Posamezna številka stane vinarjev« Naročnina listu: Celo leto . . K 50'— Pol leta . . . „ 26'— Četrt leta . . „ 13‘— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 60 v. Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica št 5. — Telefon št. 220. Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 Od enoredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih popust „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 53. številka. Maribor, dne 19. maja 1920. Letnik XIX Revolucija ali evolucija? Sporazum ali nasipe? (Piše poslanec „Kmetske zveze.“) bedne besede, ne svobodne volje, ne prenesejo nad svojim početjem nobene kontrole in varstvo svoboda manjšin jim je več kot tuje. Poizkusi naših komunističnih železničarjev in podobni poizkusi drugod nam dajejo razloga dovolj, da se v javnosti več pečamo S.:komunističnimi težnjami,. jih kritično motrimo ter, kažemo mišim Ljudem cilje in posledice tega bolnega pojava v socijaluem hotenju človeške družbe. Je komunizem za nas sprejemljiv? Komunizem pomeni odpravo osebne lastnine in znači v današnji človeški družbi, posebej pa še prt nas najhujše nasilje nad večino in izkoriščanje te večine od strani manjšine najmanji tako, kakor liberalni kapitalizem sam. Komunizem uničuje politično resnični demokratizem,! oropa večino politične svobode ter jo da navidezno enemu razredu, v dejanju pa vodi iz navidezne diktature enega razreda k diktaturi poedincev ; oropa torej koncem vseh koncev breziz -jemno vse državljane — tudi takoimenovani delavski; razred — njihovih političnih in gospodarskih pravic. iZa vse to, s čemur potisne človeka spet nazaj nekako na stališče lažisociijalnega sužnja, pa mu ne zajamči niti njegovega materijelnega blagostanja. Ako smo se borili proti'nasilju in proti predpravicam plemstva, proti nasilju absolutistične birokracije, (vzgled Metternih) ako smo se z vso žilavo-stjo borili kot narod proti „nasilju drugega naroda, potem je za nas samoumevno, da selbomo borili tudi proti komunističnemu nasilju. , V delavskem razredu samem pogoji niso dani ! Za revolucionarno uveljavljenje komunističnih nazorov pri delavcih samih pogoji niso dani. Da pa komunizem odklanjajo ostro vsi drugi, je samoumevno vsled poglobitve v ta nauk in 'iz ozirov na dosedanje vzglede v praksi. Naši socijalisti svojih mas niso niti moralno, niti intelektualno vzgojili za svoj komunistični sistem.. Znali so vcepiti v delavčevo dušo samo nezadovolj stvo, sovraštvo do drugih stanov, posebej še sovraštvo prot; vsem posedujočim in sovraštvo proti pozitivnemu krščanstvu, niso pa znali dvigniti delavskih slojev na ono visoko moralno stopnjo,-kjer se 'poedi-noe zaveda svoje odgovornosti f in tudi svoje socijalne dolžnosti nasproti svojemu bližnjemu. / Da svetovna vojska vzgojno ni ugodno vplivala na ljudi,in ni pri široki masi vzbudila globokejša razumevanja socijalnih nalog pač pa ustvarila večja nesoglasja,! o tem smo si menda tudi vsi na jasnem; Ali ni čuda, da vsled navedenih dejstev široke mase socialističnega delavstva nimajo pravega poj -ma o socijalizmu in razumevajo področij alno revolucijo le dejansko razdiranje in ropanje brez cilja, samo in edino zato, da trenotnq zadovoljijo svojim najnižjim nagonom?! Ali ni samoumevno, da odgovarjajo potem delavci in delavke na vprašanje: j kaj boste napravili, če se pokvari rudnik, podjetje, s kruto in divjo besedo: „Ravbat bomo;šli“, kakor se je to zgodilo pri preteklem štrajku v Hrastniku in .Trbovljah. Strašna beseda je to: „ravbat bomo šli“ in je nas hujša obtožnica vsem dosedanjim socialističnim voditeljem, ki pač niso imeli niti: volje niti sposobnosti, da bi , delavčevo dušo napojili s plemenitejšim : hotenjem in treznejšim razumevanjem živijenskih nalog. Razbijati je lahko, pozitivno graditi je, težavnejše ! Sicer pa materijalistični komunizem mora dovesti do preproste formule: „ravbat bomo šli“; dosedaj so še vsi voditelji komunističnih pnčev pozabili ob kritični situaciji na svoj nauk in so si nabrali kapitalističnih dobrin več, kakor vsi tisti, katere so vodili. Ogrski Bela Kukn in nemški HötSch sta za to najbolj tipič -na dokaza. Da ne govorimo posebej o naših jugoslovanskih Kubnovičih! Komunisti so v ,praksi hujši despotje kakor o - rijentalski potentati. Ne priznajo nasprotniku ne svo- li u s i j a uči ! Najboljši dokaz, kam vodijo praktično komunistične doktrine, nam podaja Rusija. Uničeno je blagostanje v mestih, nad tričetrtine vseh tovaren stoji, žerezniški promet je uničen in kmalu > se bo med razvalinami vozil samo še judovski krvolok Trozkij, Ali ni značilno, da umirajo in hirajo ljudje od pomanjkanja « zemlji, ki ima,največ kruha v Evropi?! Ali ni značilno, da v isti zemlji stojijo brez dela in rjavijo po ogromnih tkalrjh tovarnah stroji!, bombaž, lan. konopljina in volna pa propada! ? Ali ni značilno, da je skoraj vsa ruska inteligenca raztepena po svetu in je samo v Jugoslaviji nad 20.000 takjjb. be -guncev?! Kje je tisti zemeljski raj, kje tisto vseobče blagostanje in zadovoljstvo, kje tista socijalna pravičnost, o kateri nam govorijo komunisti? Ni je, ker je na podlagi materialističnega komunizma in soci jalizma sploh biti ne more. In, pri nas ? Kakor v Rusiji, pomeni poizkus komunizma tudi pri nas le državljanski boj, s tem pa uničevanje vsega, kar smo dosedaj ustvarili in kar nam je svetovna vojska še pustila. Splošna beda je nujna po -sledica komunističnih režimov in bi bila tud* pri nas saj, takšna nasilna izprememba mora prinesti za seboj prekinjenje gospodarsko pozitivno ustvarjajočega dela, katero je glavni faktor nii vir za blagostanje. Ne z revolucijo, temveč potom evolucije, potom sporazuma med posameznimi stanovi človeške družbe, potom sistematične vzgoje našega ljudstva za druge družabne oblike zamoremo priti preko sedanje krize v človeški družbi. In sicer pridemo do nje brez veliko, škode za človeštvo, za narod, stan in poedinca.