Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. CotnmerciaJe) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, Pzza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Pošinina plačana v gotovini
NOVI LIST
Povečana izdaja 60.— lir NAROČNINA: trornesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
St. 430
TRST, ČETRTEK 20. DECEMBRA 19627GORICA
LET XI
Repcntabor v snegu
foto Mario Magajna
Vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto želi naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem Slovencem
NOVI LIST
Praznik božjega miru med ljudmi
Stav Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Ta angelski spev, ki se je zaslišal nad hlevčkom, v katerem se je rodilo božje Dete, spet zveni nad svetom, nad palačami in kočami, nad mesti in vasmi, nad »razvitimi« in »nerazvitimi« področji, in odmeva v dušah vseh, ki se niso zakrknili.
Vzbuja nam občutek veselja nad tem naj-prisrčnejšim praznikom krščanskega sveta, nad praznikom večne prenovitve in večnega življenjskega zaupanja ter življenjske sile krščanstva; pa tudi občutek hvaležnosti, da je Bog v svoji dobroti spet prizanesel človeštvu s strašno šibo vojne, ki se je zdela v zvezi s kubansko krizo že tako blizu. Razsvetlil je duha in vzbudil vest odgovornim državnikom, da so pravočasno obrzdali svojo častihlepnost in voljo po neomejeni oblasti ter pokazali spravljivost.
Pri tem pa se moramo kot kristjani zavedati, da angelski spev ljudem blage volje ne pomeni poziva k večnemu mirovanju in negibnosti v sestavu človeštva, ker je Stvarnik sam položil v duše ljudi voljo po napredku in razvoju. Življenje samo je gibanje in trenje — trenje idej in miselnih struj, trenje med težnjami posameznikov in narodov. To je neizogibno, če nočemo, da zapade svet v letargijo in popolno pasivnost, ali v totalno pokorščino eni sami centralni oblasti, ki bi vzpostavila ledeni mir. Ne smeli pa bi pozabiti, da smo vsi ljudje bratje in da sestavljajo vsi narodi pred Bogom eno samo veliko družino. Bog hoče, da vladata v njej kljub plemenitemu medsebojnemu tekmovanju mir in pravičnost. Hoče, da bi si vsi ljudje in vsi narodi ne-glede na barvo kože in prepričanje pravično in bratovsko delili bogastva tega sveta ter se odpovedali sovraštvu, da bi ne bilo treba nikomur več trpeti zaradi barve kože ali zaradi materinega jezika, in da bi noben otrok na svetu ne umrl več zaradi pomanjkanja in trdosrčnosti drugih ljudi ter egoizma narodov.
Vsi ljudje smo v enaki meri božji otroci, beti in črni, rumeni in rjavi. Vsi smo poklicani k jaslicam, v katerih leži novorojeno Dete, in z.a vse enako je prišlo božje Dete na svet, da jih odreši za nadnaravno, za večno življenje.
SestaneR Rennedy-Mac Millan
Izid razgovorov med Kennedyjem in Mac-millanom, ki sta se te dni sestala v Nas-sauu, glavnem mestu Bahamskega otočja ob Srednji Ameriki, utegne povzročiti pre-oikret v dosedanjih odnosih med Ameriko in Veliko Britanijo.
Osrednja točka razgovorov so namreč, kot vse kaže, prav ti meddržavni odnosi. ZDA so leta 1960 obljubile Veliki Britaniji, da bodo izdelale nekaj stotin jedrskih raket, imenovanih »Skybolt«, ki bi se nameščale na bombnike in od tu spuščale na morebitni sovražnikov cilj. Po tem sporazumu je Velika Britanija opustila priprave za izgotovitev posebne vrste medcelinske rakete. ZDA pa so v zadnjem času eno stransko sklenile, da ne bodo izpolnile obljube, ker so ugotovile, da bi bila raketa »Skybolt« spričo naglega tehnološkega napredka in izpopolnitve obrambnih protijedrskih naprav povsem neučinkovita. Tako Amerikanci kot Sovjeti so že toliko napredovali v izpopolnjevanju obrambnih naprav, da z lahkoto zadenejo in uničijo letalo, še preden dospe do tistega mesta, od koder lahko izstreli jedrsko raketo »Skybolt«.
S tem sklepom pa se Velika Britanija čuti hudo prizadeto, ker ji grozi nevarnost, da ostane brez lastnega učinkovitega jedrskega orožja, zaradi česar bi bila dejansko izrinjena iz tako imenovanega »atomskega kluba«, ki ga sedaj tvorijo Sovjetska zveza, ZDA in Velika Britanija.
Na ta način bi se Velika Britanija po mnenju njenih voditeljev ponižala na raven Francije in zgubila tudi tisti politični vpliv,
ŠVICARSKI PREDSEDNIK
V četrtek je švicarska skupščina izvolila novega zveznega predsednika za leto 1963. Izbran je bil dosedanji podpredsednik in poštni minister Willy Spiihler. V Švici velja pravilo, da je za predsednika imenovan dotedanji državni podpredsednik. Spiihler je drugi predsednik iz socialne demokratske stranke v politični zgodovini Švice.
DENAR NE SMRDI
Japonska država do danes še ni priznala Mao-tsejevega režima na Kitajskem. Trgovinske izmenjave med Japonsko in Kitajsko se pa kljub političnim nasprotstvom neprestano večajo. V začetku tega tedna je odpotovalo v Peking japonsko trgovinsko odposlanstvo, ki se bo dogovorilo za izmenjavo blaga v vrednosti 200 milijonov dolarjev.
Vedno večja povezava med obema azij skima državama je že začela nialo skrbeti Združene države Amerike, češ da Japonska premalo sodeluje pri izvajanju ameriške politike v Aziji.
ZA TUJSKI PROMET
Jugoslovanska vlada je sprejela več Odločb za povzdigo tujskega prometa. V načrtu ima dvigniti letni dohodek tujih deviz do leta 1965 od 40 milijonov dolarjev na 100 milijonov.
V ta namen je izglasovala zakonski ukrep, da smejo tudi inozemci odkupiti zemljišča in postati njih lastniki, če se zavežejo, da bodo na njih v dveh letih zgradili hotele in podobne gostinske stavbe. Oddajati jih bodo smeli v najem tudi tretjim osebam, a le preko jugoslovanskih turističnih zvez.
ki ga ima zdaj v svetovni politiki. Gre vse-j kakor za kočljivo vprašanje, ki utegne skaliti tradicionalno prijateljstvo in zavezništvo med Ameriko in Anglijo, če ne bosta Ken-nedy in Macmillan med sedanjimi razgovori dosegla za obe stranki sprejemljivega kompromisa.
—0—
ŽELEZNIŠKE CENE
S prvim januarjem se bodo povišale cene železniških vozovnic za 15 odstotkov. Povišek velja le za potniški in ne za blagovni promet. K sreči pa ne veljajo poviški za tedenske vozovnice uradnikov in delavcev; prav tako tudi ne za znižane voznine dijakov.
Poviški cen za prevažanje tovorov se pa pričakujejo v bližnji bodočnosti.
DOLGA IGRA
Šah je po navadi dolga igra. Malokrat se pa sliši, da bi trajala kar leta in leta. Godi se pa tudi to. škotski učitelj Peter Anderson igra s sovjetskim šahovskim mojstrom Ivanom Ljušinom eno samo partijo že pet let. Poteze si seveda napovedujeta po pismih. Prišla sta pa komaj do polovice igre. Sodita, da bosta prišla do konca šele po drugih petih letih.
Gromikov predlog
Pred vrhovnim zborom sovjetov y Moskvi je imel zunanji minister Gromiko govor, ki pomeni pravi preobrat v sovjetski zunanji politiki. 2e v uvodu je izjavil, da je najbolj varna pot za odstranitev vseh nevarnosti dogovor med Kenniedyjem in Niki to Hruščevom. Nadalje je govoril, da ne obstaja noben vzrok za spore med obema naj večjima silama sveta, kakor tudi ni razloga, da bi se prebivavci obeh držav sovražili.
Potem je načel vprašanje mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Podpisana bo na vsak način, če ne pride prej do drugačnega sporazuma. Vendar pa bodo smele zavezniške čete tudi v tem slučaju ostati v Berlinu, kar naj bi bilo zajamčeno v posebnem dodatku dvostranske mirovne pogodbe med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Gromikov je v govoru napadel tudi Adenauer j evo vlado, češ da si na vso moč prizadeva zabiti klin med Ameriko in Sovjetsko zvezo.
TRMA JE DRAGA
Neverjetno visoko ceno je plačala ameriška vlada, da je zlomila trmo plemenskih prenapetežev. Zadeva je pa tale: na univerzo v državi Mississipi se je po svoji pravici vpisal črnec James Mefedith. Oblast’ v državi in številni pripadniki protičrnske stranke pa niso hoteli priznati črncu tc pravice. Prišlo je do krvavih spopadov med pristaši svobode in rasne zakrknjenosti. Kennedy se pa ni vdal. Mobiliziral je celo 23 tisoč vojakov, ki so držali mesto v obsednem stanju, dokler se niso duhovi pomirili. Vse te varnostne odredbe so stale državo nič manj kot tri milijarde lir.
ZARADI DANAŠNJE POVEČANE IZDAJE PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVEGA LISTA« NE IZIDE V ČETRTEK, 27. t. m. TEMVEČ ŠELE V ČETRTEK, 3. JANUARJA 1963.
Povratek poljskih škofov
V soboto se je vrnil iz Rima v domovino primas Poljske kardinal Višinski s skupino škofov, ki ga je spremljala na vatikanski koncil. Na varšavskem kolodvoru je pričakovala kardinala velikanska množica vernikov. Naslednji dan jim je primas govoril v katedrali o pomenu cerkvenega zbora.
Omenil je, da se je zbora udeležilo od 65 poljskih škofov le 25, ker drugi ni^o prejeli dovoljenja. Nahajali so se pa poljski škofje tudi v denarnih težavah, kar niso smeli nesti preko meje, na podlagi državnih valutnih odredb, več kot 5 dolarjev vsak. Seveda, pomagali so jim iz zadrege različni katoliški zavodi v Rimu.
Kardinal je tudi poudaril, da je papež pokazal globoko razumevanje za posebno stanje Cerkve na Poljskem. Škofje so morali biti tudi zelo previdni v izjavah glede poljsko-nemških mej. Cerkveni zbor je tudi v nekatoliških krogih Poljske zbudil veliko zanimanje.
S tem v zvezi poudarjajo tudi možnost, da bi prav preko Poljske mogla Sovjetska zveza navesti diplomatske stike z Vatika-
nom. V tem smislu se je izjavil v Rima tudi zbornični podpredsednik Zenon Klisi-ko. Vatikanski »Osservatore Romano« mu pa odgovarja, da čas še ni zrel, dokler si bo varšavska vlada prizadevala podminira-ti zvestobo poljskega episkopata do sv. stolice.
SPOROČILO NAROČNIKOM IN BRALCEM Kot je našim bralcem mano, st) se cene marsikaterega predmeta in tudi cene blaga, ki je naravnost neobhodno potrebno za življenje, v zadnjem času zvišale.
Ker so medtem znatno narastll tudi stroški za izdajanje listov — saj so se povečali izdatki za tisk, papir itd. — smo na žalost prisiljeni povečati naročnino in ceno posameznega izvoda našega lista. Prepričani smo, da bodo naši naročniki in bralci ta sklep razumeli in ga upoštevali ter našemu listu ostali zvesti kot doslej.
Naročnina, ki prične veljati z Novim letom, bo naslednja:
Letna naročnina:...............Lit.	1600
Polletna naročnina:.............Ut.	850
Četrtletna naročnina:	....	Lit.	450
Inozemstvo:....................Lit.	2800
Cena posameznega izvoda:	.	.	.	Lit.	40
UPRAVA NOVEGA LISTA
Ob Titovem obisku v Sovjetski zvezi
V svetovni javnosti še vedno vzbuja precejšnjo pozornost bivanje jugoslovanskega predsednika Tita v Sovjetski zvezi. Kot znano, se Tito in še nekateri njegovi ožji sodelavci mudijo v Sovjetski Rusiji na krajšem oddihu, a so kljub temu imeli vrsto važnih razgovorov s predsednikom Hrušče-vom in drugimi sovjetskimi državniki.
Titov obisk je predvsem zato pomemben, ker zgovorno dokazuje, kako so se jugoslovansko - sovjetski odnosi normalizirali, in ker hkrati sovpada s prvimi neposrednimi besednimi spopadi med voditelji sovjetske in kitajske komunistične partije.
Slovesni sprejem, ki so ga Titu pripravili v Moskvi, in velika pozornot, ki jo najvišji sovjetski predstavniki izkazujejo jugoslovanskemu predsedniku med njegovim bivanjem na sovjetskem ozemlju, pomenita po splošni sodbi vseh nepristranskih opazovav-cev pravo pravcato izzivanje kitajskih komunistov. In to ni nič čudnega, saj je njihovo osrednje glasilo označilo Tita nič manj kot za »volka, ki prihaja iz imperialističnega brloga«, in sicer prav na dan, ko je vstopil na sovjetsko ozemlje.
ODNOSI Z JUGOSLAVIJO
Ali ni nadalje izzivanje dejstvo, da je bil Tito povabljen, naj prisostvuje seji Vrhovnega sovjeta ZSSR prav na dan, ko je Hru-ščev prvič odkrito napadel kitajske komunistične voditelje in se po sebi lastni navadi tudi norčeval z določenimi njihovimi stališči v mednarodni politiki?
Na tej seji je Hruščev prebral dolgo poročilo o mednarodnem položaju in o zunanji politiki svoje vlade, pri čemer je obširno govoril tudi o odnosih z Jugoslavijo in z njeno komunistično stranko. Omenil
je najprej spor za časa Kominforma, o katerem je dejal: »Jugoslovanski tovariši menijo, da krivda za to v celoti pada na Stalina. Mi pa imamo svoje mnenje o tem. Govorili smo že in danes ponavljamo, da glavni delež krivde za poslabšanje sovjetsko - jugoslovanskih odnosov ima brez dvoma Stalin. Vendar bi ne bili popolnoma iskreni, če ne bi rekli, da imajo tudi jugoslovanski tovariši del odgovornosti za to, kako so se v tem obdobju odvijali odnosi med našima državama in partijama.«
Kmalu zatem je takole nadaljeval: »V preteklosti so nas Jugoslovani grobo napadali in mi jim nismo ostajali dolžni. Tako mi kot jugoslovanski komunisti pa danes stopamo po poti zboljšanja naših odnosov. Ni mogoče reči, da je izkoreninjeno vse, kar se je nakopičilo, kakor tudi, da so od-
stranjene težave, ki so obstajale med komunistično partijo SZ in Zvezo komunistov Jugoslavije. Bila so in so še precejšnja razhajanja o vrsti ideoloških vprašanj, ki so našla odsev v programu ZKJ, kakor je bilo ugotovljeno od naših bratskih partij (leta 1960 op. pisca). Toda mi smo pripravljeni storiti vse, da bi ta nesoglasja premagali.«
Na posvetu predstavnikov komunističnih strank, ki je bil leta 1960 v Moskvi, so namreč ugotovili, da je revizionizem glavna nevarnost za svetovno komunistično gibanje, hkrati pa opozorili na nujnost odločnega boja proti sektaštvu in dogmatizmu.
»DOGMATIZEM IN SEKTAŠTVO«
V tej zvezi je Hruščev dejal, da je razvoj dogodkov po letu 1960 dokazal, kako »dogmatizem in sektaštvo utegneta postati glavna nevarnost v tej ali oni etapi razvoja posameznih partij, če se proti njima ne vodi dosledna borba.«
S tem je potrdil, kar je v moskovski »Pravdi« pred kratkim napisal tajnik osrednjega odbora KPSZ Ponomarov, ko je med drugim trdil, da »sta se dogmatizem in sektaštvo pokazala za gnilo podlago, na katerih so vznikle razbijaške ideje albanskih voditeljev in njihovi napadi na mednarodno komunistično gibanje.«
Največje zadoščenje pa je Tito prav gotovo dobil, ko je Hruščev na seji Vrhovnega sovjeta priznal Jugoslaviji značaj socialistične države in ko je zagovarjal stališče, da se ne sme smatrati za odpadnika tista komunistična stranka, ki v svoji dr žavi po svoje gradi socializem.
To priznanje kakor tudi trditev, da utegne politika kitajskih komunistov (očitek dogmatizma in sektaštva očitno leti na Kitajce) postati glavna nevarnost za svetovni komunizem, jasno kažeta, da boj proti revizionizmu, zlasti jugoslovanskemu, o čemer so govorili na partijskem posvetu leta 1960, po mnenju Hruščeva ni več tako aktualen in da ne sodi več med »glavne« naloge komunističnega gibanja.
POTRDITEV MORALNE ZMAGE
Če upoštevamo, da je sovjetski prvak opozoril na enakost ali sorodnost stališč, ki jih imata Sovjetska zveza in Jugoslavija o mnogih mednarodnih vprašanjih, lahko upravičeno rečemo, da predstavlja ta jugoslovanski obisk potrditev dokončne moralne zmage Titove politike v dolgem in hudem sporu s sovjetskimi komunisti.
V tej zvezi upravičeno nastane vprašanje, zakaj in čemu tolikšna pozornost in zlasti tolikšno priznanje jugoslovanskim »revizionistom« prav v trenutku, ko se je zaostrila sovjetsko - kitajska polemika. Nekateri opazovavci menijo, da je Hruščev tako ravnal, ker je prepričan, da je spor s Kitajci nespravljiv in da je prelom odnosov med dvema mogočnima strankama neizbežen. Hruščev pa noče prvi narediti usodnega koraka, ker noče tudi v tem posnemati Stalina, ki je leta 1948 svojevoljno izobčil jugoslovanske komuniste iz komunistične skupnosti, in ker hoče, da bi se spričo nastalega položaja in hudih očitkov Kitajci sami odcepili od ostalih komunističnih par-
tij in s tem tudi prevzeli odgovronost za razdor v svetovnem komunističnem gibanju.
Kitajski komunisti, kot znano, ne priznavajo pravilnosti načela mirnega sožitja, ki ga v zunanji politiki zagovarja Sovjetska zveza, in se ne strinjajo s Hruščevom tudi v marsikaterem vprašanju, ki zadeva sam marksistično-leninistični nauk. Očitno je, da hočejo kitajski komunistični voditelji veljati za edino pravoverne tolmače komunističnega nauka in s tem odvzeti sovjetskim komunistom prvenstvo, ki so jim ga ostali komunisti doslej vselej priznavali.
Spričo sedanje ostre polemike med obema komunističnima velikanoma pa se tudi preprost človek lahko upravičeno sprašuje, ali se za tem bojem za prvenstvo v tolmačenju marks-leninističnega nauka ne skrivajo tudi drugi činitelji, ki so vzrok spora.
Sovjetska zveza se namreč razprostira tudi po obširnem azijskem ozemlju, ki ga je prevzela od caristične Rusije in ki ga je industrijsko ter v vsakem drugem pogledu vsestransko razvila. Naravno je, da Kitaj sika, ki se mora boriti z neštetimi gospodarskimi vprašanji v notranjosti država, ne more biti neobčutljiva spričo bogastva, ki ga Sovjetska zveza črpa iz svojih azijskin pokrajin.
To je verjetno eden važnih vzrokov spora, ki se skrivajo za kulisami in ki še niso prišli odkrito na dan.
—0—
Koristno srečanje
V petek in soboto je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda obiskal vse predstavnike krajevnih oblasti v Vidma, Gorici in v Trstu. Z njimi se je razgovarjal zlasti o vprašanjih, ki se tičejo obmejnega pasu in o poglobitvi stikov med obema državama, katere narekuje realni politični položaj.
V soboto zvečer je gospod veleposlanic povabil na razgovor vidne osebnosti slovenske etnične skupine v Italiji. Prisotni so bili: dr. Agneletto, dr. Simčič, dr. Bedtaa-rik, Drago Legiša, inž. Stanislav Renko, dr. Tončič, Mirko Kosmina, Peter Sancin, Izidor Predan in Igor Kosmina.
V uvodu je dr. Vejvoda poudaril smernice, ki vodijo obe sosedni državi za koristno in uspešno sodelovanje, ki ne sme in ne more sloneti na kakih nacionalističnih in iredentističnih konceptih. Le na tdkšen način bo slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji dosegla vse pravice, ki po ustavnih zakonih obeh držav pripadajo obema manjšinama.
Navzoči predstavniki so v svojih ekspo-zejih povedali svoje mnenje in se strinjali, da se mora vsaka manjšina, v okviru zakonov države, kateri pripada, potegovati za svoje pravice, ne da bi zanemarjala kulturno povezavo z matičnim narodom.
Prišlo je do izraza tudi mnenje, da mora manjšina skupno nastopati v tistih vprašanjih, kjer bi morali biti vsi složni.
