Savinjske Marjana Veršnik - Fale ZAKAJ SO ARETIRALI MARIJO P. Stran 15-16 S Ur^H, 1LW Jm Drogerija Šlandrov trg 40, Žalec 063/116=065 VELIKA AKCIJSKA PRODAJA Z NAGRADNIM ŽREBANJEM 8. MARCA OB 18. URI Letnik 3, št. 48, 26. 2. 1997 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana NEVERJETNA MOČ VOLJE POGOVOR Z MIRKOM LEBARJEM Stran 10 -11 SMRT IZ LJUBOSUMJA Stran 33 F1 - SPEKTAKEL SE PRIČENJA Stran 24 Šlandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 A VTODEU tMONROEF amortizerji 7 OBČINSKA KNJIŽNIC, CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE ! tehnična trgovina l eleltro materialom rcswGm^M Ljubljanska 68, 3000 Celje - tel./fax: 063/472-421 Odpiralni čas: delavnik od 8.00 - 16.00 ure sobota od 8.00 - 12.00 ure ROMIH FRANC s#. Breg 79c, Polzela Tel. fax: 063/720-200 Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 tei. tmm g3g~3m BOGATA PONUDBA IN UGODNE CENE PISABNIŠKE OPBEME! 4? 060DM nBNflU N60N Salon pohištva Simson Vam nudi strokovno svetovanje in brezplačno dostavo! VABIMO VAS V BISTVENO POVEČAN SALON POHIŠTVA! Stran 3 ^rO> f ,Ms fZ Zadnje mesece nam politika ne da miru. Ne mine teden, da se ne bi zgodilo kaj pomembnega. Peripetije s slovensko vlado in na tesno izvoljenim mandatarjem privabljajo pozornost medijev in javnosti. V teh dneh je prišlo do koalicije dveh največjih parlamentarnih strank, Drnovškove LDS in Podobnikove SLS. Razumsko gledano je ta koalicija glede na volilne izide nujna. Po drugi strani pa za sabo pušča razočarane in užaljene nesojene koalicijske partnerje v obeh blokih. Ostanek pomladnega trojčka očitno obsoja vstop SLS v vladno koalicijo. Del levega bloka, ki ga v sestavi druge vlade ni, očita Drnovšku, da je prelomil obljubo, ki jim jo je dal za podporo pri glasovanju o mandatu za sestavo vlade. Drnovšek se je znašel v nezavidljivem položaju. S podporo levega bloka in SNS, kot je pokazalo glasovanje o prvi sestavi vlade, ni imel dovolj trdne večine. Če je torej hotel sestaviti vlado, ki bi lahko vsaj pogojno delovala, je vanjo moral pritegniti koga iz pomladnega trojčka. Njegova presoja očitno je, da bo z glasovi SLS dobil več, kot bo izgubil z glasovi odpadlega levega bloka. Če te predpostavke držijo, se bo pokazalo kaj kmalu. Političnost strank se je v letih obstoja parlamenta dokončno skristalizirala, tako da lahko sedaj parlamentarne stranke svojo podporo menjujejo za ugodnosti, ki jih pričakujejo od tistega, ki podporo potrebuje. V slovenskem parlamentu se očitno uveljavlja barter, pri katerem barva in položaj v parlamentu nista pomembna. Desni blok je svojo podporo sestavi vlade, kot se obeta, nedvoumno odrekel. Prav tako je pričakovati, da bo skrajo levi blok glasoval proti sestavi, saj ti v največji meri zamerijo Drnovšku, da je prelomil svojo obljubo. Tako se Slovencem obeta levo-desna vlada, ki ne bo sedela ne na levi ne na desni strani, pač pa bo zasidrana nekje v sredini. DeSUS kot priključek vladi 1+1 pomeni nekaj dobrodošlih glasov, še bolj pa bodo dobrodošli glasovi tistih poslancev (če jih bo kaj), ki bodo strankam odrekli poslušnost in za dobro države po svoji presoji podpirali vlado in njene predloge. Glede na volilne rezultate je iluzorno pričakovati, da bomo dočakali vlado, v kateri bodo rezultatom ustrezno zastopane vse parlamentarne stranke, torej vlado z močno večino. Nekaj slovenskih strank je skreganih že na ideološki ravni, kar še otežkoča kakršne koli pogovore med njimi in tistimi, ki bi poskušali graditi mostove. Država brez vlade je - če si sposodim obrabljeno prispodobo - kot konj brez uzde. Zato je potrebno vlado čim prej izvoliti. S podobnim pojasnilom je v vladno koalicijo stopila ljudska stranka: "... za dobrobit Slovenije” in zaradi: ”... nujne politične stabilnosti...”. Vse to je seveda res. Na nas je, da dogajanje v parlamentu in izven njega nekaj časa opazujemo in počakamo, kakšen golaž nam bo skuhala levo-desna sredinsko-vladna nomenklatura. Upajmo samo, da ne bo neslan. Vid Burnik IZ VSEBINE: GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa Velenjska cesta N, 3310 Žalec, telefon; 063/71S 011, 711332, telefas: 063/ 715011,711532ŽGkym m odgovorni urednik: SamoJurMr; tehnienlutednikrUmši+nstdvnikjgrafična obdelava: MeiodMemlt, Jure Miscr; lektur Vid Šumik: novinarji: D/mmik, Sambolič. N:: v . * / r~i \ (8,c), Jasna Rojc (8.e). Priznanja so prejele Silvija Horvat (8.a), Katja Kompolšek (8.b), Monika Vasle (8.b), Maja Uplaznik (S.c). Jani Gominšek (S.c), Karmen Vodovnik (8.c), Tina Puncer (8.d), Borut Cink (S.c), Lea Forštner (S.c). Hva Zupanc (7.e), Maja Urbanci (7.d), Katja Budiš (7.d), Renata Magaš (7.a), Iztok Caglič (7,a), Nina Horvat ;:(6.c), Ines Kresovič (6.d), Nina Baša (5.e), Katja Knapič (S.c), Lucija Verbič (5.a), Maja Krajnik (5.d), Katarina Kukovič (4.a), Nina Novak (4.a). Ditka Cakš (4.c), Jera Petriček (4.d), Larisa Čehovin (4.d). l)riponke mladih ustvarjalen' so si prislužili: Špela Štingl (8.a), Liza Praprotnik (8.c), Maja Horvat (7.a), Ivana Božič (7.a). Matic Kriter (6.b), Rima Rampre (6.b), Andreja Posedel (6.b),'Petra Rojc (6.c), Ina Gržina (6.c) najštevilnejša v bralni znački, za katero se poteguje kar 634 učencev. 110 učencev obiskuje glasbeno šolo Risto Savin, na šoli pa je na glasbenem področju najuspešnejši mladinski zbor, ki šteje 79 članov. Vsako drugo leto se uspešno udeležuje državnega tekmovanja pevskih zborov v Zagoiju, med letom pa aktivno nastopa v Žalcu in okolici. Na šoli deluje tudi 9-članska komor-no-vokalna skupina, ki ima letno okoli 20 nastopov. Delujeta pa še otroški in mlajši mladinski pevski zbor. Literarno dejavnost so najprej predstavili najmlajši Pedenjpedi, člani literarnega krožka 3. razredov pa svoje pripevke že pošiljajo na razne časopise in revije. Literamo-novina-rski krožek na predmetni stopnji ima kar dve skupini, v katerih se prav tako uspešno kalijo mladi avtorji, katerim so od pričetka leta v sredstvih javnega obveščanja objavili že 76 prispevkov. V sklopu vsakoletnega tekmovanja za Cankarjevo nagrado se je pomerilo 13 osnovnošolcev, in sicer na temo zgodovinske povesti Slovenski janičar. V krožku za spretnost govorjenja se učijo pravilno dihati, odpravljajo tipične napake govorcev-začetnikov, analizirajo svoje govorne nastope in pripravljajo omizja, šolski radio pa je letos že s petimi oddajami obeležil nekatere pomembne kultumo-zgo-dovinske dogodke. V šolski knjižnici, ki jo vodita Margit Juteršek in Vili Kotnik, je za izposojo na voljo kar 16 tisoč knjig, pri delu v knjižnici pa dnevno priskočita na pomoč vsaj dva učenca iz knjižničarskega krožka; sicer pa v tem krožku pripravljajo tudi razstave in knjižni kviz. Aktivni so tudi lutkarji in trije dramski krožki, 13-članska mlajša dramska skupina pa se pravkar ukvarja s projektom 'Družina’. V likovno- SPREJET OSNUTEK ODLOKA PRORAČUNA OBČINE ŽALEC ZA LETO 1997 Na 20. seji občinskega sveta so se žalski občinski svetniki pogovarjali tudi o predlogu odloka o proračunu občine Žalec za leto 1997. Nekateri svetniki so imeli vrsto pripomb na predlog odloka letošnjega občinskega proračuna, češ da ni usklajen s krajevnimi skupnostmi in da sredstva niso dovolj jasno opredeljena. Krajevne skupnosti, ki so lani prekoračile investicije, bodo te prekoračitve morale pokriti iz letošnjih sredstev, kar pa tudi ni razvidno v odloku o letošnjem proračunu. Po daljši razpravi so svetniki osnutek odloka o proračunu le sprejeli in ga dali v javno obravnavo. Iz osnutka odloka proračuna smo za vas izbrali nekaj zanimivosti. 464/000 Sredstva za krajevne skupnosti Predlagano povečanje za 10 % na preteklo leto Andraž 2.217.600,00 Braslovče 6.747.240,00 Galicija 4.084.080,00 Gomilsko 2.265.120,00 Gotovlje 3,666.960,00 Griže 7.246.800,00 Letuš 1.767.720,00 Liboje 4.287.360,00 Petrovče 7.648.080,00 Polzela 11.201.520,00 Ponikva 2.365.440,00 Prebold 10.219.440,00 Šempeter 8.094.240,00 Šešče 1.914.000,00 Tabor 3.986.400,00 Trnava 1.430.880,00 Vransko 6.734.640,00 Vrbje 1.570.800,00 Žalec 14.974.080,00 Skupaj 102.458.400,00 POLITIČNE STRANKE Konto Opis postavke Predvidena realiz.96 Predlog plana 97 Indeks 1 2 3 4 4:3 468 Drugi odhodki 468/010 Liberalna demokracija Slovenije-00 Žalec 3.252.800.00 3.361.200.00 103 468/011 Socialdemokratska slranka-00 Žalec 3.204.500.00 3.311.300,00 103 468/012 Slovenski krščanski demokrati-00 Žalec 2.873.900,00 2.969.700,00 103 468/013 Demokr.stranka upokojencev Slov.-DeSUS 2.126.300.00 2.197.200,00 103 468/014 Slovenska ljudska stranka 1.696.000,00 1.752.500,00 103 468/015 Združena lista socialnih demokratov Žalec 1.340.500,00 1.385.200.00 103 468/016 Zeleni Slovenije- odbor Žalec 506.000,00 522.900,00 103 SKUPAJ SREDSTVA ZA POLIT. STRANKE 15.000.000,00 15.500.000,00 103 oblikovalnem krožku prav tako sodeluje 13 učencev v podaljšanem bivanju; izpod njihovih spretnih rok pa prihajajo izdelki, ki so primerni za okras ali za darilo. 20 članov likovnega krožka v 5. razredu se med drugim ukvarja tudi s slikanjem na svilo, likovniki od 6. do 8. razreda pa z lepšo podobo šole in s postavitvijo šolskih razstav. Na žalski šoli pleše kar 57 učencev; folklorna skupina, ki je lani imela pet nastopov in letos pripravlja štajerske plese, ima 21 članov, aktivna pa so dekleta v plesni skupini 'Šlauf. Po izčrpnem poročilu sta knjižne nagrade, priponke in priznanja najzaslužnejšim podelili Margit Juteršek in predstavnica občinske Zveze kulturnih organizacij Jožica Ocvirk, predstavnik društva Svoboda Žalec Janoš Rasiewicz je uradno sprejel prvošolčke v vrste šolskega kulturnega društva, ravnatelj Adi Vidmajer pa je zaključil prireditev s pohvalo šoskim kulturnikom. Prireditev na žalski osnovni šoli so s svojim nastopom popestrili še mlajši mladinski pevski zbor, nonet s pesmijo Šola in dom, učenki Nina in Eva z violino in klavirjem, Matic Kriter s pesmijo in harmoniko, pa še plesna skupina in za konec tudi otroški pevski zbor z izraznim plesom prvošolčkov Petpedi. DOMINIKA SAMBOLIČ Ali KAKO LAHKO VARNO Um NALOŽITE SVOJE PRIHRANKE Dom II. slovenskega tabora, ki je do tega skorajda neizbežnega dogodka gostil kinodvorano in številne kulturne prireditve, pred nekaj dnevi celo najboljše slovenske baletnike, je bil zgrajen leta 1985. Dom je zgradil celjski Ingrad, ki je za dela najel tudi neko hrvaško podjetje. Z Domom upravlja Zavod za kulturo Žalec, ki pa z Ingradovim delom ni prav nič zadovoljen. “Ingrad tožimo že 12 let, ker Dom že od začetka zamaka,” je povedala Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec. “Nobene moči nimam, če se kaj zgodi. Po mnenju strokovnjakov je pravi čudež, da se ni že prej kaj zgodilo, saj je konstrukcija narejena površno in prav nič varno.” Eran Sadnik, pred-sednikv mestne skupnosti Žalec, je povedal, da so že leta 1989 popustile nekatere stropne obloge in da je ves čas zamakalo ter teklo po knjigah v knjižnjici. Čeprav v občini Žalec stalno primanjkuje denarja za kulturo, so lani le zbrali 20 milijonov tolarjev za obnovo strehe Doma 11. slovenskega tabora. Takrat so ugotovili, da ni urejeno zemljiško knjižno stanje kulturnega doma. Postopek se je zavlekel do jeseni, ko je bilo že prepozno za gradbena dela. Z 20 milijoni tolarjev, ki so se že takrat izkazali za nezadostne, so kupili material za sanacijo. Za dela sta bili izbrani podjetji Pluton in Kleparstvo Debevc. S sanacijskimi deli, ki naj bi v idealnih okoliščinah trajala 51 dni, bodo pričeli spomladi, ko bo to dopuščalo vreme. Zaradi poškodbe stropa bodo dela zahtevala še več sredstev, kot bi jih sicer. Anka Krčmar se ne nadeja pomoči s strani Ministrstva za kulturo, saj lahko to sofinancira le knjižnico. Dodaten problem za žalske kulturnike predstavlja izpad poslovanja kinematografa. Velika dvorana bo namreč zaprta, dokler ne bo spet varna za obiskovalce. Noben strokovnjak namreč ne more zatrditi, da se ne bo ponovila podobna nesreča, drugič morda s hujšimi posledicami. Kolikor bo mogoče, bodo del prireditev iz velike dvorane prestavili v žalsko knjižnico, bo pa žalski zavod za kulturo kljub temu precej oškodovan tako pri svojem delu kot tudi pri svojih finančnih sredstvih, katere so v veliki meri prisiljeni pridobivati sami. Žalski zavod za kulturo je namreč velik del svojih prihodkov pridobival prav s kino predstavami, katerih pa v Žalcu morda kar nekaj mesecev ne bo. “Tudi ne vem, kako bomo spet privabili ljudi v to dvorano, ko bo popravljena, saj nek strah ostane v ljudeh,” je vidno pretresena povedala Anka Krčmar. “Dobro je le, da ni bil nihče poškodovan, bo pa žalsko kulturno življenje zaradi te nesreče zelo prizadeto.” N. V. V hranilno kreditni službi vam ponujamo več vrst varnih plasmajev za vaše prihranke. Pri obisku v naših prostorih vas bomo seznanili o možnih oblikah varčevanja, njihovih značilnostih, prednostih enih oblik varčevanja pred drugimi. Ponujamo vam vse oblike tolarskega varčevanja, možne pa so tudi oblike tolarskega varčevanja z devizno klavzulo, pri čemer vam ni treba kupovati deviz in jih nositi k nam, temveč vam mi preračunamo vrednost tolarjev v vrednost deviz po tečaju Banke Slovenije, ob izteku pa vam prav tako izplačamo protivrednost vezanih deviz v tolarjih - imate prihranke z devizno klavzulo. Poleg zgoraj navedenih oblik varčevanja z devizno klavzulo lahko pri nas varčujete še: - z vezavo tolarskih sredstev na različna časovna obdobja iWYJ(JJil iWYJ!J]] VELENJE, 12. februar - V Velenju so odprli nov nakupovalni center s tremi etažami in 9000 kvadratnimi metri prodajnih površin ter urejeno parkirišče. Doslej so prodali žc 70 odstotkov prodajnih površin. Poleg različnih trgovin bodo v novem prodajnem centru odprli še vec manjših lokalov in pralnico avtomobilov, kasneje pa se pivnico. CELJE, 17. februar - V Celju in Velenju so za šolarje, ki v tednu zimskih počitnic niso odšli na počitnice s starši, pripravili vrsto dejavnosti, od kratkočasnih opravil in filmskih predstav do športne rekreacije. CELJE, 18. februar - Celjski mestni svetniki so potrdili tri nove direktorje v javnih podjetjih. Direktor javnega podjetja Vodovod - kanalizacija Celje je - vpoglednimi sredstvi na hranilni knjigi ali raznih računih, ki so vame naložbe, vendar niso donosne, saj jih vse banke obrestujemo z minimalnimi obrestmi zaradi velike gibljivosti sredstev Razne oblike tolarskih vezav pa so možne za različna časovna obdobja od 14 dni do več let, obrestna mera poleg priznane revalorizacije že prinaša tudi realne obresti, seveda različne višine, odvisne od časa vezave vaših prihrankov. Seveda pa lahko svoje prihranke uporabite tudi kot depozite za pridobivanje večjih kreditnih sredstev za razne namene. Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed naših enot na področju Savinjske doline, kjer vas bomo seznanili z vso našo ponudbo. Odločitev pa je seveda vaša. mag. Lilijana Jančič iwyjm mYm mag. Marko Cvikl, direktor Javnih naprav inž. Ivan Čerič, direktor Energetike Celje pa inž. Janez Peterman. ŽALEC, 5. marec 1997 - V Narodnem domu bo v okviru koncertnega abonmaja nastopil belgijski ansambel Arco Baleno. Ansambel sestavljajo flavtist Peter Verhoyen, violinist Dirk Lievens, violist Kaat de Cock in violončelist Stefaan Craeynest. Izvajali bodo dela Mozarta in Herberigsa. MOZIRJE, 15. februar - V mozirski galeriji so pripravili literarni večer in razstavo fotografij popotnika in pisatelja Toma Križnarja. Tomo Križnar je Mozirjanom ob diapozitivih pripovedoval o Mani in njenih tisočerih skrivnostih. »JOČI KULim V sredo, 12. februarja, le nekaj minut po končani lutkovni predstavi, se je od stropa velike dvorane Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odlomila več kot 15 kilogramov težka plošča in s približno šestih metrov višine zgrmela na oder. Zgolj sreči se gre zahvaliti, da ni prišlo do hujše nesreče ali celo kakšne smrtne Žrtve. Zaradi slabo opravljenega dela, streha že vrsto let propada ! Foto: N.V. Bi HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V FEBRUARJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 8,11% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,6% mesečno 12,97% do 13,52% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5,0%) za vezane vloge nad 31 dni (0,94% do 0,98% mesečno) 14,06% do 14,27% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (1,01% do 1,03% mesečno) 14,60% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 1,05% mesečno 16,22% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,16% mesečno OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ DRUŽINSKO SOOČENJE V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v petek, 14. februarja, odprli razstavo z naslovom Družinsko srečanje. Na razstavi, ki bo odprta do 5. marca 1997, se predstavljajo Veljko, Katarina in Urša Toman. RAK1ŠKO JEZERO, AKRIL NA PLATNU, 1996 Veljko Anton Toman je bil rojen pred dvainpetdesetimi leti v Splitu, otroštvo pa je preživel v kraju svojih staršev v Savinjski dolini. Osnovno šolo je obiskoval v Žalcu, srednjo šolo za oblikovanje pa v Ljubljani. Leta 1967 je absolviral na Pedagoški akademiji, likovni oddelek, in se isto leto vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1971 je iz slikarstva diplomiral pri profesorju Maksu Sedeju. Štiri leta kasneje je dokončal še tretjo stopnjo restavratorstva pri profesorju Mirku Šubicu. Od leta 1971 je zaposlen kot restavrator v Mestnem muzeju Ljubljana. Živi in ustvarja na Rakitni, kamor se je konec osemdesetih za stalno preselil. Od leta 1973, ko se je prvič samostojno predstavil, je imel 99 samostojnih razstav, skupinskih pa je od leta 1964 imel preko 150. Na področju slikarstva in restavratorstva je prejel 47 nagrad in priznanj. RAKIŠKA PLANOTA -AKRIL, PLATNO, 1996 Katarina Toman je slikarstvo študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorici Metki Kraševec. Ima status samostojne umetnice in se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom, ilustriranjcm, poučevanjem risanja in še bi lahko naštevali. Je članica skupine Provokart, do sedaj pa se je predstavila na treh samostojnih in dvajsetih skupinskih razstavah. Leta 1995 je na razstavi ZDSLU prejela priznanje Majskega salona. PO APOKALIPSI, ŽGAN LES, 1997 Urša Toman obiskuje četrti letnik slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kmalu po zasedbi Metelkove je začela sodelovati s tamkajšnjimi umetniki in si uredila kiparski atelje. Sodelovala je pri ureditvi Metelkove in njeni promociji kot centru neistitucionalne kulture. Sodelovala je na desetih skupinskih razstavah, na predstavi Ognjeni kiparji in na kiparski koloniji Ljutomer 1996. Z Boštjanom Drinovcem in ŠOU kultura je lani organizirala kiparski tabor Genera na Metelkovi. TALIJA M. ESPERANTO IN JEZIKOVNA DEMOKRACIJA Ob 90-letnici gibanja za mednarodni jezik esperanto v Sloveniji je Zveza društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije izdala brošuro “Mednarodni jezik esperanto in jezikovna demokracija”. Izdajo je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Brošura opozarja na tisto področje posameznikove in družbene dejavnosti - na človekovo pravico do enakopravnega mednarodnega komuniciranja -kjer esperanto ponuja izredno možnost. V brošuri je objavljen seznam 208 svetovnih jezikov, ki jih kot materin jezik govori vsaj milijon ljudi. Prebrati je mogoče odlomek o jezikih iz poročila Mednarodne ko misije za pro- učevanje problema komuniciranja, ki ga je leta 1980 sprejel UNESCO in besedilo o pravici do komuniciranja, ki izhaja iz 19. člena Splošne deklaracije človekovih pravic. V brošuri so opisane možnosti, ki jih nudi esperanto, v zadnjem delu pa je objavljen Praški manifest gibanja za mednarodni jezik esperanto, ki ga to gibanje namenja vsem vladam, mednarodnim organizacijam in ljudem dobre volje. Esperanto podpira 85 članov Evropskega parlamenta oziroma 13,5 odstotkov poslancev. V Evropskem parlamentu ima esperanto največ podpore s strani Velike Britanije, Italije,; Belgije, Irske in Francije. TALIJA M.\ BRIGADIRJI MDB ODLOČITEV ZA SREČANJE JE SPREJETA V doslej objavljenih člankih smo napovedovali, da bo letošnje srečanje brigadirjev MDB v zadnji dekadi maja ali prvi dekadi junija. Sedaj napovedujemo točen datum. Srečanje bo v soboto, 24. maja, ob 11. uri na letališču celjskega Aerokluba v Levcu. Simbolika je med drugim tudi v tem, da je letališče v neposredni bližini začetka trase gradnje ceste Celje - Šempeter. Gradilo jo je 1298 brigadirk in brigadirjev. Na delo so prišli iz vseh krajev Slovenije. V tem davnem 1947 letu je bila to največja akcija na Slovenskem. Ponosni smo na naš delež. Po 50. letih bomo obudili spomin na našo mladost. Hvaležno se bomo spomnili krajanov, ki so nam nudili prisrčen sprejem in prijetno bivanje. Tudi opravičili se jim bomo za vse povzročene “mladostne nevšečnosti”. Na srečanje vabimo brigadirje vseh udarniških delovnih akcij, njihove svojce, še posebej vnuke ter prijatelje. Veseli pa bomo srečanja čim večjega števila brigadirjev, ki so neposredno sodelovali v brigadah, ki so gradile to cesto. Pripravili bomo tudi priložnostno razstavo fotografij, na katerih se boste lahko prepoznali, kako “mladi in delovni” ste bili. Udeležbo prijavite svojemu območnemu Klubu brigadirjev. Neposredne udeležence te akcije pa prosimo, naj nam sporoče svoj naslov in pošljejo spominske predmete (fotografije, zapise), na željo tudi proti vrnitvi, na naslov ZB NOB - za Koordinacijo Klubov MDB, Celje, Gledališka 2. IGOR PONIKVAR MESEC MAREC To je prvi mesec že pri Rimljanih. Do prevzema Julijanskega koledarja v Angliji je ostal prvi mesec do začetka 18. stoletja, v Franciji pa do leta 1564, ko je Karl IX. za prvi mesec določil januar. Latinsko se je imenoval Martius po Martu ali Marsu, ki je bil pri Rimljanih najprej bog sonca in poljedeljstva, pozneje pa bog vojne. Mogoče pa izhaja ime marec tudi iz indoevropskega mar ali mas, kar naj bi pomenilo svetiti ali sijati. Kot prvi pomladanski mesec predstavlja marec obdobje, ko se prebuja vegetacija, zato so Rimljani menili, da je to začetek novega leta. Še danes se 21. marca prične novo leto v Iranu, Pakistanu in še ponekod na vzhodu se novo leto začne po pomladanskem enakonočju, ko se dan prične daljšati. V starem Rimu so marca praznovali quin-taros, obdobje petih dni med pomladnim enakonočjem, ki so bili posvečeni Minervi, Matrona-liji. Liberalije pa so bile posvečene Liber Patronu bogu polj in rodnosti. Slovensko ime sušeč pravijo, da so naši predniki izbrali čisto upravičeno. Takrat je bilo vreme tudi bolj stabilno in topli veter je zares sušil od snega namočeno zemljo. Takrat se je pričenjalo oranje in setev. Ta dela so potekala po ustaljenem redu leta in leta. Če povzamemo malo za šalo, pa je ime sušeč tudi pravšenj, ker takrat je veliko pomanjkanje zelenjave, ta pa je zato draga, pa nastane še suša še kje drugje kot na zemlji. Marec je pravšnji mesec, v katerem je post, zato pravijo, da v njem ni praznikov. Ljudje pa ne bi bili takšni, kot so, če si jih ne bi izmislili. Tako imamo takrat Dan žena, ki ga praznujejo kar vsi, ženske in moški, sledi 40 mučenikov, ki so v novejšem času dobili nekaj več veljave, in še materinski dan. K temu pa še lahko dodamo godovanje Jožetov, ki jih pa v Sloveniji ne manjka. Znamenit je tudi Gregor, ki je nekoč bil na enakonočje, ko pa je papež Gregor izdelal nov koledar, se je ta god pomaknil na 12. marec. Pomlad tega sicer ni upoštevala in pride še vedno po enakonočju. Ohranili pa so se neki običaji. Tako so na večer pred Gregorjevim tržiški čevljarji zanesli luč v vodo, gorečo metlo, papirnate ladjice in papirnate hišice ter jih spuščali po potokih - naj voda odnese luč, saj je ne bodo do jeseni pri delu več rabili. Pri oranju, ki se začenja, pravijo, da je najboljši dan ponedeljek. Na Tolminskem velja, da kmet pred oranjem napravi na njivi križ z leskovo vejo, da od živine prepodi zle duhove. V Idriji pa dajo v prvo brazdo šibo iz cvetnonedeljske butare, da bi njiva bolje rodila. Podobnih običajev pa je še dosti drugod po Sloveniji. In ne pozabite: konec marca bomo pomaknili ure naprej in konec je zimskega poležavanja. -nko NEKAJ PREGOVOROV O MESECU MARCU: Če jagnjeta v sušcu na tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže. Če je lepo vreme na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo. Če na 40 mučenikov ni lepo, še 40 dni ne bo. Če sušca dolgo sneg leži, setev močno zamori. Po Gregorju od vsakega vetra sneg skopni. Kmetje so spomladi opazovali, kako se je narava obnašala, in nastali so reki in vraže: Če se čuk spomladi večkrat glasi, bo dobra letina. Če je dosti kač, bo dobra letina. Če ostane listje od sliv, ki je jeseni odpadlo, pod njimi, bodo to leto dobro rodile. Kadar vidi spomladi gospodinja prvo jagodo, jo utiga in jo vrže kokošim. Če jo pozoblje petelin, bo slaba letina, če jo pusti kokošim, bo letina dobra. PAZITE SE MOZIRSKIH PUSTNAKOV! Pustovanje v Mozirju je potekalo po ustaljenem programu, ki je znan že stoletje in prav gotovo v slovenskem prostoru ni veliko pustnih skupin s tako dolgim in pestrim programom pustovanja. Kot vselej so se Mozirjani že na debeli četrtek odločili podeliti enemu zaslužnih sokrajanov listino trških pravic, letos pa je ta čast doletela lastnika pekarne Miš-Maš, Janeza Petroviča. Po zaslugi lepega vremena je sobotni in nedeljski program potekal odlično, predvsem nedeljske otroške maškerade pa se je udeležilo zelo veliko otrok. Pri ponedeljkovem 'ofiranju’ so se mozirski pustnaki veselili, da so dosegli svoj namen, saj pravijo, da mora biti vsako leto nekaj ljudi, ki jim pesem s prirejenim naslovom ni najbolj pri srcu. so se ga udeležili mladi in veliki iz Mozirja in okolice. Kljub vsemu pa organizatorji menijo, da bi moralo biti pustovanje v Mozirju ocenjevano po tedenskem progamu in ne zgolj po torkovem karnevalu. Na žalost namreč še vedno drži, da zelo malo ljudi obišče prevzem oblasti in ostale dejavnosti iz železnega programa Pusta Mozirskega. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na pokop pusta. Pokojni pust, ki je letos uprizarjal kurjača, je bil v pepelnično sredo kremiran na Pekovih lavah. Mozirski pustnaki pravijo, da Vendar je Pust Mozirski šeli v torek prav zares prevzel oblas ter po besedah pustnakov zel< pomagal mozirskemu županu, k je bil edino tega dne sarm poslance v parlamentu. Velike zgornjesavinjskih podjetij je teg: dne poslovalo s precejšnjin dobičkom. Seveda ni manjka tudi tradicionalni karneval, k so dobro opravili svoje poslanstvo, če vsi tisti, ki so jim stopili na žulj, niso preveč užaljeni in bodo svoje napake poskušali popraviti. Vendar pa obenem opozarjajo tudi vse tiste, ki so otresali jezike, ker so slišali resnico: “Pazite se prihodnje leto!” Mirko Lebar na avstralski maraton i Mirko Lebar je bil čisto navaden fant, rojen leta 1955 na Ptuju kot sin preproste delavske družine. Že v osnovnošolskih dneh je postal član telovadnega društva Partizan Kidričevo. