r. Piesse« o „ekstremnih" in pogodbi sovražnih življih! Ti ljubi Bog: tu gre za pogoje gospodarski ekzistencji te polovice države — in v takem položenju mora biti vsakdo najprej prijatelj samemu sebi. Saj na naši strani se ne upiramo obnovljenju iz hudomušnosti, ampak ker vidimo, da snio propadali gospodarski bolj in bolj ob prejšnji pogodbi. O trozvezi ugibljejo listi sem in tja. Nikdo ne ve prav, ali se je ista obnovila formalno, ali pa se je podaljšala molčč in do kdaj. Tudi o tem ne ve nikdo ničesa pozitivnega, kako daleč seta ta zveza in kolike obveze nosijo členi te zveze za slučaj velikih komplikacij v evropski politiki. Iz kratka: vsi tavamo v nejasnem, kar še bolj pomnožuje splošno nezaupanje. Sedaj pa je itak kalno vodo še bolj skalil italijanski ministerski predsednik Rudini se svojim govorom v zbornici rimski v razpravi o proračunu ministerstva za vnanje stvari. Gospod Rudini je namreč govoril o .zboljšanj u" trozveze. Po takem moramo misliti, da Italiji ne ugaja vse v sedanji trozvezi in da si želi sprememb. V katerem zmislu ? Tudi to je namignil g. Rudini rekši, da poleg trozveze treba Italiji tudi prijateljstva Anglijel Z ozirom na dejstvo, da oficijozi od vseh vetrov sveta zatrjajo v jednomer, da jo popolno soglasje med vsemi tremi udeležuiki trozveze, ni čada, da je ta izjava Rudinija spravila v zadreg« avstrijske in nemške vladne kroge. Vladnim glasilom se vidi, da ne vedo, kaj bi rekli. Jedni molče, drugi so le kratkimi opazkami smuknili mimo važne izjave ministerskega predsednika julijanskega, a „Norddeutsche Allg. Ztg • pravi naravnost, da se je morala uriniti kaka pomota v poročilo o govoru Rudinijevem. To pa zopet ni prav verjetno, ker poročilo povdarja izrečno, daje izjava Rudinijeva napravila senzacijo v zbornici. Srbija in Črnogora. Iz Belegagrada javljajo, da sta povodom bivanja kneza črnogorskega v Belemgradu srbski minister za vnanje stvari Novakovie in črnogorski minister Vuković, skenila dogovor, glasom katerega hočeti vladi obeh teh držav postopati v popolnem soglasju ob vseh vprašanjih, ki se dostajejo narednih, cerkvenih in kulturnih koristi Srbov v Makedoniji. Grška Iu Turčija. Včer^šnjega dne je došla iz Aten vest, da je na meji med Grško in Turčijo prišlo do spora med obojestranskimi vojaki. Oficijelna brzojavka noče poznati vzroka temu nevšečnemu dogodku; pač pa pridodaje, da je grški vojaški poveljnik iz Larise takoj hitel na lice mesta, da prepreči nadaljne spore. Res čuden je ta naš korespondeučni birč, ki ne vidi vzrokov razburjenju med Grško in Turčijo. Kakor da ne bi bilo ua svetu otoka Kreta, kjer se rav* nokar preliva turška in krščanska kri! Dogodki na otoku Kreta. Narodna skupščina na Kreti se še ni sešla. Ta vest je sicer lakoničua, ali usodna za zbegano prebivalstvo na nesrečnem tem otoku, kajti pravi nam, da se še ni storilo ničesar v preprečenje prelivanja krvi. Grški list »Palinginesie" zahteva odločno, naj se snide skupščina ter naj se takoj izvoli začasna vlada. Isti list trdi, da je dogovor, ki se je bil svojedobno sklenil v Halepu, nezadosten, ter meni, daje spojenje Krete z Grško jako verjetno. — Poslaniki evropskih vlasti pa zagovarjajo prav isti halepski dogovor. Poleg splošnega pomiloššenja zahtevajo poslaniki, da prenehajo vsa nasprotstva do ustašev. Na ta način hočejo doseči, da se uklonijo ustaši. Različne vesti. Nadvojvoda Oton promaknjen. Huzarski polkovnik nadvojvoda Oton imenovan je poveljnikom X. konjiške brigade na Dunaju. Za Ciril - Metodov dar so darovali ženski podružnici: Beneški Slovenec 10 Kr. Ana Abram 2 Kr. Nabral g. Negoie v Križu 3 Kr. Darovali so gč. Antonija P. 1 Kr., gč. Karolina Ipavec 1 Kr., g. Anton Kovač 1 Kr., g M&rica 2 Kr., gč. Josipina Delkin 2 Kr., gč. Reichman 2 Kr., gč. Kolmau 2 Kr., gč. SI a vi ca 2 Kr. Cirilo-Metodov dar. Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali v ta namen: gg. Ante Truden 20 kron, A. Kalister, dr. M. Pretner in dr. G. Gregorin po 5 kron, dr. O. Rybar 4 krone, A. Muslč in gospa Ana Štrukelj iz TrebČ po 2 kroni. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so darovali: tržaSki izletniki na Nabre-žini 8 kron 36 stot. in 20 laških cent., temu znesku je dodal g. A. Zlobec 70 stot. za dolg, iztir-jan po šestih letih. Flenčkajnerski brevir 1 krono 40 stot., Flenčkajnerji 1 krono 60 stot., družba na Prošeku pri krstu Tonetovem 5 kron, „Lonček šel pod zvonček* na Opčinah 6 kron 70 stot. Ker je vojaška „banda* pešpolka št. 47 v javnem vrtu tržaškem igrala dne 27. junija t. i. „lasso pur che i canti e subi", so darovali gg. I. I., Dr. R. in Dr. G. vsak po 2 kroni, skupaj 6 K. Živeli darovalci! Slovenska šola »družbe sv. Cirila in Metoda" pri sv. Jakobu v Trstu praznovala je danes god sv. blagovestnikov Cirila in Metoda se sv. mašo, pri kateri so peli šolski otroci deške šole Hayd-novo mašo in pesem „Pozdrav sv. Cirilu in Metodu'. Prisostvovala je sv. maši velika množica slovenskega občinstva, mej isto nam je omeniti blagorodno gospo Emo A b r a m o v o, predsednico tukajšnje ženske podružnice, veleč. g. M a tka M a n d i ć a, predsednika, in veleč. g. dr. Josipa A b r a m a , blagajnika tukajšnje moške podružnice in več čč. odbornic ženske podružnice. Po sv. maši podali so se otroci v šolo, kjer jih je naša neumorno delavna ženska podružnica pogostila s pecivom in malinovcem. Otroci prepevali so med tem razne pesmice in zelo ganljivo je bilo gledati otroke, katerim je veselje igralo na obrazih. Prisrčno hvalo izreka torej tem potom vsem čč. dobrotnikom, posebe še slav. ženski podružnici v imenu šolske mladine, učiteljski zbor. Bog plati 1 Mestni svet triaiki. Obilica drugega gradiva nam ne dopušča, da bi v današnjem izdanju objavili obširno poročilo o sinočni seji mestnega zastopa. To poročilo objavimo torej prihodnjič. Za danes omenimo le, da sta večkrat posegla v razpravo svetovalca Nabergoj in Dollenzin da je zbor končal drugo čitanje proračuna. Župan je sicer izjavil željo, da bi se takoj pričelo tretje Čitanje, toda nekateri svetovalci, ki so bili morda ie utrujeni, protestovali so proti temu. Svetovalec dr. Consolo je predlagal, naj se zaključi seja in ker je večina svetovalcev podpirala ta predlog, zaključil je župan ob 91/« uri sejo. In z nova naše poštna razmere! Poročajo nam: Dne 30. junija t. 1. ob 3. uri popoludne oddal je nekdo na glavni pošti denarno pismo se slovenskim naslovom. Službujoči uradnik izdal mu je italijansko-nemško potrdnico. Stranki, ki je zahtevala na to slovensko potrdnico, odgovoril je dotični uradnik : „L a xe matto, chevado mi adesso a cer car recepissi slavil" Culi smo, da so nedavno temu dobili poštni uradniki nalog in strogo navodilo, kedaj iu v katerih slučajih morajo izdajati slovenske tiskovine. Nekaj časa je bilo tudi opazovati, da so se razmere obrnile na bolje v tem pogledu, ali — kakor kaže gornji slučtg — treba bode začeti z nova dajati lekcije izvestnim uradnikom, ki ne kažejo dobre volje za spoštovanje zakonov in spolnjevanje dobljenih viših ukazov. Sosebno pa se obračamo do visokorodnega gospoda višega poštnega ravnatelja, da