/ štev. 323 TRST, torek 22. novembra 1910 IZHAJA VSAK DAN ak nadeijah !n praznikih afe 5., ih panadaljklfe rt 9. z|utraj. /•aniline ilf t. m prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) t mnogih i3fcaiarnah v Trata in okolici. Gorici, Kranja. Št Petra, PoBiojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dorcber^n itd. Zastarale it**. po 5 nvč. (10 stot.). «13LASI 8E RAČUNAJO na milimetre ▼ iirokosti 1 CENE: Trgorinaki in obrtni ogrin>ri no S »t. mm, C. /irtnice. zahrale, podlasice, oglasi denarnih zavodov po rt. ntm Za ogii ( v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka aufcda^Ra vr?ta K 2. M»li oglasi po *■ stot. beseda, caj-aftoj pa 40 HtoL Oglase sprejema IoaeratDi oddelek oprav« . „.diaoati". — Plačuja ae izključno 1« upravi „Edinoati". ^====== Plačljivo In utoiljivo t» Trstu. ;■.... . . Glasilo političnega drufttva „Kdinost" xm Primorsko* Tečaj XXXV NAROČNINA ZNAŠA sa ealo lato 24 k, pol leta 12 K, 3 meseca 6 K; mm roćba brez doposlane naročnine, ae uprara ne orira. ■ mm. a*««lj»k* lztanj* „KDIMOSTT" itui! S* ••lo UU Kron 5-2ft. «a pol U«» Sro« HO, ▼•i dopisi naj *e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ftn» pisma t* ne cprejemajo in rekopiat ae na vraftaja Naročnino, oglasa in reklamaciie ie pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uho« Giargia Galattl 13 <«arodn> dom) Udnjaie^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" Vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti itov. 18. — --- PoStno-HranllnlCnl raiun SL 841 652. TELEFON St. U-57. Grof Lev Nikolajevi? Tolstoj t zadeva, da poš;lja v kraje, v katerih prebivajo Romuni, take sodmke, ki so vešči romunskemu jeziku. Konečno je pravosodni ! moremo. Nam je nacionalni boj etični boj. Odnehati bi pomenilo za nas smrt. Mi pa hočemo živeti in doživeti tudi ono revo- i lucijo človeških duš in src, katero prorokuje minister prosil zbnrnico, naj reši predlogo Smrt največjega sodobnega ruskega!nezmiselno. Tolstoj je v pravem pomenu prorok izjasne Poljane. Doilej pa smo še v nekoliko dneh tudi v podrobnostih. Nato pisatelja in filozofa je vzbudila po vsem besede kozmopolit (svetovni meščan), kakor daleč,, tlaleč svetu največje sočutje. Vse svetovno časo- so bili Goethe, Ibsen, Bjčrnson in drugi pisje, brez razlike, prinaša obširne nekro- veliki duhovi. Kakor kozmopolit in nasprot-loge in slike o umrlem pesniku. Splošno nik države je tudi proti vsem državnim žalost pa je vzbudila Tolstega smrt v inštitucijam, proti parlamentarizmu, milita- Gobčkov se ie snominial umrlega ffrofa Rusiji. Prodajalne in gledališča so zaprte, rizmu in sploh proti političnemu življenju. V T^fsteea sslždečiS? besedah? iSm^no knnrprti Pn^iri licti* svojih spisih nasvetuje, kol.kor mogoče ^fa vellka^uga. Grofa Toh^g^ veli^ svoje poventno pismo. kega misleca in umetnika, ponos Rusije in slave človeštva ni več. Usmiljeni Bog naj Smrt Tolstega in duma. PETROGRAD 21. — Predsednik dume koncerti izšli s« in zabave odpovedane. Ruski listi v posebnih izdajah, črno obrobljeni. V Astapovo je došlo iz vseh krajev na tisoče ljudi, da se udeležijo pogreba. Vdova Tolstega je dobila iz vseh krajev sveta egromno število sožalnih brzojavk. kolikor manj se udeleževati državnega življenja, volitev in sploh vsega, pri čemer pride človek z državo v dotflco. Tak svet je Tolstoj dal tudi Slovencem, ko ga je, če se ne motim, 1. 1904 obiskal v Jasni Poljani dr. Bogumil je bila predloga vsprejeta v splošnosti in razprava potem prekinjena. Prihodnja seja jutri. _ Dunaj 21, Cesar je vsprejel danes ▼ posebni avdijenci bolgarskega odposlanca Salabaševa. Odposlanec je izročil cesarju London 21. Minister za notranje stvari je zavrgel prošnjo Crippena za po-mu odpre nebeško kraljestvo. Predlagam* miloščenje. Kazen bo izvršena dne 23. no-da spomin pokojnika počastite s tem» da vembra. se dvignete s sedežev. Vsi poslanci, izvzemŠi nekoliko poslan- PETROGRAD 21. Sv. sinod je skienil, je Vošnjak razložil Tolstemu tfa se Tolstega ne pokoplje cerkveno in da nam g0C|e ziasti od strani se za njega ne opravljajo zadušnice, ker se vprašal za svet. Tolstoj mu Tolstoj ni spravil s cerkvijo. PETROGRAD 21. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je brzojavil grofici Tolsti : T teh težkih trenotkih sem pri Vas z vso dušo! PETROGRAD 21. Radi smrti Tolstega ne bo v tukajšnjih privatnih gledališčih nobene predstave. V gledališču carice Aleksandre je občinstvo počastilo pokojnika, da je po predstavi vstalo s sedežev. Na dan pogreba bodo zaprta vsa privatna gledališča. PETROGRAD 21. V inozemstvu razširjeno poročilo, da je ministerski svet razveljavil izobčenje Tolstega, je izmišljeno.1 Vlada se ne meša v čisto cerkvene stvari. PETROGRAD 21. (Wolffov biro). Na poziv nekaterih državnih svetnikov je duhovnik cerkve državnega sveta dovolil, da se opravi za Tolstega zadušnico. Listi so izšli v črnem robu in so pri* ■esli sliko pokojnika, kateremu izkazujejo vsi priznanje, razun listov naskrajneje dej - niče. „Novoje Vremja" pravi, da je vs,a socializma, ki hoče po njegov em mnenju Rusiia z duhom ob mrtvaškem odru pastaviti na mesto stare države n ovo državo, Tolstega. j torej na mesto starega nasilja novo nasilje. PETROGRAD 21. Frakcija oktobrisrtovj V tem se on strogo loče je od drugfh je poslala grof ci Tolstoj sožalno brzojavka anarhističnih teoretikov. Kako torej rešiti in pooblastila tri člene, naj pri ministersfter n socialni problem? predsedniku Stolypinu in metropolitu Anteni Tolstojev nauk je kratek: "Proč z mo-■iju izposlujejo dovoljenje za zadušnico po derno laži-kulturo Hongfcong 21. Vlada v Lizboni je brzojavno ukazala guvernerju in Škofu v Macao, naj nemudoma izvedeta odlok glede se poda v l°lT*\ I!n,kJ Med drrm najskrajneje desnice, so se dvigni. Krivice, ki se j Predlagam — je nadaljeval predsednik izgona Jezuitov. En del jezuitov ker se j0, _----r " f^^ev « ga {— v znafc nage globoke žalosti preki- Brazilijo, drugi v Košinšino. se, vpraša za svet. Tolsto] mu je tako-le od- ne'mo za nekoliko dni *aše razprav^ Lizbona 20. Ministerski svet je kon- g h StC prepnČanl' se Vani i K predlogu predsednika je zahteval čno določil zeleno-rdeče za deželni goni verifta krivica potem ?e ravnajte po bcsedo poslanec Samyslowski (naiskrajneja barvi. Dne 1. dec. bo nova zastava slovesne mojem načelu : .Ne plačujte davkov, ne desnica)p Kiici. Nikake debate. Glasovanje! blagoslovljena. x Z ne "5e,ežuJte «« Pcrsl. Samyslowski ie govoril proti predlogu. Pieligrad 21. Na merodajnem mestu ™ £ i P ŽMiJenla, 8pk)h ne vPoSte" predsednika. Vsled smrti kakega misleca in izjavljajo, da bo srbski odposlanec na Du-vajie arzave n umetnika se ne sme prekinjati razprav dume. naju, Simič na lastno prošnjo umirovlien. Fjes idealen nasvet, — ali kako ga Duma mora služiti deželi in je od iste Simič: je izlasti od smrti svojega sina izrazfl izvršni? Tega Tolstoj Vošnjaku ni pov/edal .plačena. željo* da bi se umaknil v privatno življenje, ter fii pomislil na to, da ima država sama j Klici ua levici: Prav res ! — Razun tega sosobno ker je v državni