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Rudarsko šolo v Zagorju. Rad je pel in plesal pri folklori, treniral je gimnastiko, vse do nesreče leta 1972, ko mu je ob povratku domov vlak odrezal obe nogi. “Kar nenadoma se svet spusti za meter in dobi kolesa,” pravi. Vendar Mirko Lebar ni želel biti odmaknjen na rob družbe, prav tako ni želel s pomočjo raznih pripomočkov postati bolj podoben navadnim ljudem, ki jim nič ne manjka. S protezami in berglami je lahko hodil, vendar so ga te 'nadomestne noge’ tiščale in vprašal se je, če je to vredno, da bi bil videti cel. Proteze in bergle je vrgel proč in začel čisto pri tleh; po rokah in na vozičku. V zavodu za rehabilitacijo je spoznal svojo sedanjo soprogo, se kmalu vključil v normalno življenje izven zavodov in se odločil ustvariti si družino. Kmalu se mu je rodila hčerka. Kakšnih dvajset let po nesreči pa je spet pričel uresničevati svojo željo po športnem udejstvovanju. Odločil se je za plani- RADIO CEUE 95,1 95,9 110,3 MHi narjenje, čeprav se to marsikateremu zdravemu človeku zdi nezdružljivo z invalidnostjo. “Marsikomu se to res zdi nezdružljivo, vendar sem že kot mlad fant želel hoditi v hribe, pa to takrat ni bilo mogoče. Po tolikih letih, kljub nesreči, pa sem spoznal prijatelja, ki je alpinist in dogovor je prišel tako daleč, da sem se podal v hribe. To je res velik izziv in ni enostavno, je pa po drugi strani čudovito. Z gorami se zastrupiš in potem te ves čas vleče tja.” S prijateljem in alpinistom Miranom iz Mozirja je Mirko Lebar preplezal Ojstrico pozimi in leta 1992 dosegel vrh Triglava. “Najprej sem šel na Ojstrico v Savinjskih Alpah, ki ni bila enostavna, pač pa zelo težka, le kakšnih deset dni zatem pa sem se že povzpel na Triglav. To je bilo res nekaj nepojmljivega tudi zame. Občutki so bili res enkratni, moram pa povedati, da sem bil po prihodu domov tako na smrt utrujen, da se nisem mogel niti premakniti več.” To sta bili njegovi prvi, a nikakor ne zadnji veliki preizkušnji. Leto dni kasneje se je povzpel na 3798 metrov visok Grossglockner. “Kar na vrhu Triglava smo se dogovorili, da gremo prihodnje leto v Avstrijo na Grossglockner. Za to je bilo treba sistematično delati in veliko trenirat na moči. Tam so razmere popolnoma drugačne kot na Triglavu, saj je gora visoka 3758 metrov in zasnežena. Med potjo do vrha smo dvakrat prespali, prvič v planinski koči, drugič pa nas je pet spalo v šotoru za dva. Preko noči je zapadlo približno pol metra snega in lahko si zamislite, kako je gaziti po svežem snegu; drugi so gazili do kolen, jaz pa do podpazduhe. Bilo je grozno. Pot, ki bi bila zame v normalnih razmerah dolga približno štiri do pet ur, je trajala celih dvanajst ur. Vendar se tudi ob takih težavah ne gre predati. Treba je delati in iti naprej. V gorah je najbolj važno, da te ne popade panika; spremeniš način dela in greš naprej - sicer dosti počasneje, ampak gre.” S tem pa še ni bilo konec njegovih podvigov. Leta 1994 se je povzpel na najvišjo evropsko goro, 4807 metrov visoki Mont Blanc, leto kasneje pa je dosegel vrh 5800 metrov visoke gore Pisco v Perujskih Andih. Leta 1996 je z vozičkom prevozil 286 kilometrov dolg Maraton Slovenija ’96 od Rateč do Murske Sobote. čka. Lani sem prevozil slovenski maraton od Rateč do Murske Sobote v dolžini 286 km. To je bilo sedem olimpijskih maratonov, trajali so sedem dni, vsak dan po en maraton. Zdaj že razmišljam o hitrejših, zahtevnejših maratonih. Letos imam za trening dva maratona v Sloveniji, enega imam konec marca od Ljubljane do Zagreba, “Olimpijski komite Slovenije - /.druženje športnih zvez podpira športno in z dosedanjimi dosežki pokazal izjemno športno pripravljenost, neverjetno moč volje in sposobnost, da z izjemnimi podvigi uveljavlja I načela športa in plemenite I človečnosti.” Mag. Janez Kocijančič, predsednik OKS-ZŠZ_______________j drugega v maju od Dravograda do Novega mesta. Verjetno bom letos, če mi bo čas dopuščal, še šel v hribe, na švicarski Matterhorn. Tega sem skušal osvojiti že lani, pa mi zaradi dežja in sneženja ni uspelo. V svež sneg se namreč ne podajam, zato ker je to zelo nevarno, še posebej zame. Novembra pa odpotujem v Avstralijo, kjer bom prevozil tisoč kilometrov ohmpisticno dejavnost g. Mirka Lebarja, ki je že “Za maratone me je navdušil Dušan Mravlje, katerega sem na nekem triatlonu spremljal od Piranskega klanca do cilja v Portorožu. Prav lepo se mi je zdelo, da lahko na trenutke tudi zdravega maratonca prehitim. Res je treba veliko sile vložiti v poganjanje invalidskega vozi- dolgo progo med Sydneyem in Melbournom. To je velik projekt, ki bo po naših približnih ocenah zahteval 80 tisoč dolarjev, saj je poleg opreme potrebna tudi ekipa šoferjev, mehanika in fizioterapevta.” Lani je bil Mirko Lebar tudi eden izmed nosilcev olimpijske- MOBITEL Vladimir Jager, S.p. LEVEC46, TEL.: 063/452 OOO. MOBITEL:041/660875 ] ga ognja za Olimpijske igre Atlanta ’96 ter eden izmed redkih, ki so jim olimpijsko baklo podarili v spomin. Mirko Lebar je tudi skakal s padalom v tandemu z višine 3000 metrov. 0 njegovih podvigih in življenju so posneli film z naslovom Brez. Film je dobil vrsto nagrad, prav tako pa je za svoje dosežke prejel vrsto priznanj doma in po svetu. Mirko Lebar pa se dobro zaveda tudi vsakdanjih problemov invalidov, ki jim neprimerni pločniki in stopnice, pa še marsikaj drugega, še otežujejo vsakdanjik. “V naši državi te stvari še niso urejene. Pločniki so zelo nedostopni, kar mlajši invalidi pač premagujemo s skoki z vozičkom, vendar je še mnogo drugih, ki so še težji invalidi in tega ne zmorejo. Zato bi bilo resnično s strani naše države potrebnega veliko posluha, da bi se to uredilo. Poleg tega so še posebej javni objekti, kot so trgovine, pošta in podobni, popolnoma nedostopni, s čimer smo invalidi še dodatno hen-dikepirani.” Mirka Lebarja so povabili, naj obišče vojne invalide v Bosni in jim vlije pogum. 1 ------------------------------- “Zelo nas veseli, da bo g. Lebar nosil olimpijski ogenj v Clevelandu, mestu z močno izseljensko skupnostjo iz Slovenije; prepričani smo, da ga bo na njegovi poti 10. junija pozdravilo veliko Slovencev. ” Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice (pred OI Atlanta ’96)______________ “To je res, vendar na to nisem pristal. Nisem krivec Vojne in ne morem tem mladim fantom govoriti, kar jaz v mirnem času doživljam in kako opogumljam samega sebe. Oni so invalidi postali na popolnoma drugačen način kot jaz in živijo v drugačnih razmerah. Menim, da bi morale države poskrbeti za svoje ljudi, ki so jih izkoristile za vojno. Vsak invalid je osebnost zase in je njegova situacija drugačna od drugih. Človek se mora psihično sprijazniti z invalidnostjo in seveda vedno iti naprej. Invalidnost ne predstavlja konca ukvarjanja s stvarmi, ki človeka veselijo. Ob svojih športnih udejstvovanjih se nekako poču-fim tudi kot ambasador naših invalidov in jim dokazujem, da življenje le ni samo doma, ampak je življenje zunaj, med ljudmi. V vsakem človeku je nekaj pozitivnega naboja, da bi boljše živel in da bi se bolje vključil v normalno družbo.” NATAŠA VERK VALENTINOV VEČER POLK IN VALČKOV Zavod za kulturo Žalec je v telovadnici OŠ Žalec 13. februarja skupaj z Valentinovim sejmom pripravil še Vrtiljak polk in valčkov. Na prireditvi je nastopilo deset najbolj priljubljenih ansamblov domače zabavne glasbe, ki so jih v minulem letu izbrali bralci in poslušalci NT & RC. tive za Valentinovo in rože papirja, ki jih je zlagala Kovač. iz krep Pavlika Matjaž Vinko, INFO: 831-096 REKLAMNE TABLE, GRAFIKA, TISKARNA Organizatorji pa so se potrudili tudi s pripravo Valentinovega sejma. Prireditev naj bi se po prvotnih načrtih organizatorjev odvijala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, pa se je večer pred načrtovanim Valentinovim večerom v dvorani doma zrušil del stropa, zato je bilo potrebno na hitrico najti novo prizorišče. Prireditev je bila prestavljena v telovadnico žalske osnovne šole, kar se je po besedah Irene Verbič vsaj za obiskovalce izkazalo kot nekakšna sreča v nesreči: povpraševanje po vstopnicah je bilo namreč zelo veliko in lahko so prodali kakšnih 140 vstopnic več, kot bi bilo to mogoče v Domu II. slovenskega tabora s 418 sedeži. Prireditev, ki se je pričela ob 19. uri, je povezoval Tone Vrabl, na njej pa so se predstavili: Štajerskih 7, Vigred, Hmeljarski instrumentalni kvintet, Šaleški fantje, Slapovi, Gašperji, Ansambel Vinka Cvcrleta, Štirje kovači, Vesele Štajerke in Ansambel Toplišek. Vsi izvajalci so se najprej predstavili s pesmijo, ki jih je uvrstila na lestvico najbolj priljubljenih ansamblov domače zabavne glasbe, po krajšem premoru pa še vsak s po dvema pesmima. Za zaključek 2 uri in pol trajajoče prireditve so vsi izvajalci prejeli spominska darila, prvi trije pa (udi kristalne vaze. Organizatorji pa so se potrudili tudi s pripravo Valentinovega sejma. Med prireditvijo in po njej je bilo mogoče na stojnicah kupiti srčke iz lecta ter klekljane srčke iz idrijske čipke, pa v keramiki upodobljene različne mo- Četudi je bilo potrebno po nesreči v Domu II. slovenskega tabora marsikaj na hitrico postoriti - narediti oder, oštevilčiti stole ipd. je - po besedah Irene Verbič - prireditev uspela in razmišljajo celo, da bi Valentinov večer postal tradicionalen. “Povpraševanje po vstopnicah je bilo zelo veliko in obiskovalci, ki so prišli iz širšega celjskega območja, so zasedli celo tribune. Tudi ozvočenje je bilo dobro in ljudje so bili nasploh zelo zadovoljni,” pravi Irena Verbič iz žalskega Žavoda za kulturo. D. S. OPEL'©- AVTOHIŠA JAKOP EC NAŠA PONUDBA: - prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL - sistem staro za novo, staro za staro - pooblaščen servis, garancijska popravila - kleparstvo, ličarstvo - prodaja originalnih rezervnih delov in - možnost nakupa novih in rabljenih vozil na KREDIT ali LEASING do 5 let ■ možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke ■ preizkusne vožnje z vozili OPEL NOVE NIŽJE CENE POPUST ZA VOZILA LETNIK IZDELAVE '96 OD 500 DO 2000 DEM PreprSžajt® @ nsls pemudbS, 2 v®s®SJ®m vam ts@m@ sv®t©walli. KREDIT, LEASING Velenje, Kosovelova 16, tel. 063/855-975, 864-380 Del. čas: pon-pet: 7.30 do 12. in 13. do 16. ure, sob: 8. do 12. ure. Celje, Mariborska 93, tel. 063/411-909 Del, čas: pon-pet: 9.30 do 13. in 13.30 do 17. ure, sob: 9. do 13. ure. DO 5 LET VECTRA CARAVAN DOBAVA TAKOJ! bhlet ro sjromovff obučih v mca Ob slovenskem kulturnem prazniku, je bila 10. februarja v Domu II. slovenskega tabora Žalec osrednja proslava, na kateri so bila podeljena tudi Savinova odličja, ki jih vsako leto prejmejo zaslužni Savinjčani. Prireditev se je pričela z umetniškim programom, v katerem so se s plesom predstavili člani baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana. Med njimi je nastopil tudi plesalec in umetnik evropskega slovesa, lanskoletni Prešernov nagrajenec, Vojko Vidmar. Slavnostni govornik, karikaturist in pisatelj Borut Pečar, se je nekoliko presenetljivo na zelo neposreden način lotil splošne slovenske nekulture. “Ob vsej tej kulturni produkciji, ki naj bi nas notranje plemenitila, trdim, da je naša slovenska splošna kultura na tako nizki stopnji, kot še nikoli doslej,” je poudaril Borut Pečar. Izpostavil je besede velikega slovenskega^ kulturnika in misleca Bojana Stiha, ki je preživetje in uveljavitev številčno majhnega naroda Slovencev med velikimi narodi označil za pravi čudež. “Brez posnemanja smo uspeli ohraniti svoj obraz do današnjih dni, sedaj pa bolj kot kdaj koli poprej po koščkih zapravljamo svojo kulturno identiteto... Celo sam papež na obisku v Postojni, ko mu je množica pela v čast njegovega rojstnega dneva v angleščini, je vprašal: Ali ste Amerikanci?” je opomnil pisatelj Pečar. “V kolikor ne bomo gojili svoje lastne kulture in spoštovali svojega lastnega jezika, nas bo tujina posrkala vase... V zavest se nam vse bolj vsiljuje prepričanje, da vse, kar je tuje, je lepše in imenitnejše. Ne bo odveč, če se spomnimo Prešernovega sodobnika Koseskega, ki je zapisal: Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.” Tone Tavčar, prejemnik Savinove plakete: “Tega priznanja nisem pričakoval, zato bi se rad zahvalil tistim, ki so me zanj predlagali kot tudi tistim, ki so mi ga podelili. Vsekakor sem Savinovega odličja zelo vesel. ” Po prepričanju Boruta Pečarja se vzgoja pričenja doma, šola ima šele drugotno vlogo, ven- dar... “Pri reformi šolstva pa se zadnje čase dogajajo nerazumljive stvari: ukinjajo glasbeni, likovni in tehnični pouk. Znano je, da je enosmerno izobražen človek lahko vodljiv. Na protestnih parolah v Kopru so Branko Goropevšek, prejemnik Savinove plakete: “Savinove plakete tudi jaz pravzaprav nisem pričakoval, saj iskreno povedano sodim, da sem za takšno priznanje še malo premlad. Vendar me prav ta plaketa opozarja, da sem že prestopil prag med mladostno in zrelo dobo, to pa nosi s sabo tudi določene odgovornosti, saj je človeku v mladostni dobi odpuščena marsikakšna napaka pri delu, v zreti dobi pa je takšnih popuščanj vse manj. Nocoj sem seveda presrečen in iskreno bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so 'krivi’, da se je ta večer sploh zgodil. Se prav posebej pa sem vesel zato, ker mi je prav Savinjska dolina dala takšno priznanje, saj je sedaj očitno, da tudi moji rojaki spremljajo delo, ki ga opravljam. Upam, da se jim ne bom izneveril in potrudil se bom tudi v bodoče nadaljevati s svojim delom.”_____ dijaki zapisali: Zakaj nam ožite obzorja?” Nadalje je Borut Pečar podal še nekaj svojih osebnih pogledov o slovenski kulturni umetnosti. “Danes je na pohodu sumljiva slikarska abstrakcija, za katero se zlahka skriva neznanje... Zadnjič je moj prijatelj, akademski slikar, o likovni zvrsti, imenovani instalacija, duhovito pripomnil: Prava instalacija se dogaja na pločnikih, kjer se zbira odpadni material. Razlika od akademsko priznanih je v tem, da se ti odpadki ne vozijo s kamioni v galerije, ampak na odpad!” je z ostrim očesom karikaturista deformacijam v družbi od blizu pogledal pisatelj in karikaturist Pečar. Govor jc zaključil s pohvalo žalskemu Zavodu za kulturo, ki je po njegovem mišljenju dokazal, da je mogoče z veliko dobre volje in prizadevnosti, četudi z malo denarja, storiti veliko. Savinova odličja sta podelila žalski župan Milan Dobnik in članica odbora za podeljevanje Savinovih odličij, Anka Krčmar. Savinovo plaketo za minulo leto 1996 jc prejel 31-letni profesor zgodovine in zemljepisa Branko Goropevšek iz Prebolda. Leta 1991 je prevzel vodenje oddelka Vincenc Vipotnik, prejemnik Savinove nagrade: “Moja dela so verjetno bila opažena, ker sem se kot oblikovalec Zlatarne Celje uspešno udeležil prenekatere mednarodne zlatarske razstave. Zraven tega sem se samoiniciativno oprijel še medaljerstva, izdelave modelov za kovance. Če se lotiš upodabljanja portreta svetovno tako znane i osebnosti, kot je papež, si naprtiš tudi veliko odgovornost, vendar te prav '.tako delo vsega prevzame in se potrudiš dati vse od sebe. Počasi nameravam z dela v ' okviru Zlatarne Celje preiti na uresničevanje idej, ki prej niso bile časovno izvedljive, in v mislih imam že kar \ nekaj unikatov. Vse, kar nameravam oblikovati, bo bolj izpovedno kot serijsko in ne iz tako dragih materialov, kot je zlato. Uporabljal bom pretežno srebro pa tudi dodatne materiale, kot so ebenovina, slonovina in nekateri cenejši minerali. Delam iz lastnih nagibov, iz svojega veselja. Oblikovanje mi je v resnični užitek, pri delu se sprostim in povsem me prevzame, zato včasih pozabim tudi na pozne ure. Prav zato sem navdušen, da me je opazila tudi sredina F Žalcu in bi se