bi prav občutno poučil izvestne uradnike o pravilih najprimitivneje uljudnosti do strank, in da absolutno in nikomur ni dovoljeno, da bi smel zmerjati z neumnežem onega, ki zahteva svoja — prava! Kaj pa, ko bi bila stranka odvrnila dotičneinu poslujočemu uradniku: Lei la xe matto! Bi-li to povišalo njegov in ugled nradništva sploh ? ! »Slovanska čitalnica" v Trstu priredi dnć 18. julija ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih izredni občni zbor, na katerega dnevnem redu bode volitev predsednika. Odbor. »Slovansko pevsko društvo" v Trstu priredi kakor smo javili že opetovano, jutri većer veliko veselico na vrtu gostilne »Al mondo nuovo". Društveni odbor razposlal je vabila posamičnim rodoljubom, toda možno je, da je o preobilnem svojem poslu prezrl kojega čestitega narodnjaka. Naprošeni smo, da izjavimo v imenu odbora „Slov. pevs. društva", n«j dotični gospodje, ki morda po neljubi pomoti niso dobili posebnega vabila, tega ne vpo-števajo v greh odboru, ampak naj blagovoljno smatrajo to izpričanje kakor posebno vabilo. Narodno društvo „Klub slovenskih blciklistov »Ljubljana" se utegne razleteti. Par članov je uprizorilo gonjo zoper tri odbornike, ker niso »možje na mestu" in jelo širiti agitacijo zoper nje. Odbor je vsled tega dotično četvorico izbacnil iz društva. Zdaj pa vsa stvar vrč, morda pa vendar ne bode sile. Podobne razmere so skoro v vseh ljubljanskih narodnih društvih! — Preveč ošabnosti in — stanovske mržnje! Izpred porotnega sodišča. Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti šestim malopridnežem, obtožeuim hudodelstva tatvine. Obtožni spis je zelč obširen, kajti čitanje istega trajalo je preko jedno uro. Obtoženci bili so: 191etni težak Jakob Jerman iz Trsta; 22letni težak Santo Visin-tini iz Trsta ; 261etni čevljar Ivan Gherbetz (Grbec), pristojen v Postojno; 29letni izvošček Jakob Zanussi iz Trsta ; 381etni krošnjar Avgust Malombra iz Trsta in 301etni njegov brat Ivan Malombra, knjigovez. Obtožba temelji na tem • le dejstvu: Dne 1. aprila t. 1. dovel je kav&a Hasan Ibrahim, dodeljen kr. švedskemu konzulatu v Aleksandriji, z Lloydovim paruikotn »Semiramis* prtljago grofinje Gabrijele Landberg v Trst, da odpravi to prtljago (7 kovčekov) od tu po železnici na Bavarsko na dom groliinjc. Začasno stavili so te kovčke v skladišče št. 6 v novem pristanišču. Ko so jih z nova tehtali, da jih oddajo na železnico, konstatovali so, da je jeden teh kovčkov za 7 kg. laglje, nego je bil zabeležen. No, Llojdovi uradniki pa so si mislili, da se je po-motil dotičnik, ki je bil prvikrat tehtal in zatorej niso pripisa vali tej okolščini nikakoršne važuosti. Policijski oficijal Tiz pa je izvedel, da so imeli gori omenjeni obtoženci baš naslednje dni mnogo dragocenostij v rokah in da so pozneje kar raz-sipavali denar. Opravičen je bil zatorej sum, da so dotične dragocenosti ukradli iz kovčka grofinje Landberg. In ko je grofinja vsprejela svojo prtljago, sporočila je tukajšnji policiji, da so iz kovčka iz-ginole razne dragocenosti, vredne preko 5000 gld. V včerajšnji razpravi je Jerman priznal, da ae je zvečer skril v skladišče, da je po noči odprl kovček, ukradel dotične dragoceaosti in jih »po-srebril" s pomočjo ovojih soobtoženih tovarišev. Ostali obtoženci so tajili sokrivnjo na tej tatvini, le Visintini je deloma priznal. — Danes je nadaljevala razprava proti istim obtožencem. Na temelju izreka porotnikov, ki so pritrdili stavljenim jim vprašanjem gled6 krivnje obtožencev, obsodilo je sodišče: Jermana na 7 let, Višin* tinija