službi že 40 let. moč si vzeti davke, ako jih državljan ne je Tolstoj v zadnjem času zanikal cerkev, Od ilovljen ae bo torej, ker je kritikova! moj e plačati. O tem bi naš kmet vedel državo, rodbino in lastnino in je umrl, ne zadlnji govor ministra za unanje stvari Mirna' rsikaj povedati in bi *e takemu nasvetu da bi se bil spravil s cerkvijo, Počaščenje lov aniča po dumi bi bilo izzivanje cerkve. Klici na desnici: Prav res 1 Protiklici ▼ centrumu : To ni res! Duma je državna institucija. Tolstoj je zanikal državno institucijo, izlasti dumo. Predlog predsednika je bil vsprejet z vsemi proti glasovi nekoliko členov naj- žaf ostno nasmehnil. A Tolstoj uči ob enem: zoper- sf avljajte se zlu, ne zoperstavljajte f»e nasil-5 tvu". A država mu je organizOvano na-Jjilstvo. Smeš sicer delati nekefro pasivno rezistenco s tem, da se ne rideležuješ političnega življenja, aH nasilstru se zoper-stavljati z nasilstvom se ne smeš 1} Zato je Tolstoj nasprotnik vsake krvave revo- skrajneje desnice in nekoliko nacionalistov. lucije, vsake ustaje proti državi. Radi tega ' " ---4— —»-«»*— je tudi hud nasprotnik revolucionarnega Seja je bila potem zaključena. Tobtoj ki ruska vlada in klerikalci. Ćeški klerik, list „Čech", pišoč o Tolstem pravi, da se čudi, kako da ni ruska vlada Tolsrtega že davno poslala v Sibirijo.. ,Čechu" bi moralo biti znano, da bi bil;i reakcionarna ruska vlada to že davno sto>- Tolstemu. Tolstojevi socijalni nazori. Trst 20. XI*. * , ^ bila le mogla. A bila je tolik.o človek" povrni ^se k » P3^1"3 °PuSti'a vsako preganjanje Tc»l- Bogu in naravi, povrni se k priprostemu, \ stega. ker ie ve,dela> bi se P^, ttkenflu naravnemu življenju in kršćanstvu 1 početju vzdignil ves kulturen svet. Isto opa- Revolucij a mora prej nastati v človeških ' zu)e™° P" Gorkem. Gorki je skoz m skoz srcih, v človeški notranjosti. j socialistočno-revolucionarnega mišljenj*. Vla- To je Tolstoj dobro vede^ zato bi bilo!da Sa ^ dala Slcer ze Parkrat zapreti, a Tolstoj je skozinskoz individualist I od>-viduum, posameznik mu je vse. Zato. je ■aravno, da je nasprotnik vsake organizacije in konsekventno tudi države, ki m u je •rganizirano nasilje. Država pa sestoji iz socialnih skupin in tudi iz narodov. Med temi narodi se razvije boj. Močnejši si. hoče podjarmiti šibkejšega, iz česar se rodi nacionalizem. Tolstoj je nas^irotnik političnega nacionalizma. Nekje pravd, da ni še nobenega človeka, ki ga je prišel ebiskat, vprašal po tem, kake narodnosti je. V človeku vidi Tolstoj predvsem človeka in samo človeka. Zato ne odobrava tudi plemenskega boja. dokazovanje o superiornosti ali inferiornosti ^kakega plemena se mu zda ; naivno misliti, da je hotel on. doseči svoje ideale že za časa življenja. Tolstojeva duša je sko:iln$koz slovan- skrajnih sredstev se ni nikdar pc>s.lužila proti njemu in to ne morda iz svobodomiselnosti, temveč iz istih vzrokov kakor pri , _ ..... . Tolstem, ska. To se jasno razvidnz njegovih nazorov. Med tem, ko ima revolucionarna ideja največ pristašev med vročekrvnimi romanskimi narodi; med tem ko 30 Nemci pristaši Nietzschejeve takozvane Herrenmorale, ki uči, da naj močnejši in zmožnejši brezpogojno uniči šibkejšega, — uči Tolstoj resi-gnacijo udanost in ljubezen. Sedanja doba pa je doba boja, individua proti individuu, razreda proti razredu in naroda proti reda in zaključila generalno debato. Pravo- j tega je spopolniti druge rubrike. Posebne narodu. j sodni minister Szekely se je zahvalil poro-1 važna je rubrikn o jezika. Šteje se, kolike In v tem svetovnem boju moramo čevalcu in ustvariteljem reforme za veiiko1 ljudi je ene ali druge narodnosti ali obče-vztrajati tudi Slovenci, dokler ne zmagamo , delo v imenu vlade in v imenu naroda. Mi- valnega jezika. Za nas je to velike važnosti, ali pademo. Občudujemo genij Tolstojev, j nister je med drugim omenil na govor ru-jv Avstriji delijo pravice: šole, službe itd., občudujemo njegov duh, a slediti mu ne munskega poslanca Pops, da si vlada pri- • po narodnostih. Vlada zahteva dandanes, da BRZOJAVNE VESTI Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 21. Grof Ludovlk Bat-thyajiy je poslal pismo, s katerim polaga svoj mandat. — Zbornica je nadaljevala debato o predlogi glede reforme pravdnega VVashiugton 21. Vojni oddelek je ukaza! poveljniku armadnega oddelka v Teksasu, naj ima pripravljene čete, da omogoči g- avernerju v Teksasu, da vzdrži nevtralnost Združenih držav ob meji Meksike. Varšava 21. Na dunajsko-varšavski I »rogi se je v noči od sobote na nedeljo : irušil neki železniški most v trenotku, ko Je pasiral po mostu tovorni vlak. Štirje vozovi so padli v Vislo, 3 možje osebja se utonili.__ f Ljiudsko štetje. (Javni shod v prostorih „Obrt. in kon-sumnega društva" pri sv. Ivanu.) Predsednik pol. društva „Edinost" dr. Wilfan> pozdravivši navzoče, je nadaljevat da temu. shodu ni namen kake manifestacije, ampak je le v pouk, kako se nam je ravnati. Omenjal je, kake nepravilnosti s® se dogajale na zadnjem ljudskem štetju leta 1900, a naša glavna naloga je sedaj, da se prihodnje ljudsko Štetje izvrši pravilno. Delati moramo ca to, da se bo to štetje tudi v okolici vršito kakor v mestu, to je, da dobijo hišni gospodarji popisne pole, ki jih sami izpolnijo. Zato se moramo sedaj pripraviti in v to svrho je treba poučiti ljudstvo. Na to je predsednik dal besedo drž. poslancu g. dru. Rybaru, ki je govoril o predmetu, kaji je ljudsko štetje ? Izvajal je sledeče: Država ima interes na tem, da izve, koliko ima ljudi, kolike moških, ženskih, koliko stanov itd. Vrhu PODLISTEK. ; zagledavali, naj vas pokvarja, po čemer zahreptnite, naj vas zvabi v smrt ! Doli !... Težko, s povešer.imi perutmi, na kale-. rih se ;e nahajal droben prašek solnčnega zlata, je padla vešča na zemljo in je bila > mrtva... Ponosna, lepa reža je pričela veneti iz * nevolje nad mrtvo veščo... Druge vešče in metulji in druge žu- Hrepenenje. Ljubavna zgodba. želke pa so kmalu pozabili na rožo v hre-„Tem ponosneja in lepša je postajaia: penenji: po luči in solncu... bahata roža, čim večje je bilo število žrtev In to prokletstvo se izpolnjuje na njih njene neusmiljenosti... še dancanašnji: vsi forfo'ajo proti solnčnim Zbali so se nesrečneži teh žrtev in že žarkom, proti goreči sveči in lučinimu od-so hoteli prekiniti nadaljne poskuse, ko se svitu v boječehrepenečem brenčanju — a so je naenkrat ena izmed vešč dvignila nad vso vsi žrtvt; hrepenenja po luči in solnčnem velikansko množico... dvigala se je vedno f prahu..." više, vedno više v modri eter in hitela Potihoma so izzvenele zadnje besede, solncu nasproti... potem pa je nastala v sobi tišina.