Žalčanom za podeljeno nagrado prisrčno zahvalil. Malo za šalo, malo za res naj povem, da sem izvedel, da so v Trbovljah nekomu podobno priznanje dodelili posmrtno, jaz sem pa vesel, da šem to čast doživel.” za posebne zbirke, dokumentacijo in raziskovalno delov o-sredni knjižnjici Celje, bil v letih 1992-96 predsednik Zgodovinskega društva v Celju, od leta 1993 pa je tudi odgovorni urednik Celjskega zbornika. Ste- vilne krajevne skupnosti v žalski občini so mu hvaležne za pomoč pri pripravi njihovih monografij. S hvaležnostjo ga pomnijo tudi v Občinski matični knjižnjici Žalec, kjer je kar nekajkrat ob večerih vodil pogovore z znanimi Slovenci. “Njegove publikacije kažejo na vestnega in plodovitega pisca, ki znanje in vedenje vzporeja z dušo svojih korenin,” je odbor za podeljevanje Savinovih odličij obrazložil KO 97,2 FS SLOVENJ GRADEC svojo odločitev. Nadalje je Sa-vinovo plaketo prejel tudi 51-letni Tone Tavčar iz Polzele, ki se z novinarstvom ukvarja že od leta 1962. Njegova poročila segajo na vsa področja dela in življenja Savinjčanov, zaslediti pa jih je moč tako v domala vseh slovenskih dnevnikih in tednikih kot tudi na valovih celjskega in gorenjskega radia. “Zaradi njegovih prispevkov, ki so narejeni z veseljem in predanostjo, lahko rečemo, da sta Savinjska dolina in občina Žalec redno zastopani na straneh slovenskega časopisja.z dogodki, ki zaznamujejo naše vsakdanje življenje,” je bilo zapisano v obrazložitvi. Savinova nagrada pa je šla v roke oblikovalca Vincenca Vi- potnika iz Žalca, ki je Savino-vim odličjem letos dal novo podobo, še preden je vedel, da bo tudi sam med nagrajenimi. Celo med člani priznanega celjskega društva oblikovalcev, je bil Vincenc Vipotnik nekaj posebnega. Pri oblikovalskih poskusih se je odločil za plemenite kovine in tako zasnoval kopico domiselnih, plemenitih kosov nakita, s katerimi je sodeloval na mnogih mednarodnih zlatarskih razstavah in delavnicah, in zanje prejel številna priznanja in nagrade. Posebno področje njegovega dela so medaljerska dela za jubilejne kovance, med najbolj znanimi pa sta kovanec Samostojna Slovenija in kovanec Janez Pavel II, papež. Prav tako je v sodelovanju z ljubljansko Galerijo Gema in Numizmatičnim kabinetom Narodnega doma v Ljubljani zadolžen za rekonstrukcijo zgodovinskih kovancev, najdenih na slovenskih tleh, ki se uporabljajo za protokolarne namene Republike Slovenije. “Glede na njegove izjemne uspehe bi mu lahko prisodili mojstrstvo evropskega slovesa, zlatarji evropskih držav pa so mu tudi že dostikrat priznali prvenstvo. Njegov obširni opus je stopnica v razmeroma mladem slovenskem oblikovanju,” je menil odbor za podelitev Savinovih odličij. DOMINIKA SAMBOLIČ irSK mKORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilška, Tel. 063/726-072 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! CVETA MIRNIK V HODNIKU V prostorih Galerije sodobne umetnosti Celje - Galeriji Hodnik, ki je namenjena predstavitvi del domačih umetnikov, njihovi tekoči produkciji ali “iz ateljeja”, so v petek, 14. februarja, predstavili dela kostumografinje Cvete Mirnik z naslovom “Gledališki kostum - razstavni objekt”. Scensko zasnovana postavitev razstave z modeli že realiziranih predstav in še nerealiziranih projektov, odstira značaj umetniškega ustvarjanja avtorice Cvete Mirnik, ki je s svojo občutljivostjo in tenkočutnim odnosom do dramskega dela vizualizirala vrsto gledaliških predstav. Razstava bo na ogled do 5. marca 1997. LJUBEZEN JE ENA SAMA PESEM Že lani je prireditev z naslovom Ljubezen je ena sama pesem navdušila obiskovalce, zlasti matere in dekleta. Tudi letos jo bodo v ponedeljek, 17. marca, ob 19. uri pripravili v modri dvorani Celjskega sejma. Prireditev bo namenjena dnevu žena in materinskemu dnevu, hkrati pa bo tudi dobrodelna, saj bo izkupiček namenjen 19-letni slepi Ireni Jezernik. V programu bodo sodelovali igralci Milena Zupančič, Boris Cavazza, Ivo Ban, Milada Kalezič in Janez Bermež. Zapeli bodo Alfi Nipič, Vita Mavrič, Miha Alujevič in otroški zbor Pinocchio. Poleg teh bodo za glasbeni program poskrbeli tudi plesna skupina Harlekin, ansambel Extra Band pod vodstvom Alberta Završnika, pianistka Simona Guzej in orkester malih violinistov Rada Marvina. Prireditev Ljubezen je ena sama pesem je med drugimi podprl tudi Klub podjetnikov Zlatorog.________________ NOS TRA MAKIMA CULPA Zavod za kulturo Žalec in Založba Znamenje iz Petrovč sta v torek, 18. februarja, pripravila predstavitev knjige Nostra Maxima Culpa - Naša velika krivda, knjige o krizi katoliške cerkve, njenih vzrokih in predlogih za izboljšanje. Predstavitve knjige izpod peresa Antona Vogrinca se je udeležil tudi škof Vekoslav Grmič. ANSAMBEL ARČO BALENO 5. marca 1997 bo v Narodnem domu v okviru koncertnega abonmaja nastopil belgijski ansambel Arco Baleno. Ansambel sestavljajo flavtist Peter Verhoyen, violinist Dirk Lievens, violist Kaat de Cock in violončelist Stefaan Craeynest. Izvajali bodo dela Mozarta in Herberigsa. RAZSTAVA BOŽIDARJA ŠČURKA V novem salonu pohištva v Žani v v Žalcu je bila 6. februarja otvoritev slikarske razstave Božidarja Ščurka iz Celja. V Žani je na ogled njegovo likovno ustvarjanje: od klasičnih domačijskih podob kozjanske pokrajine do precej bolj individualno zasnovanih vedut rojstnega Celja, kjer se je v barvi in kombinaciji sprostil, do poigravanja z motivi, z viharnimi barvnimi potezami ter nazadnje olj in akvarelov s svetlobo in atmosfersko prepričljivostjo. Slikarska razstava je prodajna in je odprta do 3. marca. IZ POLICIJSKE BELEŽKE VLOM V TOVORNE AVTOMOBILE. Med 7. in 10. februarjem je neznanec vlomil na gradbišču avto- ----ceste na trasi med Ločico ob Savinji in Šentrupertom v pet tam parkiranih tovornih vozil. Iz vozil je odtujil pet CB radijskih postaj, avtoradio in nekaj ročnega orodja ter dve igrači iz pliša. Z dejanjem je lastnike vozil oškodoval za okoli 120.000 tolarjev. VLOM V GOSTINSKI LOKAL. 10. februarja med 24.00 in 4.35 uro sta Alen M. in Božidar P. iz Velenja vlomila v Club Catana v Podlogu, ki je last Srečka H. iz Žalca. Iz lokala sta odnesla radiokasetofon znamke Hitachi z ojačevalcem, CD Player znamke Samsung in prenosni hišni telesfon Abaso-nik. Kmalu po dejanju so osumljenca prijeli prometni policisti, ki so pri njima našli tudi ukradene predmete. VLOM V HLADILNO OMARO. 12. februarja okoli 4.00 ure so se Srečko Ž., star 20 let, Boštjan J., star 19 let, in Stojan C., star 18 let, vsi iz Domžal, pripeljali z osebnim avtomobilom na bencinski servis Petrol v Šentrupertu. Tam so vlomili v hladilno omaro in iz nje ukradli alkoholno in brezalkoholno pijačo ter prehrambene artikle. Ž dejanjem so Petrol oškodovali za okoli 4.000 SIT. Po dejanju so se odpeljali proti Ljubljani, kjer pa jih je zaustavila ljubljanska patrulja, ki je pri kontroli ugotovila, da imajo pri sebi predmete, ki izvirajo iz kaznivega dejanja vloma. Ljudje, ki se poistovetijo z Jezusom_ JERUZALEMSKI SINDROM (2. del) “VERJAMEM, DA SEM JEZUS” Niso pa vsi prepričani, da gre pri Jeruzalemskem sindromu vedno za duhovno izkušnjo. Victor Wadahakar meni, da je le tanka meja med Jeruzalemskim sindromom in kriminalnim dejanjem. Pred štirimi leti, na Veliko noč je 30-letni ameriški turist, katerega je spremljala njegova prijateljica, obiskal cerkev v Jeruzalemu. Bil je zelo tih, nenadoma pa je zakričal: “Rešite otroke sveta!” Začel je razbijati vse, kar mu je prišlo pod roke, metal je kamne v kip Device Marije in skušal razdreti križ. Policija ga je odpeljala iz cerkve, vendar ga niso priprli. Avstralec Dennis Rohan pa je verjel, da je poklican, da bo zgradil Tempelj, nato pa bo postal kralj Jeruzalema. Iz Jeruzalema je pisal mami, da ji bo sporočil, kako se bo razvijala njegova usoda, nato pa je skušal zažgati starodavno mošejo El-Aqsa. “Verjamem, da sem Izbranec, kar naj bi dokazal s požiganjem mošej,” je Dennis Rohan kasneje dejal na sodišču. Iz tega dejanja pa so se razvile velike mednarodne komplikacije, saj so muslimani verjeli, da so za ogenj v mošeji krivi Izraelci. Čez dva dni je kralj Saudske Arabie pozval muslimane na sveto vojno za osvoboditev Jeruzalema, kar sta podprla tudi jordanska vlada in predsednik Egipta. Teden dni kasneje je vlada Sovjetske zveze zahtevala od Izraela, naj prevzame odgovornost za požar, čez trgovina KRIM CENTER Marija KRIŽNIK s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/831-096 => Velika izbira BRUGI JAKEN, VETROVK za otroke in odrasle PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI! HVALA ZA OBISK! mesec dni pa je 25 muslimanskih vodij vložilo deklaracijo, s katero so za požig okrivili Izrael. Rohana so na sodišču varovali s pomočjo kletke iz neprebojnega stekla ter mu dodelili azil. ZGODI SE LAHKO KOMUR KOLI Večinoma pa ljudje, ki jih prizadene Jeruzalemski simbol, niso nasilni, še najmanj do drugih ljudi. Včasih se skušajo znesti nad kakšnim predmetom ali zgradbo, nikdar pa ne želijo škoditi drugim ljudem. “Pred kratkim nas je poklical direktor nekega hotela. Dva dni ni bilo mlade francoske študentke, ki je imel sobo v tem hotelu, na spregled. Nihče ni vedel, ali je sploh živa, bilo pa jih je strah na silo odpreti vrata,” je dejal Victor Wadaha-kar. “Vdrli smo v sobo in našli Francozinjo povsem golo na tleh, ogrnjeno le v rjuho. Dva dni je bila tam, vendar ni vzela nobenih drog. Dejala je, da se dobro počuti, ampak da je “čakala na znak”. Skušali smo jo prepričati, naj se obleče in leže na posteljo, vendar je odklonila. Ž nami se je povsem normalno pogovarjala, tako da sploh nismo več vedeli, kaj bi storili. Ničesar slabega ni storila; če je želela sedeti na tleh, je to njena pravica. Tega se enostavno ne da razložiti. Nekaj je na tem mestu in to nekaj se lahko zgodi komur koli...” Konec POROKE Izidor CESTNIK iz Založ in Mihaela STROPNIK iz Polzele ROJSTVA Rojstev ni bilo. SMRTI Stana KOREN \ iz Migojnic, 76 let Adolf PREVORŠEK iz Arclina, 55 let Apolonija PLEVNIK iz Podvina, 78 let j Jurij JELEN ; iz Velike Pirešice, 45 let Zofija STEFANČIČ iz Pernovega, 73 let Terezija HRIBOVŠEK i/ Levca, 87 let Stanislav JELEN iz Tabora, 69 let Antonija GRAČNER iz Laikove vasi, 70 let Roza PUSAR iz Dobriše vasi, 77 let Ana VONČINA ZADNIKAR iz Dobrteše vasi, 81 let Veronika KORBER iz Letuša, 80 let Polzela PREBRISANCA PRIJELI Celjskim policistom je uspelo izslediti več umazanih dejanj 28-letnega Zlatka Š., ki je ponarejal listine, ter podajal krive ovadbe. Zaradi tega so mu 6. februatja vzeli prostost, naslednji dan pa so ga privedli skupaj s kazensko ovadbo na zaslišanje k preiskovalni sodnici, ki pa je po zaslišanju zanj odredila pripor. Na zelo prefinjen način je že lanskega oktobra napeljal več podjetnikov, da so zastavili listine zai nabavo materiala in blaga, ki ga je nato prodal po sistemu “na roko”. Od podjetja “Famis” je nabavil različne stroje v vrednosti 5,7: milijona SIT in jih prodal preko oglasa, naivnemu dobavitelju pa je izdal nekrite akceptne naloge in naročilnice propadlega podjetja. Med drugim je tudi nagovoril svoje prijatelje, da so na svoje ime na leasing nabavili avtomobile višjih kakovostnih razredov in jih nato izročili njemu. On jih je nato odpeljal v Ukrajino in jih tam prodal. Po opravljenem poslu se je vrnil in svoje prijatelje odpeljal na policijsko postajo, kjer so prijavili krajo avtomobilov. Vseh nečednih poslov je^ bilo kar za 200 tisoč DEM, za kolikor se je osumljeni Zlatko Š. okoristil. IVAN JURHAR P&mmwm + VKimpui, v) možake 0609/635-717 Pred zakonom smo vsi enaki ZAME TO NI ČLOVEŠKO! 26-letna Mateja Petrin iz Varpolja, mati treh otrok, je dolgo odlašala s plačilom za storjene prometne prekrške. Nabralo se ji je za 53.000 tolarjev kazni. Med odredbami za prirode v zapor, ki jih je lani dobila mozirska policijska postaja, je bila tako tudi odredba za prestajanje 19-dnevne zaporne kazni za Matejo. Postopek spremembe denarne kazni v zaporno je povsem običajen, vendar se je v tem primeru nekoliko zapletlo, saj se je Mateja Petrin aretaciji uprla. prometu, jo je policist uspel ustaviti in na nek način skušal izpeljati postopek kontrole. Prometno dovoljenje je pustila policistu v rokah in kar iz kraja odpeljala, torej ni dovolila, da bi policist z njo postopek kontrole v cestnem prometu dokončal,” je dogodek opisala komandirka mozirske policijske postaje. denarna kazen SPREMENJENA V ZAPORNO “Med ostalim delom je opravljanje odredb za privode v zapor tudi delo policije. Lani smo dobili prve odredbe, ki so se nanašale na prekrške, storjene leta 1995 oziroma še leto dni prej. Zakon nam nalaga realiziranje teh odredb, med njimi pa je bila tudi odredba za to občanko,” je povedala Olga Kladnik -Fajmut, komandirka Policijske postaje Mozirje. “Vsak občan, kateremu je denarna kazen spremenjena v zaporno, je o tem seznanjen s predhodno odredbo, na katero se ima možnost pritožiti. Ko ni več možnosti ali jih prekrškar ne izčrpa, pride dejansko tista končna možnost privedbe v zapor. Kot sem bila seznanjena, v tem primeru ta gospa predhodno ni zaprosila za noben odlog; zaradi tega smo jo šli poiskati na dom in takrat se je na nek način vse začelo.” Po besedah komandirke Olge Kladnik -Fajmut se nekateri občani v policijskih postopkih vedejo korektno, drugi nekorektno, Mateja Petrin pa naj bi po njenih besedah spadala v drugo skupino. Policisti so po besedah komandirke večkrat poskušali izterjati denar oziroma privesti Matejo Petrin na prestajanje zaporne kazni, če denarja nima. “Dejala je, da te kazni ne bo plačala. Včasih je trdila, da nima denarja in da kazni ne bo poravnala. Drugič je rekla, da bo denar dobila m naj počakamo še kakšen teden ali kaj podobnega. Končno je že dejala, da kazni ne bo poravnala zaradi tega, ker ima otroke in ji nihče nič ne more. Skratka, ti njeni nastopi so včasih še bili bolj ali manj sprejemljivi, včasih so bili žaljivi,” je povedala Olga Kladnik - Fajmut. Sčasoma so po njenih besedah obiski policistov na domu postali nesmiselni, saj naj bi se Mateja Petrin do njih vedla žaljivo ter jim dejala, naj pride sama komandirka, če si upa. “Moje delo ni . opravljanje konkretnih nalog na terenu,” je povedala komadirka ter dodala, da so se policisti vedno obnašali