V vseh prisotnih je srečanje, ki je potekalo v prijetnem vzdušju, pustilo najlepši vtis.
Revija »MLADIKA« (Trst, ul. Donlzetti 3) pozdravlja vse Slovence In jim želi srečne božične praznike.
IS VIJ ff
DR. FRANZIL PONOVNO IZVOLJEN ZA ŽUPANA
Že na prvi seji novega tržaškega občinskega sveta, ki je bila v torek, sta proti pričakovanju bila izvoljena novi tržaški žu pan in odbor. Za župana je bil ponovno izvoljen dr. Mario Franzil, ki pripada Kršč. demokraciji, odborniška mesta pa so prav tako zasedli sami demokristjani, razen prot. Cumbata, ki je republikanec in ki bo ohra nil mesto podžupana kot v dosedanji upra vi.
Tako župan kot odbor sta bila izvoljena z glasovi svetovalcev Kršč. demokracije, so-cialdemokratske in republikanske stranke. Socialni demokrati niso stopili v odbor, temveč so ga podprli in ga bodo podpirali od zunaj na osnovi skupnega programa.
Dr. Franzil je bil izvoljen pri drugem glasovanju, ki se ga je udeležilo 51 sveto-vavcev (od skupnih 60). Prejel je 26 glasov, in sicer prav toliko, kolikor jih je zadostovalo, da se je dosegla absolutna večina gla-sovavcev. Pri prvem glasovanju je bilo prisotnih 54 svetovavcev. Ker noben kandidat ni dobil absolutne večine glasov (28), so morali glasovanje ponoviti. Tedaj pa so sejno dvorano zapustili 3 svetovavci (komunist Radich, misovec Gefter - Wondricn in indipendentist Tolloy), tajsp da je absolutna večina glasovavcev, ki je potrebna za izvolitev župana, znašala 26 glasov, prav toliko kolikor so jih imele na razpolago stranke, ki so podprle dr. Franzila.
Pred prvim glasovanjem je svet z večino glasov vzel na znanje odstop socialističnega svetovavca inž. Pečenka in socialdemokrata dr. Fogherja. Njuna mesta sta zasedla dr. Senigaglia in dr. Puecher.
Slovenska beseda
Sledile so glasovalne izjave voditeljev posameznih političnih skupin. Od vseh 5 Slovencev, kolikor jih je v novem občinskem svetu — izvoljenih jih je bilo šest, toda inž. Pečenko je po sklepu svoje stranke moral odstopiti in svoje mesto prepustiti Italijanu dr. Senigagli — je v slovenskem jeziku nastopil le svetovalec Skupne slovenske liste dr. Simčič. V slovenščini je prebral prvi odstavek svoje izjave in je nato takole nadaljeval v italijanščini:
»Hotel sem najprej spregovoriti nekaj besed v slovenščini, ker sem hotel ponovno poudariti načelo, da ima narodna manjšina po obstoječih zakonih pravico, posluževati se svojega jezika v vseh izvoljenih telesih in v odnosih z javno upravo. Nadaljeval pa bom v italijanščini, ker v dvorani m prevajavcev in bi zato večina svetovavcev ne razumela moje izjave.«
Ko je dr. Simčič govoril v slovenščini, tokrat ni bilo nekdanjega vika in krika, le nekateri misovski svetovavci so pričeli nekoliko glasneje mrmrati. Glasovalna izjava svetovavca SSL se takole glasi:
IZJAVA SVETOVAVCA SSL
»Govorim kot svetovavec Skupne slovenske liste, ki me pošilja v tržaški občinski svet na osnovi svojega programa z najboljšo željo, da na podlagi ustave republike in drugih določil kot zastopnik slovenske manjšine z najboljšo voljo delujem tako v korist občanov etnične manjšine, kakor v ko-
rist vseh tržaških občanov.
Slovenske politične skupine, ki so se združile v Skupno slovensko listo, se zavzema jo za uveljavljenje načel demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki so neločljiva last krščanske omike ter temelj in jamstvo vsake pravično urejene družbe. Trdno so prepričane, da mo ra imeti manjšina lastno politično predstavništvo, preko katerega lahko v demokratično urejeni državi izpriča svoj obstoj in kot posebna jezikovna skupina sodelaje pri javni upravi. Prizadeval si bom, da bodo po načelu dejanske narodne enakopravnosti sorazmerno vključeni slovenski zastopniki v občinske komisije, ustanove in podjetja. Občinska uprava naj, kolikor spada v njeno pristojnost, skrbi za zaščito narodnostnega sestava slovenskih krajev, pospešuje slovensko šolstvo ter prispeva k vzdrževanju slovenskih kulturnih, športnih in dobrodelnih ustanov. Kar zadeva gospodarsko - socialno politiko, naj občinska u-prava odpira razmah našim delavcem, kmetom, obrtnikom in trgovcem ter upošteva socialno načelo pri občinskih davkih.
Na koncu naj omenim, da SSL nasprotuje slehernemu šovinizmu ter je za mirno in bratsko sožitje z večinskim narodom, od katerega pa pričakuje, da bo Slovencem zajamčil nemoteno in svobodno delovanje r.a vseh področjih.
Povem lahko, da so se med poslovanjem zacnje občinske uprave razmere izboljšate. Upam, da bo nova občinska uprava, upoštevajoč naš program, veliko več pripomogla k plodnemu sožitju med italijanskimi in slovenskimi občani in s tem izpolnila svojo demokratično, krščansko in socialno dolžnost. Če bo to upoštevala, sem pripravljen z njo sodelovati. V tem pričakovanju pa se bom glasovanja vzdržal.«
Mačkovi je:
ZAPREKA K UREDITVI POKRAJINSKE CESTE
Splošno je znano, da potrebuje pokrajinska cesta, ki pelje skozi našo vas in ki nas povezuje tako z Dolino kot z državno cesto pri Orehu, temeljite ureditve. Pot je ozka, vijugasta in še vedno neasfaltirana, zaradi česar nikakor ne ustreza zahtevam prometa.
V tej zvezi smo se pozanimali pri po krajinski upravi, kjer smo zvedeli, da je že na razpolago vsota denarja, ki bi zadostovala, da bi se vprašanje rešilo. Po načrtih pokrajinske uprave bi omenjena cesta morala biti urejena in asfaltirana prihodnje leto. Izvedbi tega načrta pa se je postavila resna zapreka. Dolinska občina, ki obsega tudi našo vas, namreč pripravlja splošni regulacijski načrt, katerega važna postavka je tudi cestno omrežje na ozemlju občine. Pokrajinska uprava se je zato postavila na stališče, da je nesmiselno začeti kakšna večja dela na cesti skozi Mačkov-Ije, dokler se še ne ve, kaj bo za to pot predvideval regulacijski načrt.
Zato menimo, da bi dolinska občina morala poskrbeti za čimprejšnjo izgotovitev regulacijskega načrta, kajti drugače bodo prebivavci Mačkovelj še dolgo čakali na ureditev poti, ki pa je zanje izredno važnega pomena.
»SOUZE JN SMEH«
Založništvo tržaškega tiska je pred dnevi izdalo zbirko pesmi v svetoivanskem narečju, ki jih je spisala Marija Mijotova. V Slovenskem klubu je ob tej priložnosti bila uspela prireditev, na kateri je o Mijotovi in njeni zbirki spregovoril prof. Ivan Šavli. Nekaj pesmi sta deklamirali Alenka Kravos in Neda Mijotova, pevski zbor pa je pod vodstvom Ubalda Vrabca izvajal tudi skladbo, ki jo je pevovodja uglasbil na besedilo Mijotove pesmi.
Zbirko pesmi prodajajo v slovenskih knji garnah v Trstu.
BOŽIČNA PRIREDITEV NA KATINARI
V nedeljo, 23. dec-embra, bo katinarska osnovna šola imela božično priredi lev. V voščilo staršem in dobrodošlim gostom za vesel božič in srečno novo leto bodo učenci izvajali pester spored. Prireditev se začne ob 16. uri. Učenci vabijo starše in ljubitelje mladine, naj se je polnoštevilno udeležijo.
ZDRAVNIK
r	V
dr. Maks Sustersich= Šušteršič
ordinira
v BOLJUNCU 46/A
BRDO
V začetku meseca se je razširila po vsej Terski dolini žalostna novica, da je umrl Santo Sinicco - Bagin. Bil je gostilničar v Brdu, star šele 56 let. Svoja mlada leta je preživel v tujini, kjer je kot izvrsten zidar služil kruh zase in za družino. Vsako leto se je ob prvem zimskem mrazu vračal domov, kakor vsi naši ljudje. Vse svoje boljše in mlade moči je dal tujini, nazadnje je začelo telo pešati in bolehati. Sklenil je, da ne odpotuje več in da ostane na svoji rodni zemlji med domačini.
Na žalost mu ni bilo dano, da bi dolgo užival rodne kraje. Nenadoma se mu je zdravje poslabšalo in je umrl v videmski bolnišnici. Bil je dober mož in oče, pošten in prijazen človek, lcar je pokazal zares velik pogreb. V težkih trenutkih izrekamo prizadeti družini naše globoko sožalje!
ČEDAD
Pred dvema tednoma se je pripetila v če-dadski cementarni »Italcemer.ti« nenavadna nesreča s smrtnim izidom. V tovarni je pleskal stene in neki transformator 25-let-ni delavec Jožef Del Ben. Nekaj časa je bil po dogovoru z električno centralo odklopljen električni tok. Proti tretji uri popoldne so ga pa zopet priklopili, ker so pleskarska dela že šla h koncu. Pleskar je pa imel še nekaj opraviti v kotu pri transformatorju. Zlezel je preko varnostne žice. Pri prehodu se je po neprevidnosti dotaknil z vrčem za barve žice visoke napetosti. Tok 20 tisoč voltov močne napetosti je nesrečneža v hipu ubil.
Hitra pomoč ni nič več koristila. Del Ben zapušča ženo in majhnega otroka.
ŽABNICE
Za naslednika pokojnega žabniškega župnika Simiča je bil imenovan g. Marij čer-net. Službo je nastopil 15. decembra. Nov: dušni pastir je doma iz črnega Vrha v občini Podbonesec. Pastiroval je v Topolovem
GLAS PRIZADETIH
Tako imenovani severni četrt mesta, zla-•.ti tja proti Livadi, je vendar učakal popravo in bi turni ran j e cest Palladio in Čampi, ki peljejo v ta vedno bolj obljudeni mestni del.
Vendar se zdi, da se mestni očetje še vse premalo brigajo za naš konec. Opozorimo jih samo na cesto vzdolž uršulinskega zida. Po njej je nastlano toliko papirja, najlonskih vrečic in pločevinastih škatel, da človek kar buta ob nje. Pred časom je bil tam cestni pometač vsak dan na delu in je bila cesta snažna. Zdaj se pa le redko pokaže in samo do polovice ceste, do uršulinskega zavoda; spodnji konec je pa ves zasmeten.
Občinarji prosimo mestno upravo, da bi poskrbela za odpravo smeti. Umestno bi tudi bilo poskrbeti za kako skupno smetišče, kamor bi odlagali vsi Livadarji zlasti pločevinaste škatle in razbito steklenino, ki je ni mogoče metati v gnojne jame.
OSLAVJE
Po starem so bile simbol Oslavja trte, oljke in breskve. Danes pa si ne morete več misliti te prijazne brežine brez veličastne
in na zadnje v Lazah. Novi žabniški župnik slovi po svoji skrbljivosti. Obvlada dobro slovenščino in tudi nemščino, kar mu bo prišlo prav pri upravljanju višarskega svetišča.
Novemu pastirju izražajo vsi farani svoje spoštljive pozdrave!
Ne moremo si kaj, da ne bi k smrti pok. gospoda Simiča dostavili, da ga je tudi duševno ponižanje spravilo v prezgodnji grob. V kuriji so ga vabili in vabili, naj se odpove župniji, da bo dobil boljše mesto in celo kako odlikovanje. Ko se je revež vdal, so mu rekli, da mu pa civilna oblast ne da »placet«, češ da je prevelik nacionalist. Žalostno, a resnično!
Sv. Višarje pozimi
Jz
kostnice v spomin žrtvam iz prve svetovne vojne. Prav ta spomenik je pa že nekaj časa predmet raznovrstnih razprav in poprav.
Že tam poleti so ga začeli preurejevati in mu postavljati streho, oziroma kupolo iz plastične snovi. Podjetje, menda iz Trsta, pa ni računalo na našo burjo, ki je streho lepo odnesla, kakor ti obrne dežnik. Lotiti so se morali dela znova. Zdaj postavljajo kupolo z vso naglico. Železne podpornike so že postavili. Specialisti iz Milana so pa na delu pri kupoli; pomaga tudi nekaj domačih moči. Kakor vse kaže, bodo končali vsa dela že v enem mesecu.
RUPA
Tu pa tam mora priti v razgovor tudi kartonažna tovarna v Rupi; saj je sestavr.i del naše vaške skupnosti. Lastniki tovarne sicer niso domačini, a si vendar smemo tudi mi prisvajati pravico, da kaj zinemo o podjetju, ki stoji ob naši vodi. Danes je prav malo domačinov zaposlenih v karto-naži, menda dva iz Rupe in eden s Peči. Delavske moči se precej menjujejo; nekatere odslavlja podjetje, drugi pa sami zapuščajo delovno mesto.
Kje je vzrok? Prejšnji teden so delavci stavkali dva dni. Poleg ekonomskih vprašanj so bile tudi druge razmere vzrok, da so uslužbenci opravičeno nezadovoljni. To so v prvi vrsti neurejene higienske razmere. Delavci in delavke prihajajo z dela vsi črni in umazani, kot dimnikarji. Manjkajo kopalnice in nd pravega prezračevanja, naprave in stroji so vse preveč zastareli, da bi ustrezali današnjim zdravstvenim predpisom. Ne maramo nikogar dolžiti za takšno stanje, a smo mnenja, da se mora preurediti in urediti, da bo varno tudi zdravje uslužbencev.
Posebnih drugih novosti to pot ni iz našega kraja. Morda bi še omenili tisti slavni naš kanal ali odtok po sredi vasi. Po uvidevnosti naših občinskih mož, moramo s pohvalo priznati, je tudi ta zadeva zdaj že urejena.
ODLIKOVANA TRGOVINA
Kemično - agrarni koncern »Montecatinis ki je eno najmočnejših podjetij v državi, podeljuje že nekaj let sem posebne nagrade in odlikovanja tistim kmetijskim trgovinam, ki se najbolj odlikujejo pri razvoju kmetijstva, bodisi z razpečavanjem umetnih gnojil in poljedelskih potrebščin ali pa s strokovnimi nasveti.
Letos so odlikovane v vseh treh Benečijah samo tri trgovine s semeni in kmetijskimi potrebščinami. Med temi je tudi »Vinoagra-ria« v Gorici, katero vodi strokovnjak na tem področju inž. Josip Rustja. Podjetje »Montecatini« je povabilo vse odlikovane v Padovo, kjer jim bodo izročili v znak priznanja za pobude v kmetijski panogi tudi posebno značko »Zlati grozd« iz čistega zlata. Priznani delavnosti in strokovni sposobnosti inž. Rustje čestitamo tudi mi.
SOVODNJE
že nekaj časa se vlečejo sem ter tja vprašanja (O popravilu in novi ureditvi ceste lz Gorice, oziroma štandreža v Sovodnje in Zagraj. Pokrajinski svet je prvotno sprejel v proračun za ta dela 130 milijonov lir.
Na zadnji seji je pa odbornik za javna dela sporočil, da bo ta vsota narastla na 298 milijonov lir, če naj se ta važna prometna žila dokončno in pravilno izpelje.
Največ stroškov bo šlo za cestišče prav v Sovodnjah. Po novih načrtih bi trasa šla v drugačni smeri, tako da bi odstranili tiste pravokotne in nevarne ovinke pod železniškim mostom čez Vipavo in onega pri podvozu blizu rubijske postaje. Cesto nameravajo usmeriti čez reko že pri Cotičevi kamnoseški delavnici, kjer bo treba zgraditi nov most.
Nevarne in nerodne ovinke ima pa tudi zgornji konec ceste od štandreža mimo čuvajnice do tkalnice. Pameten predlog bi bil, usmeriti cesto od Pilošča po stari kolovozni poti čez polje. Seveda, naleteli bodo na razne ovire in visoke stroške, a za moderno cesto bo treba tudi to vzeti v poštev.
Smrt uglednega domačina
V petek, 14. t. m., smo pokopali soseda Alojza Beltrama. Pokojnik, ki je učakal 70 let, je bil doma iz Mirna. Že v mladih letih se je udejstvoval pri kulturno - prosvetnem delu kot knjižničar, režiser in organizator. Po poklicu je bil izvežban mizar, in je vse kulise, zlasti za kat. prosvetno društvo v Mirnu, delal zatonj. Bil je res vzor nesebičnega prosvetnega delavca.
Po vojni se je z ženo preselil v Sovodnje. Precej časa je bolehal, a je vse trpljenje vcano prenašal kot globoko veren možak. Prepričani smo, da uživa za svoje delo In poštenje plačilo na onem svetu.
Dr. RUDOLF KLINEC — SREBRNOMAŠNIK.
Na praznik sv. Štefana bo minilo 25 let, odkar je msgr. Rudi Klinec zapel novo mašo v rodnih Vipolžah v spodnjih Brdih.
Jubilant se je rodil pred 50 leti v brišla kolonski družini, kjer je bilo precej otrok. Po končani gimnaziji v goriškem malem semenišču je šel v bogoslovje v Bologno. Že tam se je ves posvetil teološki vedi; zanimala ga je pa vedno tudi zgodovina. Predstojniki so mladega novomašnika prav zato poslali na lateransko univerzo.
Pomanjkanje duhovnikov je pa nadškofa’ nagnilo, da ga je še pred koncem študijev namestil na faro v Velikih Zabljah na Vipavskem, kjer je ostal tudi v težkih vojni)! časih. Vmes se je pa temeljito pripravljal na doktorat iz cerkvene zgodovine. Za svoje delo o j ožef inskih reformah v goriš ki nadškofiji je zajemal snov iz arhivalnih virov zlasti v Porpettu in drugih furlanskih farnih arhivih. Prebrskal je tudi zaprašene listine v goriški kuriji, kar mu je zopet dalo snov za knjigo o zgodovini goriške nadškofije ob njeni dvestoletnici.
Iz Velikih Zabelj je dr. Klinec prišel v Gorico na mesto nadškofijskega kanclerja. Sedemnajst let že opravlja to odgovorno službo, že pod tretjim nadškofom.
Neprestano delo je jubilanta precej obremenilo, da je pred časom hudo zbolel. Zdaj pa je zopet pri moči in spet dela v blagor nadškofije. Čeprav široko razgledan, se jubilant ne sili v ospredje, pač s svojo mirno sodbo rad ublaži marsikatera nasprotja.
Ob visokem jubileju mU vsi želimo zdravja in moči, da bi še dolga leta vzdržal na svojem mestu v korist Cerkve in naroda!
K. B.
IZ.
Zdravnik dr. Gričar jo je prijazno sprejel. Poznal je sicer ni, a je takoj ugotovil, kaj je z njo.
»No, kje vas peče,« jo je očetovsko nagovoril.
»Ah — povsod,« je odgovorila starka. »Gospod Brinar mi je priporočil, naj sc obrnem na Vas. Lep dan je danes, kaj ne?« Podrgnila se je po desnem licu. »Čudovito, kako sonce greje! Mislim, da so ledvice. Strašne bolečine! Gospod Brinar je mnenja, da mi samo morfij še lahko pomaga.« Vrgla se je v naslanjač in stokala.
»Ne morem vam kar tako dati tistega zdravila. Sicer pa vas moram prej preiska ti.«
Ko jo je pregledal, je zdravnik ugotovil: »Res je vnetje ledvic. Proti bolečinam vam bom predpisal majhno dozo.« Izpolnil je kliničii kartonček.