^ sveta Frčala je, frčala s široko razprostrtimi" tišina... perutmi in čutila je po toploti, da je solncu j Ko se je Delten obrnil, je videl Iduno vedno blize in bliže... Že je mislila, da se vročih lic in blestečih oči naslonjeno nazaj kophe v zlatem solnčnem prahu, že je za- *v blazine... Njena usta so bila nalahno od-smodii vroč žarek rob njenih peruti, ko se prta, tako, da so so mokrotno bleščali njeni je naenkrat začul gromeč glas. drobni biserno-beli zobje. Nasmihala se mu Predrznost, kaj si upaš!? Moje zlato, j«i — tako nenavadno, občudovaje in ven-moje vroče, lesketajoče zlato hečeš krasti! dar tako docela razumno in žensko preu-Doli s teboj in proklet bodi ti in vse, kar Marljivo. je tvoje vrste! — Odslej naj vam bo za' „Kaj praviš k tej bajki, Iduna ?a kazen, da boste vedno hrepeneli po mojem' „Da jo vsak sam doživlja in hoče do-zlatu, in v vsaki revni, od ljudi užgani luči živeti," je zvenelo ii njenih ust kakor od boste videli moje blesteče žarke. Kar boste, daječ nekje... ; On ni odgovoril ničesar, samo njegova -glava se je sklonila nižje doli na prsa in tež^e je pričel dihati... Počasi, čisto poJagoma ga je obrnila Iduna zopet k sebi, da je počival njen po-.gled v njegovih očeh... in prav plaho, potihoma, ampak kakor skrivno vabilo je za-itrhtelo na njenih ustnih: „Ali sem jaz solnce ?* VII. | Naslednjega dne je prišia služkinja. Postavili so plinovo uro. Z*ečer so bile vse sobe svetlo razsvetljene in iduna je sedela ob mično seviiani mizi Deltenu nasproti; služkinja pa je medtem opravljala svoj posel. To je bilo že vse prav lepo^ posebno, ker je bilo vse novo, toda Iduno je vendar navdajalo nekako strmenje, ko je videla, v kako enostavno in čisto vsakdanje oblike se je zlfca vsa zapletena romantika hrepe-nečega poželjenja. Vesela nrav njene starosti je v prvih dneh njenega zakonskega življenja vendar še prevladovala fantastična predstavljanja. Bilo je v njej nekaj igrajoče norčavega, nekaj vabljivega, ki se je nagibalo nezavedno k zavajanju... nekako radovedno hlastanje po .novem, po senzacijah, nekako hlepeče izsesavanje najmanjše kapljice prekipevajoče strasti in vendar neprestano gi-nevanje v pekoči žeji... Njena hipoma vzbujena ljubav do moža, je bila smejoča igra, ki se je ob njegovem resnem, bolj prisiljenem čuvstvovanju lomila kakor kratki, mali valovi. Niti za trenotek ! ga ni puščala od sebe, ugajalo jej je, da ga je mogla dražiti, ga spravljati do vedne novi dobrikanj... Veselilo jo je, odrekati mu poljub in mu črez minuto na to bežati v objem, mu v tihem oboževanju poljubljati roko in skoro v istem trenotku stopali z eno nogo naprej in zahtevati poljuba... Večkrat ga je sprovela v svoj mali salonček, potegnila pri belem dnevu zagri-njala skupaj in prižgala luči z bojastiml senčniki... Potem se je drapirala s kakimi svilenimi ostanki in čipkami in se pričela gibati v fantastičnih a ritmično, s čuvstvom odmerjenih vijugah... „Ali sem lepa, tako, ti ugajam ?u je vpraševala med tem in stresla s svojimi valovitimi lasmi in se mu smehljala z bisernimi zobmi in bleščečimi očmi... Čutila je potrebo, da bi jo kdo občudoval, hlepela je po besedah ljubezni... Za zunanji svet se ni nič brigala; komaj da je vedela, da-li sije zunaj solnce ali da pada sneg v divjih vrtincih od svinčene težkega neba. Neka instinktivna bojazen je bila v njej pred vsem, kar je bilo izven njenega fantastičnega, čarnega kroga, brezmejna bojazen pred mrzlo praznoto hipnega razvtdrtnja... (Pride še). TT »KDLNOSTc št. S2S. V TrcLu, 22. novembra uradniki znajo jezike krajev, v katerih slu- Levski del koncertnega vsporeda je bil ž*jo. Ljudje ne morejo avancirati, če ne pridržan sodelujočim pevskim društvom: znajo jezikov. Pri nas v Trstu, v Istri se „Adriji" iz Barkovelj, „Čitalnici" pri Sv. zahteva dandanes po uradih, na sodiščih, Jakobu, .Iliriji" pri Sv. Jakobu-, „Kolu" in pol. oblastnijah, tudi znanje slovenskega .Trstu" iz mesia, „Vele>i i" iz Škednja oir. hrvatskega jezika. Nespametno delajo in „Zarji" iz Rojana. — Ne da bi smei se-pa oni slovenski stariši, ki pošiljajo svoje gati v podrobnosti, lahko rečem, vzvišen otroke v laške šole. kajti tamkaj se nauče nad vsako milanterijo, da so vsa pevska samo laški in samo z laškim jezikom ne društva brez izjeme docela častno izvršila pridejo potem mnogo daleč. svojo nalogo, na vsesplošno zadovoljstvo Ena stvar je posebno važna, na katero poslušalstva, ki ni štedilo z odobravanjem, ■e smemo pozabiti. Lahi se potegujejo, da Kaj slikovit prizor nam je nudilo pevsko k »likor le možno veliko Slovencev zapišejo društvo „Adrija" s svojimi vrlimi v narodnih zi Lahe. Lahi bi nas hoteli našteti malo, da okoliških nošah oblečenimi pevkami. Tjdi v tako dokažejo, da naš jezik nima v Trstu pevskem oziru je „Adrija" zadovoljila vse-nikake pravice in bi nas hoteli odganjati od stransko. — Škedenjska e esila" se je službe. Če ne bi imeli koristi od tega, ne zopet enkrat izkazala s svojim močnim, žabi tega delali. Stvar ima torej političen in res „možkim" — možkim zborom. Le žal, gospodarski pomen. Mi smo zahtevali, da da tenorji ne stoje na isti višini kakor basi. bi se štelo po polah in da bi tega ne oprav- Za to pa razpolaga društvo z izbornim tjitli magistratovi kom sarji. Za marsikaterega solo-tenorjem. Vsled zaslužene pohvale je bo to težko, ali se dotičniki ne smejo stra- „Velesila" poklonila izven programa korač-siti; dobimo že ljudi, ki jim pojdejo na ro- mco „Velesile". Zelo srečna je bila pri svo-ko v tem oziru. Mi moramo gledati, da jem sobotnem nastopu „Čitalnica" od Sv. bi-do naše pole pravilno sestavljene, da ma- Jakoba. Ženski glasovi se prelivajo z mo-gistrat, ki dobi te pole v roko, ne bo delal škimi v harmonično celoto pristno, nepri-prtem sitnosti. Ako bi nam pa tega ne do- siljeno. Da stremi društvo po „višjem" dovolili in bodo popisovali magistratni komi- kazujeta že okusno izbrani pevski točki. S dovoljeno zahvaliti se tudi v svojem lastnem imenu si. odboru ženske podružnice CMD. Naj bi se še večkrat prirejalo slične koncerte. Narodna zavest ne spi I Slične prireditve naj opovržejo pregostoma rabljeno frazo o „nevarnostih", ki pretijo tržaškemu Slovencu zbog vsakega vsakdanjega prepirčka... V službi naroda nehajo vsaka nasprotja. Vsi moramo biti enaki. — To se je pokazalo zopet minole sobote. Trst, dne 21. listopada 1910. __M....Ć. Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost" ima danes ob 3. uri popoludne odbofovo sejo v „Slov. čitalnici". Novi tržaški škof. Poročajo nam, da je goriški nadškof, Sedej povodom birme v Ricmanjih minole nedelje povedal, da je škofom tržaškim imenovan kanonik stolne cerkve v Ljubljani, dr. Andrej Karlin. Pravdne študije je dovršil v Pragi naš sotruilnik in predsednik NDO. g. Ivan Marija Čok. Te dni je položil tretji državni izpit. Naše iskrene čestitke! Pogreba gospe Jedlovvski se je vde-sarji, potem bomo morali biti pa še bolj posebno radostjo sem pozdravil nastop ležilo veliko število rodoljubov. Opazili smo previdni. Posebno treba opozoriti na to'„Kola". Kdor pozna količkaj razvoj našega med drugimi državna poslanca dr. Rybaf-a ženske, ki bodo pogostokrat same doma, ko življa v zadnjih desetih letih me bo gotovo in Mandića. predsednika pol. društva „Edi-bodo prihajali komisarji. Le-ti se namreč ne razumel. Sobotni nastop nam je pričal, da nost" dr. VVilfana. več deželnih poslancev itd., bodo mnogo brigali za druge stvari, pač pa za jezik. Govornik je potem na temelju tiska- je „Kolo" zmagonosno premagalo vse raz-! kar