-V resolucijah našega, velikonočnega shoda je zarisana ta pot. Mi hočemo kot pravi .socijalni politiki politično j svobodo in kruh, kruh telesni in duševni za vsako-{ gar. Mi nismo voljni moralno padati in -prodati svo- LISTEK. Dr. Leop. Léu&rd. Kako je Mike Sragsš pastai poslanec I Dalje. Po zborovanju se pa začnem zanimati za moža, ki me je motil med govorjenjem. Marsikaterega slovenskega prvaka sem že videi v življenju in citai sein tudi nekaj po časnikih in Knjigah o možeh, ki so držali in drže v rokah vajeti usode 'našega naroda. A nikdar še nisem slišal, cla bi v tistih A diesi -eih onkraj srbskega Marindola in tam za tiho Kolpo, kjer nosijo možje široke, bele brégese in dekleta plešejo kolo, bival kateri naših narodnih prvakov. Povedo mi., da. se mož imenuje Niko Dragoš, rodom je kmet iz Adlešičev, a odlikuje se med vsemi po svo -jih lepih jugoslovenskih brkah. Vsled teh svojih pristnih jugoslovanskih brk je tudi postal deželni poslanec in narodni prvak. Spdaj ni več poslanec in od njegove prejšnje slave so mu ostale samo še njegove jugoslotenske brke. Te so njegov ponos in njegova slava, v njih živi še spomin preteklih slavnih dni. Kadar zaviše brke, se mu zazdi, da je šp vedno,po-' slane« in potem hoče nekaj govoriti, pa naj bode u -mestno ali ne. Moj Bog! To ni ničf.posebno čudnega, da postane kdo narodni prvak na podlagi svojih brk. 'Življenje je neka čudna komedija, kjer se vse . razvija bn nerazumljivih zaplet!,jajih in čudnih slučajih. Kdo bi preiskal vse čudne slučaje, po katerih ie ta ali oni postal h ali ono ? Včasih rojstvo, včasih premo -ženje, včasih razum, a neredko tudi neumnost, vse polno je razlogov, radi katerih se odpirajo vrata slovenskega Olimpa. 'Cernu bi torej ne mogel kdo postati poslanec na podlagi svojih brk? Vendar me'je, stvar zanimala, povpraševal sem dalje in dalje, se-1 stavil skupaj vse, kar sem mogel zbrati, prekuhal vse s svojo domišljijo in tako je nastala sledeča po - j vest : Bilo je še v starih, dobrih .časih, ko na naši le- s pi slovenski zemlji ni bilo ne shodov, ne zborovanj , ne društev .in ljudje niso čitali časnikov. Naš Dolenjec je takrat v hiši kot edino čtivo shranjeval — Blaznikovo pratiko in v prostih nedeljskih popoldnevih v nji iskal sejmov, otroci pa Božiča, Pusta in Velike noči. Takrat se je pa pričel po slovenski domo--• vini' razvijati politični boj. Ledice, slovenskega naroda so Ljubljana.' Kakor se v ledicah izločuje iz telesa voda, tako se precejajo v Ljubljani ideje za celo \ slovensko domovino. V tej Ljubljani so se razdelili na \ dva tabora: „narodno-napredni“ in „narodpo-katoliš- j ki.“ Iz njih sta potem nastali vladajoči strafiki na j Slovenskem: „liberalna“ in „ljudska.“ Zastavo pora- j jajoče se katoliške ljudska stranke je dvigal takratni | kaplan; a sedanji stolni prošt Andrej Kalan, načelo j narodnega napredka je sfodil sedanji ljubljanski žu- j pan dr. Ivani Tavčar. j Volilni boj je zakipel, strasti so ^spianitele, in : prvič sta .nastopila v izrazitih obrisih dva politična j tabora, ki sta pozneje, kakor nekoč na Angleškem stranki, whigs in tories odločevala usodo slovenskega naroda. Toda v tem volilnem boju so vsi slovenski prvaki pozabili na Belo krajino ter ji niso postavili kandidata. Nič čudnega. Veliko ulogo je, v javnem življenju slovenskem igrala duhovščina, a duhovniki so bili začenši od škofa v prejšnjih časih skoraj sami Gorenjci. Redki Dolenjci, ki so.se nahajali med njimi, so bili takorekoč tujci, katere se je potiskalo v stran. Gorenjec je hotel služiti pred vsem na Gorenjskem, kogar se je hotelo takorekoč poslati v pre -ghansli o. znašel se je na veliki, lepi dolenjski žup -ruji, v vinorodnem kraju, med pohlevnim, Bogu in svojini gospodarjem uhan im prebivalstvom. Naši prvaki svetnega stanu so istotako izhajali v prvih ča -sih večinoma iz hiš, ki so imele v sorodstvu duhovnike. Stric duhovnik je dal študirati nečaka, četudi je ta pozneje poslal advokat ali profesor. Cela družba kranjskih slovenskih 'voditeljev je bila takorekoč med sabo ena rodbina in kdor ni spadal k tej rodbini, je bil takorekoč izgoj, izgubljen meteor po nebeških prostorih. Toda nekaj so dajali tudi Dolenjci od nekdaj :i pisatelje, pesnike, umetnike, mislece, pri njih je bil doma talent in genij. A kaj je to pomagalo, če ni bil slučajno rojen med Skofjoloko in Radoljico? Gospodje prvaki so torej stopili na mejdan, ter, se merili v hudem političnem boju. Na Dolenjsko so pri tem mislili malo, na Belok rajno celo nič. Postava je pa postava in zapovedala je, eia morajo tudi Belo-krajnci, izbrati volilne može ter jih poslati pred glavarja v Črnomelj. Volitve so bile zelo enostavne. Župan je šel in privzel je še tega ali onega občinskega moža, kakor je pač velel glavarjev ukaz. A tudi do županske časti se je prišlo v onih starih, dobrih časih na različne, včasih celo zelo čudne načine. Se v, poznejši dobi šem n. pr. nekoč v neki jako lepi ob -čini v ljubljanskem glavarstvu zadel'na župana, ki je menda neprestano kolovratil na kolesu od ene gostilne svoje občine do druge in v vsaki izpil mimo -grede četrtinko vina. Ko sem vprašal Občinarje, kako da so ravno njega izbrali za župana,, sem dobil odgovor: „Ta itak nič ne dela, je vedno s kolesom o-krog in poseda po gostilnah.“ Pridejo torej belokrajnski župani s svojimi občinskimi možmi v Črnomelj in se postavijo z dolžno pohlevnostjo pred okrajnega glavarja. Crnomeljski o-krajni glavar je moral biti vedno Nemec-Kočevar, ne da bi bilo v glavarstvu kaj Nemcev, ampak ker je mejilo Kočevje in bi se bil slučajno kakšen Kočevar lahko preselil v Belokrajino. Pravijo, da se je gospod okrajni glavar približno takole razgovarjal z možmi: Glavar: Guten tak! Možje: Tak, tak! Glavar : Wie ? Možje: Da. mi vsi. Glavar: Was? Možje: Da, nas, nas. Stran 2. S ff ft A Z A. bode in pravega državljanstva po vzgledu startnim -ske druhali z, geslom: „Panem et'cir censes“, Za nas je privatna lastnina nedotakljiva in jo je treba Sfittiti, a tudi s pametno socijalno zakanbdajo, torej le galno socijalnim potrebam in zahtevam urediti. Naša naloga. Da onemogočimo komunistične zmote pri nas moramo širfti z vso vnemo umstveno in srčno izo -fcrazho. V duhu pravega krščanstva moramo poglabljati v ljudstvu socijalno mišljenje in čustvovanje. Naga dolžnost je, da smotreno ječimo vse rane. ki nam jih je v moralnem in materi jelnem. oziru prizadjala svetovna vojska. Skrbeti moramo za materijelno blagostanje vseh slojev in vzgajati čut za pravičnost in soodgovornost. Da izvršimo vse to, pa moramo prav trdno skleniti v bojne vrste vse one, ki nočejo nasilja, ampak 19. maja 1920. pravičnost. Združiti moramo V naših organizacijah vse, ki hočejo v, miru z delom ustvarjati sebi, svoj * cem in celoti