»Operacijo odsvetujem. Ko boste to porabili, pridite spet na pregled. S tem receptom pa pojdite v lekarno na oglu. Tam vam bodo brž postregli.«
Vstopila je strežnica: »Gospod doktor, v sosednjo sobo sem peljala nekega novega pacienta.« Bolna dama se je hvaležno poslovila. Doktor Gričar je stopil v sosedno ordinacijsko sobo. Čakal ga je lepo oblečen gospod, ki se je brž približal zdravniku in mu pošepetal: »Gospod doktor, prihajam od Pretija. V hudi zadregi se nahaja. Okradli so njegovo zalogo.«
»Njegovo zalogo?«
Neznanec si je obrisal z roko desno lice in je dodal: »Toplo sije danes sonce. 2e dolgo ni tako!«
Zdravnik ga je zgrabil za ramena: »Kaj pravite — Pretijevo zalogo so izropali?«
»Da. Mora pa brž nekaj blaga izročiti stalnemu odjemavcu. Naročil mi je, naj vas
poprosim, da bi ga z nekaj grami morfija rešili iz zadrege.«
Zdravnik je pomežiknil: »Čemu pa ne pridte sam?«
»Zvil si je nogo in leži v postelji. Jezi ga, da ne more niti sebi olajšati bolečine z enim vbrizgom.«
»Žal mi je,« je odgovoril zdravnik, »imam komaj za svoje potrebe. Kolikor mi je znar no, je prišlo sinoči novo blago.«
»Res je. Avto pa je imel smolo. Prav blizu carinarnice je počila guma. No, saj veste, zavojčki so se stresli na cesto in preden se je voznik zavedel, je že bil carinik tu — nadalje si pa lahko sami mislite.«
Doktor Gričar je pobledel: »Prekleto — to je pa smola!«
Samo mu je pritrdil: »še več kot smola. Zdaj smo tudi brez blaga.«
Zdravnik je nervozno zamahnil z roko: »Upajmo, da ne bodo tudi nam prišli na sled.«
»Mislim, da ne,« je pripomnil Samo, »ven dar bi bilo dobro opozoriti tudi druge. Zelenca je gotovo že obvestil Preti. Toda — čakajte — če ste vi zaposleni, prevzamem jaz to nalogo. Kdo je tu najbližji?«
»Novič, dve hiši na desno, saj veste. Potem Raj er v Železniški ulici. — Novico ste gotovo zvedeli od Komija? Po navadi je on preko svojega tajnega sprejemnika o vsem dobro obveščen.«
»Tako je. Z Benso sem tudi že govoril. Tista prebrisanost z dvojnim okvirom je res sijajna.«
»Kajneda! Nihče ne bi ničesar odkril, zdaj pa ta reč.«
Riko Novič — je bilo zapisano nad lekarno dve hiši na desno. Rajerja je pa Radič poiskal v telefonskem seznamu. Pri obeh je marsikaj zanimivega povlekel na dan.
Zvečer je govoril o vsem tem z Majo. Začudeno ga je vprašala, čemu jih ni že izročil policiji. Samo si je otepel prašek z rokava: »Ni še čas za to. Naj se le še počutijo nekaj časa na varnem, dokler ne zva-
bimo tudi druge ptičke v kletko. — Vi ste bili med tem pri Bensi. Kaj je tam novega?«
Maja je prišla do njega kot ljubiteljica starin. Dala se je pa spoznati tudi -s tajnim znakom. Ko je odštela precejšnjo vsoto za starinsko sliko, je postal trgovec še bolj navdušen nad lepo damo. Stopila je k velikemu okviru in potrkala nanj.
»Dvojne stene?« je pomežiknila starinarju.
»Vi veste...,« se je začudil Bensa.
»Da, gospod Komi mi je pravil o vaši duhoviti domislici.«
»Moji? Saj je on prišel na to. Ta slika bo šla na Holandsko h gospodu van Neetje.«
»Vidite,« je Radič prekinil Majo, »zopet nas pelje nit naprej.«
»Zvedela sem tudi, da tisti gospod trguje v Rotterdamu.«
»Odlično! To bom pa takoj sporočil našemu oddelku na Holandskem.« Nekaj časa jo je nepremično gledal. »Zdaj že vidim, da lahko vse delo tukaj prepustim vam. Samo pazite, da zadrgnete mrežo, ko bodo vsi notri.«
»Kaj pa če zveco o aretaciji kletarja, natakarja in njegovega brata?« je pripomnila.
»Sem že poskrbel, da ne pride nič v časopise. Morda bi bilo bolje, da bi jih pustili na prostem.«
Maja je molčala, nato ga je pa naglo vprašala: »Torej nočete več tukaj delati?«
Pogledal je mimo nje: »Ne, gospodična Rayski.« Pojezilo jo je, da rabi njen uradni priimek, ne pa ljuba tovarišica ali podobno. »Res mi je žal. Bolj važne naloge me kličejo drugam. Tu bo že nadzornik Jordan po vaših in mojih navodilih zadrgnil mrežo. Pazite zlasti na gospoda Komija. Zdi >e mi, da je on poglavar vse tolpe.«
»In kam se odpeljete?,« ga je Maja vprašala skoraj s prosečim glasom.
»Najprej na Dunaj. Tam menda nakladajo blago.«
(Dalje)
Preden pa sta legla spat, sta odprla pismo prof. Magnussena in prebrala njegova tehnična navodila, šlo je za to, da ne izgube medsebojne zveze. Stvar ni bila posebno težka, dokler bi se mogla posluževati radia. Težavnejša bi postala v primeru, da bi ju ujeli. Toda odločena sta bila, da se kaj takega ne sme zgoditi.
Spala sta prav tam v votlini, kjer je bil že Krushnik prebil noč. ToUa ni jima bilo do spanja. Bila sta preveč razburjena. Čakala ju je izredna pustolovščina. Še nikdar nobenemu človeku ni bilo dano, da bi bil napravil tak preskok v bodočnost človeškega rodu. Končno se jima bo razkrila skrivnost, kako se je razvijala zgodovina človeštva od tretjega tisočletja naprej in do kakšnih posledic je privedla. Še vedno se nista mogla docela navaditi na misel, da živita v 13. tisočletju po Kristusu in da dekle, ki jima je streglo pri večerji, ne spada k njuni generaciji, ampak je deset tisoč let mlajša.
Mladega inženirja je nehote zamikalo, da bi se dotaknil njene temne, mehke kože in občutil njeno toploto. Bilo je skoraj neverjetno, da je med njunima telesoma takšna časovna razlika. Čeprav je bilo to popolnoma logično in ni bilo mogoče dvomiti, da je res tako, mu je zdajle vseeno težko šlo v glavo.
Bilo je isto dekle, ki je streglo prvo noč Krushniku. Pozdravilo ga je s prijaznim smehljajem, in ni mu ušlo, da se je tokrat napravila še lepšo. Uredila si je gosto črno maso svojih kodrastih las v umetnejšo frizuro, ob kateri sta prišla še bolj do veljave vitka linija njenega vratu in ljubki oval obraza. Njene
dlaioh i%, Desolja
- — ■■ 80
kretnje so bile mehke in polne miline. Mlademu inženirju se je končno le posrečilo, da se je kot slučajno dotaknil njene gole podlakti in ugotovil njegovo žametno toplino.
»Ne morem se navaditi na misel, da sem davni prednik te lepe stvarce tukaj, nekako živeče prazgodovinska okostje, ki bi bilo ponos vsakega naravoslovnega muzeja,« je rekel, ko je videl, da je Krushnik opazil njegovo manevriranje z roko. »Drugače bi ji začel dvoriti, tako je lepa.«
»Toda glede na dodatne izkušnje, ki so si jih nabrale generacije deklet v zadnjih deset tisoč letih, bi dejal, da bi ne imel ravno lahkega dela,« se je namuznil Krushnik. »Bogve, kako so r.abrisane.«
»Ta zgleda prav nedolžna in ljubezniva.«
»Saj lahko poizkusiš. Toda morda je že poročena.«
»Ne bi rekel. Tudi prstana nima.«
»Pozabljaš, da smo v trinajstem tisočletju in da so morda že davno odpravili prstane kot razpoznavno sredstvo za poročene, kar je bil končno že v naših časih cilj marsikaterega poročenega moža.«	(Dalje)
RA mo TRST A
Stanje slovenskega ftill/1/lCl
Razgovor z. uradnikoma filmska ro vija ,,EKRAN"
V Trstu sta se mudila te dni urednika nove slovenske filmske revije »Ekran«, Vitko Musek in Božidar Okorn. Naprosili smo ju, da nam odgovorita na nekaj vprašanj o današnjem stanju in problemih slovenskega filma.
»Kako je prišlo do ustanovitve nove filmske, revije in kakšen je njen namen?«
»Revijo „Ekran”, ki izhaja mesečno, izdaja Sosvet za film in televizijo pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Pri izdajanju pa sodelujejo še Svet za šolstvo, „Vesna film", Filmser-vis. Pestra dejavnost na področju oblikovanja filmske kulture naših ljudi je zahtevala posebno, kvalitetno urejevano filmsko revijo, ki naj obravnava vsa področja filmske umetnosti, filmske vzgoje, skratka filmske kulture. Po takšnem konceptu predstavlja „Ekran” novost v naši filmski publicistiki in je revija naletela na zelo dober sprejem. V razgibanem kulturnem, pa tudi filmskem življenju mora seveda „Ekran" odigrati svojo vlogo. Uredniški odbor, ki revijo vodi, je namreč prepričan, da naša naloga ni obsežena samo v neposrednem oblikovanju filmske kulture ljudi, temveč smo prepričani, da moramo biti posredniki vsega, kar se pomembnega danes v filmski ustvarjalnosti dogaja. Gotovo vam je znano, da je v slovenskih osnovnih in srednjih šolah v okviru slovenščine obvezen tudi pouk o filmski umetnosti. Prepričani smo namreč, da danes ne moremo več dopuščati, da bi posebno mladi ljudje ne imeli do filma oblikovanega odnosa in iz-brušenih osnovnih kriterijev. Zato seveda „Ekran" posveča mnogo skrbi pouku o filmu v šolah. Filmska kritika je enako zelo važen element naših prizadevanj. Naš cilj je oblikovanje kvalitetne in tudi strokovno solidne filmske kritike. Enako kot film želimo vsestransko obravnavati televizijo, saj je to medij, ki v današnjem času izredno vpliva na osveščanje ljudi.«
»Kakšno je danes stanje slovenske filmske proizvodnje?«
»Leto, ki mineva, je. za slovenski film v določenem smislu prelomnica. Med letom je namreč prišlo do nekaterih pomembnih organizacijskih izprememb. Misliva predvsem na decentralizacijo dosedanjega Centralnega filmskega fonda, iz katerega se v veliki meri denarno oskrbuje filmska proizvodnja pri nas. Vsi naši kinematografi namreč vplačujejo v ta prid 20% svojega dohodka. K temu dodajte še dajatve filmskih distribucij in pomoč iz republiških proračunov. Zdaj še ta materialna sredstva zbirajo v vsaki republiki. Tako je ustvarjena materialna baza za kontinuirano filmsko proizvodnjo, pa tudi dana možnost za repertoarno politiko v slovenski film-ski ustvarjalnosti. Zelo pomembno je tudi poriv janje samostojnih producentskih skupin (n. pr. grupa „Refleks”), v katerih se zbirajo filmski ustvarjavci enakih pogledov na filmsko ustvarjanje in sodobnih teženj. Zaradi vesh teh organizacijskih Izprememb je tudi razumljiva sorazmerno skromna produkcija v letu 1962. Iz letošnje proizvodnje izstopata Boštjana Hladnika film „Pe-ščeni grad” in Franceta Štiglica filmska priredba Kosmačeve novele „Tistega lepega dne".«
»Nam lahko kaj povesta o proizvodnem programu za prihodnje leto?«
»Zaključnega proizvodnega načrta za prihodnje leto naši filmski produkciji še nimata. Vendar so znani že nekateri filmi, ki jih bomo posneli v letu 1963. Tako Igor Pretnar s scenaristom Vojkom Duletičem pripravlja film „Pankrtska mati" po Vorančevih ,,Samorastnikih”. Film bodo začeli snemati februarja. France Stiglič pripravlja zahtevno filmsko adaptacijo .dramskega dela „Mrtvi Kurent” mladega pisatelja Mihe Remca. Jože Ba-
bič, režiser tržaškega Slovenskega gledališča, bo snemal film na temo spora med mlado in staro generacijo. Torej sodobna tema, ki je postavljena v okolje neke bolnišnice. Te tri filme namerava snemati „Triglav film”. Pri podjetju „Viba film” bodo snemali drugi del pri gledavcih priljubljenega „Kekca”, ki ga bo režiral Jože Gale. Torej zahtevni in tudi obetajoči načrti.«
»Se vama ne zdi, da je ta tematika preveč intimno oziroma preozko slovenska, ali bolje rečeno literarna, da bi mogla zanimati tujino? Zdi je nam namreč, da bi morali Slovenci predvsem s filmom prodreti v tujino?«
»Prav imate, da je izbor snovi zelo intimno povezan s slovensko literaturo .Toda v tem ni treba gledati zgrešenosti programa slovanskega filma v smislu vašega vsrašanja. Povojni film v svetu namreč dokazuje, da je filmska ustvarjalnost malih dežel za svet interesantna samo tedaj, če raste iz tal svojega naroda, njegovih problemov in tudi njegovih karakternih elementov. Poleg tega pa ne smemo prezreti še drugega važnega dejstva. Prvobitna namreč ni toliko izbira same tematike, temveč ustvarjalčev pristop k taki ali drugačni temi, njegova umetniška moč, da tudi teme, ki mu jih je ponudila literatura, film-skomočno in prepričljivo oblikuje. Spomnite se na filme mladih poljskih, francoskih, italijanskih
in angleških ustvarjavcev. Ti so pogosto prav ob temah, ki so jih našli v domači literaturi in dramatiki, utirali pot k novim izraznim ravninam filmske umetnosti. Pri tem filmske ustvarjalnosti niso prav nič podrejali literaturi, temveč so celo razbili spone nekakšne literarne ilustrativnosti, v katerih se je film lep čas gibal in se giblje še danes. Glede na sodobne probleme ni nobene nevarnosti, da bi jih sodobni film zanemaril, če se obrača k literaturi ali pa če išče snovi v preteklosti. V snoveh, ki si jih tod išče, gotovo skuša poiskati in izluščiti tiste probleme, ki po svojem pomenu preraščajo čas in so hkrali univerzalni. Seveda pa je od ustvarjavčeve potence in njegove povezanosti z utripi našega časa odvisno, ali mu bodo prizadevanja v pravkar omenjenem smislu uspela.«
»Če bi vi izbirali, kakšno tematiko bi izbrali za slovenske filme?«
»V izboru tem tudi za slovenski film pravzaprav ni nekih določenih omejitev. Vsaka tema je lahko zanimiva in vredna filmske upodobitve — samo da je v njej prisoten človek s svojimi problemi. Osnovno izhodišče pri izboru snovi mora biti vedno bogati in neizčrpni svet človeka. Razumljivo, da si vsi želimo, da bi tudi slovenski film obravnaval predvsem človeka in njegove probleme. Zato smo veseli vsakega filma, ki poseže po snov v to neizčrpno zakladnico in ki seveda človeka in njegove probleme kvalitetno obravnava.«
»Kaj menita o slovenskih režiserjih in igrav-cih? Kaj obeta mlada generacija?«
»V sedemnajstletni slovenski filmski ustvarjalnosti je dozorelo nekaj režiserjev, ki so v prvem obdobju našemu filmu dali mnogo svojih moči. Zdaj pa smo že v času, ko si utirajo v naš film pot mladi (n. pr. Hladnik, Pogačnik, Klopčič), katerim pripada odgovorna naloga, da bodo s svojo nadarjenostjo in mladostjo naš film tesno povezovali z razvojem in stremljenji v svetu. Naš film si svoje igravce vedno išče med gledališkimi umetniki, pa tudi med nepoklicnimi igravci. Veliko doživetje lanskega leta je bila Duška Poč-karjeva, razveselili smo se pa tudi lepega uspeha Jožeta Zupana. Film zahteva od igravca mnogo, mnogo več, kot gledališče ali televizija. Zato se tudi v našem filmu izmed igravcev uveljavijo le tisti, v katerih dejansko utripa ustvarjalni talent in z njim posluh za filmsko igralstvo.«
• N h. UHLJA, 23. decembra, ob: 9.00 Kmetijska ou-daja; y.il) Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za naj mlajše: »Pravljica o pritlikavcu« (Mara Jva-lan), igrajo ciam KO; iz.uO Slovenske nabožne pesmi poje ceiKvem zoor iz Bazovice; lz.15 vera m nas čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Ansambel »tamburica«; 15.20 Portret v miniaturi: Jjaxmy Kaye; 1V.U0 Kinokluo, lilmski svet v besedi in glasbi; i«.jU roiciici m razvedrila; »Zimski večeri nekdaj in danes« (Modest Sancin); 21.00 lz slovenske folklore: »Dopolnjen je obljube čas« (Lojz-Ka Lombar); z 1.30 Sodobna sjmlonicna giasoa.
• PONEDEUiiK, 24. decembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Dopolnjen je obljube čas« (Lojz-Jsa Lombar); 18.00 Mezzosopran Dana Ročnik-Holz. Na sporedu so samospevi Lucijana Marije Škerjanca; 18.30 Nove plošče resne glasbe; ly.00 »Prerokbe o prihodu Odrešenika« (Mirko Javornik) — igrajo člani RO; 20.30 Arcangelo Corelli: Concer-to grosso v g-molu, op. 6 št. 8 — Luigi Dallapic-cola: Koncert za Ložjcno noč leta 1956 za 17 inštrumentov in sopran; 21.00 »Na zemljo je legla blažena noč« (Saša Martelanc); 24.00 Polnočnica iz župne cerkve, na Katinari.
• TOREK, 25. decembra, ob: 8.30 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice; 9,00 Gregorijanski spev: Primae vesperae in Nativitate Domini nostri Jesu Christi, Georg Friedrich Haendel: Koncert za orgle in komorni ork. št. 2 v H-duru, op. 4, Giorgio Fede-rico Chedini: Duhovni koncert »De la Incarna-tione del Verbo Divino« Jacopone da Todija za dva glasova in inštrumente; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 »Božični prazniki v slovenskih legendah« (Martin Jevnikar); 14.40 Duet Kos- Pertot ob spremljavi Tipičnega tria, ki ga vodi Oskar K j ude r; 15.00 »Na zemljo je legla blažena noč« (Saša Martelanc); 17.15 Bach-Stokow-sky: Passacaglia v c-molu, Bedrich Smetana: Tabor, simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«, Edvvard Grieg: Koncert v a-molu, op. 16 za klavir in orkester; 18.00 Gospodovo rojstvo v nabožni glasbi. Iz cikla oddaj ob drugem Vatikanskem koncilu; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 »Božič v pesmi in poeziji« (Vinko Beličič); 22.30 Božične pesmi raznih narodov.
• SREDA, 26. decembra, ob: 8.30 Božični motivi z vsega sveta; 10.00 Oddaja za najmlajše: »Božična odprava v gozd« (Franc Jeza), igrajo člani RO;
12.00	»Božič po svetu« (Franc Orožen); 14.40 Kvintet »Avsenik«; 15.00 Zborovske skladbe; 18.00 Gian Carlo Menotti: »Amahl in nočni gostje«, opera v enem dejanju; 19.00 Charles Dickens: »Božični spev«, odlomek (Josip Tavčar); 20.30 »Tripče de Utolče«, komedija v dveh delih (Marin Držič -Janko Moder - Vojmil Rabadan), igrajo člani SG v Trstu; 21.55 Prijetni božični spomini.
• ČETRTEK, 27. decembra, ob: 12.00 Po širnem svetu; 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Martin Jevnikar); 20.30 Simfonični koncert Orkestra »Ales-sandro Scarlatti« iz Neaplja. Približno ob 22.00 Knjižne novosti — Alojz Rebula: »Danilo Lokar in njegova novelska zbirka „Dva obraza dneva"«.
• PETEK, 28. decrmbra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Flavtist Boris Čampa — Primož Ramovš: Uspavanka, Frank Martin: Balada; 18.30 Koncert godalnega orkestra Radia Trst,
• SOBOTA, 29. decembra, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 14.40 Pojeta Marjana Deržaj in Gaby Novak; 15.30 »Kulturna prireditev v Novi Crni mlaki«, veseloigra v 3 dej. (Pavel Golia - Dušan Pertot), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik (Iv. Theuerschuh); 20.40 Zbor s Proseka-Kontovela.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. decembra, nedelja: 4. adventna
24. decembra, ponedeljek: Sveti večer
25. decembra, torek: Rojstvo Gospodovo
26. decembra, sreda: Štefan	(g
27. decembra, četrtek: Janez Evang.
28. decembra, petek: Nedolžni otročiči
29. decembra, sobota: David
30. decembra, nedelja: Evgen
31. decembra, ponedeljek: Silvester
Naša božična novela f. j.
D-Zug je drvel skozi zasneženo bavarsko pokrajino proti avstrijski meji in Gudrun je z nejasnimi čustvi v sebi razmišljala o tem, da je. vsako sekundo bliže cilju, ki se ga je hkrati veselila in bala. Toda vsako sekundo bolj se je strah umikal neki čudni nestrpnosti. Bilo je kakor na poti k zobozdravniku, človek se ga boji, toda ko se odloči, si želi, da bi bil čimprej na vrsti in bi bilo kmalu vse končano. Vendar pa je bilo tudi drugače. Gudrun si ni bila na jasnem o tem, kaj se v njej dogaja. Trudila se je, da bi analizirala svoja čustva, kot je bila, navajena, pa ni mogla.