je dokaz velikih simpatij, ki jih uživa mere, ki so se zoperstavljale njegovemu rodbina Jedlowski. razvoju. Samozavestno in z odločnostjo, ki y »pomin ! S Konkonela : Dne 16. t. m. nega izkaza pojasnjeval, kake krivice so se je lastna vsakemu pomlajenemu bit; u nam |e smo spremili k večnemu počitku dekle, ki delale Slovencem v mestu in okolici na j pod spretnim vodstvom g. Mahkote zapelo nam ostane vsem v najblažjem spominu, zadnjih dveh ljudskih štetjih I. 1890 in 1900. i J. Aljažev „Zakipi duša". „Ilirija" od Sv. j Bila je to gospica Ernesta Čebul-— V politiki si delamo statistiko na volit- Jakoba si je nadela težko nalogo. Sattner- ^ e v a, členica ugledne tukajšnje narodne vah, pri druzih stvareh se pa vlada ozira jeva glazbena slika „O nevihti" je trda kost. rodbine. Kakor vsa rodbina je bila tudi po ■a statistiko, izlasti ob ustanavljanju šol, bodi ljudskih, bodi obrtnih, bodi srednjih. Konečno je govornik priporočal, naj zborovalci poučijo o pomenu in važnosti ljudskega štetja tudi druge, svoje sosede, znance itd. Zborovalci so živahnim ploskanjem ▼»prejeli izvajanja govornika Splošno mnenje je bilo, da je „Ilirija" rešila kojnica zvesta in zavedna hči svojega nato težko nalogo najsijajneje. Griegov prero- roda in navdušena pevka domačega pev-ški mešani zbor „Nova zemlja" je častno Skega društva Višava. — Pogreba se je zakl.učil pevski del koncerta. Pred leti sem udeležilo obilo občinstva. Pri mrtvaškem imel priliko čuti ta muzikalični biser na Du- 0dru je zapelo rečeno društvo žalostniko. naju, izveden od svetovno znanega ,Schu- Na krsto je bilo položenega cvetja, a tova-bertvereina". Vsaka primera bila bi depla- rj§jce pevke so jei izkazale zadnjo ljubav, sirana, vendar izjavljam, da je bil sobotni pokloni vši venec z narodnimi trakovi, ki so Na to se je priglasil za besedo g. kape- vžitek — popolen. Na željo občinstva se je ga nosile pred krsto tudi po mestu (ker je lan Čok. Izrazil je svoje začudenje, da se komad ponovil. „Zarja", gospod Mahkota, po njeni lastni želji pokopana na pokopa-tjudje tate) malo zanimajo za to tako važno ki je z dostojanstvom in naravnim patosom prj sv. Ani poleg druzih umrlih svoj-stvar. Ako bi bila temu kriva nezavednost, izvel ulogo bariton — sola in spretni pevo- cev). Čast in hvala vsem, ki so tako lepo bi bilo to žalostno. Vsi vemo, kako je po- vodja g. Adamič so želi zasluženo pohvalo, počastili spomin zvestega' slovenskega de- — Glazbeno in pevsko društvo „Trst" je fc|eta preskrbelo edino instrumentalno točko slo- j yelJa tod| za Jnt Po?odom 8mrtl vanskega sobotnega programa. V. Broževa novinarj^ Bavdeka, sourednika „Slov. Naslika „V posavski sumi , je nasla povsem roda^ je fl;lpisal ta list v svojem izdanju od zadovoljive tolmače. j 18 t m med dnJgim. Usoda slovenskega In sedaj preidimo k solistinji — h kon- žurnalista je vse prej, nego prijetna. V živ-certni pevki gospej M. Costaperaria - ijcnju mu je s trnjem posuta... D e v. Odlična in simpatična umetnica mi j Pokojnik je poročal o vseh možnih gotovo odpusti, če se glede njenih pevskih društvenih zborovanjih in priredbah. Cele lastnosti sklicujem kar na — splošno sodbo. ure je moral presedati pri zborovanjih, po-O gospej Costaperaria se je že toliko laska- slušati in spravljati vse to v pametno vega in dobrega pisalo, da bi bila vsaka obliko. Nikjer na svetu ni te razvade, da moja beseda odveč. Gospa Costaperaria ft/ časnikarji tako tlačanih vsakovrstnim zna pač peti. To je pokazala v posebni društvom, kakor je to pri nas. Koliko časa meri v komadih, ki si jih je izbrala za so vzela ta društva pokojnemu Bavdeku, sobotni koncert. V otroških pesmicah ni koliko dela so mu provzročala II A ni eno imela sicer prilike očarati množico z mate- teh društev mu ni izkazalo zadnje časti, rijalnimi, živce pretresajočimi muzikaličnimi Taka je .usoda slovenskega pfekti, a zato je pokazala vrlino svoje šole časnikarjal in svojo muzikalično - estetično vzgojo v Naslednjega dne se Je „Slov. Narod" pravem svettu. Gospa Costaperaria, ki je (v svojem jutranjem izdanju) povrnil k bila predmetom burnih ovacij, je posvetila, temu predmetu in pisal: kakor rečeno, svoj sobotni večer otroškemu | „Resnica je, da je slovenski časnikar stopal magistrat. Še drugi vzrok je in sicer prevelika popustljivost. Ko se bodo še vršili shodi, je treba, da se jih ljudje •deleže ▼ večem številu. Govornik je potem •menjal laške šole pri sv. Ivanu in v ulici Kandler, kamor zahaja mnogo slovenskih •trok. Te slovenske otroke bodo Lahi skušali vpisati za Lahe, a to treba preprečiti, stariše dotičnih otrok treba je primerno poučiti. Govornik je rekel, da pojde posojilnica pri Sv. Ivanu ljudstvu tozadevno na roko, in da bodo v dneh ljudskega štetja ■je uradniki občinstvu na razpolago. (Živa-kaa pohvala.) Dr. R j b a f se je zahvalil predgovor-niku, posebno, ker je omenil kako mnogi stariši pošiljajo svoje otroke rajše v italijanske nego v slovenske šole. Govornik je •pozarjal na nespametnost takih starišev. Podal je tozadevno par izgledov: Rekel je, da najhuji nasprotniki Slovencev so v Trstu italijanski odvetniki; oni bi hoteli iztisniti slovenski jezik iz Trsta. Ali mladi italijanski •dvetniki si jemljejo v svoje službe tudi Slovence in Slovenke. Enako je tudi pri fcankah. Govornik je rekel, da si JŽbo dobiva laglje tisti, ki pozna več jezikov, ali podlaga vsemu je slovenski materini jecik. Konečno je govornik priporočal, naj Sv. Ivan pokaže ob letošnjem ljudskem štetju, da je napredoval in ne nazadoval, in naj ostane slovenski kakor je bil. (Živahno •dobravanje). Zborovalci se pazljivo poslušali izvajanja govornikov, o čemer je svedočilo tudi bnrno pritrjevanje. Upati je, da so besede govornikov padle na dobra tla in da obrode niogo sadu. Predsednik dr. Wiifan je zaključil shod kmalo po 12. uri opoludne. Jubilejni koncert tiril-tfetodove podru niče v.,Nar. damu'' v soboto 19. novembra. Bilo bi zares krivično, ko bi se kritika •b presojevanju muzikaličnega vspeha sobotnega koncerta hotela postavljati na sta-Kfrče absolutnosti. Koncert je bil namenjen iestilcem družbe sv. Cirila in Metoda. Do zikaličnega misleca A Lajevica: Mati in dva večera na teden svoboden, mora dete" in našega zaslužnega skladatelja E. m vese,f uer razmere so pri nas take, da Ada miča „Boz.i volek', „Uspavanka hoče vsako društvo, da se njegove prire- in „Jezdec". Vse skladbe so doseg'e popo- djtve udeleži poročevalec lista. Pa mislite len vspeh. O njihovem pomenu in značaju tem^ da imaj0 nekateri ljudje kaj ozi/ov je bilo govora v predalih „Edinosti" ze na poročevalca ? »Prav nič. Zgodilo se je že, pred koncertom. Recenzentu, ki je poklican, da :e moral sedeti v najslabšem kotu, kjer da oceni vspeh umotvora se stališča po- • vlek,0 od vseh strani na_nj( da se ,e slušalca, je v posebno prijetnost moči se ves prehladil; ko je prosil, naj se mu da pridružiti tem preventivnim sodbam. Gosp. j y prepis sprejeta resolucija ali predlog, ga1 Mirka, elegična in na široki, modulato- Ustavno ni dobil in ko je nekoč želel, da rični podlagi zasnovana „Kateri