profesionalno. Mozirski policisti so sodnico za prekrške obvestili, da Mateje Petrin ne morejo privesti na prestajanje zaporne kazni, ker je trdila, da nima varstva za otroke. Sodnica za prekrške Je ugotovila, da Mateja Petrin svojih pravnih možnosti ni izkoristila. Ker je poročena in ima tudi oče svoje obveznosti do otrok, niso videli pravega razloga, zakaj Mateje Petrin ne bi privedli na prestajanje zaporne kazni. “Vsi skupaj smo ugotovili, da tukaj ni toliko problem plačila ali neplačila, ker se je mož ponudil, da bo to kazen poravnal, pa je to ona odločno odklonila. Ravno zaradi tega nismo videli razloga, da bi bila ta ženska pred zakonom drugačna kakor drugi ljudje. Tu se dejansko postavi vprašanje, ali zakon velja za vse v enakem obsegu ali ne. Ali si bo lahko nekdo v nekih okoliščinah dovolil, da bo lahko počel kar koli na račun tega, ker pač ima neke olajševalne okoliščine,” se je vprašala komandirka mozirske policijske postaje. Olga Kladnik - Fajmut, komandirka Policijske postaje Mozirje Še enkrat so proučili pravnomočnost zadeve in morebitne vzroke, ki bi narekovali drugačno odločitev, vendar le-teh niso našli. Ker je soprog Mateje Petrin občasno službeno odsoten več dni, so se policisti s Centrom za socialno delo Mozirje dogovorili, da bodo ti poskrbeli za otroke, če bi do aretacije Mateje Petrin prišlo prav v času odsotnosti njenega soproga. V tem primeru bi za otroke poskrbeli njihovi stari starši. “V primeru, ko pride pobuda s strani policije, dobimo pisno poročilo in prošnjo za pomoč, v kateri policija ugotavlja, da so otroci na nek način začasno nepreskrbljeni,” je povedala Marjana Veršnik - Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje. “Mi smo dolžni za otroka poskrbeti, vendar skušamo z vidika otrokove zaščite postopek vedno izpeljati zanj čim manj boleče, najraje s pomočjo otrokovih bližnjih sorodnikov, ki otroka poznajo in so otroci nanje navezani.” ODVZETO PROMETNO DOVOLJENJE Nato pa se je klobčič še bolj zavozljal. “Ko se je občanka vendarle pojavila z vozilom v Nekoliko drugače ga je opisala Mateja Petrin: “Petnajst minut do osmih sem peljala starejšega otroka v šolo, pa sem videla policista. Potem sem se vračala iz šole domov in videla policista, ki je sedel v avto. Mislila sem si: 'Dobro, če me ne bo ustavil, grem pa naprej.’ Dala sem smerokaz, ga prehitela in peljala naprej. Nato pa me je že prehitel s prižgano plavo lučjo, pa mi kar iz avta z roko pokazal, da se moram ustaviti. Niti stop znaka ni uporabil, niti roke ni dal iz avta. Na robu ceste sem vseeno ustavila. Prišel je do mene in rekel: 'Dokumente, prosim.’ Dala sem mu prometno izkaznico v roke, vozniško dovoljenje sem mu pa res samo čez šipo pokazala. Tedaj pa je rekel: 'Z mano se boš peljala do policije.’ ’Če jaz kaj vem, moram dobiti prometno dovoljenje nazaj, da se lahko sploh še kaj vozim,’ sem mu odgovorila.” Mateja Petrin je dejala, da ji policist ni hotel vrniti prometnega dovoljenja, čeprav ga je večkrat vprašala, zakaj, in čeprav z njenim avtom menda ni bilo nič narobe. Še vedno je vztrajala, naj ji prometno dovoljenje vrne ali vsaj napiše kakšno potrdilo, zakaj ji ga je vzel. Policist ji še vedno ni hotel vrniti prometnega dovoljenja. “Moja punčka je doma imela 39°C vročine, zato sem se pa kar odpeljala domov,” je povedala Mateja Petrin. Sledil je prvi telefonski pogovor med Matejo Petrin in Olgo Kladnik -Fajmut. “Potem pa sem po telefonu poklicala komandirke in sem ji rekla, ali mi lahko prometno dovoljenje prinesejo domov, če so mi ga že brez razloga vzeli, ker moram otroke peljati k zdravniku. Pa je rekla, da se že tako dolgo lovimo in iščemo,” je povedala Mateja Petrin, komandirka policijske postaje pa: “V začetku sva se še dokaj normalno pogovarjali. Njena zahteva je bila taka: ’Pol ure časa vam dam, da mi tisti policist, ki mi je ukradel prometno dovoljenje, tega prinese nazaj.’ Pojasnila sem ji, da ne gre za nikakršno tatvino in da lahko prometno dovoljenje vsak trenutek dvigne. Nato sem jo še spomnila na to, da obe veva, da je problem v teh odredbah za privode, ter da se tudi obe dobro zavedava, da gre za njeno arogantnost. Takrat je ona postala žaljiva; njenih besed ne bom ponavljala. Pojasnila sem ji, da se z njo v takem tonu ne mislim pogovarjati in sem odložila telefonsko slušalko. Njenih telefonskih klicev nisem več sprejemala.” Mateja Petrin pravi, da se je z možem dogovorila, da bo plačala kazni za prometne prekrške: “Res sem imela kazni izpred dveh let, ko sem se vozila brez izpita. Ampak jaz vem, pa tudi na vseh dokumentih piše, da so me vedno dobili, ko sem se peljala od zdravnika ali pa sem otroke peljala v vrtec. Morda enkrat so me dobili zvečer, pa še to takrat, ko je bil mož vinjen in mu nisem pustila, da bi on peljal. Menim, da je vseeno bolje, da jaz peljem in plačam kazen, če me dobijo, kot pa da on povzroči kakšno nesrečo.” PRIVEDBA V ZAPOR Po besedah Olge Kladnik - Fajmut se je na mozirski policijski postaji zglasil Matejin mož, ki je govoril o tatvini in o tem, kako policisti ne poznajo zakonov in oblastih “Dala sem mu določene informacije, saj sem iz razgovora ocenila, da določenih stvari ne ve ali jih noče vedeti. Nato je zapustil prostor ter izrekel še nekaj groženj na račun tistega policista, ki je predhodno opravljal postopek z njegovo ženo. Potem je prišla ta občanka sama sem z otrokom, z odnosom, da ji nihče nič ne more, ker ima otroke, če pa že mislimo kaj storiti, bo vzela otroke s sabo.” Mateja pa pravi, da se je s policisti sprva povsem normalno pogovarjala: “Imela sem tri položnice, dve za 10.000, eno pa za 9.000 tolarjev, skupno torej za 29.000 tolarjev. Vzela sem 20.000 tolarjev in sem si rekla, da se bomo poskušali nekako dogovoriti. Potem pa so oni našli še dve položnici, ne vem, od kod. Tako je bilo vsega skupaj za 53.000 tolarjev. Komandirka se sploh ni hotela pogovarjati z mano. Z osemletnim sinom sem bila eno uro na policijski postaji. Rekla sem, da bom zagotovo plačala do srede naslednji teden, ker bom do takrat dobila denar in ker se vse to že res mora končati.” Mateja Petrin je nezaposlena, njen mož je prevoznik, ki po Matejinih besedah zasluži ravno toliko, da se preživijo. Ker je Mateja po besedah policijske koman-dirke vsaj enkrat policistom že ob njihovih obiskih na njenem domu dejala, da kazni ne namerava plačati, so na policijski postaji ocenili, da bo nudila fizični odpor. “Poskrbeli smo, da so bili pripravljeni tudi na Centru za socialno delo. Dve socialni delavki sta prišli, da bi otroka prevzeli. Ker je bil občankin mož doma, je šlo samo za to, da se ta otrok, ki ga je imela zdaj s sabo, preda očetu in da se moža seznani, da je žena odpeljana na prestajanje kazni,” je povedala komandirka. Marjana Veršnik - Fale, direktorica “Ko sem jo nato seznanila, da bomo opravili privod v zapor, je najprej poskušala pobegniti, policist v neposredni bližini je poskušal beg preprečiti, nakar je prišlo do aktivnega upiranja. Nato smo še ostali priskočili zraven, tako da sta socialni delavki otroka takoj prevzeli in ga pomirili. Zenska je bila potem s strokovnim prijemom obvladana, in ker je še vedno nudila odpor, je bila preventivno s sredstvi za vezanje in oklepanje tudi onesposobljena toliko, da je bila z našim vozilom prepeljana v Zapore Celje. Med potjo je potem še kar razbijala, potem pa se je končno umirila. V zaporu je pričela tožiti, da jo boli noga; peljali so jo k zdravniku, ki je ugotovil, da ima poškodbo.” Mateja Petrin je zgodbo povedala nekoliko drugače: “Kar naenkrat je prišla komandirka, češ da bom šla v zapor. Rekla sem, da bom plačala, kolikor imam denarja, za ostalo pa bi poklicala moža, da bi mi prinesel ali si šel sposodit. Komandirka se je odločila, da moram iti v zapor; še tistega, kolikor sem imela denarja, nisem smela plačati. To zame ni človeško. Kdo bo pri aretaciji pri miru; jaz tudi nisem bila. Seveda sem se branila in še sina sem držala, okoli naju pa je bilo pet policistov. Komandirka je fanta odtrgala od mene in ga še udarila z roko po glavi. Meni pa je nekdo podstavil nogo, padla sem in zavpila: ’Au, moja noga!’ Nihče mi ni verjel. Na roke so mi dali lisice ter me vlekli po stopnicah in v marico. Rekla sem, da me boli noga, oni pa nič, kot da sem žival, ki so jo pobrali ob cesti. Potem so me pripeljali v celjski zapor. Nisem mogla hoditi, šepala sem, pa so me peljali k zdravniku. Tam sem dobila mavec in peljali so me nazaj v zapor.” Njen mož je poravnal kazni za prometne prekrške in po eni noči v zaporu ter po opravljenih formalnostih se je Mateja lahko vrnila domov. “Ko se je izkazalo, da gre za poškodbo, je bila po pravilih takoj formirana posebna komisija, ki je neodvisno od mene ugotavljala, kako je potekal celoten postopek. Kolikor mi je znano, je ocena že podana. Naše delo je bilo korektno in zakonito ter v skladu z vsemi pooblastili,” je dejala Olga Kladnik - Fajmut. IZJEM NAJ NE BI BILO Mateji Petrin se ne zdi prav, da ni njene mame in njenega moža nihče obvestil, da si je poškodovala nogo, poleg tega pa sumi še nekaj drugega: “Ne morem reči čisto zagotovo, ampak mislim, da so mojemu osemletnemu sinu morali nekaj dati, da so ga umirili-Svojega sina dobro poznam in tudi moja mama ga pozna; ko so ga pripeljali domov, je bil popolnoma brezbrižen, kar zanj ni običajno, če je kaj narobe. Na policiji so mu dali sok, a sem iz zapora domov prišla prepozno, da bi ga lahko peljala na preiskavo. Če se bo dalo na kak način dokazati, bom dokazala, drugače pač ne. V svojem srcu pa vem, da ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Pa tudi mislim da 8 let starega fantka komandirki ni bilo treba udariti. Rekel pa je fant, da je nekoga ugriznil, pa ne ve koga. Saj je tudi upravičeno. Se do živali ima človek lepši odnos, kot ga je imelo teh pet policistov do mene. Največjemu sovražniku ne privoščim, da bi se mu kaj takega naredilo. Zdelo se mi je, da zanje nisem bila več kot smet na tleh.” “Sprememba denarne kazni v zaporno ni nič nenavadnega. Iz decembra 1996 nam je le ta privod ostal do pred kratkim nerealiziran, vsi ostali privedi - 23 jih je bilo - pa so bili izvedeni. 14 oseb je kazen plačalo, ostali pa so kazen presedeli v zaporih. 4. februarja smo dobili nov paket privodov; 33 odredb za 10 oseb, kar pomeni, da gre za ponavljajoče prekrškarje. Med njimi je ena oseba, ki ima skupaj 10 odredb za 129.000 tolarjev kazni oziroma za 46-dnevno zaporno kazen. To osebo smo že privedli sodniku za prekrške, nekaj privedb pa je ostalo še nerealiziranih,’ je povedala Olga Kladnik - Fajmut, komandirka Policijske postaje Mozirje. “Tako mi kot tudi sodniki za prekrške zelo težko čakamo novo zakonodajo, ki bo te stvari, upajmo, malo bolj dorekla. Izjem pri naši zakonodaji pač naj ne bi bilo. Lahko se pojavi izredno negativna reakcija med prebivalci, če bi mislili, da nekateri morajo plačati kazen ali iti v zapor zaradi prekrškov v prometu ali zaradi prekrškov zoper javni red in mir, za druge pa to ne bi veljalo. Sem ženska in tudi sama mati, vendar je temeljno in tudi v ustavi piše, da smo ljudje vsi enakopravni.” NATAŠA VERK METRSKO BLAGO tPOMENTERUA f MODNI DODATKI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: p p. A t K 71 P IZ /t velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga vse vrste marokeniov velika izbira svile in čipk nova kolekcija chanel vzorcev enobarvne mikrofibre in kupre volneni velurji za plašče vzorčaste mikrofibre in viskoze vse barve diolenov in voln 1.990 SIT velika izbira gladkih žametov svilene rute več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC 7C P IZ /l f X 7i P IZ /l PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM ,T Peter Plesnik v boju s Planinskim društvom Celje tomm ji aMRita mmi “Ni časopisa v Sloveniji, v katerega Peter Plesnik ne bi pisal o Logarski dolini, ” je dejal Martin Petek. Priljubljeni najemnik Doma planincev v čudoviti alpski dolinici se je tokrat uštel. V uredništvo Glasu Savinjske Peter Plesnik, ki se bori za ohranitev rojstne doline, še ni poslal svojega pisma, pa tudi sami še nismo pisali o tem perečem ekološkem in gospodarskem problemu. Tokrat popravljamo zamujeno. Peter Plesnik: “Celjani so uničili Logarsko.” MOŽ S KNJIGO Ne bi bilo pravično, če v začetku zgodbe ne bi osvetlili zanimive življenjske poti petinsedemdesetletnega Petra Plesnika. Ko se je rodil v veliki hiši Plesnikove domačije tistega daljnega predzadnjega junijskega dne, je v Logarsko dolino pripeljal prvi avtomobil. Dan stari Peter je imel za tiste čase velikansko srečo, da ga je tistega dne industrijalec Peter Majdič iz Celja, ki je celo izrazil željo, da bi ga vzel za svojega, z avtomobilom peljal h krstu v Solčavo. Peter danes pravi, da bi mu kot bogataševemu posvojencu zagotovo ne šlo slabo. Tako pa, čeravno je bilo Plesnikovo posestvo tako veliko, da si ga prehodil komaj v petih urah, Petru ni bilo ravno z rožicami postlano. Med štirimi brati in štirimi sestrami je bil po vrsti šesti in je, čeravno bi rad študiral, opravljal vsa mogoča dela na kmetiji, ki je imela kar 21 poslopij, ki so zgorela v okupatorjevem požigu leta 1944. Kljub temu je koračil v oddaljeno osnovno šolo v Solčavi in v osmih mesecih absolviral štiriletni program. Ker je na osemkilometrski progi venomer držal knjigo v rokah, so ga menda začeli klicati “Mož s knjigo”. Po končani šoli je Peter Plesnik jokal, ker ni mogel nadaljevati šolanja, ampak ga je čakala vožnja in vleka lesa s konji. Naporno delo ni bilo končano vse do začetka drugega svetovnega spopada, ko so Petra mobilizirali v nemško vojsko, odkoder je leta 1944 dezertiral in se znašel med partizani, s katerimi je prišel vse do Gorice in vkorakal celo v Trst. Med spopadi je v hrbtenico dobil v dar svinčenko, ki je danes še prav tam in se ji na rentgenskih posnetkih ne morejo načuditi niti specialisti medicine. Drugo leto miru, ko so Petra Plesnika demobilizirali, je doma našel eno samo pogorišče. Si je pa ustvaril družino na Blokah, kjer se je leta 1948 poročil in začel opravljati delo poštarja. Pozneje je Peter Plesnik naredil še trgovsko in komercialno šolo. Kot trgovskega upravnika so zaradi bolezni, ki se je vlekla še iz partizanskih