V kupeju je bilo vroče, razen tega se je naveličala vedno novih poskusov mladeniča, ki ji je sedel nasproti, da bi jo zapletel v pogovor, zato je šla rajši stat na hodnik. Naslonila je čelo na hladno šipo in zamišljeno opazovala vžvalovano zimsko pokrajino, ki je bežala mimo nje. Gozdiči so se vrstili z velikimi osamljenimi kmetijami, z manjšimi trgi ali s skupinami enodružinskih hišic, .katerim se je pridružilo tu pa 'tam v primerni razdalji nekaj gosposkih, živopobarvanih vil z vrtovi ,v katerih so rastle jelke. Postaje so tako naglo drvele mimo, da ni mogla prebrati imen. Mimogrede je ujela nekaj črk imena neke postaje. Končevalo se je na — stein. Vlak pa je drvel naprej in na pokrajino je začel legati večerni mrak. Dotik čela z mrzlo šipo ji je dobro del in jo pomirjeval. Zdelo se ji je, da pomirjuje tudi njene misli. Zaželela si je, da bi lahko spala. Postalo ji je žal, da si ni vzela spalne lcoje, toda morala je varčevati z denarjem.
Ko pa je prišel oni za njo iz kupeja in se. ustavil pri njej ter jo spet nagovoril, ne da bi mu bilo dozdevno kaj nerodno zaradi prejšnjih neuspelih poskusov, mu je na kratko odgovorila in se vrnila v kupe. Njegov topi nos in živopisana smučarska čepica s čopom sta ji šla na živce. Zaprla je oči, da bi ji ga ne bilo treba več gledati, naslonila glavo na steno v kotu in se delala, kot da je zadremala.
Zdaj Pa in Mutti že vesta, kaj je storila. Našla sta pismo v njeni sobi. Ni imela poguma, da bi jima bila povedala v obraz; vedela je, da bi ji bila preveč zamerila in bi ji ne bila pustila, da uresniči svoj namen. Pred meseci nekoč jima je bila to mimogrede omenila, tako za poskus, bolj kot idejo kakor resen namen, pa sta se zelo vznemirila in jo začela pregovarjati, da je njena ideja popolnoma nesmiselna in celo neumna, pa tudi nevarna, saj se lahko zgodi, da je ne bodo več pustili nazaj. Res da je, nemška državljanka, toda tamkajšnje oblasti morda njenega tujega državljanstva ne bodo priznale, kot tudi ne njenega
"o
novega imena. S starim imenom vred pa bi ji vsilili tudi državljanstvo njene — naravne, matere, če je bila tisto sploh njena mati. Lahko tudi, da so takrat tisto žensko podtaknili in jo poslali v Nemčijo, da bi čimbolj ganljivo in prepričljivo zaigrala vlogo njene osamljene matere.
Vse to se je zdelo verjetno, in vedela je, da govori iz njiju resnična skrb za njeno varnost in blagor. Vendar pa je tudi prav tako dobro vedela, da govori iz njiju ljubosumnost. Imela sla jo rada in nista bila pripravljena, da jo po tolikih letih vrneta njeni pravi materi — potem ko sta že pozabila, da je. nosila nekoč drugačno ime, in ko se je zdela vojna z vsem svojim strašnim dogajanjem že tako daleč. Saj sta že sama skoro pozabila, kako sta si jo leta 1943 izbrala v najdeniš-nici nekega podeželskega bavarskega mesteca in jo vzela za svojo, ker nista imela lastnih otrok. Dala sta ji svoje ime in svojo ljubezen. Postala je njun pravi otrok. Gotovo bi tudi otroka, ki bi se bil rodil iz njiju, ne imela tako rada, kakor sta imela Gudrun. Dala sta ji namreč ime Gudrun. Ko sta jo vzela za svojo, ni imela imena. Bila je kakor pravkar rojena, brez imena. Bila je samo številka med stotinami drugih številk, anonimen otrok med tolikimi drugimi anonimnimi otroki, ki so ostali zaradi vojne brez staršev. Bili so otroci sovražnikov, toda njihovi plavi lasje in modre oči so dokazovale, da polje v njih nordijska kri, in zato jih je bilo treba rešiti za nemški narod, ki bo potreboval po vojni veliko naraščaja, da bo poselil vsa nova ozemlja Tretjega Reicha in nadomestil svoje izgube v ljudeh. Samo v neki daljni osrednji kartoteki v Berlinu je še obstajalo pravo ime male plavolase in modrooke deklice iz ponovno nemške Spodnje Štajerske. Bilo je samo za se košček mehkega kartončka in nič več. Nihče drug ga ni več poznal, razen neke uboge mlade zenske v koncentracijskem taborišču Auschwitz ki pa je že davno izgubila vsako sled za svojim otrokom. Iztrgali so ji ga, preden so jo zaprli v ječo, potem ko so ubili njenega moža, ki se je bil pridružil skupini oboroženih ljudi v gozdu ki so se hoteli upirati povratku nemštva na Spodnje Štajersko. Pravzaprav niti ni vedela, če je ostala njena punčka, ki še ni bila dopolnila prvega leta življenja, živa. Samo upala je to. Ni mogla verjeti da bi bili ubili tudi njo, njenega zlatega, kodrolasega otroka, ki je znal tako ljubeznivo brbljati m je v srečnem nasmehu kazal svoje prve bele zobke, podobne bleščečim lakiranim riževim zrncem Kje je zdaj njena punčka, kje je njena Majdiča? Včasih je molila, da bi jo Bog ohranil živo in da bi jo še kdaj našla. Včasih pa jo je prevzel obup, ko se je spomnila krvavega moževega trupla, ki so ji ga pokazali, da bi potrdila da je res on. In želela si je, da bi ubili tudi njo! da bi bilo ze enkrat konec trpljenja. In v takih trenutkih si je zaželela, da bi bila tudi punčka mrtva da bi bili tako vsaj v smrti vsi združeni.
Gudiun je ostalo materino pripovedovanje v živem spominu, čeprav ji je bilo takrat šele dvanajst let. Živo se je še spominjala, kako je prišla nekega dne iz sole m je, našla doma v salonu nekega gospoda s tisto tujo žensko, ne več mlado in tudi
"Čl f6 ltar0’	oblečeno	v preprosto,	skoro revno
obleko. Pa in	Mutti	sta	bila čudno resna in zapeta
z njo. Največ so molčali, ali pa govorili hladne, nrezbrizne stvari. »To je naša Gudrun!« je rekel' a in jo prijel za ramo ter jo rahlo potisnil pred tujo gospo. Ta je vstala v čudni zadregi, napol boječe napol vzradoščeno, in ji dala roko. Gudrun Ji je segla vanjo, ne da bi vedela, zakaj in kdo je tista ženska pred njo. »Ich bin deine Mutter« je rekla zenska tiho in boječe; njene besede, so zvenele čudno tuje in nerodno. Gudrun niti ni bila gotova, da jih je prav razumela. Vendar je začutila strah in	odpor	do	tiste ženske.	Instinktivno
je stopila nazaj in se postavila ob svoji Mutti.
»Prišla je,	da te	vzame,« je rekel	Pa. »Hočeš
iti z njo. ali boš ostala rajši pri nas?«
Bila je tako presenečena, da sploh ni mogla odgovoriti. In kaj naj bi bila tudi odgovorila na tako čudno vprašanje iz očetovih ust. Zakaj naj bi šla s to tujo žensko? Iz kakšnega razloga? Ali so jezni sploh? Je ne marajo več? Toda ne, čutila
je, kako jo imajo radi. Slišala je, kako je očetu rahlo drhtel glas ,ko jo je, tisto vprašal. Vprašal jo je ,kakor da sprašuje tujo deklico, ki je pri njih samo na obisku, pa se mora odločiti, ali hoče še ostati, ali	pa se vrniti	domov.	Odločiti	se mora
sama, ne da bi jo kdo silil, je rekel Pa.
In Gudrun se je takoj odločila. Stopila je. še korak nazaj in prijela Paja in Mutti za roko ter ju ni več izpustila, vse dokler ji nista velela, naj gre v kuhinjo, kjer jo čaka malica. Ženska in tisti gospod sta potem kmalu odšla iz hiše. Prisluškujoč pri kuhinjskih vratih je slišala, da ženska ihti, vendar si ni mogla prav predstavljati, zakaj. Morda zato, ker noče z njo? Pa saj menda niso mislili zares, da bi odšla s to tujko. Morda se je Pa le pošalil. Zakaj naj bi šla z njo? Ni imela občutka, da je kaj zakrivila in da si je zaslužila tako hudo kazen. Potem sta jo Pa in Mutti poklicala v salon in ji povedala, da jo hoče tista ženska odpeljati s	seboj, daleč	proč,	v	državo,	ki se ji
pravi Jugoslavija, v deželo, ki se imenuje Slovenija. Tam	vladajo komunisti	in	velika	revščina.
Saj je videla, kako slabo je oblečena tista ženska, o kateri so baje, ugotovili, da je njena naravna mati.
»Toda saj si ti moja mati,« je rekla deklica vsa preplašena	svoji Mutti,	ki jo	je	vzela v naročje
in jo močno stisnila k sebi. Za tisti dan je bila zadeva poravnana, toda tista ženska, ki je trdila,
• ■ -
da je njena prava mati, se je. še mnogokrat vrnila, večkrat tudi v družbi tistega gospoda, ki je govoril mnogo bolje nemško in ki je povedal, da je njen odvetnik. Zahteval je, da morata pustiti Pa in Mutti malo Gudrun tudi samo s tisto tujo žensko, da se pogovorita. Pa in Mutti sta se le nerada vdala tej zahtevi in odšla iz salona. Tudi tisti gospod se je umaknil. Ostali sta sami. Največ sta molčali. Kadar je skušala tista ženska govorili, so ji začele drhteti ustnice in je zajokala. Jokala je tiho, skoro neslišno, le. od časa do časa si je z robcem, ki ga je tiščala v dlani, obrisala solze, ki so ji tekle po licih. Le božala je deklico po laseh, po licu, po rokah, rahlo in nežno, kakor da se je boji dotakniti ali kakor da božajoče, ugotavlja, iz kakega mesa je napravljena. Gudrun je bilo neprijetno pri duši, čutila se je v zadregi, želela si je, da bi se, kmalu vrnila v salon Pa in Mutti ali vsaj tisti gospod, da bi ženska nehala jokati in se poslovila. Njen jok ji je segal čudno do živega. Smilila se ji je, ko je tako jokala, in nekoč jo je v instinktivni želji, da bi jo potolažila in pripravila do tega, da bi nehala jokati, nehote pobožala po roki. In ona se ji je skozi solze nasmehnila. Bilo je, kot da je nenadno posijalo sonce po dolgih, mračnih dneh. Od tistega hipa sta se rahlo zbližali. Tisti božajoči dotik in smehljaj sta predstavljala majhno skrivnost med njima, za katero ni vedel nihče drugi, saj o tem ni upala povedati staršem. Zdelo se ji je ko.t majhno izdajstvo nad njima, hkrati pa ji je bilo vendarle dobro pri srcu, če se je spomnila na tisti smehljaj žalostne ženske, ki je trdila, da je njena prava mama.
In nekoč ji je tista ženska tudi povedala skoro pravljično neverjetno zgodbo o tem, kako so ji ubili moža in ukradli malo hčerkico ter ji dali drugo ime in druge starše. Ona pa jo je dolgo iskala in zdaj, ko jo je našla, jo hoče nazaj. Gudrun so prihajale, solze v oči, ko je poslušala po-
(&iskat
vest o ropu otročka, ki ni bil nihče drug kot ona sama. Vendar pa ni znala in ni mogla povezati tiste žalostne zgodbe s sedanjostjo. Ni mogla verjeti, da je bila tisto zares ona. V tem je morala biti neka pomota. Tista tuja ženska se je zmotila pri svojem iskanju. Nekdo ji je dal napačna obvestila, ali pa se ji je nalašč nalagal. Morda prav tisti gospod, ki jo je spremljal in katerega sta Mutti in Pa še posebno nerada videla. Bala sta se. ga še bolj kot tiste ženske iz Slovenije. Zenska je jokala in jima prigovarjala, naj ji vrneta deklico. Oni pa jima je grozil z mednarodnim sodiščem, z mednarodnimi konvencijami in grozeče ter retorično apeliral na njuno vest. Kadar sta onadva odšla in so ostali spet sami, sta slabo govorila o njem in sumila, da hoče pri vsej zadevi samo mastno zaslužiti. Kdove kakšna nagrada ga čaka, če se mu posreči, da jima iztrga Gudrun in jo pripelje v tisto tujo državo, da bodo vzgojili iz nje komunistko. In Gudrun ni dvomila, da mora biti tako in da je za vsem tem res samo velika pomota ali hudobija tistega gospoda. Saj ona ima svoje starše, kot vsa druga dekleta, ki jih pozna. Prav nikake razlike ni med njo in drugimi jdekli-carni v njenem razredu. Prav nič se ji ne vidi, da bi se bila rodila kje drugje kot v tem mestu in da bi ji bilo kdaj drugače ime kot Gudrun Eckhardt. Vsa zgodba ji je ostala mnogo časa nerazumljiva in daljna, kot hude sanje, katerih po-
mena ni mogoče dognati in ki zapuste v človeku le. nedoločen občutek strahu in hkrati zadovoljstva, da so bile le sanje.
Pa tudi če je bilo res, da se je rodila v tisti daljni Sloveniji in da je bila tista žalostna ženska njena mama, je hotela ostati rajši pri sedanjih starših. Tu je zrastla, tu je bila doma. Saj bi ne mogla živeti v tisti tuji deželi, med tujimi ljudmi, pa naj bi si še toliko dopovedovala, da so njeni rojaki.
In imela je tudi pravico, da ostane pri Paju in pri Mutti. Sodišče je bilo razsodilo, da naj sama odloči. Ni moglo naravnost zavrniti zahteve prave matere, pa tudi adoptivnim staršem ni moglo kar tako priznati pravice, da obdrže deklico, ki so jo vzeli za svojo brez privoljenja prave matere. Tako je odločilo, naj si deklica sama izbere, kje hoče živeti. Najbrž so sodniki vedeli, kako se bo odločila. To ni bilo težko predvideti. In niso se zmotili.
Cez dva tedna tiste more skoro vsakdanjih obiskov sta ženska in odvetnik, ki jo je spremljal, odpotovala. Vsi so bili veseli, da ju ni bilo več. i Tudi sosedje. In še marsikdo v mestu jim je čestital na ulici ali po telefonu, pa tudi v pismih. Celo časniki so pisali o tem in nekateri so prinesli fotografijo male Gudrun in njenih staršev. Sama sebi se je zdela zelo važna. Iz Slovenije je prispela zdaj kakšna razglednica od tiste ženske in včasih tudi kako pismo, toda Gudrun ga ni hotela brati. Ne samo zaradi tega, ker jo je spominjalo na tisti nipn strah, da bo morala s tujo žensko, ampak tudi iz občutka, da vsebuje samo žalostne stvari in da bo spet začutila v njem skrito zahtevo, da mora storiti nekaj, česar ne. more. Niti v roke ni hotela prijeti tistih pisem, če je kdo vpričo nje prebral iz njih kako besedo na glas, si je zatisnila ušesa. Nekajkrat se je podpisala na razglednice, ki jih je Pa napisal v njenem imenu, nato pa tudi tega ni hotela več. Potem so začela postajati pisma iz Slovenije vedno bolj red-
ka in končno so skoraj prenehala. Le še za večje praznike je prispelo voščilo na razglednici, in kakšno majhno darilce, s katerim ni vedela, kaj početi. Prijateljicam ga ni upala podariti, razen tega bi se ji bilo to zdelo na tihem kot nekakšno oskrunjenje neke daljne, čeprav nepriznane in nezaželene ljubezni. Tako je spravljala tiste stvari v najskritejše kotičke v stanovanju in ni nikoli odprla škatel, v katerih jih je shranila.
Trudila se je, da bi dokončno pregnala podobo tiste ženske iz svojega spomina, tako da bi se sploh nikdar več ne spomnila nanjo. Toda čudno: čim manj je hote mislila nanjo in čimbolj se je trudila, da bi jo pozabila, tembolj se je vrivala v njene predstave. Nič več se ni mogla znebiti privida njenega žalostnega obraza s solzami, ki so ji tekle po bledih licih. In vedno spet se ji je povračala v spomin podlaket, katero ji je bila pokazala nekoč, ko sta ostali sami, in na katero je bila še vedno v modri barvi vtetovirana številka, ki jo je mati nosila v Auschwitzu. Takrat, ko je prvikrat slišala to ime — in to je bilo tistikrat — sploh ni vedela, kaj pomeni. Šele nekaj let pozneje je odkrila pomen tega groznega imena. In tedaj je prvič tudi začutila toplo čustvo sočutja in usmiljenja do tiste ženske. Bila je vesela, da niso tudi nje usmrtili s plinom, kot toliko drugih. Pač zato ne, ker ni bila Judinja. Toda včasih so morili s plinom tudi druge. Sreča, da niso tudi njene matere. Matere? Vedno bolj pogosto se je zalotila pri tem, da je imenovala tisto žensko v mislih mama, mama, kot se je tudi ona imenovala naproti njej, svoji hčerki. Mutti in mama — počasi se je navadila na misel,	da	ima	dve materi: eno
blizu, vso	živo, veselo in	srečno,	in drugo, daljno
kot onkraj življenja, v neki nedoločeni daljavi, zabrisanih obrisov in vso žalostno. Njene solze, ki so ji tiho	drsele po licih,	ji	niso	šle več iz spomina. če je	hlinila in je bilo	vse	skupaj samo do-
govorjeno s komunisti in tistim odvetnikom, ki bi bil rad zaslužil, zakaj je potem jokala? Človeku, ki hlini, ne tečejo tako tihe in grenke solze po licih.
Počasi je postajala kot obsedena od misli na tisto svojo dozdevno mater v daljni Sloveniji. In če je bila res njena prava mama? Kadar je bila sama doma — Pa je imel svojo trgovino živil, Mutti pa damski frizerski salon — je brskala po njunih predalih za dokumente in skušala razbrati iz njih skrivnost svojega rojstva in narodnosti. Končno je. tudi našla skrbno shranjeni dokument, na katerem je bilo potrjeno, da sta pohčerila malo Gudrun. Ni jima upala povedati, da je našla potrdilo tistega, kar je pravzaprav že tako vedela. Sramovala se je pred njima svoje neiskrenosti in svojega izdajstva. Zakaj ■ vendar brska po starih dokumentih? Kaj hoče s tem doseči? Ali ju hoče zapustiti? Ne, preveč ju ima rada, in vedela je, da jo imata tudi onadva neskončno rada, bolj kot vse drugo na svetu. Trudila sta se, da bi ustregla vsaki njeni želji. Imela je vse, kar je hotela, kot nobena njenih sošolk, četudi so bile nekatere hčerke bogatih tovarnarjev. Če si je zaželela, da bi zamenjali avto za drugega, modernejšega, sta ji ugodila tudi v tem. Niti slutila nista, kaj se v njej dogaja, kak nemir nosi v sebi. Vedno bolj jo je nekaj priganjalo, naj bi šla obiskat tisto svojo daljno mamo. Pogosto je razmišljala o njeni usodi. Predstavljala si je, kako ji je moralo biti, ko so jo gnali najprej gledat truplo ubitega moža, in ji nato iztrgali otroka, potem pa jo zaprli v ječo. Takrat ni mogla biti mnogo starejša, kot je zdaj ona. Morda je imela le kako leto več. Moralo je biti strašno. Bogve, ali bi mogla prenesti, če bi se to njej zgodilo. In potem bivanje v taborišču, kjer so vsak dan množično morili ljudi, in čakanje na to, da pride tudi sama na vrsto, nato pa nevesela vrnitev domov, kjer jo je čakalo prazno stanovanje; toda tolažilo jo je upanje, da bo kmalu dobila nazaj svojo hčerkico. Iskanje otroka pa se je zavleklo za cela leta, in ko so ga končno po dolgih letih na njeno neprestano siljenje le odkrili v daljnem porenskem mestu, jo je čakalo razočaranje, da ji ga niso hoteli vrniti in da se je morala pravdati zanj. Končno pa se ji je hčerka sama odrekla.