boljšo bodočnost. Le sporazum med po -sameznimi stanovi in ne nasilje z diktaturo, 'le pozitivno delo in ne uničevanje, le dejanska krščanska ljubezen in ne sovraštvo nas vodi preko sedanjih te -žav. Ako odklanjamo komunizem, ne zanikujemo potrebe po reformi človeške družbe odklanjamo le principe in metode, ker se principi in metode nasprotni -kov v praksi dosedaj nikjer niso obnesli. Odklanjamo jih :z globokega prepričanja, da so le naši principi pravi in naše metode dobrea dai pridemo čim bližje uresničenju človeškega hrepenenja in hotenja. Za nas je komunizem zabloda in bolni pojav človeške družbe. Na prvi sestanek krščansko mislečega učiteljstva v zeleni Štajerski I Slomškova zveza je dobila poziv iz vrst štajerskega učiteljstva, da naj razširi svojo organizacijo tudi onkraj Save. Temu pozivu se kaj ram odziv jemo in to tembolj, ker smo overjeni, da je tamkaj veliko učiteljev in učiteljic, 'ki so zvesti sinovi in hčere svojega naroda, pa tudi svete katoliške cerkve . Vemo. da je tudi v zeleni Štajerski mnogo, prepriča -nih in odločnih učiteljev-katolikov, ki nočejo uiti katoliki samo doma med štirimi stenami, ampak imajo celo pogum spoznavati to svoje versko prepričanje v javnosti. Kakor je za vsakega drugega zavednega1 Slovenca biti katolik ponos, tako mora biti to ponos tudi za vsakega vernega slovenskega učitelja. In če kedaj, tedaj je sedaj čas, da stopi vse, kar čuti krščansko, ven na plan, izmed štirih sten, kakor stopajo vsi oni. ki so nasprotni našim težnjam. Najlepše teorije in filozofije ne izdajo nič, ako se ne izpolnil -jejo tudi dejanski. Ni dovolj, da učimo ljudstvo in ličimo mladino zgolj z besedo in pismom, mi moramo mladino in narod tudi vzgajati. To je naš prvi po- klic. Vzgoja jia sloni pred vsem na zgledih. Najdražje svetinje našega ljudstva pa sta vera in narod -nost; sta kardinalni točki vse narodne kulture. In naša naloga bodi, na teh dveh točkah slonečo kulturo narodu ohraniti. To pa zamoremo le, če smo tudi v ta namen organizirani. Posameznik v tem boju, ki se vrši že po, vsej domovini, omaga prej ali slej, z&-fo je nujno potrebna močna organizacija. Samo v organizaciji zajemamo nove duševne sile in pogum, Jugoslavija nam je prinesla svobodo. V tej svobodi pa se hočemo tudi mi krščanski učitelji gibati svobodno. Vemo. da bodo vši tisti, ki nosijo besedo svoboda vedno na jeziku, planili prvi po koncu, da bi vas odvrnili od te poti. Vi pa bodite prepričani, da ne boste ostali osamljeni, ker za vami stoji vsa katoliška inteligenca in z njo velika večina zavednega slovenskega katoliškega ljudstva. Pohitite tedaj le brez strahu na sestanek ne samo vi Štajerci, ampak tudi vi tovariši in tovarišice iz Prekmurja. Na veselo svidenje! — Učitelj. Politične vesli. Jugoslavija. Ministrski predsednik Pr «tič je sporočil v kabinetni seji 17. t. m., da je uspela Vesničeva koncentracija. Protičeva vlada je podala nato ostavko Po Protičevi ostavni avdijenci pri regentu je predložil Aleksandru dr. Vesnič listo novega koncentracijskega kabineta, katero je regent sprejel in popoldne novi kabinet zaprisegel. Lista koncentracijskega ka -foineta je sledeča: Predsednik in minister brez portfelja dr. Milenko Vesnič, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič, namestnik ministra za zunanje stvari in minister trgovine.dr. Momčilo Ninčič, minister za notranje stvari dr. Ljuba Davidovič, minister za konštituanto Stojan Protič, minister za prosveto Svetozar Pribičevič, minister za promet dr. Anton Korošec, vojna: general Branko Jovanovič, pošta in brzojav dr. Mato Drinkovič, šume in rude dr. Ivica Kovačevič, socijalna politika: dr- Vekoslav Kukovec, verstvo: Pavel Marinkovič, agrarna reforma: doktor Križman, pravosodstvo: Trifkovič, narodno zdravstvo Zivojin Rajajlovič, finance: Ko&ta Stojanovič, prehrana: Rista. Jojkič (Črnogorec, dr. Smodlakove skupine), zgradbe Joca Jovanovič, poljedelstvo dr* Veli-zar Jankovič. i Po končanf: zaprisegi novih ministrov je regent povdarjal napram dr. Vesniču, da bo naloga njegovega kabineta zelo težavna. Ravno Vesničeva vlada bo dala naši državi tudi ustavo. V n o v e m koncentracijskem kabinetu so zastopane: dosedanja parlamentarna zajednica z desetimi portfelji in demokrati s Smodlakovo skupino z osmi mandati. Socijalistov menda tudi nikdo niti vabil ni na vstop v Vesničev. kabinet. Pri sestavi koncentracijskega kabineta je prodrla parlamentarna zajednica z vsemi) svojimi zahtevami glede volilnega zakona in ustave. Demokrati so stopili v Vesničev kabinet s precejšnjim'; popustom glede svojih zahtev. Odstrani demokratske zajednice ie stopil v vlado samo 1 Hrvat: 2 iv oj in Rafajlovič, minister zdravstva. Crnogorci pa izjavljajo, da nimajo z demokrati nikakj'h zvez. Formalna seja Narodnega predstavništva bo v sredo. Nato bo parlament odgoden za osem dni. Po zopetnem sklicanju se bodo vršila v državnem zboru tekoča vprašanja in ratifikacija mirovne pogodbe z Nemčijo. Nato preide predstavništvo na; volilni zakon. Na prvi seji parlamenta bo izvoljen odbor, ki bo izdelal ustavni načrt.! Novim predsednikom Narodnega predstavni -štva je določen dr, Medakovič, ker njegova skupina v novem kabinetu ni zastopana. Za druzega podpredsednika bo izvoljen Slovenec dr. Fran Jankovič. V o 1 i t v e v konštituanto bi se naj po sodbi sedanjih političnih razmer vršile septembra. Z ozirom na dejstvo, da se je osnovala v Beogradu koncentracijska vlada, se bodo preosnovale tudi, vse pokrajinske. Tudi v n a,še pokrajinske vlade bodo vstopili člani strànk, katere sp zastopane pri novi osrednji vladi. Piti preosnovi pokrajinskih vlad se bo gledalo na moč strank, v Hrvatski in Slavoniji pa menda naj novi izid občinskih volitev. Vsa vpra -šanja glede reorganizacije pokrajinskih vlad se bodo reševala sporazumno in bo v tem oziru odločeval kabinet. Predsednik Slovenije dr. Brejc ostane!, istologo dalmatinski predsednik dr, Krstelj in bržkone tudi hrvatski ban dr, Laginja. Največ težkoč pri pre -osnovi pokrajinske1 vlade bodo zopet v Bosni in Her-cogovini. Minister za konštituanto Stojan Protič bo poselil Zagreb, Ljubljano in Sarajevo, da konferira glede načrta ustave z raznimi merodajnimi osebami Protič je glede ustave na stališču pokrajin z dalekosežno samoupravo. Za Protičem so pristali na ustavno decentralizacijo tudi radikalci. Italija. wm * - -v.'