kerub" bi se dnevni red v kratkem izvršil — dasi učinkuje včasih dramatično in opravičuje - bila že po|dvanajsta, še polovica dnev- vse nade, ki jih polagamo v tega simpatič- 1 reda ni 5i|a jzčrpana — dobil jih je nega in delavnega skladatelja. |p(£ nos od gOSpoda predsednika zboro- G. E. A d a m i č mi je izredno ugajal Vanja, češ, da se na take ljudi ne more zbog svoje skromnosti. Da, morda celo ozirati. Nekateri ljudje smatrajo slovenskega zbog prevelike skromnosti. Sledeč otroškemu časnikarja za manjvredno stvar, da, kar milieu, začrtanem mu po pesnikih, se je za pSa, ki ga je treba prezirati in i skladatelj izogibal vsemu, kar bi utegnilo zaničevati. In potem tiste zamere, če ni rv/licvo^t A^A^lrami« AnA r%r«fA tanA *>«•! * - t _ ____t_ _ I__— — 2 S.l« 1 odvzeti otroškemu svetu ono prirojeno pri- poročilo, tako, kakor si žele gospodje mitivnost in neprisiljenost. Zato tudi gosp.! zborovalci I Zgodilo se je pa tudi, da se je skladatelj ni iskal barvnih efektov in „ori- poročevalcu stavila alternativa na zboro-ginalnih" akordnih leg, ampak „vrgel je na vanju : tako in tako boš poročal, če ne, pa papir" svoje misli, kakor so mu jih nare-:ne boš poročal. Naj bi se pomislilo, kaka stopen vsem stanovom, se je imel pretvo- kova,a.»z otroške okolice zajeta čustva. —1 muka je za časnikarja! Uveljaviti bi se motiti v močno manifestacijo narodne misli, v; Umetnik je oni, ki zna iz malega ustvarjati rai0 načelo, da društvo, ki hoče imeti poro-revijo naših pevskih moči v mestu in oko-' veliko in prilagoditi zahteve svoje osebnosti Sevalca na svojih prireditvah, temu tudi da Ici. Vže zaradi tega ni šttti kritiku v zlo, zahtevam umotvora. — Vse tri Adamičeveprimerno odškodnino, da se žrtvuje za-nje. ako ga tudi sedaj, ko so odzveneli zvoki v skladbe so se takoj prikupile občinstvu, kar Zgodile so se pa celo umazanosti, da je koncertni dvorani, navdajajo čustva posebne je gotovo razveseljivo z oziiom na značaj vrste: čustva priznan ja, za one premožne in nepremožne rodoljube, ki so, spremljani od žara domovinske ljubezni, napolnili gledališčno dvorano in s tem zape- skladeb. „Uspavanka" nas je kar prenašala v eterične višine. „Jezdec" nam je s svojim ritmom in naivnim humorjem res imenitno tntlli sijajni, zunanji uspeh, čustva h v a- posnemal jezdenje „fantička". Manj zanimiv I e ž n o s t i za odlične moči, ki so se se mi je dozdeval „Božji volek" — morda svojim posameznim ali skupnim nastopom zato, ker so še vedno odmevali v meni pripomogle h glasbenemu uspehu jubilejne zadnji akordi globoke Lajevičeve „Mati in prireditve, in, slednjič čustva n e o m e j e- , dete" ? 1 Vsekakor je neposredni prehod — nega spoštovanja za naše rodoljubne,! patetičnega v lahko jokavo — veseli vzduh, ▼ narodnem delu prezaslužne in požrtvo- iz teme v svetlo, provzročil premočen ralae gospe, ki se zbirajo že leta pod pra- j kontrast. porom družbe sv. Cirila in Metoda. | T^rej? Krasen notranji vspeh, kate- bil poročevalec vabljen na prireditve, kjer je bila vstopnina, pa so tam kakor kaki biriči zahtevali od njega vstopnino, ali pa napravljali opazke, da je poročevalca moralo biti sram. Takih razmer mora biti konec enkrat za vselej 11" Tako „Slov. Narod". Grenka, trpka je beseda, ali — resnična. Resnična tudi za Trst. V nekaterih pogledih morda še v veči meri, nego za Ljubljano. Tu se zahteva često, naj uredništvo tlačani tudi za čisto privatne stvari, ki nimajo prav nič opraviti s kakim javnim interesom. Ali naj bi po-izvedelo, kje bi se ceneje kupil kak pred- • * • remu je sledil gmotni vspeh. Naj mi bo pašnik ali žepna ruta; ali naj temu ali onemu preskrbelo kako službo; ali naj bi se informiralo, da li se temu ali onemu more zaupati blaga za par kronic vrednosti; ali naj bi komu, ki je v Trstu neznan, preskrbelo — sobico; ali naj bi kaki družbi, ki ima priti v Trst, pripravilo vse potrebno itd. itd. itd.! In za vse to tlačanstvo, kakor je je „Slov. Narod" drastično načrtal, vihte iizvestni — radikalni vseboljevedeži neprestano svoj bič nad ubogim stvorom, ki mu je božja jeza odločila poklic — slovenskega žurnalista I Naj se je dogodila le najmanjša pomota in to morda le tehnična, od strani osobja v tiskarni, torej brez krivde urednikov: to vam dežuje neslanih dovtipov, žaljivih opazk in celo psovk: kaj delate, mari ste bili pijani, še krave se vam smejejo itd. itd. I Najbolj sočne prihajajo navadno — anonimno, brez podpisa. Seveda : tako-le izza plota metati kamenje na druge ljudi, ki — delajo, to je tist > staro žalostno svojstvo v Slovencih, ki je pro-vzročilo že toliko zla za ves naš razvoj, ker končno ubija v vsakomur veselje do dela 1 Logika „Gorice". V eni zadnjih številk je „Gorica" zopet pisala, da „je po krivdi Gabršček-Gregorinove manjšine deželni zbor zaključen v trenotku, ko je bilo njegovega delovanja najbolj treba". Zakaj je bil deželni zbor zaključen ? Ker je Pajer-Gregorčiva večina ovrgla zakonito izvršeno izvolitev Gabrščeka in ker ni hotela potrditi zakonito izvoženega Gregorina ! Po „Gorici" sta pa kriva Gabršček in Gregorin, ker — nista bila potrjena ! Po tej logiki bomo čitali v „Gorici" še take-Ie članke : „Po krivdi bankirja X se nahaja družina Y v največi bedi in stiski. Vzel jej je hranitelja v času, ko ga največ potrebuje. (Y je namreč ukral bankirju X 3000 K in je bil vsled ovadbe tega poslednjega aretiran in obsojen na 3 leta težke ječe). Sram ga bodi — bankirja j Njegova dolžnost bi bila sedaj, da odslej on vzdržuje X-ovo družino ! Z ozirom na duševni nivo Ijudij, ki goltaja tudi take „GoriČinea gorostrasti brez škode za svoj želodec, utegne biti to taktično prefrigano; ali ljudje, ki imajo kaj razsodnosti in — vesti, porečejo le, da je taka logika jednostavno brez vsake morale ne le politične^ ampak življenske sploh ! Socijalistično gospodarstvo v prosti luki. „Grazer Tagblattu" pišejo iz Trsta: V Trstu obstoji že leta pridobitna zadruga težakov, ki se bavi z razkladanjem in nakladanjem ladij in stoji s c. k. administracijo svobodne luke v pogodbenem razmerjj. To društvo sestoječe iz približno 200 členov, si je moralo odtrgavati od ust kavcijo petnajsttisoč kron, da jo je naložilo pri administraciji. Sedaj pa se je vsled anonimne ovadbe razkrilo, da je direkcija društva, kateri na čelu je neki (v Trstu le predobro znani. Op. ured.) Zolit jemala pri javnih skladiščih predplačila, ki so višino kavcije predkoračila in da je društvo še tisoče dolžno bolniški blagajni in zavarovalnici proti nezgodam. Velik del tega primanjkljaja je nastal vsled neiztirljivih posojil posamičnim členom društva, mej katerimi je predsednik Zolia za-se vzel največi del. Ker se je te zadeve polastilo državno pravdništvo, je predsednik Zolia — že izginil. Delavci so oškodovani za kakih 10.000 K. Sestanek železnlčarskih organizacij. Na Dunaju se vrši danes sestanek zastopnikov vseh železničarskih organizacij radi uvrščenja uradnikov podržavljene severne železnice in radi draginjske doklade. Društva j. ž. u. in z. j. železničarjev zastopa predsednik D. j. ž. u. g. Zoreč. Cercle franco-ilIyrien prične že i« teden s konverzacijskimi večeri. Priglašenih je že lepo število članov ; želeti pa je, da se priglase še oni ljubitelji francoskega Jezika in kulture, ki se dosedaj še niso odzvali. Pričakovati je, da bodo večeri zelo animirani in familijarni, saj je tudi krožka namen, da one, ki razumevajo francoščino, zbira v malo in prijetno družino. Na prvem večeru se tudi končno ustanovi odbor in se določili društveni lokal. Med konverzacijo se tudi zaigra par komadov na glasovir in vi-jolino. Dan in program se objavi pravočasno v „Edinosti". Ljudsko štetje in učitelji. Ministrstvo za notranje stvari je z ukazom z dne 2. t. m. v sporazumu z naučnim ministrstvom izjavilo, da nima nikakega principijelnega pomisleka zoper to, da se ljudskošolski in meščanski učitelji uporabljajo kakor števni komisarji (revizijski organi) na bodočem ljudskem štetju, in sicer pod pogojem, da se s tem ne odtegnejo svoji dolžnosti kakor učitelji. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 2 kontorista, 1 poslovodja, 5 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 0 blagajničarka, • kontoristinja, 4 prodajalke, 7 učencev, 1 učenka, 0 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik. v 1». 22 novem brn rtiu. .JK&tfjSOBT ' 3fS i»r Službe iščejo: 2 knjigovodji, t skladiščnik, 3 kontoristi, 3 poslovodje, 2 potnika, 24 pomočnikov me-ane stroke, 7 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 11 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika modne hi galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 8 blagajničark, 12,prodajalk, 0 korespondent, i učencev, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce ra člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Nedeljska predavanja „Universiti del popolo" je tukajšnja policija prepovedala. Za vzrok navaja pogoste iredentistčne demonstracije o prilikah, ko predavajo italijanski predavatelji iz kraljestva. Je že prav, ako se'naše oblasti borijo proti iredenti-siičnim oolavom, vendar se nam taka sredstva ne zdijo posebno pripravna. Doseza se tiem ravno nasprotno in to tudi v tem slučaju. Italijani se radi tega ne spremene. V tem smo prepričani. Podpisano predsedništvo Pevskega društva „Z*ria- v Rojanu izreka javno zahvalo gg. K JVhhkoti za prijazno sodelovanje in solospev in V. Mirku za krasno sprem-Ifevanje na glasovirju. Za odbor pev. društva „Zarja". Josip Katalan Albin Smrkolj - predsed. tajnik. Trž. podružnica „Glasbene Matice". Pevska vaja za moški zbor bo danes v t o-r e k in v petek in za žencki zbor v s r e-d o zvečer, vselej ob 8. zvečer v del. podp. društvu. Prvi letošnji koncert bo 17. decembra t. 1. zato vabi odbor vse pevce, da se odslej udeležijo polnoštevilno pevskih vaj. Klobuk (polcilinder) je zamenja nekdo v gledališču. Dotični gospod je naprošen, da se oglasi pri blagajničarki v kavarni .Balkan". Koledar in vreme. — Danes : Cecilija dev. muč. — Jutri: Klement pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 10 u Cels. — Vreme včeraj: zjutraj doč, pop. obl. _ Naše gledališče. Sinočnja predstava Schillerjeve žalolgre .KOVARSTVO in LJUBEZEN- je vspela najlepše. V gledališču, ki je bilo malo ne na-poljeno, je vladala med igro — dokaz velikega utiša — grobna tišina. Zato pa je Wt po vsakem aktu aplavz buren in dolgo rajajoč. Ocena pride. 4r * * Prihodnjo nedeljo zvečer uprizori naše gledališče Dumanoirovo komedijo „Ena se joče, druga se smeje". Popoludne pa ponovi na splošno zahtevo igro s petjem „Zapravljlvec". Tržaška gsdelišča, POLITEAMA ROSSETT1. Včeraj so z ■ekoliko večjim vspehom tretjič ponovili Massenetovo „Thais." V sredo zaključna predstava. Poje se „Traviata". EDEN. Varietetna predstava z zelo zanimivim vsporedom. Zlasti vzbuja zanimanje kvartet črncev. _ Književnost in umetnost Naše gledališče in Tolstoj. V našem IržaS. gledališču smo imeli v predlanski sezoni priliko slišati pretresljivo Tolstojevo dramo „Moč teme", kjer pisatelj realistično slika dobre in slabe strani ruskih kmetov. Kakor smo čuli misli naše gledališče proslaviti Tolstojev spomin s tem, da uprizori »jegovo „V s t a j e s j e. Tolstojeva de'a v slovenščini. Tolstojeva dela so prevedena v vse možne jezike. Slovenci imamo prevedena sledeča : „Vstajenje*, »Vojno in mir", .Ano Karenino" (založil Gabršček), „Kazake" (založila tiskarna .Edinost") in razne krajše spise ■ povesti, razstrešene v raznih zbirkah. Tolstega najlepše proslavimo s tem, da čitamo ■jegova dela. Lev. N. Tolstoj : Kazaki. Prevedel Josip Knaflič. Založil dnevnik „Edinost". — Najveći ruski pisatelj sedanje dobe, ki rav-■okar leži na mrtvaškem odru, v tej knjigi z nedosežno realistiko popisuje življenje ■ed kazaki. — Povest spada med najboljše Tolstojeve spise, zato jo toplo priporočamo. Tri pripovesti; grofa Tolstega. Izdal dnevnik „Edinost". Ta knjižica prinaša tri drobne povtsti umrlega pisatelja, ki bodo gotovo vsakomur ugajale. Tudi to knjižnico priporočamo v nakupovanje. Obe knjigi se dobivata po vseh knjigarna Slovenskem. v^s?; iz Goriško« ■>T "3» —• čl Razpis natečaja. Na c. kr. okr. sod-niji v Tolminu je razpisano mesto stalnega pomožnega pisarja. Službo je nastopiti s 1. decembrom. Železnica iz Gorice v Červinjan. Pripravljalna dela za to zvezo prično v kratkem. _ Vesti u Iz koperske okolice. Prijateljska roka poslala mi je list „Piccolo" z dne 12 11. t. I. Med drugimi jeremijadami je tudi dopis iz Kopra, govoreč o slavizaoji koperskih c. k. uradov na vsej črti. Nasproti tej trditvi naj navedem sledeče: Na carinskem uradu v Kopru ni nijed-nega slovenskega uradnika, dasi je okraj po večini slovanski. Istotako ni nobenega slovenskega uradnika na evidenčnem mestu ; ni nobenega Slovenca na davčnem oddelku okrajnega glavarstva. Pri davkariji so vladale do zadnjega časa prav babilonske razmere. Ako je prišel davkoplačevalec plačat davek, moral je, ako je govoril svoj materini t. j, slovenski jezik, romati od Poncija do Pilata. Jako na šibkih nogah mora biti ita-lijanstvo Kopra, ako je že en sam slovenski uradnik na davkariji spravlja iz ravnotežja. Priznajte rajše, gospoda kamoristi, ene in druge barve, da ste doslej ukazovali vi, nameščali se svojim protekcionizmom samo svoje krivonose benjamme, ki niso delali druzega, nego uganjali laštco in ireden-tovsko politiko. Slavizacija bo menda to, da se vse kazenske razprave, akoravno je bila ovadba v slovenskem jeziku, vodijo v samolaškem jeziku ! Slavizacija nadalje bi utegnilo biti to, da zemljemerec, akoravno ima naiveč posla s slovenskimi strankami, dosledno noče govoriti slovenski, če tudi je slovanskega pokoljenja. Priznajte raje, gospoda okoli „Piccola", da se Slovanu ni nikdar hotelo priznavati pravic. A čim se začenja upoštevati princip jednakopravnosti, pa bilo tudi v najmanji meri, pa kričite radi tega, kakor bi vas kdo drl. Vedite pa, da je vaš krik za nas dobro znamenje. Znakom je, da se bojite tega, kar — mora priti in Čemur se boste morali privaditi! —x— Podgrad v Istri. Po dolgem zavlačevanju so vendar začeli popravljati državno cesto — in sicer je klanec pri Gradišču že urejen ; sedaj se