Društveni vestnik. Iz našega dru&trn. Dne 2. prosinca t. 1. je bila prva odborova seja. v Novi odbor se je tako-le konstituiral: Žuiner A., predsednik ; Raktelj F., podpredsednik; Furlan J., tajnik; Kokalj F.. blagajnik in knjižničar. Odborniki: Dimnik J.. Krulec Iv., Razinger A.. Tomšič Iv. in Trošt F. V uredniški odsek so se izvolili gg. Dininik J., Krulec I. iu Žuiner A. Odgovorni urednik bode g. Žumer Andrej. Uredniški odsek se bode sešel 14 dnij pred -vsakn šlevilko; pii posebno važnili stvareb pa ves odbor. Adininisliatoi- liode g. K okalj F. Znradi Komenskvjeve slavnosti se je sklenilo, kar je denašnji številki na čelu. Glede predlogov g. Razingerja se napravi prošnja na vis. c. kr. deželni šolski svet, za kar naj se ravnatelj g. Andr. Praprotnik naprosi, da jo potem odda. Oilbor akademičnega društva »Slovenije« na Dunaji *t! zalivaljuje in prosi še za narialjno brezplaeno pošiljanje »Tovariša«. Tajuik. l/. uašega drnštva. Občni zljor »Slovenskegaučileljskega drušlva v Ijjubljani.« Dne 28. grudna 1891. 1. je imelo »Sl. učit. društvov Jijubljani« svoj redni letni občni zbor v inestni dvorani. Navzoenih je bilo 50 društvenikov, nied njiiui 9 gospodičin učiteljic. Predsednik g Zuiner ogovoril je navzoče lilizn tnko-le: Slavna skupščina! Jako me veseli. da Vas je vkljub neugodnemu vreinenu toliko došlo in zato Vas v imeni odbora prav prisrčno ]>uzdravljam. Naše društvo je delovalo v preteklem letu n;t tisli podlagi, kakor poprejšnje, namreč na podlagi zakonov, katere nain je dal naš dobri oi"e prcsvetli cesar. Drušlvo it]ia svojo nalogo: »duševno pod|iiiiili slovensko Ijudsko šolstvn« tako doseči, da deluje lnez vsake stra.-ti in popolnoma lnirnim potem in zatn tudi naše društvo oziroina njegovo glasilo še nikdar ni izzivalo. Po novopotijenib pinvilib liode letos vzelo diušlvo »Tovariša« v svojo popolno lust. S lein naše društvo ne bode omejeno na jeden kraj. Treba bode, da se bode skupno dulalo in da se razun tega ludi skušn zabraniti vsak razpor nied učiteljstvom. kateri se sedaj tnko rad kaže. Tako je naše društvo vedno delalo in inenim, da liode to vsak le odohraval, (dobro!) ker lc tako naui je inogoee v prid šolstva največ slorili. Veselo znamenje za društvo je tudi, da ima zaupanje v visoki vladi. Končno omenirn še jedenkrat, da se bode moralo tudi v prihodnje tako delati, da se ohrani sloga med učiteljsstvnm. Zahvaljujein se tudi v odborovein iineni za lansko izvolitev, in s tem oddajeni besedo društveneinu tajniku. Tajnik g. Jak. Furlan je poročal o društvenem delovanji v preteklem letu naslednjc : Pri zadnjem občnem zl>oru dne 30. grudna lanskega leta ravno tukaj izvoljeni odborniki so se v prvi svoji seji tako-le sestavili: Žurner Andrej, predsednik. Raktelj Frančišek. podpredsednik, Furlan Jakob, tajnik, Kokalj Frančišek blagajnik in knjižničar. Odborniki: Bahovec Fančišek, Krulee lvan, Razinger Anton, Tomšič Ivan iri Trošt Frančišek. Lanski glavni zbor je bil sklenil, da naj se naša pravila glede društvenega glasila nekoliko izprernene. To izpreinembo je odbor takoj visoki c. kr. deželni vladi odposlal v potrdilo, dne 2. svečana so bila pravila že potrjena. Po novih pravilih je postal »U. Tovariš« društvena lastnina in odbor je sklenil, da naj do konca leta 1891. zaradi računov ostane pri starem. Prav posebnih dogodljajev naše društvo letos ni doživelo. Odbor je imel 6 sej v katerih je sklepal o društvenem delovanji, rnanj važne stvaii pa sta reševala predsednik in tajnik. Naše društvo je bilo z ninogimi drugimi v dotiki. Odbor je izvolil tajnika poročevalcem »Zvezi slov. učit. društev.