«-:-,... .ita^SU'4 i B o n o n i, kateremu je italijanski krali poveril sestavo novega kabineta, je zavrnil po najnovejših vesteh to kraljevo zaupanje in odklonil predsedniško mesto novega ministrstva. Sploh bo delal sestav nove vlade Italiji veliko preglavico, Radi razdrapanih socijalnih razmer v Italiji in radi nerešenega roškega vprašanja se bo' našel iztežka mož, ki bi zamogel sestaviti kabinet,, ki bi bil kos preosnovatr buržuazij-sko Italijo v., socijalnem oziru in na drugi strani tudi rešit” reško vprašanje za Italijo in Jugoslavijo sprejemljivo in na medsebojni prijateljski podlagi. O d zmage italijanske ljudske! stranke in socijalistov pri zadnjih volitvah, je nam Jugoslovanom pričakovati več popustljivosti kot od prejšnjih pacijo-nalističnih političnih struj. Na vsak način je rešitev ijaljansko vladne krize tudi za Jugoslavijo velicega pomena. Nemčija. Francoski in; angleški finančniki so kar brez soglasja Nemcev sklenili, da bo morala plače -vati Nemčija vojno odškodnino z določenim številom letnih kvot, ki bi rasle z gospodarskim napredkom Nemčije. Tako urejeno vojno odškodnino;, bo začela Nemčija najprej plačevati Franciji, Avstrija. D u n a j s k o občinsko upravo so reformirali in bo veljavna s 1, junijem. Potom te reforme se razpusti mestni svet in upelje mestni senat, ki bo oprar vljal posle v osmih občinslfn odsekih. Mandati za te odseke so razdeljeni proporcionalno. Socijalni demokrati bodo dobili 103, krščanski soci j alci 54, Cehoslo-vaki 8, nemški nacijonaloi in zionisti 3 mandate. Madžarska. Na Madžarskem so osnovali madžarsko-nemško Kmetsko zvezo, katere cilj je: združiti Nemce in Madžare k skupnem delu. Busija. LDU Moskva, 17, maja (Brezžično). Svet liudskih poverjenikov se je obrnili brezžično na mednarodni proletarijat s pozivom, naj podpira sovjetsko Rusijo proti polj s Um navalom, ter da se zabrani izvoz in uvoz vojnega materijala. Zlasti poživlja polj -sld proletarijat na sodelovanje, ker zmaga sovjetske RušTje pomeni tudi zmago poljskega proletarijata. Dnevne vesli* Slovensko ljudstvo Podjune zbrano IH.' maja v Pliberku je soglasna sklenilo sledečo resolucijo: 1 Slovenske žene in dekleta, ki smol vedno najbridieje občutile vse tisto ostudno sramotenje in zaničevanje našega jezika., obljubljamo slovesno pred vsem svetom da bomo z vsemi silami branile domači jezik in stare naše običaje kot naš največji', zaklad. 2, Vsa sloven ska in Podjunska dolina in z nami vsi bratje in sestre v coni A hočemo ostati na tem našem slovenskem delu Koroške samostojni gospodarji pod skupno streho Jugoslavije. 3. Protestiramo proti pisanju nemšk neavstrijskega časopisja, ki hoče s potvarjanjem resnice vedoma in smotreno naše ljudstvo privesti do tega, da zataji1 svoj materin jezik in pretrga naravno vez, ki ga veže z ostalimi jugoslovanskim narodom. Potovanje na Koroško prosto! Vse turiste izlet nike, letoviščnike in'druge potnike opozarjamo, da so odpale omejitve za. potovanje po nasi koroški coni A in ni treba v to svrho nikakih posebnih potnih do -volj en j več. Ker je s tem odpadla glavna ovira, ki je s tem zadržavala turiste, ,da si ogledajo še tako malo poznane naravne krasote po Korotanu, opozarjamo vse občinstvo, da se čim mnogoštevilneje posluži', tu-ristovskega nedeljskega vlaka, ki vozi iz Ljubljane ob 0.17 proti Vetrj'.nju pri Vrbskem jezeru (dohod 8.50) É in ki odhaja iz Vetrini a ob 19.19 in se povrne v Lju-I bi j ano ob 23.22, Vozna cena III. jrazreda do Vetrinja j 23 kron« i „Špijoni.“ Iz primorskih krogov nam je prišel - dopis, katerega priobčujemo kot dokument, kakšna čustva vladajo v krogih naših Primorcev. Znano je nam vsem, koliko so baš naši rojaki iz sedaj po Italijanih zasedenega ozemlja morali pretrpeti pod raj-! no Avstrijo radi svoje narodne odločnosti in da.so \ oni kot najzavednejši del našega naroda bili prvo-* borci v boju za našo osvoboditev iz tujega robstva . j Borili so se za našo svobodo, sami je pa niso postali I deležni in morajo še danes jadikovati v sužnjosti. Čaji kalo jih je pa še drugo razočaranje, ki jih tlači in I mori hujše kot suženjstvo. Oni, ki so došli med nas, ] niso našli bratske ljubezni med onimi, katerim , so j pripomogli do svobode. Smatra se jih še vedno kot ; pritepence, kot tujce.. Mržnje, katero gojijo posamez-I niki napram njim, se polašča tudi posameznih obla -i sti. Dan na dan čujemo pritožbe, da se ljudi, ki so ! radi svoje narodne zavednosti morali največ trpeti, j sumniči kot državi nevarne elemente, čim prestopijo I našo mejo, ter se jih preganja kot „špijone.“ To je I zalivala domačim svojim borilcem za svobodo. S kak-j šnimi bridkimi občutki morajo ti ljudje prenašati ta-I ka sumničenja, ni težko si predstavljati. Vi, ki vidite j v najboljših sinovih in hčerah naše majke domovine ! nezanesljive elemente in „špijone“, ste slepi, pozab-( ljate, kje tiče špijoni in'sovražniki naše države. Iščite jih tam, kjer so in želi boste bogat plen, pa ne ; mlatite prazne slame in ne žalite ljudi, kateri zaslu-I žijo, da mi vsi snamemo klobuk pred njimi. Malo več previdnosti, da ne bodete izgubili vsega zaupanja o-nih, ki so za vas trpeli in vam pomagali do svobode. Zadnjič so nam javili zopet podoben tak slučaj, s katerim se bomo še bavali, za danes pa „caveant f consul es.“ Jugoslo venska Matica.“ Nemški Scliulverein ! praznuje letos svojo 401etnieo. Po vseh avstrijskih p mestih se vrše slavnostna zborovanja. Na Dunaju se l je vršila slavnostna predstava v gledišču, ki je bilo l nabito polno do zadnjega kotička, Predsednik dr. i (Ij oß je povdarjal zahtevo, da se vsi Nemci združijo j v eno edinstveno državo. Pozdrave je prinesel pred-( sednik nemškega društva za podpiranje nemščine v t tujini pl. Reichenau iz Berolina. V imenu dunajske j občine je držal govor župan Weißkirchner, v imenu \ vseučilišča pa dr. Schwind. Zborovanje so zaključili f s petjem: „Deutschland, Deutschland über alles.