dni, invalidsko Dom planincev bi skoraj zgorel že pred otvoritvijo upokojili. Na svoji parceli v Logarski dolini si je postavil hišo, v kateri danes preživlja upokojenske dni. Kdaj je z njim tudi hčerka Petra, ki v Ljubljani končuje študij na biotehnični fakulteti. Danes stoji v Logarski dolini lepa zgradba, ki se ji reče Hotel Plesnik. Le malokdo pa se še spomni, da so Plesniki zgradili svoj hotel že leta 1931, ki pa so ga pozneje požgali Nemci... CELJANI SO GRADILI IN PRODAJALI “Kaj Planinsko društvo Celje sploh počenja v Logarski dolini? Samo preprodajajo domove. So postavili prvega, ga zanemarili in prodali, zbirali denar za drugega, ga zgradili in tako naprej. Zaradi takšnega ravnanja ima celjsko planinsko društvo raztresene domove po vsej dolini in tudi zaradi teh si je Logarska dolina svojčas prislužila “bodečo nežo”. Trenutno poseduje PD Celje v Logarski dolini še Planinski dom, ki so ga dali v najem Izletniku, tisti, ki ga je svojčas kupila Kovino- “Peter Plesnik hrani fotografijo, na kateri poleg njegovega očeta sedi maršal Tito. Prav zanimiva anekdota datira iz nekega dne leta 1953, ko se je Tito oglasil pri Plesnikovih in se zapletel v pogovor z gospodarjem. Franc Plesnik je bil že v letih, toda po srcu še vedno vojak avstroogrske vojske in borec v L svetovni vojni, ko je še vedno koračil z lovsko puško. Da v novi državi ni pravice, ker ni mogoče jagati kot nekoč, je Plesnik potožil Titu. Takrat se je oglasil prisotni predsednik slovenske vlade, Miha Marinko, ki je bil v Titovem spremstvu, in domačina pokaral, da takšnih stvari z maršlom pač ne sme govoriti. Plesnik se je ves jezen zadrl nazaj: “Ti pa tiho bodi, ko govorim s cesarjem!” Marinko je res ostal brez daru govora, Tito pa se je tako smejal, da je njegov rejeni trebuh kar poskakoval. V lepem spominu je Tito zadržal Logarsko in še enkrat prišel v Robanov kot. Čigava bo Logarska dolina? tehna, je danes cinkarniški. Potem je tu še Kozorog Kamnik, grozljivo Orlovo gnezdo, Frischaufov dom na Okrešlju in, seveda, Dom planincev. Slednjega so začeli na nacionaliziranem Plesnikovem zemljišču graditi leta 1977. Ta stavba je leta 1991 med lažje dostopnimi postojankami v Sloveniji osvojila prvo mesto, kljub temu, da je okolica doma pravo smetišče. Čeprav je ob otvoritvi predsednik PD Celje obljubil, da bodo ob domu zgradili tudi prostor za taborjenje, tega še do dandanes ni,” pravi Peter Plesnik. Borec za očuvanje Logarske doline se spominja, da so celjski planinci silili njegovega očeta, da jim je za male denarce Spomenik Frischaufu in Kocbeku, Piskernik je pozabljen prodajal parcele. “Zaslužna” Tine Orle in Jure Krašovec sta ga menda opijanjala in tako dosegala svoje cilje. “Planinsko društvo Celje je postavilo in organiziralo odkritje spomenika dr. Frischaufu in Kocbeku v osrčju Logarske doline - na območju, zaščitenem kot krajinski park. Ustrezno dovljenje, ki ga je izdala takratna občina Mozirje, še vedno ni veljavno, ker je bila zoper odločbo vložena pritožba na ministrstvo za okolje in prostor. Ob otvoritvi se ni nihče spomnil, da ob bok Frischaufu in Kocbeku sodi Janez Piskernik, ki sb je leta 1986 priženil k Plesniku. Pri njem se je po enajstih letih oglasil Frischauf in Plesnik ga je vodil okrog. Sploh pa bi nemogoča kreatura, ki naj bi bila spomenik, sploh ne stala tam, če bi Dom planincev še pred otvoritvijo čisto slučajno ne zgorel. Ko so kar na vogalu doma^ zažgali odpadke, se je vnel bližnji bor. Če se ravno takrat ne bi vlila ploha, bi plameni zajeli tudi leseno stavbo in rešitve ne bi bilo,” se spominja Peter Plesnik. JE REŠITEV? Da bi bila Logarska dolina očiščena napol propadlih domov in umazanije, se bori Plesnik Plesnik. Dejansko z mlini na veter, saj si Planinsko društvo Celje kiti s pobudnikom razvoja turizma v Logarski. Ob tem očitno ne priznava, da je šel dobiček vseh minulih let predvsem v njegov žep in da so turisti domačinom v Logarski puščali zgolj rjaveče konzervne škatle in zguban-čene pivske pločevinke. TEKST IN FOTO: FRANC FURLAND IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA LJUBLJANA, 11. februar - Po številnih srečanjih predsednika SLS Marjana Podobnika z Janezom Drnovškom se je mandatar o možni širitvi vladne koalicije ločeno pogovarjal s prvaki SKD, DeSUS in SLS. Po pogovom je Lojze Peterle še bolj prepričan o upravičenosti predloga, da bi se odločili za prehodno vlado. LJUBLJANA, 12. februar - Dr. Janez Drnovšek je ponudil nov predlog, po katerem bi LDS oblikovala koalicijo z dvema pomladnima strankama, vendar mandatar ni povedal, s katerima. LJUBLJANA, 13. februar - Mandatar za sestavo vlade dr. Janez Drnovšek ima šepet dni časa, da poslancem državnega zbora ponudi novo ministrsko ekipo. Hkrati sp se pojavila prva nesoglasja med predsedniki pomladnih strank, ki se tokrat pogajajo samostojno. Lojze Peterle je povedal, da je za SKD sprejemljiva tudi koalicija, v katerem bi sodelovale vse pomladne stranke skupaj z liberalno demokracijo. V liberalno-dcmokraiski stranki omenjajo dve možni koalicijski sestavi: vlado, v kateri bi sodelovali samo liberalna demokracija in ljudska stranka ter DeSUS za utež, ali pa vlada koalicije strank LDS, ZLSD, SNS in DeSUS. LJUBLJANA, 14. febnmr - V začetku januarja se je pa prejšnje in sedanje poslance iztekel čas, ko so morali parlamentarni komisiji, ki bedi nad uresničevanjem zakona o nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo sporočiti podatke o premoženjskem stanju. 36 sedanjih in 35prejšnjih poslancev pročila še ni oddalo, komisija pa jim je dala na voljo še deset dni. LJUBLJANA, 15. februar - Pogajanja o novi koaliciji med LDS in SLS so se nadaljevala s srečanjem predsednikov dr. Janeza Drnovška in Marjana Podobnika. Nova koalicija bo sestavljena iz liberalne demokracije in ljudske stranke ob podpori manjšincev in upokojencev. Programski in kadrovski del je v glavnem usklajen in čaka na potrditev obeh strank. Današnji dogovor med Janezom Drnovškom in Marjanom Podobnikom morata potrditi še svet LDS in glavni odbor SDS. Za zdaj je znano, da naj bi liberalna demokracija zadržala zunanje ministrlvo, ki ga bo vodil Zoran Thaler, in ministrstvo za gospodarstvo, ki ga bo vodil Metod Dragonja. Minister za finance bo Mitja Gaspari. Notranje ministrstvo naj bi dobila liberalna demokracija, ministrstvo za obrambo pa ljudska stranka. Liberalna demokracija bo imela tudi ministrlvo za kulturo, ljudska stranka pa ministrstva za kmetijstvo, za promet in zveze, za ekonomske odnose in razvoj, za znanost in za zdravstvo. Marjan Podobnik bo v vladi zasedel mesto podpredsednika. KRŠKO, 15. februar - Demokrati Slovenije so se sestali na svojem 2. kongresu, na katerem so razpravljali o razlogih za neuspeh na novembrskih volitvah in o programu delovanja do naslednjih lokalnih in nato parlamentarnih volitev. Izvolili so tudi novo vodstvo stranke. Predsednik bo še naprej Tone Peršak, predsednica glavnega odbora pa Danica Simšič. Podpredsednika Demokratov Slovenije sta predsednik Zveze društev slovenskih izgnancev Vladimir Deržič in predsednik krščanskosocilanega krila demokratov Jože Dolar iz Ljubljane. NOVO MESTO, 15. februar - Dopoldne se je na redni seji sestal svet SDS in imenoval Toneta Krkoviča za glavnega tajnika stranke, popoldne pa je bila slavnostna akademija ob osmi obletnici začetka delovanja SDS in 101. obletnici slovenske socialdemokracije. Na akademiji so sedmim najzaslužnejšim članom podelili zlate vrtnice. LJUBLJANA, 16. februar - Ves vikend, tako podnevi kot tudi ponoči, so potekala pogajanja o ministrskih položajih bodočih koalicijskih partneric ter o programskem delu koalicijske pogodbe. Krščanski demokrati razpada koalicije že nekaj dni ne komentirajo, vendar sta tako njihov predsednik Lojze Peterle kot podpredsednik SDS Ivo Hvalica dejala, bo slovenska pomlad živela naprej. Janez Drnovšek je prepričan, da bo imela nova vlada v državnem zboru vsaj 52 glasov; veijetno pleg glasov LDS, SLS in DeSUS računa na podporo tudi obeh manjšinjskih poslancev in Cirila Pucka. LJUBIJANA, 18. februar - Po celodnevnih pogajanjih med LDS in SLS vladni kabinet še ni sestavljen v celoti; sporni sta predvsem obrambno ministrlvo, ki naj bi ga dobila LDS, in šolsko ministrstvo, ki naj bi pripadlo SLS. V SLS imajo največ težav s pridobivanjem soglasij kandidatov za ministre, saj so se nekateri odpovedali kandidaturi, ker so menda pripravljeni nastopiti le kot kandidati t. im. strank slovenske pomladi. V SLS tako še vedno iščejo nekoga za šolskega ministra. Tudi Drnovšek se trudi, da bi spet pridobil šolsko ministrlvo, ki se mu je enkrat že odpovedal, obe stranki pa se otepata obrambnega ministrstva. SKD, ZLSD in socialdemokrati so izrazili svoje nezadovoljstvo s koalicijo LDS - SLS - DeSUS. Dušan Kumer, glavni tajnik ZLSD, je dejal, da je odnos dr. Drnovška neprimeren, potuhnjen in neiskren, saj stranki ZLSD ni sporočil, da ne gre za razširitev vlade, ampak le za koalicijo s SLS. LJUBLJANA, 18. februar - Mandatar dr. Janez Drnovšek je predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku predal predlog za sestavo nove vlade. Če bo ta vlada prihodnji teden na izredni seji državnega zbora dobila večinsko podporo poslancev, jo bo poleg predsednika in podpredsednika sestavljalo še 17 ministrov; 8 iz LDS, 8 iz SLS in eden iz DeSUS. Minister za zunanje zadeve naj bi bil Zoran Thaler (LDS), minister za notranje zadeve Mirko Bandelj (LDS), minister za finance Mitja Gaspari (LDS, minister za obrambo Tit Turnšek (SLS), minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja (LDS), minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur (SLS), minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb (SIi>), minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar (LDS), minister za kulturo Jožef Školč (LDS), minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop (LDS), minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber (LDS), minister za znanost dr. Lojze Marinček (SLS), minister za pravosodje Tomaž Marušič (SUS), minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj (SLS), minister za promet in zveze Anton Bergauer (SLS), minister brez listnice za koordinacijo socialnih dejavnosti Janko Kušar (DeSUS). Minister brez listnice za koordiniranje državotvornih ministrstev bo Marjan Podobnik, ki bo tudi podpredsednik vlade. LJUBLJANA, 20. februar - Državni zbor bo prihodnji teden na izredni seji glasoval o novi vladi. Če jo bo podprl, bo med ministre odšlo sedem poslancev. Med tistimi, ki bodo zasedli njihova mesta, bodo trije iz vrst ljudke stranke in štirje iz liberalne demokracije.______________ 26. februar 1997, Št. 48 GRADBENA PRILOGA Stran 19 Verjetno vas ni malo, ki ste se v teh prvih toplejših, bolj pomladanskih dneh z veseljem odločili kaj malega postoriti na svojih vrtovih. Mogoče ste nekateri pomislili, na preureditev vrta, drugi ste samo obrezali sadno drevje in trto, sosed pa je morda začel graditi prizidek. Kar koli ste se že odločili postoriti, dobro je, da o vaši novi podobi doma in vrta najprej dobro premislite. P^rmJA ttSENA ObtAJA Ob preurejaju vrtov je dobro, da se najprej odločite,^ kaj vse želite imeti in česa ne. Če imate manjše otroke ali pa morda psa, ki rad prosto teka, je vsekakor prav, da za njih prihranite kar dobršen del trate (nikar nasajene z rožami), kjer se bodo lahko varno in hkrati brez strahu, da bi kaj polomili, veselo igrali. Razno drevje, grmičevje, zelenjavni vrt in rože pa pomaknite na rob parcele. Pri tem je potrebno paziti, da visoka drevesa ne poberejo preveč svetlobe sadnemu drevju in zelenjavnemu vrtu. Zato je najbolje, če je zelenjavni vrt na južnem delu parcele, na severno stran hiše (ne preblizu, da veje ne uničijo fasade) pa posadimo iglasta drevesa. Ta bodo pozimi gradbene storitve OSTERUUH VLADO - novogradnje - adaptacije - fasade -zunanje ureditve H delno zaščitila hišo pred mrazom in vetrom. Ob južni strani hiše so dobrodošla listnata drevesa, ki poleti uspešno preprečujejo močnim sončnim žarkom, da bi preveč segrela naše stanovanje, pozimi so pa tako brez listov in nam ne kradejo prepotrebne svetlobe. Vsekakor je vaš vrt prostor, kjer se lahko brez ovir igra vaša domišljija. Zato nikar ne skoparite pri izbiri raznih vrst drevja, grmičevja in rož. Če imate ogromno rož že v stanovanju in na okenskih policah, bo morda res dovolj, če na vrtu nasadite samo grmovje in drevje. Vendar imamo na sreču tudi tu možnost izbirati med takšnimi, ki cvetijo belo, rumeno, oranžno, rdeče, rožnato, vijolično in celo modro. Ob spretni izbiri boste lahko imeli cvetoč vrt skoraj skozi vso leto. Urejanje vrta pa se ne konča pri nasaditvi zelenja. Za vroče dni si lahko uredimo senčnico s sediščem in žarom. Lahko si jo naredimo kar sami. Za oporo potrebujemo leseno okovje, senco pa nam bodo delale razne vzpenjalkc. Če želimo vrt z ograjo, naj bo le-ta lepa, predvsem pa primerna hiši in okoljem. Lahko je takšna, da skoznjo vidimo ali pa takšna, da se z njo zapremo pred okolico, lahko nam celo pomaga zadušiti hrup. Ograja naj ne bo prenizka, pa tudi previsoka ne. Najustreznejša je nekje med 80 cm in 2 m. Kadar izberemo leseno ograjo, moramo vedeti, da je les zelo občutljiv na vlago. V stiku s tlemi zelo hitro propada. Zato je najbolj smotrno, da za vertikalne nosilce izberemo kovinske stebre, ki jih vbetoniramo v tla. Leseni del ograje pa naj bo od tal dvignjen vsaj za 10 cm. Tako bomo leseni ograji kar za nekaj let podaljšali življenje, (skica ograje). Seveda ni nujno, da izberete leseno ograjo. Prav enak učinek boste dosegli z živo mejo ali morda kar z domačo brajdo, z raznim grmičevjem ali sadnimi drevesi. Vse pogosteje se na vrtovih pojavlja tudi razsvetljava. Primerna svetila ob prvem mraku naredijo vrt privlačen in ga še polepšajo. Poleg tega pa ponoči nudijo varen dostop do hiše. Pri nameščanju svetil velja le eno pravilo: nočna razsvetljava naj poudari najlepše, (cvetoč grm, lepo urejeno pot...) Mogoče imajo za spoznanje težjo nalogo tisti, ki bodo poleg vsakoletnega urejanja vrta tokrat tu gradili še nekaj novega. Ne glede na to kaj boste gradili (pa naj bo to vrtna uta, morda nadstrešek ali pa garaža), po- Zunanji