istotako na 7 let, Grbca na 8 let, Zanussija na dve leti, Avgusta in Ivana Malombro pa vsakega na tri leta težke ječe. Obustavljena preiskava. Nedavno smo sporočili, (ia je zasebnica Ana Fonzari na tukajšnjem sodišču izprožila slep hiteč iz revolverja na pravnega vežbenika drja. Bazilija Basiliadisa. Žena bila je strašno razburjena ter je hotela s tem strelom zagroziti se uradnikom sodišča, da ji podvizajo razpravo o neki dedščini. Umevno je, da je radi tega napada pričela preiskava proti besni ženski. Sodnijski zdravniki pa so izjavili po glavni razpravi, da je ta žena bolna na duhu, ali po domače rečeno: da ni pri pravi pameti, ker si domišljava, da jo preganjajo. Državno pravdništvo je zatorej obustavilo kazensko preiskavo proti Fonzarijevi, ker je treba toženko staviti v norišnico. V cerkvi ponesrečil. Nekaj časa že popravljajo razpočeni strop cerkve sv. Antona novega. Delavci stojč na odru, visokem kakih 18 metrov. Včeraj, okolu 11. ure, padel je raz ta oder 15 letni zidarski vajenec Alojzij Machnich iz Rojana, hšt. 22. Siromak si je razbil črepinjo, si ulomil jedno rebro ter si pretresel drobje. Umevno je, da je ta nesreča, ki se je dogodila baš med službo božjo, presenetila vse prisotno občinstvo. Policijski stražnik Masten hitel je na zdravniško postajo po zdravnika. Le-ta je ponesrečenega obvezal zašilo in ga dal prepeljati v bolnišnico. Malo je nadeje, da ozdravi ubogi mladenič. Prisilno preseljevanje v Srbiji. ,Odjek" javlja, da srbska vlada — na temelju zakona o hajdu-kovanju — preseli v kratkem prebivalce sedmerih vasij v različne druge kraje. Vzrok temu prisilnemu preseljevanju je dejstvo, da prebivalci dotičnih vasij podpirajo hajduke, jim preskrbujejo hrano in jih jemljejo preko zime pod streho. Takih oseb, ki se budo morale preseliti po sili, je okolo 15.000. Število 2idov v Evropi. Te ilni izšla je v Lipsiji statistika o Židih v Evropi. Ta statistika trdi, da je v Evropi na okroglo 5,953.000 Židov, ali 18% vsega prebivalstva, račilnanega na 331,867.000 duš. Po posamičnih državah raztrešeui so Židje tako-le: ,V Rusiji jih je 3,000.000, v Nemčiji 562.000, v Avstro - Ogerski 1.647.000, na Francoskem 50.000, na Angleškem 55.000, v Italiji 38.000. na Španjskem 5.000, na Turškem 90.000, v Belgiji 3.000, na Romunskem 400.000, v Švici 3.000, na Portugalskem 1.000, na Nizozemskem 82.000, na Finskem 0, na Danskem 4.000 na Grškem 3.000, v Srbiji 3.000, na Norveškem 0, in v Črnigori 0. — Najsrečniše torej so Finska, Norveška in Orna Gora, kajti statistika v teh treh državah niti ne vpošteva Židov. S tem seve ni še rečeno, da v teh deželah ni baš nobenega Žida, pač pa je število istih jako neznatno. Lakota na Kitajskem, otroška meso za živež! Novojorški „Glas Naroda" poroča : Dopis, doapevši v Vancouver s parnikom »Empress of Japan", naznanja iz Tokija dne 29. majnika t, 1.: Grozna lakota je v pokrajini Kvangsi, ker vso spomlad ni deževalo. Stariši pobijajo svoje otroke in prodajajo njih meso.... Najnovejše vesti. Trst 4. Italijanski senator in prof. Brio^chi, ki je bil prinesel iz Italije razsodbo laskih vesča-kov o vodovodu za Trst, odpeljal se je danes po železnici v Bolonjo. Ž u p a n dr. P i 11 e r i je spremil »milega gosta" na kolodvor. Gorica 4. Občinski svet v Bovcu imenoval je soglasnim sklepom častnim občanom okrajnega glavarja v Tolminn, grofa Miroslava Marenzi-ja in grofa Alfreda Coronenija. Cetinje 4. Knez Nikola se je povrnil domov. Narod ga je burno pozdravljal. Tvgovln»ke braajnvk« in v«atl. fiQdlmp«lta. Pšonioa 7.ii joAoti 6.44—6.46 Pš«iiiii'>i juli 189« -.