“ Na { podoben način se vrše zborovanja tudi povsod dru-S god. — Nemci torej nikakor ne spe. Obratno., Pri -Upravljajo se na veliko organizirano delo za nemško propagando po drugih državah. Na, shodih povdar -jajo odkrito, da ne priznavajo nobenih državnih mej in da hočejo sedaj toliko bolj razviti svoje narodno -obrambne organizacije. Toliko bolj čudno je, da s© najdejo med Slovenci še ljudje, ki mislijo, da je zdaj pri nas konec narodno-obrambnega dela in da ni potreba narodno-obrambnih organizacij. Učimo se vsaj od Nemcev, če nismo zmožni sami razumevati naših! potreb. Jugojslov. Matica. V, Vojniku se je ustanovila podružnica „Jugoslovanske Matice“ za Vojnik, Ljubečno, Novo cerkev in Frankolovo ter priredi taista dne 20. junija v Vojniku v, proslavo Vidovega dne veliko ljudsko veselico s petjem- K podružnici Je pristopilo nad 30 članov. Prvi sestanek krščansko čutečega učiteljstva se vrši v soboto, dne 22. t. m., v dvorani katoliškega pomočniškega društva v Mariboru, Apotekarska ulica 6. Na sestanek prideta tudi dva zastopnika osrednjega odbora „Slomškove zveze“, gg. naduč. Strički in prof. Fabinc. Začetek ob dveh popoldne. Vabimo k obilni udeležbi, da pokažemo, da tudi med nami živi Slomškov duh. Poverjenik dr. Verstovšek se je v ponedeljek, dne 17. t. m., odpeljal na Dunaj, da uredi vse potrebno glede vožnje gostov po avstrijskih železnicah, ki pridejo na orlovski tabor v Maribor iz severa. Nov gerent v St. Lenartu v Slov. gor. Deželna vlada je odstavila gerenta trga St. Lenart v Sl. g., nadučitelja Kopiča. Za novega gerenta je imenovan mlad in odličen naš pristaš dr. Andrej Veble. Vse prebivalstvo v St. Lenartu se je oddahnilo, da je moral vendar enkrat iti dr, Gorišekov Kopič kot „ž»* pan“ v penzijon. Le „Mariborski Delavec“ se joče in kiSe za Kopiöern. Zakaj pa slavni „Delavec“ ne pove zgodbe o prodaja' šentlenartske šul/eranjske Sole dr. Gorišekovi „Glavni posojilnici“? Kopič je bil kot ge-rent Man šolskega sveta itd. itd. vprašan glede prodaje tega poslopja: Mož v svoji sveti skrbi za prò-evi t in gospodarski ha{>redek trga in okoit.ee ni obvestil ne šolskega sveta, da se nemška šola prodaja, ampak je kot član liberalne „Glavne“ privoščil to po-; slopje za sramotno nizko ceno liberalnemu advokatu dr. (jorišekii, oziroma njegovi „Glavni.“ in „Dela -vec“ imenuje g. Kopirij „zaslužnega.“ G. Pavel Fiere, šolski nadzornik za ptujsko o- j krajno glavarstvo, hoče svojim/ stanovskim tovarišem j prav poceni poskrbeti kurivo za zimo, Z e drugič je | zaukazal krajnim šolskim svetom, da morajo šolskim vodstvom za uradovanje po zimi priskrbeti najmanj j dva sežnja drv. Vsakdo takoj pozna, kam pes moli j taco. Dva sežnja* drv za eno zimo — toliko uradova* ..nja,šolska vodstva vendar nimajo; mnoge šole nima- I jo niti konferenčnih sob, ampak uraduje se v šolskih sobah ali v privatnem stanovanju! Dva sežnja/ zadostujeta za prostorno stanovanje, v katerem se kuri vsak dan. Treba je tudi premisliti, kako težko je v nekaterih krajih dobiti drva in koliko dandanes stanejo. In šolska vodstva pritiskajo zdaj na občine, da morajo dobiti svoja drva,f ker je ukaz okrajnega šolskega sveta: drugače pride kazen. Ne, to ni ukaz o-krajnega šolskega sveta, ampak to je dodatek g. nadzornika samega k odredbi radi drv za šolske sobo ; Mislimo, da g. okrajni glavar dr.VPirkmaTer ni zato spravil svojega sorodnika na, to odlično mesto, da zdaj izmozgava in stiska svojim tovarišem na ljubo prebivalstvo ptujskega okrajja. Zato pričakujemo od g. glavarja', da' bo mlademu gospodu malo pristrigel peruti«, in prikrajšal; greben ter njegov samovoljni u-kaz izpremenil alč razveljavil. Od udov sosveta pa zahtevamo, da v prihodnje branijo koristi ptujskega okraja in zabranijo vsako krivično obremenjenje Prehrana v ptujskem okraju. Ko je gosp. doktor Lajnšič zopet nastopil službo okrajnega glavarja v Mariboru, je povdarjal v nastopnem oklicu na urade Bn prebivalstvo, da bo v prvi vrsti posvetil vse svoje moči izboljšanju prehrane okraja. In njegova obljuba hi ostala samo beseda. Osnoval je za vsako župnijo in večje, občine prehranjevalne odbore, ki so nekako trgovsko središče za svoj okoliš ter v nepo -sredni zvezi z okrajnim glavarstvom. S tem je izključeno verižništvo, prebivalstvo samo ima svojo pre -hrano v svojih rokah. Deli se petrolej, sladkor, moka. itd, Mi v ptujskem okraju o« vsem tem ne vemo ničesar; petroleja že nismo videli od lani več, V najhujši zfnii smo sedeli v temi; posebno hudo je'bilo to za hiše, kjer so imeli bolnike. Neka malenkost petroleja se je baje. poslala letos na županstvo, pa.to so si večinoma prisvojili le nekateri, prebivalstvo ni imelo haska od njega. Ko je bil gosp. dr. Pirkmaier še vodja okrajnega gospodarskega urada, je kazal, da timova naše težnje In potrebe ; storil je korake v iz -boljšanje razmer. Zato smo z velikim upom gledali v njega, ko je postal naš slovenski okrajni glavar; pričakovali smo, da bo zdaj’, ko bo imel roke proste, storil še veliko več — pa smo se varali. Leto dni spi prehrana ptujskega okraja; prepuščeni smo samovolji trgovcev in verižnikov, In vendar bi se dalo dobiti to in ono; vsaj beremo tolikokrat v listih, da se Ljubljani deli sladkor, petrolej itd. Kaj nam pomaga ves birokratizem, če pa zaostaja prehrana okraja! Tu je I rana, tu je bojno polje, tu je treba moža, kt; pogleda pogosto iz svoje uradnice med narod, se zanima za njegove rane in potrebe, pa ima 'tudi krepko voljo pomagati. In takšnega moža pogrešamo v ptujskem o -kraju ! Občina Oglenščak še poseda m uporablja, vedno nemško štampiljo: „Gemeinde Kohlberg“. Okrajno glavarstvo pozor! Prvi vagon desk za gradbQ odrov za orlovsko slavnost v Mariboru je dospel v petek, dne 14. t. m. v Maribor. Poslal ga, je slavnostnemu odboru brezplačno odličen naš pristaš iz Savinjske doline. Deske so nakladali v Rečici na Paki, Naši pridni Orli se deske sami na Teznu spravili z vagona. Obljub -Ijenih je še več vagonov lesa. Slava požrtvovalnosti naših somišljenikov ! Prepoved glede Habsburžanov. LDU. Sarajevo IL maja Vlada je prepovedala vsako posest kipov ali slik Habsburžanov., Ta prepoved se razteza tudi na nošnjo naprsnic, dukatov in sličnih okraskov. Zenska gimnazija, V, Cetinju bodo otvorili žensko gimnazijo z internatom. Reklamacije za izplačilo pokojnin. Da se preprečijo nepotrebne reklamacije glede izplačila pokojnino potom zemaljske vlade za Bosno in Hercegovino, s« vsi vpokojenci, katerim izplačuje ta vlada mesečno njihovo pokojnino potom poštne nakaznice in ki žive izven Bosne in Hercegovine, se opozarjajo, da morajo po obstoječih predpisih redno vsakega prvega v mesecu vposlati zemaljski vladi v Sarajevu uradno potrdilo bodisi župnega bodisi kakega