Moralo je biti hudo: najhujše, kar lahko doleti žensko in mater. To je Gudrun šele zdaj razumela, ko je bila tudi sama ženska. In ni se mogla več iznebiti občutka, da je storila — čeprav nehote — svoji materi hudo krivico, ko se je pri tistem srečanju obnašala proti njej mrzlo in sovražno kot proti nadležni tujki. Želela je to popraviti. Toda kako? Med papirji svojih staršev je odkrila tudi dokument z naslovom svoje prave matere. Sklenila je, da ji bo pisala in jo prosila, naj ji odpusti tisto žalost, katero ji je takrat nehote povzročila. Vendar ni pisala. Mnogokrat je sicer začela pismo, toda vedno spet ga je raztrgala. Zdelo i se ji je hladno, neosebno. Manjkala ji je konkretna predstava mame. Pred seboj je videla v duhu samo tisto objokano žensko, katere se je bala. Zdaj si je skušala ustvariti resnično podobo svoje prave mame, podobo, pred katero ni več občutila strahu. Tudi ljubezni morda še ne, pač pa neskončno sočutje. In nekoč se ji je zazdelo, da ne bo mogla živeti, če si ne bo izpopolnila te mamine podobe, če je ne bo spoznala takšne, kakršna je v resnici. Šele potem bo spoznala tudi sama sebe. Zdaj ni vedela, kdo je v resnici: ali Gudrun Eckhardt ali Majda Podgoršek. Težko si je predstavljala, da bi se znašla v tisti tuji deželi, ki je bila v resnici njena domovina, v vlogi Majde Podgoršek. Toda neprestano jo je tudi mučila misel, da ni prava Gudrun Eckhardt. Morala je odkriti svoje pravo bistvo in spoznati, kam spada. Ni dvomila, da bo ostala Gudrun Eckhardt, kar je bila skoro ves čas, odkar je živa, razen tistih davnih dni svojega otroštva, ki se jih sploh ni več spominjala. Toda morala si je priti na jasno o tem, kdo v resnici je in kaj hoče. Zdelo se ji je, da bo vse njeno življenje zlagano, če si ne pride na jasno o sami sebi.
Pred nekaj dnevi pa se je nenadno odločila. Medtem ko so se kolegice in kolegi v podjetju, kjer je delala, pogovarjali o tem, kam bodo odšli na božične počitnice, ji je prišlo na misel, da bi obiskala za božič svojo pravo mamo. Vedela je že, da ji Pa in Mutti tega ne bosta dovolila, ali da jo bosta skušala na vse mogoče načine odvrniti od njenega namena ter ji ga vsaj čimbolj otežiti. In ni bila gotova, da bi se jima lahko upirala. Tako je sklenila rajši naskrivaj odpotovati. Potni list je imela že od prejšnjih letovanj v Italiji. Preko neke potovalne agencije si je preskrbela jugoslovanski vizum, šele včeraj je prejela potni list nazaj. Ponoči, ko sta Mutti in Pa spala, se je (Nadaljevanje na 11. strani)
Božično branje	V	nnlnl/i in C D	t V 66
	Štirje n	10IGKI 1(1	ita me
Bilo je na sveti večer leta 1818 v alpski vasici Obemdorf na Tirolskem. Mladi vikar Jožef Mohr je sedel v svoji sobi pred odprtim svetim pismom in se je pripravljal za polnočno pridigo. Pravkar je prebrali verz: »Danes se je v mestu Davidovem rodil Odrešenik ...«
RODI SE PESEM . . .
Zatopljenega v to skrivnost ga vzdrami trkanje na vrata. Na pragu stoji dekletce, zavito v grobo ruto. S tresočim glasom prosi vikarja, naj gre brž v neko najbolj oddaljeno gorsko bajto. Zena revnega oglarja je rodila dete. Starši prosijo vikarja, naj pride brž v goro krstit novorojenčka, da bo rastel zdrav in bogaboječ.
Za medlo leščerbo starega cerkovnika se pomikata navkreber po strmi gazi vikar in dekletce. Po vseh gorskih stezah se že pomikajo v dolino procesije lučk. Veter prinaša zvonjenje iz lin. Sneg in ivje po drevesih se blesti kot tisoči kristalov. Po vsem dolu in bregovih ena sama sveta, božična noč.
V drvarjevi bajti je vikar našel smehljajočo se mlado mater, ki se je sklanjala nad novorojencem. Spet so mu prišli v misel psalmlstovi verzi. Na povratku v faro je župnika Mohra prevzelo neznano, sladko čustvo. Pri polnočnici je tako nežno pridigal, da so bili verniki ob besedah sicer grčavega duhovnika ganjeni. Po maši je vikar sedel spet pri mizi. Čustva in misli te božične noči so se mu spreminjale v pesem »Sveta noč, blažena noč.«
Že zgodaj zjutraj na praznik je stopil v župnišče domači učitelj in organist Franc Gruber. Ko
mu je vikar prebrali svojo pesem, so besede tako prevzele glasbenika, da jo je še pred deseto mašo uglasbil. Po maši sta jo vikar in organist zapela ob spremljavi kitare — orgle so bile pokvarjene. Milina besed in prisrčnost melodije sta tako prevzeli vse vernike, da sta jo morala še enkrat zapeti. Tretjič jo je ponovila že vsa cerkev.
PESEM POLETI V SVET...
Nihče pa ni takrat niti od daleč slutil, da bedo te božične melodije odmevale kot rajske strune po vsem svetu.
»Sveta noč« se je po dolini kmalu tako priljubila, da so jo peli po vseh cerkvah. Še isto
sl/ , vi/' , str . sl/ sl/; sl/
v-7'C'r”'' r 'iv :i:
Praznovanje rojstva Gospodovega
Praznovanje božičnega praznika je danes tako ukoreninjeno pri vseh krščanskih narodih, da pride malokomu na misel njegov zgodovinski izvor. V prvih časih Cerkev še ni obhajala praznika rojstva Gospodovega. Tri stoletja so minila od utelešenja v Betlehemu, preden je krščanski svet začel obhajati najprisrčnejši praznik v letu.
Prvi cerkveni očetje in zgodovinarji si namreč niso bili edini glede točnega dneva Kristusovega rojstva. Nekateri so iskali ta dan že v ’ mesecu novefhbru, drugi so ga pa prenesli celo v marec. Klement Aleksandrijski je računal, da se je Kristus rodil 194 let, 1 mesec in 13 dni pred smrtjo rimskega cesarja Komoda. Po njegovih računih bi torej padel božič ali rojstvo Gospodovo na 18. november ali tam okrog. Menihi bazilijanci so na podlagi svojega štetja obhajali praznik rojstva in krščevanja 11. ali 12. dan v mesecu Tvbi ali v našem januarju. Božič je pri njih prišel na 6. ali ll.januar. Velikonočni kanon Hipolitov pa prenaša ta datum na dan 25. marca. Približno enako tudi staro štetje, znano pod imenom De Pascha computus (O računanju Velike noči).
Različna	mnenja,	kateri	dan naj	velja kot
rojstni dan	našega Gospoda,	so bila	tudi vzrok,
da v prvih	stoletjih	Cerkve	božič še	ni bil vpe-
ljan kot praznik. Marsikatere krščanske občine so ga začele obhajati okrog leta 335, a še vedno ob različnih dnevih. Šele papež Liberij je določil leta 354, naj se	spomin	rojstva	Gospodovega obhaja
kot splošni cerkveni praznik na dan 25. decembra. Vzhodna Cerkev se je pa še vedno držala 6. januarja. Božič kot praznik je uvedla šele proti koncu 4. stoletja. Približno v isti dobi so se ga oprijeli tudi v Španiji in Severni Italiii.
Obstajala pa je še neka razlika. V Antiohiji in v Aleksandriji, ki sta bila prva dva odlična cerkvena patriarhata, so združevali praznik rojstva in praznik razglašenja. Oba so obhajali 6. januarja.
Praznik razglašenja Gospodovega so vpeljali potem, ko se je božič že povsod praznoval. Prvotno ime epifania prihaja iz grške besede epifaino, to je prikažem se. V korenu tiči osnova fos ali luč. Pomen besede epifania je torej praznik luči božje. Kot praznik svetih treh kraljev je pa menda prišel iz Galije, današnje Francije, in se je kot božič razširil med vsemi krščanskimi narodi, ki najbolj v božičnem času čustveno doživljajo učlovečenje večne Besede.
::	S|/.
•I '|S
/K
sl/
\l/
sl/
/jC
M
f. ,>!<.
•,l	/|S
•; _vi/
: ->!i.
V, 'I'
*
.-v^VT .>!<. • v 'l'
*	fr	-f	li-
si/":'; sl/ sl/ & sl/
I	I
vi/ * - vi/ v
A “7|\ a 7jC A /F
sl/'
Ijlt
5V ✓|S
■»
sir
'is
VV
4(
~jC
A«
n
vi/
n
fr - ■■ ✓jC
rr
vl/
M
*»
JV*
sl/ s'^1/ /js /jv
poletje je prišel mojster Mauracher popravljat orgle v cerkev svetega Nikolaja v Oberndorf. Na popravljenih orglah mu je Gruber zaigral sveto-nočno pesem. Orglar jo je prinesel v prepisu v domačo Zilletalsko dolino. Tudi tu na Tirolskem so jo vsi začeli peti.
Kot iz slavčkovega grla je pa najlepše zvenela iz štirih otroških ust. V družini potujočega kramarja z rokavicami Strasserja so imeli štiri otročiče: Karla, Joška, Drejčka in malo Ljubico. Ko so ti štirje zapeli na sveti večer »Sveto noč«, so se ljudje obračali, kot da angelci pojo na koru. Življenje malih pevcev je bilo precej trdo. Z očetom so hodili po sejmih; celo na Saško so prišli, v mesto Leipzig, kjer so imeli proti božiču živahne sejme.
Tako je bilo tudi ob mrzlih božičnih dneh leta 1831. Ko je pred večer malo ponehal sejmski vrvež, so Strasserjevi otroci ob očetovi stojnici po-tihem zapeli tako priljubljeno melodijo sveto-nočne pesmi. Sladki glasovi so kmalu privabili cel krog mimoidočih, ki so malčke podžigali, naj še in še ponovijo neznano, a tako lepo pesmico. Ko so otroci končali, se prerine k stojnici lepo oblečen gospod in povabi četvorico, naj pridejo naslednji večer zastonj z očetom v gledališče, kjei bodo poslušali petje in godbo. Za štiri malčke, rojene v pesmi, je pomenilo vabilo veliko veselje. Tisti gospod je bil dirigent Pohlenz v dvornem gledališču saškega kralja.
Nekoliko preplašeno se je četvorica mailčkov ozirala tisti večer po krasno razsvetljeni dvorani, po dragoceno oblečenih damah in gospodih v fraku. Otroci so se pomirili, ko so jih posadili v polmračno ozadje, kjer so se vtopili v sanjski svet glasbe. Po končanem koncertu so pa 'kar odreveneli, ko je dirigent naznanil z odra, da se nahajajo v dvorani štirje mali pevci, katerih glasovi bodo očarali kralja, kraljico in vse druge navzoče. Med glasnim ploskanjem je dirigent pripeljal na oder vse štiri.
»Zaprimo oči; mislimo, da smo doma in zapojmo tisto našo...« je pošepetala bratcem najmlajša Ljubica. Ko so štirje malčki utihnili, se ni moglo poleči navdušenje v dvorani. Še in Še so morali ponoviti »Sveto noč«. Dvorni maršal je prišel po otroke in jih peljal v ložo h kralju.
»Kje ste se naučili to prekrasno pesem?« po-zveduje kralj.
»Od našega šolnika... pa doma jo pojemo mi štirje... tudi kadar nas zebe in smo lačni,« ra-klaga Joško ves v strahu in drži najmlajšo za roko.
Kraljica se malčkom nasmehne skozi solze: »Tudi jaz imam otročiče, kot ste vi. Boste prišli jutri za sveti večer k nam in jiim boste zapeli vašo pesmico?«
Od tistega večera dalje niso peli »Sveta noč, blažena noč« samo Strasserjevi štirje malčki. Razširila se je polagoma po vsem svetu; pojejo jo vsa srca in zvočniki kot himno miru vseh ljudi, ki so dobre volje.
r. b.
Umetnost in poezija v podobi jaslic
Malokateri motiv je skozi stoletja tako močno prevzemal človeško umetnost in poezijo kot upodabljanje rojstva Gospodovega. Božična scena ob jaslicah se je od prvotne enostavne oblike razvijala do velikih skupin, tu in tam celo preveč baročno napihnjenih.
Prvo podobo jaslic so odkrili leta 350 v katakombah svetega Sebastijana v Rimu. Vklesana je kot polrelief na nekem sarkofagu. Podobne reliefe so našli tudi v katakombah svetega Petra in svetega Marcelina. Osrednje figure so tri: Dete, Marija in Jožef. Nikjer pa ne manjkata vol in osliček, kot predstavnika živih bitij. Ljudje niso dali strehe sv. Družini, poiskati si jo je morala v živinskem hlevcu. V prerokbah Habakuka se bere ta napoved:	»Med živalmi je Gospod naredil
svoje delo živo.«
V šestem stoletju so se osebe pri jaslicah pomnožile še s pastirci in angelom, ki jim oznanja veselo novico. Navdih za to spremembo so dobili umetniki od evangelista Luke, ki ipiše, da so pastirji bedeli pri svojih čredah. V srednjem veku so se, razen osrednjega prizora, biblični momenti vedno bolj umikali realističnim prizorom: pastirji strižejo ovce, piskajo na piščali, kori angelov plavajo nad pastirji, v ozadju se bleste luči Betlehema in podobno. Nekolilko kasneje je prišlo v navado tudi upodabljanje treh modrih z Jutio-vega.
Sveti Frančišek je leta 1223 uredil v votlini pri Grecciu velike žive jaslice, polne sladkega čustva in mistike. Po svetnikovem motivu so dobile jaslice tisto obliko, ki prevladuje v krščanski umetnosti še danes. Umetniki kot Giotto, Lippi
in Perugino so na slikah rojstva še bolj podčrtali čustveno doživljanje. Pastirske scene so bile najbolj priljubljene Botticelliju in Ghirlandaju.
V 15. stoletju so pa zlasti nemški umetniki najraje slikali velike skupine pastirjev. Največkrat v smešnih in celo burlesknih držah. Okolica jaslic je postala kar preveč natrpana z vsemi mogočimi postavami in predmeti, da je osrednji motiv stopil celo v ozadje.
Tridentinski koncil se je izrekel proti takšnemu načinu slikanja in upodabljanja svete noči. Mojstri 17. in 18. stoletja kažejo že bolj umirjene podobe, brez nepotrebne baročne navlake.
Podoba jaslic se je tudi še potem spreminjala; pri raznih narodih je dobivala svojstvene prvine. V glavnem je pa ostala taka, kot jo opisuje evangelist Luka, obenem pesnik in slikar, ki svojo preprosto zgodbo tako leno konča: »Nenadoma se je prikazal angel v družbi nebeščanov, ki so hvalili Boga in je rekel; ,.Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji".«
(Nadaljevanje z 9. strani)
v svoji sobi pripravila za potovanje in skrila kovček pod posteljo. Ko sta zjutraj odšla vsak na svoje delo, jima je pustila pismo in voščilo ter darila za božič na mizi v svoji sobi, poklicala taksi in se odpeljala. V naglici je v bližini postaje kupila nekaj daril tudi za mamo, ki jo je šla obiskat. Rada bi ji bila kupila kaj lepega in dragega, toda ni imela veliko lastnega denarja. Delala je šele nekaj mesecev, odkar je napravila maturo.
V Salzburgu je na srečo tisti mladenič s topim nosom izstopil; bil je užaljen, ker mu ni hotela dati svojega naslova, tako da ni niti pozdravil, ko je odhajal iz kupeja. Hvala Bogu, vsaj te nadlege sem rešena, je zadovoljno pomislila. Bila je že noč. Vstopilo je le malo potnikov in kupe je ostal skoro prazen. Samo v nasprotnem kotu je dremal starejši gospod, z glavo naslonjeno na steno kupeja. Tako bo imela vsaj mir med nadaljnjo vožnjo in obilo časa za premišljevanje. Ko se je vlak spet premaknil, je tudi sama zaprla oči in skušala zadremati. Toda njeni živci so bili preveč vznemirjeni in se ji ni posrečilo. V kupeju je bilo tudi prevroče. Cez nekaj časa je vstala in odšla na hodnik ter opazovala nejasne obrise veličastnega, v belino zagrnjenega gorovja, preko katerega se je, vzpenjal vlak. Bila je fantastična pokrajina, čisto v skladu z njenim fantastičnim potovanjem. Ob tej misli se je rahlo nasmehnila v sami sebi. Prejšnji nemir jo je jel zapuščati in v sebi je začutila neko čudno spokojnost. To je bila morda reakcija na dolge tedne neodločnosti in vznemirjenosti. Zdaj pa je bilo vse odločeno. Treba je bilo le še čakati, da se pripelje na cilj. Potem bo konec dvoumnosti njenega življenja. Pokazalo se bo, kdo je: ali Gudrun Eckhardt ali Majda Podgoršek. Ko se je začel vlak spet spuščati
po drugi strani Visokih Tur navzdol, se ji je zazdelo, da se je to belo, veličastno gorovje vzdignilo tudi kot mqja med njenim dosedanjim in bodočim življenjem.
Dolgo je stala tam in strmela v pravljično belo pokrajino, ki se je pomikala mimo nje kot v prividu, osvetljena od mesečine in blešča snega. Šele ko jo je zazeblo, se je vrnila v kupe in zadremala. Zbudil jo je carinik na meji. Bližala se je cilju.
Potem se je odvijalo vse tako hitro, da ni imela več časa niti za vznemirjenje niti za premišljevanje. Vpijala je vase podobo nove dežele, ki je bila pravzaprav njena domovina, njena rojstna dežela. A še preden se je mogla predati temu novemu občutju in ga okusiti do dna, je bilo treba menjati vlak in znašla se je med ljudmi, ki so govorili isti jezik kot njena mama in katerega je morda začela tudi že sama brbljati, ko so jo iztrgali iz maminega naročja in jo odpeljali daleč proč. Misel na to ji je prvič vzbudila globoko ganotje, da so ji prišle solze v oči. In prišlo ji je na misel, da je tudi Pa pripadal ljudem, ki so delali take stvari. Večkrat je s ponosom pripovedoval o svojih vojnih dogodivščinah v SS-oddelkih. Nikoli pa še ni bila pomislila, da bi bil tudi on sposoben napraviti kako slabo dejanje, in morda, ga zares ni storil. Toda zdaj nenadno ni bila več tako gotova o tem. Hkrati pa se ji je zasmilil, če je pomislila, kako sta ostala z Mutti za božič sama in kako jima je težko pri rscu.
Toda ni hotela več razmišljati o tem. Zdaj je odrasla in ima pravico sama odločati o svojem življenju. Ničesar jima ni manjkalo in imela sta polno prijateljev in znancev, njena prava mama
pa je bila revna in morda čisto sama. Zahrepenela je, da bi bila čimprej pri njej. Vlak ji je vozil vse prepočasi. Ustavljal se je na vsaki postaji in nikamor se mu ni mudilo.
Ni si mogla predstavljati srečanja z mamo. Kako se bosta pogledali? Gotovo je ne bo spoznala. Ko jo je zadnjič videla, je bila še nedorasla deklica z dolgima kitama, zdaj pa je velika in močna, morda večja od nje. Niti sluti ne, da je na poti k njej. Bogve, če jo bo sploh našla doma. Ob misli na srečanje z mamo je začutila drhtenje po vsem telesu. Ko je spraševala sprevodnika za postajo, kjer naj bi izstopila, je morala paziti, da ni z glasom izdala svojega razburjenja.
Končno se je vlak ustavil tam. Znašla se je s kovčkom v roki na majhni postaji sredi samotne, gozdnate pokrajine. Redki ljudje, ki so izstopili z njo vred, so odšli po gazi proti vasi, katere zasnežene strehe je bilo razločiti v daljavi. Napotila je za njimi in nehote upočasnila korak. Tu je bila torej doma, tu je prišla na svet, sredi teh samotnih, zasneženih gora, v tej vasi, ki se je zdela, kot da vase pogreznjena dremlje pod gorami in da do sem sploh ne seže utrip življenja od tam zunaj, iz sveta, odkoder je prihajala. Vse je bilo tako čudno tiho in negibno, nenavadno kot na starodavnih lesorezih. Samo dva krokarja sta z glasnim krakanjem počasi letela nad pokrajino proti gozdovom na pobočju bližnje gore. Prevzel jo je tesnoben občutek. Najrajši bi se bila vrnila v svoje mesto z njegovimi lučmi in toploto. Toda premagala ga je in šla dalje.