« Njegova naloga je bila poročati »Popotniku« imenitnejše društvene zadeve, kar se je tudi zgodilo. Društvo je bilo pri letošnjem zborovanji »Zveze« v Trstu zastopano po 8 delegatib ki so lrili gdč. in gg.: Janja Miklavčič, Ivana Praprotnik in Viktorija Praprotnik, Frančišek Bahovec. Jakob Furlun, Ivan Krulec, Frandšek Trošt ia predsednik Andrej Žumer. Kaj se je pri tem zborovanji sklepalo, Vaiu je iz časopisov znano. Za naše društvo je bil posebno imeniten predlog odbornika g. Trošta, kateri je zboru »Zveze« predlagal, da naj bi v prihodnje, ko bode skoraj vsak naročnik »Tovariša« tudi njegov ud (po novih pravilih bode društvenik plačeval 3 gld. in zato bode dobival društveno glasilo brezplacno; zato se jili bode gotovo mnogo za društvenike oglasilo), naše društvo ne plačevalo za vsacega uda po 10 kr., kar lii bilo društveni blagajnici preveliko breine'; ainpak diuštvo naj bi plačevalo 10 o/" od svojega letnega čistega dobička. To je slavni zbor »Zveze« glede na to, da bode naša društvena naloga v prvi vrsti list vzdržavali, tudi vsprejel, ter nam tako mnogo koristil. za kar naj inu bode tukaj iskrena zalivala izrečena. (Dalje prih.i Poročilo o delovanji »Narodne šole« za preteklo XIX. družtveno lelo, t. j. za dobo od dne 15. sept. 1890 do 15. sepl. 1891. Letos se je zborovanje »Narodne šole« za skoro štiri iuesece zakasnilo. Povod temu je bila deželna učiteljska konferencija, ki je zborovala prvi teden meseca septernbra, ob času, ko smo običajno in v zmislu društvenih pravil sklicali glavno skupščino. Ker je poklicanim udeleženeem in mnogim vedoželnim poslušalcem iz učiteljskih krogov obilo časa in potrpljenja vzelo ono deželno zborovanje, upal si ni odbor »Narodne šole« stopiti pred čast. gg. društvenike z zahtevo. da bi še za občni zbor »Narodne šole« žrtvovali par ur, v katerih bi se razpravljale društvene zadeve. Računi so bili takrat že zgotovljeni in vse pripravljeno, da bi se hil vršil občni zbor. Zakasnitev tnrej slavni zbor ne bode odboru za zlo vzel, česar v njega imenu uljudno prosim. Kai- je »Narodna šola« v preteklem šolskem letu storilii. to je deloma razvidno iz računskega sklepa, kateri je bil dostavljen častitim članom po pošti in kateii leži pred Vaini; težavno je odboru, podati slavnemu zboru o delovanji novo sliko v druzih obrisib, nego so bili prejšnja leta. Ker je osnova naše ljudske šole v železni okvir zakonov iu ucnib odredb okovana, zato se tudi delo naše ponavlja vsako leto v isti meri, v istih glavnih potezah in z istimi potrebami in naloga »Narodne šole« je. podpirati šolstvo v omenjenih obzirih. To je tudi storila, kolikor ji to dopuščajo skroaina sredstva; a zdi se nam, da ta pripomoč nikakor ne zadostuje glede na veliko pomanjkanje, ki se kaže na vseh ljudskih šolah. V primeri na veliko število ubožnih otrok, ki šolo obiskujejo, je vse po »Narodni šoli« razposlano blago — rekli bi — »kaplja v morje«. Dve tretjini šolarčkov je izvestno na vsaki šoli toli siroinašnih, da jiin stariši ne morejo napravljati samoučil za vse leto potrebnih; to pa, kar društvo naklanja ljudskim šolain v blagu, koniaj v največ slučajih zadostuje za jeden, ali k večjemu za dva meseca. Za dobro urejene šole bi povpiečno moralo biti na razpolaganje vsako leto vsaj 30 gld., za večrazrednice pa razmerno več. Ta znesek sicer ni velik. a če v poštev vzamemo vse ljudske učilelje na Kianjskem, katerih je bilo 1. 1890. 516 in katerili vsak poučuje v jednem razredu, bila bi potrebščina za učila 30 gld. X 516 15 1S0 gld., to je svota toliko velika, da si jo koniaj upamo v misel vzeti. In recimo. da je polovica te potiebščine pokrita po starišib, ki konečno otrokom vender-le kupujejo samoučila; druge polovice — to je 7000 gld. — pa nikjer ni vzeti. Iz tega je razvidno, da vlada v našib ljudskih šolah prav občutno pomanjkanje. Posledica temu je, da vspehi ljudske šole niso povoljni v oni meri, kakor.šno želimo učitelji sami ne glede na to, kaj reko naši »visji«. Ge primerjanio omeiijeni nedostatek z vsoto na korist šolstvu potrošeno po »Narodni šoli« v preteklem letu, to je 1536 gld., tedaj moraino reči, da bi drušlvo inoralo vsaj pelkrat toliko storiti, kar sedaj stori; šele potem bi »Narodna šola« svojo nalogo približno izpolnjevala. (Dalje prili.)