dela pri Obrovu in bo spomladi delo dovršeno. Dogovorjeno je baje že tudi, da se ima pod Obrovom pri Hrušici v velikem ovinku popravljati podporni zid. To je velika in davna potreba. Še večje važnosti pa je bilo, da bi bil ta zid zvišan za najmanje en meter nad terenom, da bi se s tem preprečilo vedno nesreče na tem mestu. Tako je pred letom na tem mestu ponesrečil neki voznik, pred mesecem dni pa bi se neki človek kmalu ubil. Poživljamo torej merodajne faktorje, naj se pobrigajo za stvar, predno ne poplača kdo tega nedostatka s smrtjo. Gospodarstvo. Trgovska proga Dubrovniške paro-plovne družbe. Dubrovniška paroplovna družba je uvedla novo trgovsko progo Trst-Gruž. Parnik bo odhajal vsake srede ob 6. zvečer iz Trsta in se bo dotikal Zadra, Tro-girja, Kaštelstarega, Splita, Omiša in Gruža, eventualno Dubrovnika in Cavtata. x Zalite vinsko posodo ! Vino je sedaj povečini povrelo. Ako ni posoda z vinom do vrha napolnjena, se kmalu naselja na vino kan ali cvet, ki vino šibi (spreminja alkohol v vodo in ogljenčevo kislino). Zato je treba vino večkrat zaliti in sicer uporabljati v tem ravno tako vino, kakoi je v sodu. Najboljše je zalivati s pomočjo lija, tako, da sega cev pri liju pod površino vina in vzdiguje, kadar se vliva vino v sod, kan proti vehi. x Tropinsko žganje ni vedno jednako dobro. Ge so se tropine slabo hranile in so se radi tega izpridile, ali pa so bile od gnjilega grozdja, ima tropinovec navadno neprijeten, raskav ukus. Deloma se ta ukus Poslano*) DAROVI — Za podružnico CM. na Greti nabral je mali France Vončina v veseli družbi pri g. Košuti v Rojanu K 2 63. — O priliki poroke nabralo se je za lonjersko CM. podružnilo pri veseli družbi 3 krone 42 stot. Srčna hvala vsem daroval cea. IZJAVI. Iz-avliam, da dolcrove svoje žene Frančiške ŠČUKA., ki bi jih napravila v mo jem imenu, od danes naprej ne plačam več. VIPAVA, dne 15. novembra 1910. FRANC ŠČUK A k«T|j[M mojster la posestnik ▼ Tlparl. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovaija le toliko, kolikor mu zakon veleva. slovenska Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, d« je dne 20. t. m. ob 9.V4 zvečer po kratki mučni bolezni ore-videna »h svetotajstvi v 49. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala LUCIJ.4 DAM rojena GABRIJELČIČ Pogreb bo jutri, v torek dne 22. t. m. ob 11. uri zjutraj iz hiš^ žalo-ti na Opčinah štev. 295. OPĆINA, 21. novembru 1910. W TOMAŽ, soprog. Ludvik, Ernest, Leonard, sinovi. Valerija, hči. Ivana, nevesta. Ludvik, Pija, vnuki. Sim;č S Co. - 4rst ul. S. Anastasio 8-10 ^ OBAVLjA = Agentu ske in kom?sijn. posle B;nf se s prodajo koloiifjiiln^gii hbtgsi in nakupom dež pridelkov. Kroj tnico za cluiiiste in Minite Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 II n. Pripon čh e * Hvnem oh,čin*t u in vojiS »u za v afco-vr-tna dela Blag■* pr-a vrst®, delo S I dna. ceie ?m?r e. g. De Vecchi 8 L Ske l nasledniki A. FONDA Trst, ulica ael Bosco št. 17, Trot zaloga • ovsa klaje in otroboT. SEN« prvo vrsta po 7 K. Ovi Ben po 17 K. Detelja po 7 50. 0?r«ki ove« po 19 Ot obl po 15 50 K. — Po 100 kuogram«* i a m*lo z-» r. zpro-lajo Kupujte Tolstovrško slatino41! V Mnenje gospod. Dra. Frana Weitlanerja zdravnika v Attentalu. G. J- SKRRAVALLt} Trst. Kakor zdravnik avstrijskega Lloyda imel sem priliko občudovati Vašo lekarno in lekarniški zavod, ki lahko služita kot uzor ca. Potem, ko sem rabil več nego sedem let Vaše SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), zamorem potrditi, da je isto nenavadno vspešno zdravilo v slučajih influence, malokrvnosti in drugih boleznih te vrste. A TTENTAL, 17. februvarja 1908. Dr. E. WEITLANER. OdlikGM tekoma in sltidSčlčarna z zUto konj no ia k>iž«*-m na vedBamdat •brtnl razstavi ——— ▼ Londona let* 1903 - Acquedotto 15 * Podruž. ul. Miramar 9 DM^tni« g]«Tnpmu trikrat n* dm svež k^h. obeiDHtvu, da ima ——■ ■. } rodtjiiln Cf je tudi d> bro pr*-»nrtilj na x r^talmi biSkotl Mft<> ttajni'Ji ceui. Lietfrlatta pcgImH* r.a doa — Ftipcrora I]IrL|I f|j£l|f 1 Tfff re PB^nfncu ob<"inpKu z rdlifn ep štovanjem VlIlllU JUClll • IIAl S Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst „ Air Artigiano Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke 23. moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst knjigoveznica anton repenSek, Trst ol Cecllla 9 Izdeluje vsakovrstna knjlgoveSka priprosta Is flaa dela KT PO KONKURENČNIH CENAH. rSiT kinematograf „jfldria" Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek; četrtek in soboto nov program. vstopnina. : L mesto 30 m., otroci ii ?o)ati 20 m. n mesto 20 iii, otroci it TnjUi 10 t. Na obroke! JAKOB DUBlNSKY Na obroke! TRST — ulica deli' Oimo Ste v. 1, II. nadstropje — Trat ^ TelajzDiira irnMM otiM za mm in manufdktuniesa map ter moške in ženske suknje. UGODNI POG Jt ZA PLAČILA NA OBROKE. Cena brez konkurence. Stran IV in>TN'OHTl< Sr. 323 v' \ r<\n 22 novembra I9l<; po daljšem času izgubi. Sploh pa nfma tro-pinovec tistega prijetnega okusa, kakor ga ima vinsko žganje. S tem, da se tropino-vec še enkrat prežiga, postaja mnogo boljši in prijetnejši. Našim vinogradnikom priporočamo, naj tropinovca radi tega vselej prež-gejo v drugo. x Če kopita razpokajo, naj se vzame enako množino medi in navadnega voska in raztopi oboje skupaj na žerjavici. Kopita je naj poprej zgoraj in spodaj do dobrega osna-žit1', razpoke in špranje oprati dobro z mlačno vodo in končno namazati s pomočjo čopiča z gori navedeno raztopino. Ako se to večkrat ponavlja, kopito prav gotovo popolnoma ozdravi. Razvoj železnic, paroplovbe in trgovine v Avstro-Ogrski. Leta 1830 je bila edina žeieznica v Avstriji ona, ki so jo konji vlekli med Lincem in Budjevicami. Malo časa potem so gradili severno železnico. Leta 1848 je že bilo 1400 kilometrov železnic z lokomotivami. Leta 1860. jih je bilo že 3000 km, leta 1870. je naraslo število na 6000 km, danes jih je v Avstriji že 24.000 km. Na Ogrskem je bilo leta 1848. 35 km železnic, leta 1860. 1600 km, leta 1870 3500 km, 1. 1880. 7000 km, danes je na Ogrskem že nad 18.080 km železnic. Avstrija ima 3200 lokomotiv, 7000 osebnih vozov in 135.000 tovornih vozov. Ogrska ima 3200 lokomotiv, 8000 osebnih in 80.000 tovornih vozov. Plovnih vodemh cest je v Avstriji do 3000 km, na 1300 km vozijo parobrodi. Ogrska ima 5000 km plovnih vodnih cest, s parobrodi se vozi po 4500 km. Za vožnjo na morju ima Avstrija 300 parobrodov, Ogrska 100. Avstrija ima 16.000 jadrenic, Ogrska pa 400. Avstro Ogrska monarhija ima 15 000 ladij z 430.000 tonami in ; 40.000 posadke. Z razvojem železnic in pomorskega prometa je napredovala seveda tudi trgovina. Leta 1880. se je v Avstrijo uvozilo za 460 milijonov kron blaga, izvoz je pa znašal 2300 milijonov kron. V 1350 pivovarnah proizvaja Avstro-Ogrska 23 milijonov hektolitrov piva, okoli 3 milijone hektolitrov žganja in v 200 tovarnah 15 milijonov me-terskih stotov sladkorja. Izvaža se povprečno vsako leto za ^230 milijonov kron sladkorja. Kmetje imajo danes tudi bogato živinorejo: nad 4 milijone konj, okoli 18 milijonov govede, 14 milijonov ovac 3 milijone koz in 43 milijonov svinj. Tudi na denarstvenem polju je napredek. Avstrija ima 80 bank s kapitalom preko 1 milijarde, Ogrska pa 60 bank s pol milijarde kron imetka. Vprašanja in odgovori. Knjižnica. V mestu imajo knjižnice: Slavj. Čitalnica, Del. podp. društvo (Nar. dom), Del. podp. in bral. društvo ul. Stadion št. 19, N. D. O., Št. Jak. Čitalnica in .Ljudski oder". Poslednji dve ste javni, prejšne pa izposojajo le članom. Čitalnica pri sv. Jakobu se nahaja v „Kons. društvu" nasproti cerkve. Knjige se izposojuje vsak torek, četrtek in soboto od 7—8 ure zvečer. Plačati je le par stotink za obrabo knjige. — Knjižnica „Ljudskega odra" se pa nahaja v social. „Del. domu" v ul. Bos-chetto. Bodočnost. Ako jo nočete ignorirati, kakor pišete, potem — Vam ne moremo svetovati boljšega. Jucka. V slučaju, kakor ste ga nam napisati, ni po avstr. zakonu mogoča razporoka, pa naj so v zakonu otroci ali ne. Ilirski. 