zid s fasadno opeko Hladna streha skušajte ujeti čim večjo skladnost z okoljem in že postavljenimi objekti. Tu velja omeniti predvsem naklon strehe, ki naj vsekakor ostane enak hišnemu, pa tudi strešna kritina naj bo enaka. Sicer tudi pri tej gradnji upoštevajte svoje želje in potrebe. Morda boste dobili kakšno dobro idejo, če se razgledate po bližnji okolici. Prav je, da hiše, prizidki... ostanejo identični kraju, v katerem živite. Pri novogradnji in seveda pri prenavljanju je poleg kvalitete materialov pomembna tudi njihova ustrezna uporaba izvedba. Predvsem se obrestuje pozornost pri polaganju toplotne izolacije, s katero lahko prihranimo kar precej denarja pri zimskem ogrevanju, poleti pa tako izolirane hiše ostajajo prijetno hladne. Lokacija toplotne izolacije je povezana tudi s t.i. prehodom vodne pare. V konstrukcijah z izdatno toplotno izolacijo se zelo težko izognemo kondenzaciji. Vendar je ta pri konstrukcijah z zunanjo toplotno izolacijo najmanjša. Če se torej odločite za toplotno izolacijo, jo vsekakor uporabite na zunanji strani konstrukcije (stene), sicer bodo vsa vaša prizadevanja zaman. Pri prenavljanju starejših hiš lahko s pomočjo t.i. zračnega sloja obidete mnogo težav, ki jih povzroči vlaga. Zračni sloj kot vmesni sloj gradbenih konstrukcij omogoča sušenje na-vlažene konstrukcije s krožečim zrakom, zunanji sloj pa ščiti konstrukcijo pred meteornimi padavinami, (skica) Vsekakor je pri gradnji kakršnega koli objekta ali pri prenovi stanovanja dobrodošel manjšen nasvet^ ali samo namig strokovnjaka. Če do njega ne morete priti, pobrskajte po PODJETJE TA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO d.o.o. Arja vas 82, 3301 Petrovče, 0631708 602, 0609/640-929 - strešne ko nstru kdj e 6' - krovska in kleparska dela kakšnem priročniku ali malce bolj strokovni reviji. Zagotovo se vam bo obrestovalo. Najpomembnejše pa je, če boste gradili ali samo naredili klop za vrt - mogoče uredili novo pot ali pa sadili nova drevesa vedno zaupajte svojim željam, idejam in potrebam. Ne pustite si vsiljevati trenutne modne zamisli. Te bodo že naslednje leto spet drugačne. Vi in vaša družina pa ostajate isti. Le brez strahu. Mateja Goršek naložba-* Trgovsko in storitveno podjetje d.o.o.„Žalec, Hmeljarska 3, tel.: 715-602, 3310 Žalec NALOŽBA d.o.o. Nepremičninsko podjetje pri Hmezad banki Žalec Ukvarjamo se: - s prometom z nepremičninami na področju stavbnih zemljišč, industrijskih in poslovnih objektov - s pridobivanjem in opremljanjem stavbnih zemljišč za gradnjo obrtnih, poslovnih in stanovanjskih objektov - z nakupom in prodajo industrijskih in poslovnih objektov - s pridobivanjem in gradnjo turističnih naselij Nudimo Vam: - nakup 10 zazidljivih parcel za stanovanjske hiše v Ločici pri Polzeli - skladiščne in proizvodne površine v centru Žalca v skupni površini 1100 m2 - poslovne prostore v centru Šentjurja in Šmarja pri Jelšah - iščemo partnerje za sovlaganje v gradnjo turističnega naselja v Dolenjskih toplicah Celjski dom Cerkev v Grajski vasi Obrtno gradbeno podjetje Remont se je razvilo iz zidarske delavnice, ki je bila ustanovljena leta 1957 v Celju in tako letos praznuje že štirideset let, relmubu vodju Rogomn Amon petni tla je osnovna dejavnost podjetju sicer ^nnllviut, vendar pu imajo i' Remontu razvile unii slikopleskanke, keramičniske, žagarske, mizarski- in ključavničniske storitve, nudijo pa še storitve gradbene inehanlzaelje s strojnim in avto parkom, Njihova ponudba je torej celovita, za kvaliteto pa skrbi tudi uigrana ekipa zaposlenih, Remont je namreč eno redkih podjetij, ki zaposluje izključno domačine, stanujoče 10-15 km od Celja. Tako niso odvisni od sezonskih delavcev in prav gotovo delajo bolj usklajeno. Remont je svojo dejavnost v veliki meri posvetil prenovi objektov, ki so pod spomeniškim varstvom, torej starih pročelij in mestnih jeder. V Celju so zaslužni za prenovo pročelja Narodnega doma in Celjskega doma, pa za prenovo in popravilo Pokrajinskega muzeja, rekonstrukcijo in sanacijo cerkve Sv. Danijela ter za vzdrževanje in obnova k prmekaterega drugega starega stanovanjskega in poslovnega objektu. Prisotni so bili tudi v Savinjski dolini, saj so se lotili prenove cerkve v Grajski vasi, osnovne šole na Vranskem, graščine Senek pri Polzeli ter prenove Ljudske univerze v Žalcu (UPI) in sodelovali pri projektih za potrebe Hmezad banke, Hmezad Goldinga m Banke Celje, Ker pa so po sprejetju novega stanovanjskega zakona tudi v spomeniško varovanih objektih stanovanja odkupih posamezniki, ti iie vlagajo več toliko v obnovo pročelij, zato je Remont svojo dejavnost razširil tudi na druga področja, Tako se ukvarjajo z gradnjo kanalizacije Teharje - Jlukovžhtk. smlnjevelikih objektov, objektov za plinovod in s srednje velikimi novogradnjami, čeprav je njihova dejavnost še vedno v večji meri posvečena obnovi, adaptacijam in rekonstrukcijam, Trenutno delajo prizidek stavbi Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, za Stanovanjski sklad Občine Celje opravljajo potrebna dela za spremembo samskega doma v stanovanjski objekt in za Hmezad banko urejajo objekt v Celju, Za vse delovne in strokovne uspehe, ki jih je Remont dosegel v preteklih letih, mu je Izvršni svet Občine Celje leta 1992 podelil visoko občinsko priznanje "Srebrni grb" Občine Celje. D,S, OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d. 3000 Celje, Oblakova 32 tel.: 063/ 482 725 mobi: 041/ 636 934 H - NOVOGRADNJE - ADAPTACIJE -ZAHTEVNE FASADE - OBRTNA DELA 21. februarja je Cizej d.o.o. v Parižljah ob svoji petletnici poslovanja odprl prenovljeno in povečano prodajalno vodovodnega in centralnega programa ter sanitarne keramike. Navzoče so pozdravili lastnik Ivan Cizej in vodja programa ogrevanja v Kovinotehni, Gregor Jan, ter predsednik krajevne skupnosti. Mateja Cizej je simbolično prerezala trak in odprla prenovljeno prodajalno. V njej sedaj poleg standardne ponudbe nudijo še širok izbor sanitarne keramike domačih in tujih proizvajalcev. Na njihovem razstavnem prostoru lahko sedaj najdete tudi sanitarno keramiko iz Italije, Španije, Makedonije in Hrvaške. S. J. V centru Žalca v kompleksu JUTEKS "NOVI TRG" zbiramo interesente za nakup POSLOVNIH, TRGOVSKIH, GOSTINSKIH, STORITVENIH, PROIZVODNIH IN DRUGIH PROSTOROV UGODNI POGOJI NAKUPA LEASING NA 6 LET INFORMACIJE: IZVIR d.o.o., Žalec, Šlandrov trg 24, tel: 063/712-181, fax: 063/ 714-656 Gradič GRADI HITRO IN KVALITETNO Gradbeno podjetje Gradia d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1992 v Celju, po besedah direktorja Aleša Baleka pa so zaradi razvoja sedež podjetja dve leti kasneje sklenili prestaviti v Zabukovico, kjer je zraslo tudi skladišče za potrebe gradnje. Srednje veliko podjetje, ki dela pretežno na območju celjske regije, se ukvarja z izvajanjem gradbenih del, projektiranjem gradbenih objektov in z izdelavo projektne dokumentacije. Prevzamejo celotno gradnjo, lahko tudi z izvedbo projektov, pri čemer opravijo vsa obrtna ter instalacijska dela, montirajo vrata in okna ter položijo parket, skratka, stranki na koncu predajo ključ od izgotovljenega V0D0V0DNC INSTflUKIJt IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Dušan Kovačič s.p. Mariborska 68, Celje Tel.: 063/461-033 Mnh- nena/Rin.nsin AITAPIAOIE KOPALNIC /iiiiL 7 (Ni/, ČIŠČENJE ODTOKOV, 1NSTALIRANJE VODOVODA IN KANALIZACIJE. objekta. Gradia ima 22 redno zaposlenih, med sezono pa je navadno operativnih 50 do 60 ljudi, saj si takrat pomagajo s kooperanti. Direktor Balek pravi, da se zanje navadno odločajo tisti, ki se jim mudi, saj je v njihovem podjetju poudarek na hitri in kvalitetni izvedbi del. Če se dela začnejo spomladi, v začetku gradbene sezone, so lahko končana še v istem letu. Glede na kapacitete v sezoni lahko izgradijo okrog 80 objektov na leto. Njihove stranke so pretežno podjetja, čeprav tudi posamezniki še vedno najdejo denar za gradnjo. Trenutno so aktualni naravni, ekološki materiali, kot sta lesni in opečni material ter mavec, v podjetju Gradia pa vam napravijo tudi strojni omet. Strojni ometi imajo kar nekaj prednosti pred klasičnimi: cena je nižja, izdelava hitrejša, ometi so enoslojni, lažja je slikarska Ni vsaka kava Trapic kava! VEDNO ZANIMIVA PONUDBA V KAVNEM BUTIKU! K* O P/c ® CAFFE - JROPIC d.o.o. ŽALEC tel.Jax: 714 - 285 MLETA KAVA MINAS (lOOg) ARABICA (lOO g) ^ SXW' ShdIM pmgmm: ROZINE zmsmzsm SADNI BOMBONI SERVIRNI SLADKOR (5g) zm&Br/kg obdelava, vsi vogali pa so armirani. Po besedah /Aleša Baleka so stranke vedno bolj zahtevne, zato se je za kvaliteto izvedbe res potrebno potruditi. Prav zato v podjetju Gradia nudijo desetletno garancijo za vse konstrukcijske dele, nosilne stebre in plošče, za notranja dela pa je garancija 2 leti. Grobi gradbeni material je pretežno slovenski proizvod, pri obrtnih delih pa lahko na željo investitorja okna, kamne, par-kete, keramiko in podoben material uvozijo tudi iz tujine. Podjetje sodeluje tudi pri gradnji čistilne naprave v Kasazah. Svojo dejavnost želi še naprej širiti na področje izgradnje čistilnih naprav v Sloveniji. Načrtujejo tudi nakup opreme, s čimer bo kvaliteta del še izboljšana, vendar pa zaenkrat fizične širitve ne načrtujejo. V podjetju Gradia poskrbijo za hitro kvalitetno izvedbo vseh gradbenih in tudi obrtnih del po konkurenčnih, dostopnih cenah, po besedah direktorja Baleka pa tudi popusti pri cenah niso izključeni. D. S. EXTRA GRAD d GRADBENA IN OBRTNA DELA 063/453-562, 0609/644-564 STROJNI ESTRIH) Novogradnje, adaptacije, notranji in zunanji ometi, izkopi z mini bagrom, drobna mehanizacija. TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE <27 Teflonska zaščita motorjev J Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 26. februar 1997, Št. 48 GRADBENA PRILOGA Stran 23 - visoke gradnje -^^aključrm\ dela^ v^gradbeM ^ nrejžnje /okoliee/obj^ktp^/ štvu^ ( x wrej^nj/ jr 'js [Pošilja: Po ohuiov v prodajalno 5AVI/N/J5KI VESELJAK USODNA PETICA Neverjetno, kako zelo sem vraževeren. Rodil sem se 5. maja ob 5. uri zjutraj. Na 55. rojstni dan sem kupil srečko številka 5555555 in nanjo zadel 5 milijonov. Potem sem odšel še na konjske dirke in stavil na konja s številko pet. Krasno, spet si zadel! Ne, konj je bil peti! GENERAL JE Vodnik naleti na neurejenega vojaka, ki se sumljivo maje. Ko ne bi pil, bi lahko nekega dne postal celo vodnik! Me ne zanima! Ko pijem, sem general! RAVNO PRAV Polir vpraša delavca, ki stoji: Zakaj ne delaš? Ne morem, trese me mrzlica! Odlično! Potem lahko seješ pesek! NAROBE SVET Dva možakarja v rožcah stopita v avtobus in zagledata moža v uniformi. Dve vozovnici, prosim! reče prvi. Uniformirani jezno odvrne: Ali ne vidite, da sem kapitan, ne pa sprevodnik? Francelj! Hitro se izkrcajva, vkrcala sva se na ladjo! VEDNO KRIV Mati pelje Mihca v hlev, da mu pokaže živali. Vidiš, Mihec, to je prašič. Kaj pa je ušpičil? MAVRICA Urška prvič vidi mavrico, zato vpraša mamico: Mami, kakšna reklama pa je to? ZASKRBLJENA MATI Sinoči sem te videla z nekim fantom. Kaj to pomen? Gotovo, da se še ni dovolj stemnilo! STAVA Ob lanskem novoletnem sprejemu sem stavil, da bom pojedel 50 sendvičev. Stavo sem dobil. Si imel zato kakšne posledice? Seveda, letos me nihče ni povabil na sprejem! UBOGI ANGLEŽI Tako sem utrujen. Danes smo imeli kar pet ur angleščine. Potolaži se sinko. Angleži jo imajo pa po ves dan! PRIPRAVLJENOST Študent po neuspelem izpitu pošlje telegram domov: Mama - na izpitu padel, pripravi očeta! Naslednji dan dobi odgovor: Oče pripravljen, pripravi se še ti! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 7.3.1997. Nagrade: 1. nagrada: 5000 SIT 2. nagrada: 3000 SIT 3. nagrada: 2000 SIT Nagrade prispeva: (fff) ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov 4. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva **mm*m&trade C^uma m obutev// d.o.o. Nagrajenec iz prejšnje številke: Natalija GROBELŠEK, Orova vas 1b, 3313 POLZELA Nagrado dobi v uredništvu. Nok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prejšnje številke: PUSTNO RAJANJE S KURENTI CELJSKI** KINEMATOGRAFI * PROGRAM CELJSKIH KI N EMA TOG RA KOV Sreda, 26.2.1997 UNION: MATILDA, mladinska komedija, ob 17.00 in 19.00 LOV NA ČAROVNICE, drama, ob 20.00 MALI UNION: TISTEGA ČAROBNEGA DNE, romantična komedija, ob 20.30 METROPOL: SPACE JAM, igrana risana komedija, ob 16.00, 18.00 in 20.0 Kakšen popust mi nudite, če se aboniram pri vas? TISTEGA ČAROBNEGA DNE Ona je ambiciozna arhitektka, supermati samohranilka, New-voreanka. On je prezaposlen kolumnist, očka le vsak drugi konec tedna, ki se ta hip ukvarja z nepravilnostmi v Mestni hiši. Ona je že skoraj naredila križ čez moške, ker je bila nekoč močno razočarana, a si le premisli zaradi ljubkega petletnega sinčka. On meni, da so ženske čisto v redu - dokler se čustveno ne približajo preveč. Ko se nekega dne, ko gre vse narobe, po naklučju srečata, je njuna edina skupna točka popolnoma enak mobitel.! V tistem trenutku ne želita imeti opravkov drug z drugim, že naslednji trenutek pa se zaljubita. Igrata Michelle Pfeiffer in George Clooney.