drugega 'državnega urada, v katerem mora biti osvedočeno , če upokojenec in ostali rodbinski člani še žive ali ne Sive. Poštni tarifi», ki so stopili 16. t. m. v naši državi v veljavo, izidejo v novi izdaji popolnoma zanesljivo po uradnih virih sestavljeni v zalogi poštn. nadofieijala. K. Tielengruber poštnega urada Mari -bor 2. Pregled poštnih pristojbin bo vseboval vse poštne, brzojavne in telefonske tarife za tu- in inozemstvo in za vse predmete natanko izračunjene. Ker je za’oga omejena, je priporočljivo, ta izvrstni in edini pripomoček takoj naročiti ; poštni uradi dobe na na -ročilo primerno število v razprodajo. Tarifi se izdajo edino z namenom, občinstvu in poštnim uslužbencem olajšati odmeri te v pristojbin in se bodo računali pri prodaji samo lastni režijski stroški izdajatelja. V planinskih kočah , se na hara spominska knjiga,. kat Jo pameu Je, da se vsi izletniki v isto vpišejo A kaj se običajno s' tako knjigo godi? Pridejo kaki pagi:: vri, vzamejo knjigo ter pečat od koče in hitijo, da kolikor mogoče veliko strani v knngi zamažejo. — Tak izbruh „popravljanja tuje« lastnine“ lahko opažajo izletniki tudi v Ruški koči, kjer so zad -njo soboto izletniki-šolarji zamazali«, nekako 10 strani. Vsaj jo knjiga vendar rubricirana, da vsakdo vidi, kara ima zapisat?, svoje ime* in več kakor jena vrsta itak ne pristoja nikomur, — V »splošnem pa svetujemo upraviteljem planinskih koč, da, dajo ukaz, spo -minske knjige zaklepat' in le na izrečno željo kakega člana isto v podpis izdavati. Isto velja/tudi za pečat od koč. — Solarje-izletnike naj pa nadzorovalni organi malo bolje podučijo glede ravnanja s tujo lastnino. Slov. plan. društvo naznanja, da so otvor jen e že sledeče planinske postojanke : Jeseniška i koča pod Golico, Valvasorjeva koča pod Stolom, Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, koča v Kamniški Bistrici, koča na Kamniškem sedlu, 'Aljažev dom pod Triglavom se otvori o Binkoštih.j Mariborske vesti. Nabiranje darov za prostovoljni rešiM odd e -lek. Prostovoljni rešilni oddelek prosi vse one go -spodične, ki se še niso priglasile za sodelovanje pri predstojeći nabiralni akciji, da se zglase v večernih j urah od 18, do 20. v pisarn'/ na Koroški cesti št. 12 « in sicer do 21. t. m. Na,j nihče ne zamudi pripomoči J k uspehu človekoljubne stvari. Industrijalcem, trgovcem i. dr. Maribora in o ; kolice. Kakor že svoječasno objavljeno, se bo vspo - j redno z nabiralno akcijo na oba binkoštna praznika, j ki bo črnela namen, zbrati zadostno svoto, da se o - j mogoči nadaljno delovanje rešilnega oddelka, vršila j tudi druga akcija, h kateri se upotegnejo v prvi vr - j sti industrijalci, trgovci i. dr. premožnejši sloji Ma- I ribora in okolice. V a namen se dotočita dva člana reševalnega oddelka, ki bosta tekom celega prihod -njega tedna zbirala darove. Darovi in imena darò -valcev se bodo objavila v vseh tukajšnjih listih. Koncert Deyl, Slais,, Beran /14. t. m.) je izpadel prvovrstno. Ne samo, da nam je vsak izv a-alee pokazal na svojem inštrumentu dovršenost, tudi ob -čhistvo je sedelo na svojih prostorih mirno, kakor da bi bilo pribito. Gotovo je bil ta koncert letos največji umetniški užitek v Mariboru. Spored je bil izvrstno izbran, Posebno bodi omenjen Dvorakov „Duinky -Trio“, ciklus elegij (žaloštink) s svojimi karaktetisti- ; enimi kontrasti, ki je nam Slovanom po svoji vsebini | od vseli komadov najbližji. Presenetil nas je g. prof. | Slais pn Wtoniawskega „Faustovi fantaziji“ — enem j najtežjih komadov za gosli — s svojo preciznostjo, j mirnostjo ter prednašanjem. Takih komadov smo va- 1 jeni le od/ svetovnih virtuozov. Zato bodi naša dol- i žuost delati/ na to, da obdržimo gdč. prof. Deylovo in g, prof. Slaisa na vsak način v Mariboru, ker takih umetnikov še tukaj nismo imeli in bi jih v doglednem času gotovo ne dobili. i Vse, M iščejo služb in dola, opozarjamo na na- i še državne posredovalnice za delo. V Mariboru po - i i srednje službe potom koncesije Augusta Janežič, ki ; na nečuvano oderuški način odira vse one, ki se o- i bračajo na njo v svrho posredovanja dela. Opozarjamo policijo, naj malo gleda tej človekoljubni posredovalki na prste, da ne bo preveč izmozgavala, ravno naših najrevnejših slojev. Glede podkupovanja stanovanjskega urada, Ker se žalibog neprenehoma ponavljajo slučaji, da sku -šajo razne stranke s podkupovanjem pridobiti urad-ništvo drž. stanovanjske komisije, da se jim gotovo nakaže zaprošeno stanovanje, se občinstvo tem potom opozarja, da je to nedopustno in kaznivo. Bzezobzir-no se bo vsak slučaj javil drž. pravdništvu, ki bo postopalo zoper krivce po zakonu. V Mariboru so zopet odprli zajutrkovalnico Lukner. Carinar I. razreda Mitrovič na glavnem kolodvoru zasluži, da se zanj malo pobrigajo naši po -slanci. Kako trdosrčno in neizprosno brezobzirno postopa ta gospod napram strankam, ki se vračajo iz tujine v Jugoslavijo, je že res nesramnost, ki' se studi že vsem. še naši policij . Ravno v obmejnem Mariboru bi morali imeti earinarje s človeškim srcem , da ne bi že koj pri prvem prestopu praga Jugoslavije zagrenili vsem v domovino se vračujočim tako zaželjeno domovino. Moška kaznilnica v Mariboru oddaja oddelke kaznjencev za dela izven Maribora pod nadzorstvom paznikov. V poštev pridejo kaznjenci za težaška in poljedelska dela. A ko bi kdo potreboval to delavsko moč, naj se obrne neposredno na ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru. Vojaška uprava rabi za garnizon Maribor do ,8000 kubičnih metrov trdih drv. Oni, ki bi radi drva dobavljali, se vabijo, dà pošljejo svoje tozadevne ponudbe pismeno na 44. pukovsko okružno komando v Mariboru do 20. t. m. Ofertalna licitacija se vrši dne 27. t. m., ob 10. uri dopoldne, pri pekovski okr. komandi. Športni klub „Maribor.