1) Ni Vam treba pisati na Dunaj, ampak se obrnite z istimi pogoji na tu-kajšno filijalko Dun R. G. & Comp. v ul. S. Nicolo 34. 2) Ta informacijski zavod ima 209 filijalk in okrog 4000 uradnikov. 3) Naslov zneste v takem slučaju na zglasil-nem uradu v ul. Caserma št. 7. pritličje ali pa tudi na anagraf. uradu v ul. SS. Martiri štev. 2 I. nadstr. 4) Pri tuk. advokatski zbornici je vpisanih 93 advokatov. iznajdba 19. Platno iz gumija. Nekdo iz C. Istra. 1) Rabljene poštne znamke sprejema vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 2) C. kr. drž. gimnazija v Trstu, Piazza Lipsia je samoobsebi umevno nemška. Le učenci, katerih materin jezik je sFbvenski, morajo obiskovati tudi slovenščino. Panama 33. 1) Doslej nam je znano, da se vrše v Narod, domu ta predpust sle-j deči plesi: Ciril-Metodov, Slavj. Čitalnice,j trgovski, planinski, št. jakobske mladine, ' Sukolova maškerada in ples N. D. O. 2) Kako dolgo lahko hodi čestilec na dom, ne da bi povedal svoje namene? Dokler so stariši gospodične toliko potrpežljivi, da to puste. 3) Dognano je, da Ilijade in Odiseje ni pisal en in isti pesnik. 4) Horac: Ser-rr.ones, Carmina; Ovid: Epistolae ali He-roides Ars amandi (amatoria), Metamorpho-ses, Fasti; Virgil : Eclogae, Aeneis. — Za podrobnejše podatke, kakor tudi odgovor na št. 5, pa naša rubrika ni na razpolago, ker ni naš namen pisati pod tem naslovom cele kritične razprave, posebno pa ne o stari in novi poeziji. __ oglato treba B&slotljtti na |rat«i •ddtitk „Etinutl" Mali oglasi B3 Proda se bi5a, 8 pr ftorov in klet, 700 kv» drutnih n e»r >v zemlje prpra-en r-rofltor zh g stilno ali prnda'aln^. C» na zrn« rn*. — Obrniti se n-t Joeipa M a Č u a, Kronberg pri GnrVi i te v. <-8_1^99 Pritilf Q Kuhinja-a oprav* iz i Int ir ijo, K 56. - llUno« g r>. ija'iteta : predmeti za darove. — Umberto Cesra, Tra via Caserma 1-1 1869 Več novih postelj S^r^ ne proda v ulici C'Sternone 5t. 17, d-oriSče (Gret»). _1975 Mala mebiovana soba L^V Tor ^p Pie:ro 30._'965 SUSolo onhn se odi® v naiem, Šalita Greta mdld, OLL»Cl Btv. 8, II. nadstr., vr«,ta it 8 _1964 7iupnp hnlp7ni in boIezni 8ica zgineio. Vislic ako se upornblja n«g-f atentirane p« ii z ogjiknvo kislino. Vir zdrav a za vsak • hiSt> Najizborn« j5i apa^ti za masažo. Pro- < s ekti b fzpla^no prs inženirja F. L i p o v s i v, I Pr» j:s IT. frtS_"_1784 j D~r>Ho CQ hičl z Ti"tnni in nekoliko zem- | rTUUcl SE lllOtl lj ZČ* v Komna 6tv. 58. Obrniti se do Antona Vouk, Trat ulica Olmo štv. 4. j _1973 *oba in kuhiija se odda za 16 k on. h je, pove Inserat'ij 1*71 Zelo dober kup! Transmisijska kolesa 85—90 mm močna, brez stojal in priklopljenj. M, Cramer & Schwarz, TRST, ul. <3 o ue Carducci. Stanovanje: o o :e)eV ..Ed - ima f ene zelo eeguntne IriUUS9t?I!Ja kiohuke trainiran* kron 8, izdeluje in lenuoderLizuje. Via Nuova 45. III. 1^53 Stara fjrška žganjarna ▼ Trate, Via Cavana 6. Tu ae dobi boeata it- i bira lik\orjev ; specija itete : grški in francoski konjak, | kranjeki bnnjevtc, krajci al-vovec in r riski tropino-J vec >n rum. l>nt nitke, libera grenćie. Haščice in zspečenci. Grtka mastici iz S.ja. — Se priporoča And. t-j Antonopula. Bogomil Fino IM Biac t Stžao > a"?0 kafcouost, [ ceno i« l težo I« treba poziil pri fcupouanju IfJ primerjavi mila. Ncbeno milo no suetu ne doseže Ima tvojo novo prodo-Itlnico v ur v TRSI U, ulica Vir cen. Belilu 13 aaaproti cerkva sv. Antona novega. Vs»kov. verižic po lov cenah. Hočete se prepričati 1 obiščite velika skiadi&ča Marije Salarini Poirta d&Ka Fafers 2 tviffral Torrcnfs) 0). ~*0St» Httovs AUa ttA di I.GrscLK rzvor hrgreftevlisnih obisk *a bs- fke i® det'k« eiavskc e« Tirnlak^ 'odea Nepromočljlvi plaSč (prifitc iv-ir.iki) Ap»o()sliteta: blaro tu- in inozeoiskik .-.vara Iajrctovljajo e«? obleke po meri po najnovojfi ^di to'rTi< »olidno Iv el»aff-aT>tni" "i^t^^ c^nat ■jMišt^fmi^i j*t. i? 1 T3a Agente In zastopnike . a prodnjo garant o ▼anih srefik, lifia velika banki % veliko provizijo in nagrado Hrvatske a*i slove;-fke ponudbe naj pošlje o na f)tf Heue For.'una, Buda pest, 0. Bdrse, 0. D. KARAMAN apeeijalist aa notranji- boleani in za bakzni na diha ih (arrlo ia »os) Ordinuje na svojem stanovanju TRST - Corso št 14 - TRST od ll.1/. do l.V in od 4.1', do 5 '/j popolud. TBLEFOS llf|IV. POSiF^CH v E. ZANETTI Trst, ulica Cavana 4. ^ajbi Ije o-krb jena zaloga dežele. Iztera p'ošć: velikib, d-ojnih. h o\»nakib po 2 K komad. Vse >uge znamke z 2C*/0 t db t^a Irssnl pmiM po 18 krču Veliki popuBtki preprodajalcem. K-tHcgi zaatarj — Pcpravljanj«. ■■■M^———■—B H090 POGREBNO PODJETJE CftSC Cono št. 49 Ml: Piazza ColdonD Ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic peri, porcelana itd. Vsake velikosti ki raznih vrst nagrobnih svetilnic itd. - Cene ugodne. • Priporoča se slavnemu občinstvu posebno za prihodnje praznike vernih duš. ^ ir-- ■-i. i.1 .. - -»i. -*- -i -ifeSf.> O ^ ig . 'i* ^ < • ^ilvv?: ..... Salvator lglesias y Comas "" Zamaški in španjski šuri Ustnega pridelka. - Tovarna v San Feliu de Guixois (Španjska). Zalogfa v Trstu, ulica Paduina št. 8, Trst. z&lzTkoLSol1neca F- Vi DAL!, Trst via S Lazzaro 22 Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje Kožuliojlne z Jcmstvom zoper kukcršno si bodi Škodo —i- UMETNI ZOBJE Plombiranje sodov 'zdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuschgr koncesij, zobni tehnik - TRST - ulio\ deli» Caserma St 13, II n, R5 Dr J Čermak : zobozdravnik : VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize ia obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA UELAVMCA. 01 voiitev 10TB sioveBSRB \mm\ Čevljarska zadruga v Mirnu pri Girici saznanja, da je otvorila v Trstu, v «Uol Barrlera veoohla Ste v. 38 prodajalno obuval LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdelaje \»t>kovrstna ol-uva a od naj pri-proat«ija*ga do n&jfinejiega ter sprejema tmtte i PRAGA :il„ No 2G3 Prosim* povprašajta svojega zdravvnika "tekuniča 2 nO K Po poS i tju k j. Aiu se poSlj« naprej 2 9i>. 3 Hr kleni«^e K 7 ato fe poi je naprej, 10 atekl. 312 3. aco »e po«|}e n«pr pazite na "me prrpacati in i2de isb t.., 1.. pr'poroia MARI* Ši£ K. ffl 3E QC ;r