Tudi vaška cesta je bila prazna. Od hiš in hlevov je bilo slišati glasove, toda ljudi ni bilo videti. Ozirala se je po človeku, ki bi ga lahko vprašala, kje stanuje njena mati, toda nikogar ni bilo na spregled. Končno je zagledala skupino rdečeličnih otrok s šolskimi torbami na hrbtih. Začudeno so jo	gledali s	svojimi velikimi	sinji-
mi očmi nedolžnih kmečkih otrok, ko jih je v nemščini vprašala za gospo Podgoršek, nato pa ji je najstarejši molče, nokazal bhžnjo hišo v razvalinah, katere goli očrneli zidovi so štrleli v zrak sredi velikega vrta, polnega golih jablan. Začudeno je obstala. V teh razvalinah vendar ni mogel nihče prebivati. Toda od vratc v plotu je držala ozka gaz proti razvalinam, kar je bilo znak, da nekdo	vendarle	prebiva v njih, in	s
tesnobnim občutkom pri duši se je napotila po njej. Šele ko je prišla čisto blizu, je opazila, da je bil del porušene hiše toliko obnovljen, da je imel nizko streho	in	dimnik,	iz katerega se je
kadilo. Odnekod se	je	pripodil	pes in	zalajal vanjo. Pomirila ga	je in šla	dalje. Pred vrati	pa	je
za hip obstala. Srce ji je	razbijalo. Potem	pa	je
odločno potrkala.
Zaslišali so se tihi koraki.
»Kdo je?« je vprašal ženski glas.
Ni razumela, a	je	uganila	pomen	vprašanja.
»Ich ... ich ...«	Ni	vedela,	če naj	reče »Gu-
SLOVENSKA PESEM V AVSTRALIJI
Slovenski pevski zbor Triglav (na sliki), ki ga neumorno vodi skladatelj Vladimir Trampuž, je pred kratkim izdal zanimivo ploščo na 30 obratov. V prvem delu slovenski fantje zapojejo naslednje pesmi: Sinoči je lušna noč bila, Pobratimija, Kaj ti je deklica, Vinček o vinček moj, Te te te,
v drugem delu lepe plošče dobimo še: Dekle na vrtu, Briška, Od Celja do Žalca in lepo novo pesem Klic Triglava, ki jo je zložil pevovodja sam. Na koncu obeh delov orkestralni duet (har-
drun« ali »Majda«. Prvo bi užalilo mater, drugo pa se je upiralo njej.
Vrata so se odprla in pred seboj je zagledala žensko srednjih let, manj bledo in šibko, kot si jo je predstavljala. Za hip sta se molče gledali.
»Mama,« je tiho in skoro proseče rekla Gudrun.
»Majda,« je dihnila mati. Njen obraz je zasijal, toda spregovoriti ni mogla. Ustnice so se ji začele tresti. Objeli sta se in obe zajokali.
Potem je prijela mati Gudrun za roko in jo odpeljala čez prag v hišo. Bila je revna, a prijazna soba, s posteljo v enem in s štedilnikom v drugem kotu. Na mizici pri postelji je stalo majhno božično drevo, pod njim pa fotografija v	okviru, ki je	kazala mladega moškega	in	žensko z majhno deklico v naročju. Grudun	je	vze-
la fotografijo v roko in jo dolgo gledala. Tak je torej 'bil njen oče in taka je bila mama, takrat ...
»Tistikrat si imela šest mesecev,« je rekla mati v svoji slabi nemščini. »Tri mesece nato pa je bilo že vsega konec ...«
»Kdo pa je zažgal hišo?« je vprašala Gudrun.
»Oni... Gestapovci... takrat, ko so ubili očeta ... Prav tu blizu so ga ubili, v gozdu nad hišo.«
Materi so spet zadrhtele ustnice. Gudrun jo je objela, nato je začela razkladati svoja darila, katerih se je mati otročje veselila.
»Kje pa bom	spala?« je vprašala Gudrun.
»Nimam dveh	postelj,« je rekla mati.	»Ti	boš
na postelji, jaz pa na tleh.«
»O ne, skupaj bova spali,« je rekla Gudrun. Potem je šla na vrt. Pes se je tfzpel po njej in hotel, da ga poboža, kakor da jo ima že za domačo. Tu je torej doma, je razmišljala. Ta drevesa so jo videla, kako se je kot otrok kobacaia po travi. Nekatera so bila suha. Posušila so _se gotovo takrat, ko je gorela hiša... Gledala jih je	s čudnim ganotjem. Začutila je, da je ven-
darle povezana s tem svojim domom in da mu je nekaj dolžna.
»Majda!« jo je poklicala mati s praga, in prvič se ji je zazdelo to ime naravno in lepo. »Majda,« je ponovila sama pri sebi. »Majda sem, ne Gudrun, Majda...«
V sobi je dišalo po kavi in na mizi so že čakale skodelice in pladenj z božično potico.
»Zakaj	pa nisi po	vojni pozidala	hiše?«	je
vprašala Majda, ko sta pili kavo. Misel na pusto pogorišče okrog njiju ji je bila neprijetna.
»Nisem	mogla ... Pa	tudi pomena ni	imelo,	ito
sem bila	tako sama,«	je rekla mati.	»Zame	je
dovolj ta soba.«
Grudrun je za hip molčala. Nato pa je nežno, pa odločno rekla: »Zdaj ne boš več sama. Zdaj imaš mene.«
Mati ni upala ničesar vprašati, toda po licih sta ji pritekli dve solzi.
monika-saksofon) lepo zaigra slovenske melodije.
Slovenski pevski zbor Triglav bo spomladi izdal še drugo ploščo, na kateri bomo slišali lepe in znane slovenske melodije.
I
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V sredo, 26. dec., ob 16. uri v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Sv. Križu
predpremiera Andre Roussin
»KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA«
komedija v štirih dejanjih
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM SVOJIM OBI-SKOVAVCEM IN PRIJATELJEM
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSPODARSTVO
Rdeči radič je drag
Ko je neki potrošnik vprašal proizvajav-ca, zakaj prodaja tako drago rdeči radič, mu je ta odgovoril, da je z rdečim radičem mnogo dela in še dostavil: »Ko ste se lepo kopali, sončili in senčili ali se hladili v planinah, sem jaz z vso družino na vročem julijskem in avgustovem soncu moral prerivati in pleti radič. To je bilo najbolj težavno delo, a jih je še drugih vse polno, preden ga pripeljemo na trg. Sinoči ga je vsa družina začela čistiti takoj po večerji in delala do ene ure po polnoči.«
Prezimovanje strojev
V našem kmetijstvu je mehanizacija že precej razvita in kmetijski stroji predstavljajo že znaten kapital, ki ga pa ne smemo po nemarnem izgubljati. To pomeni, da moramo stroje varovati pred nepotrebnimi okvarami, posebno če nas to stane samo malo pazljivosti in prav malo dela. Predvsem moramo stroje čuvati v dobi, ko niso v rabi. Tu je mišljen predvsem zimski čas.
Jasno je, da ne smemo kmetijskih strojev puščati na prostem na razpolago vremenu z vsemi njegovimi pojavi: če se je stroj zmočil in ga komaj sonce osuši, se bo kmalu pokvaril. Zato spadajo stroji pod suho streho, pa tudi na suho stojišče in ne na vlažno ali blatno. Koristno je, če so stroji nekoliko dvignjeni od tal, da stojijo na podložkih. To je posebno važno za motorne kosilke, katerih je med našimi kme-tovavci mnogo in ne služijo samo za košnjo trave in detelje; služijo lahko tudi kot izvrstno prevozno sredstvo, na ogrodje pa lahko pritrdimo krožno žago (cirkularko) in še druge pripomočke. Pri kosilkah mora biti nekoliko dvignjen predvsem nožni del.
Kmetijski stroji ne smejo ostati blatni ali drugače zamazani. Grdo in škodljivo je, puščati zemljo na motornih plugih, rahlja-čah, osipalnikih in drugih strojih, ki pridejo v dotik z zemljo. Pri motornih kosilkah morajo biti očiščeni nožni prehodi, kjer se noži premikajo na desno in levo itd.
Pred zimo moramo pregledati tudi motor. Iz tega odstranimo gorivo (bencin, petrolej, nafto itd.), olje pa zamenjamo. Brez olja ne smemo pustiti stroja in namazani z oljem morajo biti vsi bistveni deli stroja.
Najbolje napravimo, če kmetijski stroj operemo z navadno vodo, a tudi takoj osušimo, nekatera mesta pa celo namažemo z oljem. Na vsak način moramo dobro oprati vse škropilnice (motorne, nahrbtne ah ročne). To je posebno važno, če smo škropili kakšna strupena škropiva, a tudi če smo škropili raztopino modre galice, ki ni strupena. Očistiti moramo seveda tudi posode, ki so služile za napravo ali prenašanje škropiv.
Vsa ta dela in opravila niso težka, so pa potrebna in zelo koristna; z majhnim trudom in stroškom obvarjemo znaten kapital.
Res je, da dobijo danes pridelovavci rdečega radiča po 300 in celo 400 lir za kg te zimske poslastice, a ta denar je težko zaslužen. Temu je najboljši dokaz, da je vedno manj kmetovavcev, ki si naložijo breme dela za pridelovanje rdečega radiča, zaradi česar pride na trg sorazmerno malo blaga. Na drugi strani se vedno bolj širi krog ljubiteljev rdečega radiča, ki je lepa in okusna zelenjava. Sladokusci pravijo, da je malo rdečega radiča z nekoliko drobnega fižola - koka in lep kos pečenega purana — prava poezija.
Naj dražji je na trgu šarasti radič iz Ca-stelfranča, tako imenovani »kanarin«, ki je vedno za nekaj desetin lir dražji kot rdeči solatnik z okroglimi listi, kot je goriški (v resnici »solkanski«), medtem ko trevizan-skega s špinačnimi listi vedno bolj opuščajo: ni ne tako okusen in tudi ne tako lep. Saj pravi solatnik z okroglimi listi je tak kot rdeča vrtnica. V zadnjem času se širi posebno lepa rdeča zvrst.
Rdeči radič sejejo vse od konca marca do srede julija. Zgodnjo setev opravijo vedno med žito, zadnjo pa po preoranem str-nišču. Za posetev enega ara (100 kv. m) zemljišča potrebujemo 20 do 40 gramov dobro očiščenega semena. Sejemo lahko ročno na široko, a bolje je, če sejemo s strojem v vrste, ki naj bodo 20 cm narazen, če sejemo s strojem, porabimo komaj polovico semena in vsa opravila so mnogo lažja, posebno pa pletev in razredčevanje: v vrste sejan radič razredčimo na 8 do 10 cm v vrsti. Pleti pa moramo po potrebi, najmanj dvakrat; radič ne sme rasti v plevelu in ne med trdimi skorjami zemlje.
V pozni jeseni je rdeči radič dozorel in je goden za siljenje. Izkopljejo ga, povežejo v snopiče, očistijo listov in začnejo siliti. Siljenja pa ne bomo opisovali, ker se nihče
ne bo naučil pravilno siliti samo iz opisa, potrebno se je učiti v praksi. Posebno važno je pravočasno in pravilno polivanje z vodo za uravnavanje toplote, ker se drugače lahko vse blago pokvari. Na velikih posestvih silijo tako, da izkopane rastline zložijo na prostem v kroge (korenine na vzno-traj, liste navzven) katerih pstavijo več drug vrh drugega. Kup potem pokrijejo s plastjo zemlje in vse skupaj zavijejo v poli-etilenove liste, ki naj varujejo radič pred zmrzaljo oziroma slanami.
Helikopterji v vinogradništvu
Pod zgornjim naslovom so obravnavali nemški, francoski in italijanski vinogradniški izvedenci vprašanje, kako zaščititi trte pred peronosporo in oidijem. Francozi so javili, da so s helikopterjem dosegli sijajne uspehe na jugu Francije, kjer vzgajajo trte v obliki malih drevesc. Za res dobro škropljenje vinogradov so porabili komaj 40 do 50 litrov škropiva na ha. Italijanski izvedenci so poročali, da so izvedli poskuse v Piemontu, v Kalabriji in na Sardiniji, kjer so na ha vinograda razškropili po 80 litrov škropiva, in sicer v dveh poletih, 40 litrov na polet. Seveda je bilo škropivo razdeljeno v obliki nebulizacije s posebnimi škropilnicami - nebulizatorji (nebula — oblak). Italijanski izvedenci so poudarili: Prva pra-šenja proti oidiju in škropljenja proti pe-ronospori naj se opravijo s tal; helikopter pride v poštev šele poleti, ko je glavna rast trte zaključena.
ordla psi svesdie
Filozofija in torej tudi prava Astrologija sta dokaz božjega stvarstva in zatorej sveta in prav nič lahkomiselna zadeva.
Univ. prof. Johannes Kepler
Ob koncu leta, kot je že v navadi, se vsakdo sprašuje, kaj mu bo prineslo novo leto. Ni skoraj revije ali časopisa, kateremu ne bi bil v tem času ta argoment priljubljen, kajti vedno se najdejo ljudje, ki strastno iščejo v dnevnih horoskopih svojo bodočnost in morda srečo. Tako mi je prišlo na misel, da bi tudi v našem, sicer resnem listu, napisali kakšno usodo nakazujejo človeštvu zvezde za prihodnje leto. No, pa poslušajte; vendar pa si ne ženite preveč k srcu, ko boste preleteli teh nekaj usodepolnih vrstic. Zganite časopis — vendar ga ne vrzite proč, ob koncu leta bomo napravili obračun, ker ne bi rad, da bi me kdo imel za lažnivca — in se napravite, kot da se vas vsa zadeva ne tiče. Morda bo pa le drugače ...?!
Leto 1963 bo dokaj nemirno, vendar pa ne bo prišlo do izbruha nove svetovne vojne. Vojne in revolucije bodo le v ožjem krogu, in sicer predvsem v Aziji (Pakistan, Indija, Kitajska, Burma,
Laos, Indonezija), kjer bo prišlo do večjih političnih kriz in spopadov; poleg vsega pa bo v tem sektorju razsajala huda lakota, ki bo zahtevala mnogo žrtev. Glavni krivec vseh teh nesreč bo seveda Kitajska, katera pač nima kaj izgubiti, ker ji gre predvsem za svetovno priznanje. Zaradi teh spletk bo moral tudi odstopiti dosedanji predsednik Indije Nehru, čigar mesto bo prevzel neki drugi veliki Indijec.
V Severni Afriki se bodo odigrali krvavi spopadi. V ospredju teh dogajanj bo ponovno egiptovski premier Naser, ki bo skušal uresničiti svojo panarabsko idejo in spraviti pod eno streho vse arabske narode. Pri izvajanju tega načrta se bo zopet zapletel v konflikt (morda celo krvavi) z Izraelom.
Tudi izgradnja svobodne Alžerije bo revolucionarno vplivala na sosedne narode, ki se bodo jeli prebujati. Prišlo bo do nemirov, zaradi katerih bo resno prizadet prestol kralja Hassana II. in tudi njegovo življenje. Na vsak način bo nastopilo novo obdobje za ta predel Severne Afrike; nastopila bo nova politična osebnost. Prav tako bodo upori tudi v Sredozemlju, ki bodo prinesli Grčiji in Turčiji spremembe.
Ce se ozremo na ameriško celino, bomo videli,
ŠPORTNIFHEGLED
NAJVEČJA IN NAJDRAŽJA OLIMPIADA VSEH ČASOV
TOKIO 1964
Iz razgovorov s prireditelji, iz uradnih biltenov 18. olimpijskih iger, iz turističnih priročnikov in celo iz besed kateregakoli prebivavca glavnega mesta Japonske je razvidno, da bodo tamkajšnje olimpijske igre najpomembnejše, kar jih je bito doslej. Prireditelji poudarjajo, da hočejo, tudi za ceno svojega siromaštva, napraviti v Tokiu leta 1964 največjo športno prireditev v zgodovini človeštva.
Stoletja so Kitajci, Rusi, Američani in Evropejci pripravljali nekaj novega, Japonci pa so stvari proučili in izpeljali do konca odkritja dragih in s tem postali mojstri na vseh področjih. Če pomislimo na poplavo fotografskih, radijskih in drugih aparatov na vseh tržiščih sveta, jim lahko verjamemo. Industrija je na Japonskem v revoluciji, opuščajo se tradicije in tudi narava pomaga (Japonci postajajo višji, težji in krepkejši), da postajajo Japonci narod, ki bo imel vse na razpolago in za katerega ni nič nemogočega.
V sliki japonskega preporoda velja zabeležiti 168'! o povečanje industrije od leta 1958, 17% ekonomsko izboljšavo, poleg tega Japonci predvidevajo, da se bo narodni dohodek v desetih letih podvojil.
Na Japonskem je športna propaganda nepotrebna, saj je postal na pr. baseball najbolj razširjen šport, tenis (preko 100.000 igravcev) in vvaterpolo najbolj priljubljena, telovadba, plavanje, rokoborba in atletika (52.000 članov) najbolj tradicionalni. Japonci vseh starostnih dob se aktivno ukvarjajo s telesno vzgojo. Po najnovejših statistikah se v tej državi ukvarja s športom 46,4% moškega in 23,2% ženskega prebivavstva. Pri ženskah je odstotek resnično visok. Presenetljivo je, da imajo nekatere zveze (telovadba, tenis, atletika, badminton in košarka) več ženskega kot moškega članstva. Res pa je, da imajo moški raje borbenejše športe. Zenska športna aktivnost je ena izmed oblik modernega razvoja na Japonskem.
V stotih letih so Japonke napredovale toliko kot drugje v tisoč. Neustrašno so se Japonke pojavile na področjih, ki so bila stoletja rezervirana za moške.
Japonska je torej prosila za organizacijo olim-piade zaradi narodnega prestiža. Olimpijski odbor je rade volje ugodil njeni zahtevi, ker v Aziji še ni bilo olimpijskih iger in ker je Japonska naj boli bogata azijska dežela. Japonci so že leta 1940 težili za prirejanje olimpiade, hoteli prirediti olimpijske igre leta 1960, mednarodni odbor pa jim ie ustregel s štiriletno zamudo. Brž ko so določili, da bodo prihodnje olimpijske igre v Tokiu, so v nekaj dneh sprejeli proračun ter ugotovili, da jih bo to stalo 16 milijard lir. Eno tretjino bo prispevala država, drugo tretjino pa tokijska
mestna uprava. Preostanek bodo pokrili z zasebnimi prispevki, izdajami znamk itd. Naprave bodo stale 18 milijard in vsoto si bosta razdelili država in mestna uprava Tokia. Na Japonskem so oblasti zelo naklonjene športu. Ministrstvo za narodno vzgojo, ki nadzoruje delo olimpijskega komiteja in športnih zvez, ima v svojem letnem proračunu 3 milijarde lir za šport. To vsoto (90%) razdelijo med študentovska društva, tako da jim i
je omogočena plodna telesnovzgojna dejavnost po vseh šolah. Šolska društva predstavljajo 70% društev, ki nastopajo na amaterskih tekmovanjih. Vsaka prireditev je velik praznik. Učenci v črnih uniformah, ki se ločijo med seboj samo po gumbih različnih ustanov, napolnijo tribune in dajejo duška svojemu navdušenju. V prestolnici je 70 univerz, kjer so ure namenjene športu tako pomembne kot tiste, ki jih porabljajo za študij.
Profesionalnih športov ni veliko: baseball, kolesarstvo, boks, rokoborba in tradicionalni sumo; zaradi tega ni mnogo poklicnih igravcev. Na Japonskem je malo poklicnih boksarjev, ker menijo, da se jim ne godi tako slabo, da bi se morali ukvarjati s tako sramotnim športom.
Država je rada sprejela breme stroškov olitn-piade, Cesar sam pa je sprejel pokroviteljstvo
(Nadaljevanje na 19. strani)
ZCNA EN BOM
Dobre potice za božične praznike
Med našimi bravkami je tudi mnogo mladih, ki še niso popolnoma vešče, v pripravljanju različnih jedi in sladic ter so nas naprosile, da bi jim priskočili na pomoč. Rade volje smo jim zato namenili današnji članek, da bi čimbolj razveselile svoje družinice z okusnimi poticami za božične praznike.
POTICE. Testo: % kg moke, % litra mleka, 2 dkg kvasa, žličica soli, limonina n pomarančna lupinica, žlica ruma, 6 dkg sladkorja, 3 rumenjaki, 10 dkg surovega ali 7 dkg kuhanega masla ali % dl olja.
Presejano moko postavimo na toplo, da se pogreje. Posebej pristavimo kvas (razdrobimo ga v lončku, mu pridenemo 2 do 3 žlice moke, žlico sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo gosto zmes, ki jo denemo na ne pretopel prostor,
I
da tudi tam ne bo nič drugače, kot po ostalem svetu. Poleg Fidel Castra se bo zopet pojavil na svetovni pozornici Peron, ki bo postal oblastnik Argentine. Fidel Castro pa bo zaključil ob koncu leta svoje politično poslanstvo na domačem pokopališču. Kljub temu pa bo njegova ideja še vedno prevladovala in z izginotjem Fidel Castra tudi ZDA ne bodo imele nobenega dobička na političnem polju, nasprotno, njihov vpliv se. bo v lem predelu še bolj oslabil.
Na splošno ne bo Kennedyjeva Amerika V tem letu dosegla, kljub dobri volji in naporom, nič konkretnega. Prišlo bo celo do proti-Kennedyjeve-ga gibanja, ki mu bo dokončno izpodneslo upanje na ponovno izvolitev.