“ Na občnem zboru tega kluba dne 11. t. m. se je konstituiral novi odbor tako-le: za predsednika g. ravnatelj Toman, za podpredsednika veletrgovec Kobi, v odbor pa gg. Šilih, dr. J. Lah, D. Ogrizek, dr. Stamolj, J. Vauda, Dr. Marin. M. Cepič in poročnik Suput. Nov slovenski ključavničar v Mariboru. V hiši .Tržaška cesta 1 v Mariboru je otvoril naš pristaš zaveden Slovenec g. Kumerc ključavničarsko delav-■ nico. Domačina-obrtnika našim pristašem, posebno pa cerkvenim predstojništvom prav toplo priporočamo! Beiaobiiiza.ei.isko Piago /konji, stroji, orodje in dingo) kat* ga jo v Mariboru še na razpolago, se sme prodajati samo kmetovalcem. Nedavno so v neto mariborski vojašnici prodajali konje, katere je posti-pii skoro vse nek židovski prekupec. Kmetje, ki so prišli od daleč v Maribor, pa niso dobili nič. Mariborska podružnica SPD priredi v sobota 22. maja izlet na Veliko kapo £1542 m? od koder se nudi krasen razgled na Solčavske planine in Karavanke. Odhod z vlakom ob 15. uri 30 min. $44. uri popoldne) do Brezna, od tam peš v Ribnico, kjer se prenoči. Drugi dan ob 5. uri zjutraj na vrh, nazaj v Slov. Gradec ali Vuhred, podogovoru. Planinci n prijatelji narave dobro došli. Ribarsko okraj, društvo „Štajerska Dravska dolina“ v Mariboru. V četrtek, dne 20. t. m. ob 8. tiri zvečer se vrši mesečno zborovanje v zadnjih prostorih gostilne „Halbwidl“, .Vetrinjska ulica, na katerem so vsi ribiči dobrodošli. Predava gospod doktor Krauss in sicer o bijologiji, reji in lovu ščuke. Neko dekle je izgubilo 15. V. v Mariboru na glavnem kolodvoru zavitek z dvema kriloma. Najdi-teii je naprošen, da jih proti nagradi vrne pri uprav-riištvu „Straže.“ Dopisi. Sv. Križ pri Mariboru. Na praznl/k ,Vnebohoda je naš pevski zbor nastopil s Krinvočevo starosto -vensko mašo, Z blagohotnim sodelovanjem g. Avgusta Živko, priznanega tenorista iz Maribora se je petje dobro obneslo. Veselimo se že orlovskega slavlja v Mariboru, za kar se že zdaj pridno pripravljamo. Kakor povsod, je tudi pri nas nekaj takih, ki še ne razumejo, kolikega pomena so katoliške organizacije za naš narod, pa mi mladi gremo pogumno naprej mimo vseh mlačnežev in nasprotnikov. Svečina. Tudi nov slov. občinski napis občine Plave ob „stari cesti“ je „nekdo“, ki ga pa v Svečini vsakdo pozna po njegovem polentarskem kričanju, u-mazal s človeškim blatom. Najprvo je umazal slovensko občinsko tablo občine Slatinski dol, pozneje pa še ono občine Plave. Kako dolgo še bodo taki ljudje uživali v Jugoslaviji svobodo? Ormož. Na binkoštni pondeljek pri predpoldan-ski službi božji se bo slovesno blagoslovila zastava KZ za ormoško faro. Člani slavnostnega odbora in pristaši KZ se zberejo ob 9. uri dopoldne v hiši Ormoške posojilnice, odkoder odkorakajo skupno z novo zastavo in godbo v cerkev. Vse pristaše KZ vabi k polnoštevilni udeležbi slavnostni odbor. Orlovski vestnik. Središče. Dne 6. junija t. 1. se vrši v Središča orlovski tabor ptujskega okrožja. Marljivo se pripravljamo na ta dan, ko bo triumfirala orlovska misel v Središču. Odseki se opozarjajo, naj se pridno vadijo v telovadbi. Natančnejši spored pravočasno objavimo. Zveza katoliških Slovencev je razposlala po vseh naselbinah in društvih prošnje za podporo Orlu« G. pater frančiškan Jeronim Knoblehar, ki je prej bil v Mariboru, je1 dftroval za en kroj za dijaški oddelek v Mariboru 15 dolarjev, na nekem predavanju v Chicago pa je za Orla nabral 61 dolarjev. Prireditve. Vabilo na tombolo v prid ubogim občine Legen, ki se vrši na Binkoštni pondeljek» dne' 24.; maja t. 1. ob 2. uri popoldan, na vrtu in notranjjih prostori« hotela „Balkan“ (A. Oset) ,v Slov. Gradcu. Darila za tombolo sprejema mestna občina Slov, Gradec in gospod Andrej Oset, Ker bodo dobitki zelo bogati in sodeluje tudi slovenjgraški pevski zbor, ter znani godbenik g,. Napolitan (palček), se prosi za ob mo u-«leležbo od blizu in daleč. Pevsko društvo „Vranska Vila“ priredi na binkoštni pondeljek ob 5, uri popoldne koncert v prostorih Čitalnice v Gornjemgradu. Opozarjamo na ta koncert občinstvo iz trga.Cn okolice. Slovensko mestno gledaljšče. Naše gledališče. Kakor se razvidi iz reper-toira, ki ga prinašamo na drugi strani je ta teden jako zanimiv teden našega gledališča. Vidi se, da se ravnateljstvo res trudi, da zadovoli vsestransko o-biskovalce in člane našega gledališča. V petek imata namreč najbolj zaslužena člana letošnje sezone gospa Berta Bukšek in gosp. Vaio Bratina svoj častni ve -čer. Opisovati vrline teh dveh igralcev bi bilo pre -več. To ianko rečema, da je bil Maribor ponosen takih igralcev kot sta bila gospa Bukšek in gosp. Bratina in znal bo v petek jima pokazati tudi svojo na -klonjenost» Za nedeljo in pondeljHik pa nam je rav -nateljštvo preskrbelo prvega gosta In zadelo je v izberi, ker nam je izposlovalo ravno nam Mariborčanom najbolj znanega hi najbolj priljubljenega spevo-komikerja Josipa Povheta, režišerja ki*, gledališča v Ljubljani. ,, Vdollnt“, drama z evropskega zapada, ki jo je spisal Don Angelo Guimera in jo vprizorilo v, so«« boto, 15. t. m., kot premiero slovensko mestno gledališče, je delo srednje vrste. Tam ob vznožju Pirenej pašuje samoljubni posestnik Sebastijan, ki pa so mu pričeli trkati dolgovi na vrata. Teh se mora iznebiti, bogata nevesta ga mora rešiti. Kot dekla pa je bila sprejeta pred časom v njegov mlin v dolini Marta , hči beraških staršev, ki so bili našli pri Sebastijanu zasilno zavetišče, a kmalu umrli. Marto, ki je lepo dekle, si je zbral Sebastijan kot igračo svojo pohot -nosti. Da pa se more bogato oženiti, je treba odvr -niti od sebe sum ljudi in zato določi Marti kot moža Manelika, svojega kožarja na planinah, kqr meni, da se bo tega „bebca“ ob vsaki priliki lahko iznebil, kakor se mu bo zljubilo. Marta sovraži Sebastijana kakor tudi Manelika, a na pritisk in povelje gospodarjevo se poroči z drugim. Manelik pa je človek poln naravnega čustvovanja in čiste ljubezni do svoje žene, ki jo ljubi in spoštuje nad vse. Marta vzljubi Ma-neiika, ko spozna v njem najboljšega moža, tembolj pa sovraži Sebastijana, ki jo še vedno smatra za svojo. igračo. Med vsemi tremi pride do boja, kjer konča Sebastijan, zadavljen v divji jezi od Manelika, ki odide nato z Marto nazaj na planine. — Mene je pustila drama, precej hladnega, dasi ima v sebi več življenjske sile, ko nam je pa bilo pokazane. Krivdo pripisujem zlasti zasedbi Martine vloge, ki ji še H. Gromova nikakor ni kos. Nučič, v drami glavna u -loga z Marto, je izgradil Manelika do potankosti in je zato preveč vidno prvačil nad ostalimi igralci. V takih slučajih bi. bilo gotovo dobro z ozirom na celoto drame, porazdeliti nekoliko svoje sile na druge . Naravnost mučno je bilo gledati, kako so ostajali posamezni igralci izven okvirja slike, pri tem pa še poslušati neopiljeni jezik Herme Gromove (ki govori o-čividno slovenščino samo v vlogah na odru in se z jezikom še bori). Štefanija Dragutinoviča in Pavel Rasberger kot Pepa in Tomaž sta bila na svojem mestu, docim me Edo Grom pri dokaj važni vlogi Se -bastijana ni mogel docela zadovoljiti. Malce boljšajo bila Elvira Kraljeva, samo preveč nesigurna in preplaha v nastopu. Povprečno'pa sem bil s predstavo zadovoljen. Človeka namreč razveseli, ko vidi, kako se vsak igralec trudi podati ono, kar pač more. Zato mi ni mogoče soditi z onega stališča, ko če bi gledali dovrsenejše ljudi pred seboj. Upam pa videti v kratkem še boljše uspehe. — Jože Stabej. 