— do—.--. —.-• Ovea za jesen 5.12-5.14 B* 7» jeBon 5.33 5.35 Koru/a za juli-avgust 3.72—3.74 maj juni 1897 4 .03— 4.04 nova f. 3.75—3.90. Pftouiei. iiovu od ki", t. 6-5i - t»*70 od 79 rM?i« juli 57.50 za sopt"mbor 65.75 za decoinber 56.75. Mirno. TRST 4. Kava. Položaj nespremenjen, podrobni promet mlačen. — V zalogi jo 78 740 met. at. raznih vrst. — Videli smo uzorce nove „Santos", kojo pričakujemo t kratkem. Blago je aicor lepo, toda, kakor amo sporočili svojočasno, j»ko drobnih zrn. Nova „Itio" no bode posebno lepa, oprana pa knr nič. Sladkor. Velika zaloga in nozadostui promet vplivata nekoliko neugodno na tržiščo. Le iz drugo roko skuša koji posamičnik znižati ceno za */4 gld. Petrolej. Kart«l je danes podražil ceno za 1 gld. Ta okolnost morala bi biti našim poalancem važen povod, da co potegnejo za gmotno korist ljudstva. Kr.rtol ob* stoja že nekoliko let, zaslužil jo že milijone in vendar jo sedaj zopet povišal za 1 gld. ceno prepotrebnemu petroleju. Polenovke. Ceno novim bodo silno visoke. Priporočati jo zatorej nakupovanje staroga, dobroga blaga. Ž v o p I o so je silno podražilo, ker se snujo v Siciliji kartel in ker je sedaj vsled neprestanega deževja povpraševanje izredno veliko. *- Danes stane vreča 2 gld. 75. nvč. Modra galioa je nokoliko ceneje, ker je dospelo procčj blaga v zalogo. Mislimo pn, da se v kratkem zopet podraži. — Danes je po 29 gld. Otrobi, navadni, stoj<$ boljo. Economo zahteva za svoj izdelek f. 4-30 do 4-35, iz druge roko so po 4*25. — Drobni otrobi so nespremenjoni. Moka. Mariborski mlin naznanja te-le cene: št. 0 f. 12-20; št. A f. 11-75; št. 2 f. 11-25; št. :i f. 10-56; št. 4 f. 10-10; št. 5 f. 9-50; fit. 6 f. 8.40 ; št. 7 f. 7*70 ; št. 8 f. 6. Rž on amo k 11: št. 0 f 11.50; št. 1 f. 10.50; št. D f. 10,- ; št. II. f. 9.-- ; št. III. f. 8- Ajdova moka: št. A 13.75 ; št. 0 f. 12.50, št. 1 f. 12-10: št. 2 f. 11.50; št. 4 f. 11-35 ; št. 5 f. 1115; št. 6 f 10.50. Uurtt^ldkn *iorx» Državni dolg v papirju n h t srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditno akeije . . , . . London 10 Lat...... Napoleoni....... 20 mark ..... 100 italj. lir JulUa danes . 101.45 . 101.60 . 128.15 . 101.20 . 349.10 . 119.80 11.74 . 44 50 im>*B. včeraj 101.45 101 50 122.90 101.20 «50 50 119 85 9.51 11.74 -14-45 Nfl fllacnviril podučevala na Hvojeiu domu IlO yiaoll VII U kakor zuuaj učenka prve učiteljico. Zmerno plačilo. Ograda 477 (Videla pri sv Ivanu). Rratm Riharir izdelovutelji oglja v hv. Petru, Dl flljC niuai II«, priporočajo svoje zaloge v TrBta: Vta rondarea št. J, llazza delta VuUe 2, via Madonnina 2, Fiuzzetta CordaiuoU 2, z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižjih cenah. Oglje I. kakovosti, karboninu, kok, drva na metre Itd. Karočbe bi- spremljejo tudi z dopisnico. Podpisani javljam slavnemu občinstvu, da} odprem jutri, dne 5. julija znano gostilno 99 6< ulica della Sorgsntt. Točil bodem prve vrste vino in pivo. Domača, izborna kuhinja. Cene zmerne. Udani Franjo Valetlč. I3GSG9B959IB5B9B55I ^TOlhnlĐ^linOliaiBBOĐnoroiiiiĐaaBlllli Zalog« pohlitva tvrdke Aleasandro Levi Minzi Trst, Via Riborgo, 21 in Piazza Vecchia it. 2, nasproti prehodišču pod ljudsko šolo v starem mestu. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postno, ne da bi za to računil stroške. l^l^fll^frfll^liiigGfigEiSmffligofigin^ m____hk i Zdravljenje krvi čaj „T I s o če r n I cvet" (Mlllefiorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMAR£R Ji due Mori" Trst, veliki tr|. ZALOGA OGLJA in DRV Danijel Pillin, v Trstu, ulica Scussa. Bukovo oglje I. vrste 100 kgr. gld. 3.