Tudi za Veliko Britanijo bodo nastopili težki časi. Tako angleški kot francoski imperij gresta h koncu. Konservativci bodo doživeli poraz v korist laburistom.
V Evropi na splošno bo prišlo do revolucionarnih sprememb, zaradi katerih bodo najbolj prizadete Nemčije, Italija, Skandinavija, pa tudi nekatere države Vzhodnega bloka. Nastopila bo tudi velika gospodarska kriza, ki bo posebno v Nemčiji precej občutna, pojavili se bodo znaki inflacije in nastopili bodo borzni polomi. K vsemu temu pa
se. bodo pridružile hude naravne katastrofe, ki bodo zajele vso zemeljsko sfero.
Na vsak način se bo moral umakniti kancler Adenauer, pa tudi Ulbrichta čaka ista usoda. Za-padne države bodo priznale Vzhodno Nemčijo in obe vladi bosta primorani začeti s pogajanji za »Enotno Nemčijo«.
Kaj pa Sovjetska zveza? Tudi ona ne bo mogla ubežati nepovoljnim kozmičnim vplivom, ki ji bodo prinesli dokaj sprememb v notranji politiki in vladi, v kateri se bodo pojavili povsem novi ljudje. Smrt preti nekaterim visokim predstavnikom SZ. Hruščov ni več tako zdrav in politično nc 'Več tako udaren; zna se zaplesti v nevarne situacije in bo bržkone primoran odstopiti že zaradi zdravja. Bolj kot z ostalim svetom bo imela Sovjetska zveza opravka z notranjim položajem v državi, kjer bo prišlo do izraza splošno nezadovoljstvo. Ti notranji konflikti se bodo odražali tudi v zunanjem svetu, vendar pa se SZ ne bo spustila tako daleč, da bi prišlo do svetovnega spopada. Tudi v drugih socialističnih državah bo prišlo do sprememb in odstopov (Kadar, široky), Na področju kozmičnih poletov bo SZ dosegla lepe uspehe in bo seveda osvojila Luno.
Cozmoastro
da vzhaja). Medtem stepemo v lončku ostalo mleko, rumenjake, sladkor, sol, nastrgano pomarančno ali limonino lupino in vse malo pogrejemo. Temu pridenemo raztopljeno maslo in rum ter vse skupaj zlijemo v moko, ki ji pridenemo še vzhajan kvas. Vse to zmešamo v testo, ki ga nato stepemo tako dolgo, da se loči od kuhalnice in sklede. Testo nato spravimo skupaj, pokrijemo s pogretim prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Ce mislimo napraviti več potic, razdelimo že sha-jano testo na hlebčke, ki jih dobro pogrnemo in denemo na toplo, da znova vzhajajo. Dobro vzhajano testo nato razvaljamo po deski v pravokotno obliko. Namažemo ga s poljubnim nadevom, tesno zvijemo, denemo v pomaščen model za polico, v katerem naj še enkrat vzhaja. Ko naraste za dvakratno množino, denemo potico v peč in jo pečemo približno dobro uro.
Rozinov nadev: 10 dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja, 2 do 3 rumenjake, limonina lupinica, sneg iz dveh beljakov, po potrebi še malo smetane, 40 dkg rozin, pest dobrih drobtin.
Maslo, sladkor in rumenjake umešamo, pridenemo nastrgane limonine, lupinice, malo smetane in nazadnje trd sneg iz beljakov. S tem namažemo razvaljeno testo. Oprane in nato na toplem osušene rozine potresemo po vrhu nadeva. Ce je notičevje premokro, mu dodamo še nekoliko drobtin.
Orehov nadev: % kg sladkorja, 2 dl vode, 40 dkg orehovih jedrc, 8 dkg surovega masla, 1 dl medu, 2 do 3 rumenjake, po potrebi nekaj žlic smetane, 2 do 3 žlice ruma. Sladkor polijemo z vodo, da ga pokrije in vse skupaj prevremo: temu pridenemo zmlete orehe, ter nato primešamo sladkorju in orehom še vse drugo. Lahko pa ravnamo tudi tako, da primešamo sladkorju samo del orehovih jedrc, druge pa potresemo po vrhu testa.
Mandeljnov nadev: 15 dkg surovega masla, 3 do 4 rumenjake, 10 dkg sladkorja, % kg mandeljnov, 3 beljake, 8 dkg drobtin.
Mandeljne najprej, olupimo in nato zmeljemo. Prepražimo jih nato z dvema žlicama sl^kotja v kozici brez maščobe. Surovo maslo zmešamo z rumenjaki in sladkorjem, da inaraste, nato pa dodamo prepražene mandeljne in sneg. Razvaljano testo namažemo z nadevom, po?>Ufhu pa ga potresemo z drobtinami. Za boljši nadev vzamemo namesto drobtin zmlele mandeljne.
Čokoladni nadev: 15 dkg surovega masla, 20 dkg moke, % do 14 litra mleka, 20 dkg sladkorja, 20 do 25 dkg čokolade ali 10 dkg kakaa (v tem primeru denemo še 10 dkg sladkorja) in vanilija.
Maslo raztopimo, mu pridenemo moko, ki jo pražimo in, še preden zarumeni, zalijemo z mlekom in prevrnemo. Mlečno prežganje naj bo tako gosto kot navadna krema. Nato mu primešamo še zmehčamo čokolado ali kakaa, sladkor in vanilijo ter vse skupaj ohladimo. Če je nadev pregost, ga lahko razredčimo z rumenjakom ali pa z mlekom. Čokolado zmehčamo na papirju nad paro ali pa jo lahko tudi zmeljemo ali nastrgamo. Za preprostejšo potico vzamemo dvakratno količino testa in enkratno količino nadeva. Pri testu lahko znižamo količino jajc, sladkorja in maščobe, zvišati pa moramo količino mleka.
Končno še najlepše voščilo za čim boljši uspeh!
Vesel božič in uspeha potno novo leto želijo:
ZDBOZDRAVNIK
Dr. R. HLAVATY
Ordinira za zobne in ustne bolezni ter zobno protetiko dnevno od 15. do 18. ure — v TRSTU - Ul. Lavatoio 4/1 Dopoldne od 9. do 12. ure na OPČINAH
Dr. S. MAŠERA
TRST, Ul. Machiavelli, 28 Tel. 23-339
'5a<ŽoXIc(Z
TRST . Ul. sv. Frančiška, 20 Tel. 61-792
♦ Najnovejše slovenske knjige
♦ Šolske in pisarniške potrebščine
♦ Jugoslovanski folklorni predmeti
Želi vesel božič in srečno novo leto vsem prijateljem dobre knjige
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
TRST - Ul. Ghega, 9 - Tel. 31-813
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
« A U R O R A »
TRST - Ul. C-icerone, 4	Tel. 29-243
HOTEL «P R I PO Š T 1»
TRST - Trg Oberdan, 1 - Tel. 24-157
vošči svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto
•AbtoLh,6i> d*L. BoUcG- mr. ph.
Farmacevtski proizvodi in kemikalije
TRST - ULICA TORREBIANCA, 21/11 Import - Export Telefon 31-315
DISTILACIJA ESENC
JANOVŠEK
Tvrdka ustanovljena leta 1883
TRST - BARKOVLJE - Tel. 29-963
SEF'
telefon 29-477 Er
tiskarna
graphis
jljllir ulica sv. frančiška, 20
trst, j
Gradbeno Podjetje
KARLO BAN&Co.
TRST - Ul. Maiolica l/l . Telefon 90-821
ZLATARNA IN URARNA
LAVRENČIČ - LAURENTI
TRST, L. Santorio, 4 - Tel. 73-240
URARNA IN ZLATARNA
Dt3
mi- > -te
TRST - Čampo S. Gi-acomo, 3 - Tel. 95-881
Bogata izbira švicarskih ur in lično izdelane zlatnine
URARNA IN ZLATARNA
GRUDEN KAREL
TRST - Ul. Battisti, 13 - Tel. 96-306
ZALOGA TEPIH. PAPIRJA
T. PANJEK GODINA
TRST - Ul. Cassa Risparmio, 8 - Tel. 37636
0)
>N
Q)
J*
<D
>
KAROSERIJA
VISTA
T R S T - Ul. Carducci, 15 Telefon 29-656
BOGATA IZBIRA NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV, TOPLOMEROV IN FOTOGRAFSKEGA MATERIALA
CALZOLERIA
FIORENTINA
TRST - UL. TARABOCCHIA, 2 - Tel. 96-536
IMA V ZALOGI VSE VRSTE ČEVLJEV IN GUMIJASTIH COPAT ZA OTROKE, MOŠKE IN ŽENSKE
TRGOVINA !N DELAVNICA ČEVLJHV
G E C
ROJAN
Trg Tra i rivi, 2 - Tel. 31-198
vošči vesele praznike!
NAJLEPŠE CVETLICE DOBITE PR'!
« I V A N K I »
TRST - Ul. Dell' I s tria, 17 - Tel. 95-052
CVETLIČARNA
MARNA LIPOVEC
TRST, Trg Vico, 7 - tel. 41-511
CVETLIČARNA	
	« S A V 1 N A »
TRST, Ul. Istria, 10	Tel. 55-590
Ml RODILNI CA
Č E K E T
TRST - Ul. Solitario, 11 - Tel. 95-442
želi odjemavcem vesele praznika
DANILO PEBTOT
TRST - BARKOVLJE - VIA BOVETO, 5 TELEFON 29-121
Giacomo Vatovec succ.
TRST, Ul. Torrebianca, 19 - Tel. 23-587,37-561
IZVAŽA DARILNE POŠILJKE
KOLESA - MOTORNA KOLESA - AVTOMOBILE
gospodinjske predmete, radio-aparate, šivalne stroje; kolonialno blago
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST - Ul. Cicerone, 8 - Tel. 38-136, 37-725
UVOZNO IZVOZNO PODJETJE
T E C H N A
TRST - Ulica Ghega, 2 - Tel. 35-907 Telegram: TECHNALUIN
Podjetje VLADO ŠVARA
Elektromehanična delavnica za avtomobile in motocikle
TRST - Ulica Giulia, 28 - Tel. 96-742
popravila avtomobilov in avtobusov
TRGOVINA Z OBUVALOM
lAeuuaM,
- Ul. G. V AS ARI, 10 - Tel, 96-661
Oglejte si našo bogato zalogo vsakovrstnih čevljev po zelo ugodnih cenah.
Wd
BANKA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR BOO.000.000 - VPLAČANIH LIR 1BD.OOO.ODO
TRST - ULICA FABIO FILZI, ŠT. 10
TELEFON ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV:	BANKRED
TRGOVINA SANITARNIH PREDMETOV
MILAN ŠVAB-SOAVE
TRST, Ul. S. Giusto, 16 - Tel. 93-609
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST - Ul. Miramare, 29 - Tel. 29-322
Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci in vse vrste električnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila
TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN MODNO DROBNARIJO
Kristan Susič
TRST - Ul. ROIANO, 2 - Tel. 32-515 Velika izbira po najnižjih cenah
Trgovina ^ P E R T O T Foc*erami podlog
Bogata izbira moškega in ženskega blaga, perila in raznih tkanin TRST - Ul. Ginnastica, 22 - Tel. 95-998
KROJACNICA
LADO PREMRU
TRST - Ul. Ginnastica, 35/1 - Tel. 45-447
želi vsem klientom vesele praznike!
trgovina goriva
V. Juriševič
TRST . Ul. Marconi 20 - Tel. 24-179
Vošči vsem vesele praznike
Vesele praznike vsem znancem in prijateljem vošči
ZALOGA DRV J,N PREMOGA
ANTON FLORIDAN
TRST - Ulica RICCI, 4 - Tel. 95-714
SEDLARSKA DELAVNICA
IVAN DOLES
TRST - Ul. GASPARE GOZZI, 1 Izdeluje in popravlja aktovke, konjske opreme, kovčke itd.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO
H V'92, V
TRST, Trg S. GIOVANNI, 1 - Tel. 35-019
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije, iz emajla, nerjavečega (lnox) jekla, itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
Vesele praznike želi
ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN DROBNARIJO
Peter Pavel Čepar
TRST - Ul. Udi ne, 36 - Tel. 28-296
Postreže vam z najboljšim blagom ! Obiščite nas in se prepričajte!
KROJAŠKA DELAVNICA ZA DAME IN GOSPODE
STANISLAV KOŠUTA
TRST - Ul. D'Annunzio, 25/111 - Tel. 41-971
ZNANA KROJAČNICA
SMRDEL ex Baučer
TRST - Ul. XX Settembre, 22 - Tel. 96-796 vošči vesele praznike cenjenim klientom
RIBARNICA
PERTOT MARČELA
Trst - Barkovlje - ul. Perarolo, 2 - Tel. 28-415
želi vsem vesele praznike!
DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV
GIOVANNI COSULLI
TRST - Ul. Manzoni, 4 - Tel. 96-925
1		
Kmetijska zadruga		
1 TRST, Ul. U. želi cenjenim		Foscolo, 1 - Tel. 94-386 klientom srečno novo leto!
VSE ZA KMETOVAVCE
EDVARD M
u
TRST - Ulica Milano, 18 - Tel. 35-169
Krma za živino - Žita - Umetna gnojila -Žveplo - Modra galica • Poljedelski stroji -Orodje - Vsakovrstna semena
Zastopnik za Trst in Gorico svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice AGRIA
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN TKANINAMI
Franc Udovič
direktor MARIO
TRST - Ul. Mazzini, 46 - Tel. 94-550 Trg Ponterosso, 5 - Telefon 29-686 želi svojim cenjenim odjemavcem tu in onstran meje vesele praznike!
ZALOGA VINA LIKERJEV = UVOZ - IZVOZ
lil/Ihan Hirtet
TRST, UL. VALDIRIVO, 3 - TELEF. 28.926
želi svojim odjemavcem uspešno novo leto!
„LA VINICOLA TRIESTINA"
di ALBERTO URŠIČ
TRST — ULICA CEC. RITTMEYER, 20 — TELEFON 38-380 Želimo obilo uspehov vsem cenj. odjemavcem v letu 1963
IMAMO BOGATO ZALOGO ISTRSKEGA IN VERONSKEGA VINA KRAŠKEGA TERANA TER FURLANSKEGA IN VIPAVSKEGA VINA
GOSTILNA	NINI
TRST - Ul. VALDIRIVO, 32 - Tel. 38-915 Vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto 1963
GOSTILNA
Oslrouško
TRST - Ul. S. Nicold, 1 - Tel. 37-918
BIFE'
m 99 iKn&99 pil
, ?
TRST , Ul. GHEGA, 3 - Tel. 24-780
vošči-vsem vesele praznike
.iDVAVV. ■	.	•
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemavcem
-JESTVIN
•
^eg-o-uč
TRST - Ul:. Cofrfmerilale, 25 - Tel. 29-658
■ --»c cnjamU ,	---------------------
, idglflbgiln^ . •	—  --------------
TRGOVINAH JESTVINAMI
GIZE LA M EDEN
TRST --til. LAMARMORA, 18 fivmšči onsčdevaio.vo-Jeto I
. . -nliioA m
Obilo uspeha in sreče v novem letu 1963 želi cenjenim odj©mavcem
TRGOVIN JESTVIN OREL JOŽE
TRST'-Ul. GEPPA, 8 - Tel. 23-869
trgovina Jestvin
G R E G O R I M.
TRST - Ul. D'Alviano, 86 - Tel. 94-404 Želi cenjenim odjemavcem vesele praznike
PEKARNA FRANCESCHINI
TRST- Trg Liberta, 6 - Tel. 38-984
Vesele božične, praznike in srečno novo leto \>ošči vsem odjemavcem
■!. >.
PEKARNA
’ M. FLAJBAN
TRST - Ul. Carducci, 14 - Tel. 35-166 Vošči vsem vesele praznike
TRGOVINA Z MESNIMI IZDELKI
FONDA
TRST - ŠKEDENJSKA ul., 93 - Tel. 44-443 vošči vesele praznike in se priporoča
TRGOVINA JESTVIN
TRST - Str. Vecchia d'lstria, 64 - Tel. 41-175
vsem svojim odjemavcem in prijateljem Želi vesel božič in uspeha polno novo leto!
GOSTOM GOSTILNE
ARMID PEČARIČ
TRST - Bazoviška cesta, 56 - Tel. 50-913 želi srečno novo leto!
Želite dobro hrano?	GOSTILNA
«AL GAMBERO»	(PRI	RAKU)
TRST - Ul. Udine, 37 - Tel. 24-938
Vam bo gotovo ustregla
Buffet fV
t. Sv/////X/C
TRST
VIA CASSA Dl RISPARMIO, 3 - Tel. 35-301
Kranjske klobase in kraški teran dobiš pri TOMAŽIČU vsak dan
Vesel božič in srečno novo leto 1963 želi
VIŠINI
TRGOVINA Z JESTVINAMI TRST - Ul. Roma, 15 - Tel. 23-094
Vesele praznike želi
TRGOVIN JESTVIN
FK
TRST - Trg sv. Frančiška, 8 - Tel. 36-809
AVOUST ŠČUKA
TRGOVINA JESTVIN TRST - Ul. Commerciale, 94 - Tel. 35-030
Vesele praznike
TRGOVINA JESTVIN
URDIH ALBERT
TRST - Ul. F. Severo, 105 - Tel. 55-618 želi vsem prijateljem vesele božične praznike
Vesele praznike želi vsem odjemavcem TRGOVINA JESTVIN
GREGORIČ MARIJ
TRST - Ul. Torrebianca, 43 - Tel. 24-004
ZNANO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
KANOBEL MEDARD
TRST - Ul. Ippodromo 16 - Tel. 90-812
BAR SpoUiva
TRST - Ulica delTIstria, 10 - Tel. 55-766
želi svojim cenjenim gostom srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
RUDI BIDOVEC
TRST - Ul. Genova, 13 - Tel. 37-700
želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenj. odjemavcem in prijateljem!
TRGOVINA Z JESTVINAMI
Telefon 41-572
MILAN BEVK
TRST - Ul. D'Annunzio, 9
TRGOVINA JESTVIN
S. ŠVAGELJ
TRST - Ul. Friuli, 271 - Tel. 28-664
TRGOVINA Z JESTVINAMI
ANDREJ OBERSNEL
TRST - Ul. Maiolica, 1 - Tel. 93-070
MLEKARNA	
MARTELANC	VIDA
TRST - Ul. MIRAMARE, 50 - Tel.	29-345
vošči vsem cenj. odjemavcem vesele praznike	
TRGOVINA JESTVIN
ANTON ŠVARA
KATINARA, Str. Fiume, 103 - Tel. 90-665 želi svojim odjemavcem vesele praznike
ZNANI TAPETNIK
PAHOR MARIJ
TRST - Ulica S. Anastasio, 12 - Tel. 61-218 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila
KUPUJTE PRI TRGOVCIH IN TVRDKAH KI OGLAŠUJEJO V
NOVEM LISTU!
OPČINE
URARNA IN ZLATARNA ANTON MALALAN
OPČINE - Prošeska, 18 : : : :	VESELE	PRAZNIKE	:	:	:	:
TRGOVINA S ČEVLJI
MARCEL MALALAN
OPČINE . Prošeska, 18 Telefon 21-465
RESTAVRACIJA
DANEU
OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 21-053
GOSTILNA	SIMONIČ
OPČINE Narodna ul., 39 - Tel. 21-053 želi vesel božič in srečno novo leto vsem cen j gostom !
Vsem cenjenim gostom želi vesel božič in uspeha polno novo leto
DRUŠTVENA GOSTILNA
OPČINE
PROSEŠKA ULICA
Vedno založena s prvovrstnimi vini
URARNA IN ZLATARNA
ALOJZ SOSIČ
OPČINE - Narodna uliica, 44 - Tel. 21-641
Gostilna VETO
OPČINE - Prošeska ul., 35 vsem svojim gostom vošči uspeha polno novo leto.
GOSTILNA	OPČINE
EMILIJA SOSIČ - VREMEC
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1963
TRGOVINA JESTVIN
ŠKABAR JOSIP
OPČINE NARODNA ULICA, 42 Telefon štev. 21-026 vošči cenjenim odjemavcem vesel božič in srečno novo leto
MLEKARNA
ARMIDA ZOBEC
OPČINE - Narodna ul., 48 - Tel. 21-274 želi cenjenim klientom vesele praznike
TRGOVINA DRVI IN PPREMOGA
RUDOLF VREMEC
OPČINE - Narodna ul., 78 - Tel. 21-306
TRGOVINA
SOSIČ
OPČINE - Proseška, 10 - Tel. 21-049
OPČINE - Alpinska ul., 85 - Tel. 21-054
vošči cenjenim odjemavcem vesel božič in srečno novo leto
Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem
C a It
PEKARNA
IN TRGOVINA JESTVIN
OPČINE
Narodna ul., 57-63 - Tel. 21-046
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA DANEU ALOJZIJ OPČINE - Prošeska ul. 13 - Tel. 21.044		ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA DANEU CELESTIN OPČINE . Narodna ul., 77 - Tel. 21-034 želi vesele božične praznike!		JESTVINE VIDAU BANI - Tel. 21-387 svojim odjemavcem želi srečno novo leto!