1 Mala naznanila S Raznat MRiiiiiMaimiiirNiviviiiiiiiviiMiiiiaiiiiHUMViMiftus^r nP£j4*TÈTiYi V noči od 15. na JL«IVIHtl. lft. t m ;e biij, trgovski tvrdki „Balkan“, Maribor, Koroška cesta št. 19 ukradena rajava, še nova, dvovprežna, naprsna konjska vprega v red.iosti 25.000 K. Svari se pred nakupom te konjske vprave, kdor jo izsledi, doji nagrado 2000 la*OH. NEKREP tesarski mojster in m stavbeni podjetnik v i| Mozartovi ulici 59 I v MARIBORU se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev Kupi Kupimo ; Cuvaimo se pred tuierodci ! / vreče, steklenice in sode po naj- Tišjiu .1 sili ran “Trgovska cenah, t?™ «vti m Al prometna d. z o: z, v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 893. 383 ~ÌUPUJEÌ~ po naj višjih cenah hlode, rezan j in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Ì rotor ßlaser, lesna trgovina v Boš,ah pri Maribora. 1786 LES’ rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini Tujerodci v naši Jugoslaviji so mnenja, da še j SEVER“ bodo tudi v bodoče odnašali naš denar v tujino in se še nadalje bogatili z našim denarjem, ker pri tem računajo na brezbrižnost naše inteligence in nepoučenost širokih slojev našega ljudstva. Strnimo naše vrste in sklenimo, da ne nosimo našega denarja tujerodcem. Slovenci, odstranite table ipadžarskih in švab-skih ter drugih tujih zavarovalnih zavodov raz vaših hiš in poslopij, ne dajte se več varati od raznih agentov teh zavarovalnic, kajti ti zavodi so ves svoj kapital naložili v vojna posojila kojih vrednost ne znaša niti vinarja. Madžarska in nemška razna zavarovalna društva se sedaj nahajajo pod sekvestrom. Jim Je aal»»* aitato sprej®« mati liwljanska »awar*ai«Jaij »at ar šivanja prèti požaru sa pa velja na sami J?a to int% vse drugo, kar pa razširjajo razni njihovi agenti, je pn fai? Za prihodnje leto te tuje zavarovalnice niso kos nobenega prisiliti k obnovitvi zavarovaja, ne morejo nikoga k temu sodnijsko prisiliti,- ker sodišča v Nemški Avstriji nimajo nobene pravice obsojati podanikov naše države. Mi Jugoslovani imamo svoja K stna zavarovalna društva, kot banko in zavod za zavarovanje Dve trgovski hiši za vsako obrt sposobni, za takojšnjo ep ‘rabo, električna luč, plin, vodovod, velika stanovanja, cena K 280,000 —, v. lik enonadstropni TYlllYl 6 stanov, liišo, zem!ji&će, iiilill 0i, dobri eešti naprodaj, «•rtel šlatta 8 s&donoshikom, gUSblllld' polje, hlev, vila majhna, toda fina z velikim vrtam vred. Pisarna „Rapid“, .«arih r, Gosposka ulica 26. S39 Na, prodaj &KUSS drv v Kamnici St. 86 pri krojača. S84 Siužbei Sprejmem močnikov za izdelovanje pohištva, plača 150—800 K in še več ter s celo oskrbo, Vajeni morajo biti dela za cele sobe, delo lahko prevzamejo v partijo. Sprejmem tudi UOOTHifl v Celo lUVlU ft dobro odjojo in po- jaEe (Franjo Wagner, 3v. Jurij ob Taboru. 388 ÌTìimrm »8Ìas°u k ea6,ml mdjjbui konju sprejme takoj Leskovec & Gruden, trg. Šmartno pri Litiji. 392 RE'STÄYRÄCI ja \ ' »NARODNI DOM' - V MARIBORU - se najtopleje priporoča za obilen obisk MINICO KOSIČ, REST8WRBTERj Gospodarska zadruga za Prekmurje, Mursko polje m Slovanske gorice r. ». m* prodaji razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje. Kupuje pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev Primo kupovati io prodajati zadrugi imajo samo člani Novi tlani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavnatrgovinaii! pisarne 7 Gornji Radgoni. IPOdfUŽISiC©s Gornja Radgona, Murska Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci. 259 TRGOVINI TISKARNE SV. CIRILA društvo lesnih industrijalcév dravske doline MARIBOR, ' IJehiMiBdrova eetsta 45. 86® S se je posrečilo dobiti ge sledeče fino vezane ----------molitvenike — za birm an se, oz. mladino: Ceičena Marija po K 23, 26, 23, 31. 47, 100. — Marija varhinja nedolžnosti po K 23, 38, 32, 47, 67, 07, —-Bogumila po K 42, 62, 80. — Rajski glasovi po K 23, 2», 84, 36, 61, 126, 145. b) za vse stanove in vs*ko starost. 8krbi za dušo po K 3 4, 37, 62. — Gospod usltsi mojo molitev! ‘!o K St, 37, 62. — Sv. Ura po K 32, 84, 86. Kosare za sadje 1 Poštnina je v zgornje cene uštela, la razpolago je maio štedio molitvenikom ve'je število proda po ceni podružnica JOVO GIGOVIč, Maribor, Glavai trg št. 21. 885 T.mrelri T\äl 8mssčevstari, UDTSIU J>SI ge dobijo Urbanijev» ulica 12, Maribor. 890 MARIBOR vRestavrac iia >,K Ri ZB V DV O-R“ V MARIBORU se kar najtopleje priporoča IZBORNA VINA, VSELEJ SVEŽE PIVO TER BOBRA KUHINJA In Leolka HabJaniS Hranilnica in posožjinica društva katoliških moistrov v Maribora, Vetrinjska! uiltii_.2g_ -, obrestuje vloge po 4”' o ki je v Jugoslaviji največji tozadevni zavod in ki prevzema vsakovrstna zavarovanja s polnoveljavno vrednostjo, Natančneja navodila in nasvete daja podružnica „Beogradske zadruge d. d.“ v Zagrebu, Dalmatinska ulica 5, glavna zastoostva v Karlovcu, Petrinji, Kostajnici, Krapini, Čakovcu, Požegi. Našicah, Vukovaru, Splitu, Dubrovniku, Reki, Otoču za Liko in Krbaso, Oguliuo ia se nahaja v vsakem večjem mestu poverjenik tega zavoda. Ustanovila bo tudi poverništva v Sloveniji. Prosi se vse tiste, ki bi radi prevzeli poverjeništvo. da se pismeno prijavijo pri podružnici „Beogradske zadruge v Zagrebu, Dilriiatin* ska ulica št. 5. Bratje Slovenci ! Držimo se složno gesla : Slovenec- Srb-Hrvat za nvek brat in brat, 399 1 im dale postilla proti poroštvu. Uraduj® i? pondaijek m četrtek od 5,—?. ure pop. litserirajte w „Straži“« Slovenci širite šaše Marnarti!© Slav. občinstva naznanjam, da sem bil primoran z ozirom na moje slabo zdravje začasno opustiti kavarno, in sem isto oddal % dnem 15. t. m. v najem mojem a sorodniku gospodu Satir § feler nilllll*lMllllnr»lll»HllTlllllllllllTllllll»lllllM»HINTllM»IW»»j<»l»MlllltM*H»i»»IIMIllHllllllMin>IMimil,l