—; drobno oglje gld. 2.— ICO kgr. — Kok iz občinske plinarne Tržaške po gld. 2— 100 kgr., gld. 1.- 50 kgr. - petrolej po 16 nv«. Postrežba točna, tudi na drobno. Teodor Slabanja srebar V GORICI (GOrz) ulica Morelli 17 so priporoča preć. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: niOlt-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene Btvari, se bodo po želji prečastit.ih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko t 2—24 ^pjSaS^m "S je kot (J) primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi se povsod, pol kil« ta 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov j« treba paEiti na izvirne zavoje b imenom Kathreiner Tovarniško izdelovanje strojev in vsakovrstnih aparatov Ivan Schindler, Dunaj, Himben Aparati in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarne slafl-ščičarne, gostilničarje, mesarje, likarje, sedlarje, tanetarje iti, kakor M za gospodinjstvo, po najnižih tovarniških cenah, Katalogi v slovenskem ali hrvatskem jeziku z nad 300 podobami na zahtevanje zastonj in franko. Obrniti se je naravnost do lastnika: IVAN SCHINDLER Dunaj - Hlmberg. Liniment. Capsici comp. • sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečino blažeče mazilo' dobiva se pe 40 nvč., 70 nv«. in 1 gld. po vseh le-karnah. Zahteva naj so blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo na kratko kot Richterjev liniment s „sidrom" ter naj se previdnostno vsprojmejo le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko .sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuM v Pragi, i „Tržaška posojilnica in hranilnica" (regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Molin piccolo it, 1, I. nadstropje. (blizo novfa poltnega pcnlnpja) Daje posojila na vknjižbe po B'/,8/,, menjico po S'/,,zastave po »'/,•/ . 8prejema hranilne vloge in jo obrestuje po 4%, — Urndne ure so : Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludno ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vs:iki ponedeljnk od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znafia vsaki delež 10 gld. Domača tvrdka Anna Hofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstneje, trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike volume, albe, k orete I je, prte itd. sploh vse, kar se rabi v crkvi ^ri službi božji Prevzema tudi vezenje, prenovljene stare obleke in vsa popravila. — 'zdeluje ročno i , pošteno po najnižji ceni banderi. m vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovold pri naročilih ozirati r.a domačo tvrdko ter ne uvažujejo tiijih tvidk, društev in potujočih agentov. Zagotovlja hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodhčničnejšim spoštovanjem se priporoča Ana. Hofbauer, lmejiteljica zalog« cerkven« oblek«, v TJublJani, Gledališke ulice 4. Svarilo. Neka takozvana tvrdka, ki tiguje na Dunaju z urami, uporablja naš oglas in ponuja uro z zvezdami po 6 gld. Te pa so običajne Goldin ure, koje prodajamo mi po 4 gld. Vsakdo naj zatorej vrne uro, ki nima na kazalniku in na stroju znamke Hartford IVatch d> Co., ali pa naj se obrne do nas, da se potegnemo za njegovo pravo. H070ST! _______io aid. NOVOST! Reformovana ura z zvezdami od Hartford Watch Company izpodrine švicarske ure popolnoma. Ta reformovana ura, katera ima popolnoma nov zlatem, je gledč natančnosti in točnosti edina svoje vrste. Ta reformovana ura dopošilja se v umetno cizeliranih masivnih okrovih iz zlata, „fa<;onM. Zlato fa