				
PROSEK		NABREŽINA		VELIKI REPEN
	■ r.-^r 						
GOSTILNA
DOLENC
Prosek-Devinščina, 3 - Tel. 21-319
GOSTILNA
TERČON - PRI ŽEŽI
NABREŽINA, 27 - Tel. 20-239
TRGOVINA JESTVIN
ZDRAVKO KANTE
Prosek - Tel. 21-527
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
JAZBEC
NABREŽINA center - Tel. 20174 vošči svojim odjemavcem srečno novo leto!
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1963!
GOSTILNA REPENTABOR
tl
cm
Telefon 21-360 Pristna domača vina in izborna kuhinja
MANUFAKTURNA TRGOVINA
RAFAEL ŠTOKA
Prosek, 1 - Tel. 22-61-21 vosci klientom in znancem srečno novo leto
GOSTILNA IN PEKARNA
GRILANC
NABREŽINA, 109 - Tel. 20-231 svojim gostom in odjemavcem želimo srečno novo leto!
HOTEL «KRAS»
REPENTABOR - Tel. 21-331 vošči svojim gostom srečno novo leto
GOSTILNA
«9 SESTER»
Prosek . Tel. 22-51-46
TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
MIRO FRANČEŠKIN
NABREŽINA center - Tel. 20-238
VE LIKI REPEN
TREBČE
ZNANA GOSTILNA'IN TOBAKARNA
kralj
TREBČE . Telefon 21-170 vošči vesele praznike in se priporoča
ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL itd.
TERČON JOSIP
NABREŽINA, 124 - Tel. 20-122
GOSTILNA
KRIŽMAN
VELIKI REPEN - Tel. 21-361 vošči svojim gostom in prijateljem srečno novo leto!
SV. KRIŽ
MEDJA VAS
gostilna
«PRI MlčETU»
. . TREBČE, 17 - Tel. 21-170 želi svoiim cen|enim gostom in prijateljem srečno novo leto!
MESNICA
DE LORENZI
SV. KRIŽ, 144 - Tel. 22-51-07
vošči svojim odjemavcem srečno novo leto!
GOSTILNA	
r ■ i _	■II *v
rride	rik Legisa
MEDJA VAS	
	Telefon 50-842
S E S L J A N
TRGOVINA BLAGA, ČEVLJEV IN MANUFAKTURNIH IZDELKOV
'ThaAi^L Jlegtia,
vošči vesele praznike	SESLJAN
TRGOVINA JESTVIN
Albin Legiša
SESLJAN, 44 - center	Tel.	20-158
želi vsem vesel božič in srečno novo leto!
BAR	RESTAVRANT
	« E D E N »
	najemnik Giulio Michelato
	SESLJAN, tel. 20-142
vošči	svojim gostom vesele praznike
Terčon Izidor STeiu 22-200
železnina, gradbeni material, itd.
BAZOVICA
Vesel božič in uspeha polno 'novo leto želi GOSTILNA
Via PašU
(Zora PresI)
BAZOVICA 95
CENJENIM GOSTOM GOSTILNE
99f*ii JLipi"
BAZOVICA št. 55
želi lastnik Maks Hrobat mnogo uspehov v novem letu I
TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA	
	GRGIČ ANDREJ
	BAZOVICA 97
želi vsem	klientom obilo uspeha
v novem	letu
ZGONIK
DEVIN
TRGOVINA JESTVIN
GRUDEN JOSIP
DEVIN 50 - Tel. 20-839
*
vošči vsem odjemavcem vesel božič in uspeha polno novo leto!
DOLINA
TRGOVINA JESTVIN
Avguštin Stranj
DOLINA 75 - center	Tel.	97-639
vošči svojim odjemavcem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto!
CENJENIM
ODJEMAVCEM MESA V MESNICAH
PANGERC
v DOLINI - Tel. 97-612 pri Domju in v Trstu, piazzale Giarizzole, 10 - Tel. 50-695 želi vesele praznike
MAČKOVLJE
BORŠT
GOSTILNA IN MESNICA
PETAROS
BORŠT št. 60 - Tel. 97-651
GOSTILNA
GIUSTO PAVLETIČ
BORŠT 29 - Tel. 97-652 želi srečno novo leto!
GOSTILNA	
	GUŠTIN
	ZGONIK - Telefon 22-51-02
TRGOVINA JESTVIN
DANILO KOS
MAČKOVLJE, št. 25 - Tel. 97-620 vošči srečno novo leto vsem odjemavcem in prijateljem.
		
SLIVNO	\	BOLJUNEC
TRGOVINA JESTVIN
MILIČ OSKAR
SLIVNO - Telefon 20-225
TRGOVINA JESTVIN
RADO ŽERJAL
BOLJUNEC, 76	Tel.	97-614
želi srečno novo leto!
GORICA
RESTAVRACIJA
ALL'UNIVERSITA'
pri Univerzi
GORICA
P.zza Vittoria 3
TRGOVINA JESTVIN	
SEVER	MARIO
GORICA	Ul. Carducci, 14
Telefon 25-01	
MICULUS CARMELA
TRGOVINA Z DROBNIM BLAGOM GORICA - Ulica Oberdan št. 6
bogata izbira blaga za moške, ženske in otroke
CUK
PODJETJE
Trg Cavour, 9 - Tel. 36-36 Corso Cavour, 54 - Tel. 21-60
GORICA
TRGOVINA JESTVIN
Budihna Ciril
GORICA
Ul. Veniero, 6
Ul. V. Venelo - Tel. 29-18
ZALOGA GORIVA NA DROBNO
IN NA DEBELO
JSetfiifo Jv mr
UVOZ - IZVOZ
GORICA - Ulica Lantieri 5 . Tel. 25-27
PRIJATELJA
ČASOPIS
in KAVO
V BARU IBirSVlUilŽ GORICA
KLOBUČARHA	L£BAN
GORICA - Ul. Rastello, 8	Tel.	39-07
Lepa izbira moških klobukov - tudi znamke «Panizza» in «Barbisio» - ter ženskih in otroških klobukov, čepic, dežnikov itd.
ELEKTRIČNE
IN VODOVODNE NAPELJAVE
STANKO KOREN
GORICA - Ul. Mattioli, 11	Tel.	32-71
ZNANA URARNA IN ZLATARNA
ŠULIGOJ
GORICA - Ul. Carducci, 49 (Gosposka ulica)
TOKIO 1964
(Nadaljevanje s 13. strani)
nad igrami. Tako so Japonci zvedeli, da Cesar, nekdaj bolj skrivnosten kot Buda sam, zelo rad igra tenis in dobro jaha.
Organizatorji so začeli svoje delo že leta 1960 v razkošni palači Akasaka, ki so jo zgradili v začetku našega stoletja. Ta palača, polna velikih salonov, z velikimi zrcali, okrašenimi kipci in zlatimi svečniki (bila je rezidenca prestolonaslednika in cesarjevih gostov) je zdaj polna vrveža in polna raznih uradov. Najbolj zaposlen je bil urad za gradnje, ker so Japonci taikoj po igrah v Rimu ugotovili, da	njihove	številne	naprave	ne
ustrezajo vsem potrebam. Organizacijsko so bile rimske igre dobre, Japonci pa hočejo prekosit) Italijane. Preuredili	bodo nacionalni	stadion	in
zgradili še pet ali šest manjših naprav. Sezidaii bodo tako novo športno palačo in manjšo dvorano po načrtu znanega arhitekta Kenzo Tanga. Obe stavbi bosta stali štiri milijarde, vendar bosta višek udobnosti in funkcionalnosti. V Yoygi Gymnasium, ki bo podoben prevrnjeni ladji s streho, bodo plavalna tekmovanja in borbe v judu, v Yoygi Annex, ki je na maketi podoben skledi, pa košarka.
Celotne igre bodo posvetili spominu profesorja Jigora Kana, enega izmed	ljudi, ki	je hodil	po
svetu in pridigal o	bratstvu	med ljudmi ter	či-
stosti telesa in duha. Iz surovih pravil jiu-jitsa
Katoliška knjigarna
GORICA - TRAVNIK Piazza Vittoria
PAPIRNICA KNJIGARNA DEVOCIONALIJE
NA DROBNO IN DEBELO - BOGATA IZBIRA
ZALOGA DRV . PREMOGA in STAVBNEGA MATERIALA
SAJ EVI C
GORICA - TRG CAVOUR, 6 - Tel. 34-96
TRGOVINA DOBRIH IN CENENIH ČEVLJEV
€o!ar Jindrej
GORICA - UL. RASTELLO, 34 - Tel. 36-67
HOTEL - RESTAVRAIIJA
Zlati jelen - Cervo d’oro
GORICA - UL. BELLINZONA, 11 - Tel. 24-97 Dobra postrežba — Vesela družba
Vinoagraria
VSE ZA NJIVO, TRTO, TRAVNIK -ZA HRAME, HLEV IN POLJE -
GORICA - Piazza Vittoria, Travnik 4
Telefon 53-95
I si je izmislil novo športno disciplino: judo, ki je združenje filozofskih in atletskih prvin. V dobesednem prevodu pomeni judo »načelo vljudnosti«: ljubezen za prihodnost, povabilo k premišljevanju in poboljšan j e navad je njegova filozofska osnova, okrepljena s primernimi udarci, s katerimi je moč premagati nasprotnika. Ni potrebno posebej govoriti, da je bil profesor Kano prav takšen utopist kot gros de Coubertin, prepričan zagovornik zamisli o svetovnem miru in bratskih olimpijskih načel. Izvedbo njegove olimpiade leta 1940 je preprečila svetovna vojna; umrl je, preden je mogel izvedeti, da ne bodo tisto leto proslavljali nobenega miru ne v Tokiu in nikjer drugod po svetu. Avery Brundage je v počastitev spomina na Kana uzakonil, da so med olimpijske športne panoge uvrstili poleg odbojke še slavni judo. Judo, ki je tako svečan, da se lahko z njim ukvarjajo le izbranci, bo v Tokiu na čast nem mestu. Na sporedu bo zadnje štiri dneve pred 20.000 gledavci na Yovgi National Stadiumu. Gradnja vseh objektov bo končana avgusta 1964. To bo držalo povsem za gotovo, saj so Japonci graditelji mrzlične hitrosti kot faraonovi zidarji. Olimpijsko vas bodo zgradili na letališču, ki je zdaj last ZDA, Washington Heigts. V njem bodo uredili vas za 8000 ljudi. Washington Heigts ima 233 enonadstropnih hišic. Vas bo oddaljena dva kilometra od parka Mejia, ki je znan zaradi slovitega šintoističnega templa. Park Meji pa bo zdaj zaslovel zaradi prenovljenega nacionalnega stadiona, na katerem bo prostora za več kot sto tisoč gledavcev. Na tem stadionu bo 10. oktobra svečana otvoritev in v soboto, 24.. zaključna svečanost, mimo tega še lahkoatletska tekmovanja in finale nogometnega turnirja. V parku Meji je tudi Tokio Metropolitan Gymnasium (telovadna dvorana za šest tisoč gledavcev), pokrit plavalni bazen (waterpolo — za 3000 gledavcev), stadion princa Cičibuja (nogomet — 20 tisoč gledavcev). Dokaj bpzu glavnega olimpijskega področja je pokrito drsališče Karakuen (boks — 6000 gledavcev) in Waseda Memorial Hall (sabljanje — 3000 gle-davcev). Tretje olimpijsko središče je oddaljeno deset kilometrov od sredine mesta. V parku Ko-marazava bo stadion za nogomet (20.000 gledavcev), za hokej na travi (5.000 ljudi), pokrita arena za rokoborbo in odbojko (3.000 športnikov). Zelo daleč, skoraj izven mesta pa je zailiv Toda ob reki A rakav n. kier bo m sporedu veslanje, kolesarsko dirkališče Hacioji, konjsko dirkališče Asaka in strelišče. Jadralna tekmovanja bodo v zalivu Eno-šima, ki ie kakih 60 kilometrov južno od Tokia.
Cesta, ki bo vodila iz parka Meii v središče Tokia, bo seveda dvignjena in bodo s tem uničili še zadnje ostanke starega mesta. Izginile bodo hišice s premičnimi okni in vrati, z lepimi preprogami in šotori. Olimpiada bo pripomogla, da bo izginilo staro orientalsko mesto. Dvignjena cesta bo dopolnila zelo učinkovit siste-n prometnega omrežia. V Tokiu imajo namreč že dve podzemski železnici v dveh različnih višinah. Ceste so široke, zato ie promet, čeprav ogromen, razmeroma hiter in urejen.
Opis olimpiade moramo izpopolniti še z dvema stvarema: podnebje in televizija. Oktobra je v Tokiu hladno, vroče, suho in mokro, torei sijajno za prehlade. Metereološke napovedi, ki jih na Japonskem časte kot horoskop, zagotavljajo 14 de ževnih dni, in to posebno v začetku meseca. Gle de prenosov iger v svet mislijo na Telstar — umetni satelit, ki lahko sprejme valove z ene in jih pošlje na drugo celino. Toda Telstar, ki kroži 5.603,2 km visoko okrog Zemlje, lahko prenaša samo kakih deset ali petnajst minut, ker se nato izgubi s tokijskega televizijskega področja in pride vanj šele po sedemnajstih krogih okrog Zemlje. Vsak krog traja 57 minut in 8 sekund. ZDA
bi torej morale spustiti nove satelite, ki bi ustvarili nekakšno relejno postajo. Spuščanje satelitov pa ni isto kot spuščanje papirnatih zmajev, zaradi česar na takšne prenose za sedaj ni moč misliti. Govore pa o drugem še bolj fantastičnem ameriškem načrtu: izstrelitev satelita v višino
35.000	kilometrov. Na tej vešini bi krožil z isto hitrostjo, kot se vrsti naš planet in bi bil tako v odnosu na Zemljo nepremičen. Slika bi prišla preko tega satelita v Evropo v četrtinki sekunde. Menijo, da bi ta zamuda ne motila slike; ki bi bila vsekakor temnejša. Naposled imamo še sovjetski načrt, ki je manj romantičen: združitev evropske in japonske televizije preko Sibirije, če bi sovjetski strokovnjaki poskrbeli za prenos olimpiade v Evropo, bi si pridobili slavo, ki bi nekoliko zatemnila slavo Telstara. Amerika pa poskuša z novim podmorskim kablom, ki bi leta 1964 povezal Havajske otoke z Japonsko. Za sedaj je položaj tak, da bomo gledali v Evropi deset minut prek Telstara vsak četrti ali peti dan. Pa še te minute v Evropi ne bodo prenašali neposredno, ker so po evropskem času tekmovanja v Tokiu od šestih do osmih zjutraj. Posnetke bodo shranili in jih zavrteli, ko se bodo ljudie zbudili. V upanju na nove satelite je že 32 televizijskih družb z vsega sveta zaprosilo N. H. K. za prenos iger. Azija bo imela precej prenosov (na Japonskem imajo šest kanalov in program se prične ob 6.30 in traja do polnoči. Japonci vstajajo zgodaj. Gledališke predstave se začno ob enajstih, nočni klubi pa se odpro že ob štirinajstih. Zadnja gledališka predstava je ob osemnajstih, v kinu pa ob devetnajstih. V nočnih restavracijah je moč naročiti zadnjo jed ob devet:h zvečer. Ob enajstih zvečer vse že spi).
Olimpijski ogenj bodo prižgali 10. oktobra, dan zatem pa se bodo pričela tekmovanja v veslanju, košarki, plavanju, vaterpolu, boksu, odbojki, nogometu, dviganju uteži, rokoborbi, hokeju na travi in modernem peteroboju. Plavanje se bo končalo že v prvem tednu, atletika bo v sredini, nogomet in odbojka od prvega do zadnjega, dno. Olimpiada se bo končala s košarko, telovadbo, iudom in s konjskimi športi. Tako kot v Rimu bo zaključna svečanost 24. oktobra združena z jahalnim turnirjem.
t	i	C S' w * A
llelini 3/fM Atfticlf--——
PRI ZDRAVNIKU
»Gospod zdravnik, pred petimi leti ste mi prepovedali zaradi revme stik z vodo. Kaj pravite, ali bi se sedaj lahko okopala?«
OBRAMBA
»Ti mož! Ali veš, kako pravimo, človeku, ki je od jutra do večera v gostilni?«
»Vem, natakar!«
PAZI NA PSA
»In zaradi tega malega ščeneta, ki ga nikjer ni, si obesil tako veliko opozorilo?«
»Seveda, prav zato sem moral obesiti opozorilo, da mi ga kdo slučajno ne pohodi.«
MODERNI ZAKON
»Dobra si, da pustiš moža vsak večer z doma.«
»Kaj naj bi pa sam doma počel?«
VDOVČEVO ŽALOVANJE
Jožetu je umrla žena. Kmalu zatem se je poročil z njeno sestro. Pa ga sreča na cesti prijatelj in vpraša:
»Zakaj pa nosiš črn trak?«
»Ker mi je pred tremi meseci umrla svakinja,« je odgovoril Jože.
PRI ZOBARJU
»Saj vam ni treba tako na široko odpirati ust!«
»Ko ste pa rekli, da boste, šli s kleščami vanje.«
»To že, toda jaz bom ostal zunaj.«
SREČKA
»Kupite srečko! Glavni dobitek sto petdeset milijonov lir.«
»Ne potrebujem srečke, ne maram ničesar zadeti.«
»O, prosim, saj imam tudi take, ki nič ne zadenejo.«
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša . Tiska tiskarna »Graphis« - Trst,
ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
Kmečka banka
Ustanovljena leta 1909
GORICA - ULICA MORELLI, 14 Telefon štev. 22-06
ca JU to ou
OJ V)
I
N 1/3 TJ
1) >!/)
N OJ
>N (D
T3 O
O 'O ^
Dfl O ^
u
oj >cj
c. >o
c >u
OJ <D
OJ <v
.§•■=51
N N "Č3 j§
g o, o -o
g & g £
ra tu o !5
J
‘'
o &•
§s
rt Qj
C) u M 3
7 c? c/? d ^ c O P,_.
« .» 8
rt
'Sj
ca •f* PQ
ca o
OJ
rt
O,
3
m a)
5 X5 03
• e> Sfi_
3 * n.2 « -
- M O . O "3
■s is s “
“ >Jk a «
s >N -a En Soi
T3
aj
> o c ra P--
"ča ca ^ p jy ’ 'S '5 „ oj
D. Š^.S “
> a -ST3
-H O
a c >o
•>—> 00 rt
J c >N w o 2 w
G Č
CTJ
M
ca
ca
ca ’ Ph
0O O <
-D ,
N •
c/) <5
(/) r—- « -
ta o ca ca
s S ^
ca 3 d
^ M ' S 2
o
■° B
OJ <D
C £
>CJ
J-. (L) —•
co *r» 3
>w ca 01)	J-.
« -W N
m .! r*. o
■o D S
o .Si, •5 ca
'j bu
ca
W h
a ca ° ^ C/J '■‘-1
,<0
^*S
« N
---Qj
>
P ca
N
ca oj n ^7 o
o --H C A
e ca
c/)
S o « <u ^ G s c m «
D.C S 2 C
tg >■* &
01 d <u C <n P. " D.
.«»S _ «
O ;5 "S "Sl E7-“ž »."E
s v 8 >«
M 'c c G
N V.	ro.
p. bO vi
•M	-H	-.
O - C O
„ « E
N«Š »M O
N Ch
O
e e d
ca ca c/) <r
<s> •’“
^ JH •
P, la
čo
ca o
c
N .-. -O
>o
a> a) > >U
* 1*1.1 ca	ca	ri
S	s	^	§
OJ	c/3	C/3
o.
U Q pq —>
c/) ^ ca c ca o«
'H TJ
Gfi
O ^
V tn
T3
C
CQ
.. D
ca c/j
ca — N 'c
.2,^
a
r£ 5
oj <u £
2 h .y fo‘a7 ° *
ca j-.	_
CQ 9- cj oj ca -o >u
• h C dl RS Ti
3£°-S.>« •S 5 .S * s
o
o c
— TJ
(L) (U
C •
aj
•r> rt O
Q s £
M	2	-
i-	ft	N	M
03 03 ^	c	rz:	<u	^
KI	>	C	S
■*	2	2	2	o
|! 811 o	<u	ca	ca
D..rn	N	N	P
r
i
v.
	0)
	>«5
0)	
>«<s	
S	g
C	’e*
	c
i
j
ao c^D0>'<ctQ3 y-aj-zoD s£
#OWM
%
ujD
%z