____________ PITA Z OREHI Sestavine: - testo 5 rumenjakov 250 gramov margarine 4 žlice sladkorja 400 gramov gladke moke 1/2 pecilnega praška 5 "beijafcov 250 gramov sladkorja v prahu 3 žlice marelične marmelade 160 gramov zmletih (ali sesekljanih) orehov -za posip nekaj sladkorja v prahu Najprej zgnetemo rumenjake, sladkor in margarino, tej masi pa na koncu pa dodamo moko, da dobimo gladko testo. Razdelimo ga na dva dela. En del razvaljamo in ga pečemo 10 minut v pečici, ki smo jo segreli na 180 stopinj celzija. Drugo polovico testa ponovno razdelimo na dva dela, naredimo iz njiju dve krogli in ju položimo v zmrzovalnik, da otrdita. Medtem naredimo nadev. Beljake stepemo v trd sneg in jim pazljivo primešamo sladkor v prahu, marmelado ter orehe. Na že pečeno testo namažemo polovico nadeva, iz zmrzovalnika vzamemo zmrznjeni in trdi krogli testa, ter eno od njiju naribamo preko nadeva. Premažemo s preostankom nadeva in po- vrhu naribamo še drugo kroglo testa. Pecivo pečemo približno 45 minut na temperaturi 180 stopinj celzija in še toplo posujemo s sladkorjem v prahu. Dober tek! —£=> Em TRGOVINA & BISTRO Ljudmila Kuder Podlog 11 c, 3311 Šempeter Tel.: 063 701-475 i nakupu nad 3.000 SIT dobite kavico, nad 5.000 SIT pa štangico. Pri nakupu nad 10.000 SIT -5% popust ali plačilo na 2 čeka. TINA GORENJAK IGRALSTVO JE POKLIC, KI ZAHTEVA OGROMNO ENERGIJE Tina Gorenjak je 24-letno dekle, Petrovčanka, ki pogumno stopa na pot igralstva. V zadnjem času je pogost gost v televizijskih filmih in na gledaliških odrih. Črnooka Tina je dekle iz katere veje energija in veselje do poklica, ki ga opravlja. Lahko bi rekla, da mu je predana z dušo in srcem. Želja marsikaterega mladega dekleta je postati igralka. Od kod želja, da postaneš igralka? “Po pravici povedano, sem si do zadnjega letnika gimnazije želela postati baletnik. V 4. letniku gimnazije pa mi je prof. Deržek zaupal glavno vlogo v Inesejevi Učni uri. Bila sem trdno odločena, da postanem igralka. Kakšna je bila tvoja pot od Želja do uresničitve? “Zelo naporna. Ko stopaš na študij igralstva, moraš biti stopro-centno odločen, da si res to želiš. Študij je povezan z mnogimi odrekanji. Predavanja potekajo od 9. ure zjutraj do 20. ure zvečer, tako praktično živiš štiri leta na akademiji. Sama sem poleg študija delala še v gledališču Glej - tako da sem bila zaposlena do 1 ure zjutraj. Včasih prideš v krizo, ko se vprašaš, kaj pravzaprav počneš tu. Zame je bilo vse malce lažje, ker sem imela dosti samodiscipline še iz časov, ko sem aktivno obiskovala balet.” Kakšen se ti zdi poklic igralcev pri nas? Je dovolj cenjen? vlogo? Kako si pravzaprav prišla do vloge v tem filmu? “Negativnih reakcij okolice na mojo vlogo ni bilo. Režiser filma Mitja Novljan je moj prijatelj. V času študija je imel ekipo igralcev s katerimi je posnel nekaj kratkih filmov. Vsi ti igralci - vključno z mano - smo sodelovali pri snemanju filma Cančatka. Bili smo mlada ekipa - ekipa prijateljev - zato mi je bilo tudi vlogo Melite - kot glavne junakinje - dosti lažje odigrati.” Katere vloge so ti najljubše? “Rada igram raznovrstne vloge. Vsaka nova vloga je nov izziv, novo doživetje. Vloga Trnjulčice je bila zame čisto nekaj novega, mogoče tudi zaradi čudovitega odziva otrok - ti so res odlično občinstvo.” Kaj počneš trenutno? “Trenutno snemam celovečerni film Damjana Kozoleta z delovnim naslovom Napis nad mestom, ki ga bo kmalu mogoče videti v kinu. V gledališču Glej nastopam v plesno-igralski igri Xanax. Na dnevih komedije v Celju pa me boste videli v predstavi Floentinski slamnik.” “Poklic igralca pri nas ali v tujini ni primerljiv, že zgolj s finančne plati. Veliko ljudi misli, da lahko z igralstvom obogatiš - vendar ne pri nas v Sloveniji, saj so igralci slabo plačani. V tem poklicu moraš biti zelo ambiciozen, agresiven, prodoren. Glede cenjenosti pa mislim, da so pri nas mnogo bolj cenjeni tuji igralci kot domači. Urednik Stopa nam je na neki prireditvi dejal: ”Kaj čemo pisati o domačih igralcih, če to ljudje ne berejo - enostavno jih ne zanima." Jaz gledam na vso stvar optimistično. Zaposlena si v Celjskem gledališču. Kakšni so tvoji načrti v prihodnosti? “V tem poklicu si težko postavljaš načrte - ker ni vse odvisno od tebe, temveč tudi od drugih. Zaradi službenih obveznosti si ne morem planirati dopusta. Imam zelo malo privatnega življenja. V igralskem poklicu moraš imeti partnerja, ki razume tvojo odsotnost. V bistvu je to poklic, kjer ni urejenega življenja. Delam od jutra do večera, nato si nekaj dni prost in jih izkoristiš samo zase ali svojo družino.” Poznamo te iz gledališke predstave Trnjulčica, gledali smo te tudi v Slovenskem filmu Cančatka, kjer si kot glavna igralka nastopala tudi v erotičnih prizorih. Kakšne so bile reakcije okolice na tvojo Kakšno se ti zdi celjsko občinstvo? “Precej različno, pri komedijah so najboljša publika dijaki - ti se res uživijo v igro. Sicer pa mislim, da se v Celjskem gledališču izogibajo resnim predstavam. Po mojem mnenju celjani najraje gledajo komedije.” Kakšna se ti zdi razlika med snemanjem filma ali gledališke igre? “Razlika je velika. Gledališka igra zahteva od tebe veliko govorne vaje. Preden pride igra pred občinstvo, jo vadimo od enega do treh mesecev. Vaje potekajo zvečer in zjutraj - med vajami pa je seveda potrebno še dosti osebnega dela. Filmska vloga je dosti težja, saj se moraš dosti bolj predati vlogi. Kamera vidi vse - čuti se tvoje razpoloženje, tvoja predanost vlogi. Pri gledališki igri lahko kaj skriješ, pred kamero težko. Pri filmu tudi dosti lažje podoživiš lik, saj nekaj mesecev živiš z likom, ki ga igraš. Moraš se resnično vživeti v lik, ki ga igraš.” Kako so starši sprejeli tvojo odločitev, da postaneš igralka? “Starša sta že od malega poslušala moja nagnjenjain mi dajala možnost, da jih uresničim. Ob moji odločitvi sta mi stala ob strani in mi tudi ogromno pomagala. Bala sta se le, da ne bi bila preveč razočarana, če ne bi opravila avdicije na AGRFT. Toda jaz sploh nisem pomislila na to, da je ne bi, čeprav je bila konkurenca zelo huda. Od 200 kandidatov jih izberejo le 10. Mislim, da moraš poleg talenta imeti tudi malce sreče. Jaz sem jo očitno imela, saj sem na avdicijo prišla čisto neobremenjena in jo tudi uspešno opravila. Najin klepet je prišel h koncu. S svojo prikupnostjo in nevsiljivim načinom obnašanja je name naredila velik vtis. Nedvomno je nov talent slovenskega igralstva - igralka, ki jo bomo še videvali v slovenskih filmih in na odrih slovenskih gledališč. ALENKA TURNŠEK - JELEN RAZSTAVA SKULPTUR V MOZIRJU Zavod za kulturo Mozirje je 21. februarja v Galeriji Mozirje pripravil odprtje razstave skulptur Bernarda Sešla. Razstavi je prisostvovala tudi umetnostna kritičarka Milena Koren-Božiček, v spremljajočem programu pa sta se predstavili še flavtistka Alja Koren in pianistka Jelka Hrovat. Bernard Sešel se je rodil leta 1946 v Završah pri Slovenj Gradcu. Leta 1985 je postal član društva šaleških likovnikov, kasneje pa se je vključil v najrazličnejše oblike likovnega izobraževanja. Tako se je risanja in akvarelov učil pri akademskem slikatju Lojzetu Zavolovšku, ustvarjanja risbe pri akademskem slikarju Igorju Kregarju in izpopolnjevanja v tehniki olja pri akademski slikarki Tereziji Bastelj. Leta 1987 se je vpisal v 4-letno šolo kiparstva, ki jo je vodil akademski slikar Ciril Cesar. Po hudi nesreči se je leta 1992 upokojil in se aktivno ukvarja s kiparstvom v Velenju, kjer živi in dela. Po besedah umetnostne kritičarke Milene Koren-Božiček je Bernarda Sešla kiparjenje s svojimi ustvarjalnimi zmožnostmi očitno prevzelo, saj je v tridimenzionalnosti našel svojo ustvarjalno dimenzijo. Po njenih besedah se je avtor umetniških del dovolj suvereno spoprijel tudi z lastno koncepcijo oblikovanja, pri čemer je izhajal iz prastare forme krogle. “Vse od začetka njegovega ustvarjanja je v delih in težnjah kiparja moč prepoznati veliko ambicijo po pridobivanju novih znanj in težnjo po izoblikovnju lastnega izraza in to je vzrok, da Sešel veliko dela. 'Delo ga vleče v nova tehnična in kiparska znanja. V svoji skromnosti pa je vendarle nepopustljiv do sebe. Njegov delovnik pri kiparstvu je zelo različen. Ideje ga mnogokrat prehitevajo, zato dela na več delih hkrati. Samo-rastništvo Bernard Sešel uspešno presega in ob^ dosedanjih vidnih napredovanjih si lahko obetamo še veliko novih del in tudi razstav,” je podala svojo oceno o ustvarjalcu umetnin Milena Koren-Božiček. Razstava bo odprta do 7. marca, ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob sobotah i nedeljah pa od 9-ih do 12-ih. Obisk razstave je mogoč tudi dopoldan v dogovoru s knjižnjico Mozirje. D. S. RAZSTAVE: - samostojne slikarske razstave: 1986 “Sipak” Velenje 1987 “Vegrad” Velenje^ 1988 “Majorjeva Vila” Šoštanj 1988 KS Šmartno, Velenje - 15 skupinskih razstav - samostojne kiparske razstave: 1994 Galerija Velenjski Grad 1994 Grafični Muzej Zdravilišče Rogaška Slatina 1994 Kirnstlerhous Graz 1996 Galerija Commerce Ljubljana Milko Mikola_________________________________________ STARA INDUSTRIJSKA PODJETJA NA CELJSKEM Opekarna na Spodnji Hudinji se prvič omenja v celjskem župnijskem urbarju iz leta 1542. Vse do začetka 19. stoletja je bila v lasti mesta Celje, tedaj pa je prešla v zasebno last. Njen prvi zasebni lastnik je postal Jožef Senica. V prejšnjem stoletju se je izmenjalo večje število lastnikov, dokler ni leta 1908 dokončno v celoti prešla v last ing. Edmunda Unger-Ullman-na. Njegovo podjetje je bilo leta 1908 vpisano v trgovskem registru kot Zie-gelvrerk Cilli, Ed. Unger-Ullmann, leta 1924 pa je bilo registrirano s slovenskim nazivom Celjska opekarna, Edm. Unger-Ullmann. Že v devede-setih letih prejšnjega stoletja, ko sta bila lastnika opekarne še Fric We-hrhan in Viljem Lindauer, se je začela razvijati v industrijski obrat, dokončno pa je to postala, ko je njen lastnik postal ing. Edmund Unger-Ullmann. Namesto ročne izdelave so uvedli strojni način in za žganje opeke namestili krožne peči (sistem Hoffmann). Po izvedeni modernizaciji je pred drugo svetovno vojno letna proizvodnja znašala okoli 4-5 milijonov kosov različnih vrst opeke, v podjetju pa je bilo zaposlenih 150 delavcev. Leta 1935 je ing. Unger-Ullmann kupil še opekarno Ivana Naraksa na Zgornji Ložnici pri Žalcu. Med opekarnami, ki so bile že v prejšnjem stoletju na območju Ljubečne, se je v industrjski obrat razvila samo Koželjeva opekarna. Leta 1918 je prešla v last Franca Sodina, kateremu je kot lastnik sledil sin Stanko. O-dtlej je bila opekarna znana kot Sodinova opekarna. Že leta 1892 so tedanji lastniki opekarne zaradi povečanega povpraševanja po opeki zgradili Hoffmannovo krožno peč, ki je imela 14 celic, v vsako celico pa so vlagali po 7.000 kosov opeke. Kot gorivo so uporabljali premog iz rudnika Store, kasneje pa iz Laškega in Pečovnika. Leta 1894 je začel z delom obrat z dvema strojema, in to za izdelovanje zidne in strešne opeke, kmalu za tem Pa še stiskalnica za izdelovanje stiskanega dvojnega zareznika, katerega so v posebni peči impregnirali s katranom. Leta 1940 je bil uveden še polavtomatski sistem Steinbriick po licenci Keller. Glino je podjetje pridobivalo na lastnem zemljišču. Leta 1938 npr. je proizvedlo okrog 780.000 kosov različne opeke, ki jo je v celoti prodalo na območju Celja in okolice. Tega leta je bilo v podjetju zaposlenih vsega skupaj 37 nekvalificiranih delavcev, od tega 25 moških in 12 žensk. Urna postavka za moške je znašala °d 3 do 5 dinarjev, za ženske pa od 2,75 do 3 dinarje. Tik pred drugo svetovno vojno je bila v bližini Celja ustanovljena še tretja opekarna, ki je tudi imela značaj industrijskega obrata. To je bila Catrova opekarna v Bukovžlaku. Leta 1938 sta jo začela graditi Ivan in Terezija Cater. Ko je nemški okupator že leta 1941 oba izselil, je njuno nedokončano opekarno zaplenil. Nemške okupacijske oblasti so jo dokončale, tako da je že med vojno v njej stekla proizvodnja. Opekarna je predstavljala za tiste čase moderen obrat, saj je bila opremljena s stroji za izdelovanje opeke in s sušilnimi napravami po Kellerjevem sistemu. Razen teh treh opekaren, ki so imele značaj industrijskih podjetij, pa je bilo v obdobju med svetovnima vojnama na Celjskem še nekaj pomembnih tnanjših opekarn kot npr.: Parna opekarna, Ivan Svetec, Ljubečna; Strojna opekarna, Alojz Volpe, Sv. Lovrenc pri Preboldu; Parna opekar-na, Ivan Naraks, Zgornja Ložnica pri Žalcu. (se nadaljuje) PUBLIKACIJE ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU Spoznajte tradicijo podjetništva na Celjskem, ki ima korenine že v 19. stoletju, iz knjige mag. Milka Mikole: Stara industrijska podjetja na Celjskem (izčrpna. vsebina, številne priloge, stare fotografije). Cena le 1500,00 SIT. V kompletu s knjigo Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951 (zopet zelo aktualna tema), boste za obe knjigi plačali le 2.025,0« SIT. Knjigi lahko kupite osebno v Zgodovinskem arhivu v Celju, Trg Celjskih knezov 10, ali pa ju naročite po pošli. HAROeibNI U A Naročam_izvodov knjige Stara industrijska podjetja na Celjskem Naročam_kompletov knjig Stara industrijska podjetja na Celjskem in Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951. Ime in priimek:____________________ Naslov: V četrtek je simfonija zvoka in barv prežela polno dvorano v Žalcu. KJER VZHOD SREČA ZAHOD Zanimivo in poučno predavanje o karmi in reinkarnaciji navdušilo številne obiskovalce. Občinstvo je najprej doživelo “bhadžane”, to je koncert tradicionalne meditativne glasbe. Ta glasba pomirja duha, hkrati pa je tudi zelo živahna. Besedila so v sanskrtu, starodavnemu jeziku iz Indije. Za sankrt pravijo, da je mati vseh jezikov. Nehote opazimo, da ima tudi slovenščina zelo globoke korenine v njem in to celo globlje kot germanski ali romanski jeziki. Beseda “dota” v sanskrtu ima prav isti pomen v slovenščini, naprimer “phe-na” - pena, “madhu” - med, “veda” - veda, “obhru” - obrv, “agni” - o-genj, “desh” - dežela, “vas” - prebivališče, itd. Kakor koli že, občinstvo je glasbo kmalu sprejelo za svojo in se na koncu pridružilo glasbenikom s petjem znane pesmi za mir - Hare Krišna Hare Krišna Krišna Krišna Hare Hare Hare Rama Hare Rama Rama Rama Hare Hare Te besede, ki so kakor po svetu tudi v Sloveniji postale že prav domače, so sveta imena, ki opisujejo lastnosti Boga. Krišna pomeni Vseprivlačen, Rama pa “tisti, ki daje najvišje zadovoljstvo”. Barvito scensko ozadje in zrak, prepojen z eksotičnimi vonjavami dišečih palčk, so postavili obiskovalce v drug prostor in čas. Sledilo je predavanje znanega predavatelja in prevajalca Ved (npr. Srimad-bhagavatam, Sri Išo-panišada) Andreja Kiklja. Skrivnosti duha, kakršen naslov nosi celotna prireditev, so se nam kmalu odstrle in izvedeli smo, da zaklad, ki ga iščemo iz življenja v življenje, ves čas nosimo s seboj v srcu. Da smo duhovno bitje, ne pa telo in da po smrti ni vsega konec. Hedonistično in sebično življenje škodi tako nam kot drugim, zato raje poskusimo živeti v harmoniji s sabo, z drugimi ljudmi, z naravo in z Bogom. S petjem svetih imen lahko odkrijemo ta zaklad, ne glede na naš spol, starost, narodnost, raso ali veroizpoved. Po odmoru smo si lahko ogledali dramo “Telodrom”, v kateri je bilo zaigrano posmrtno doživetje kirurga, študenta, učiteljice in direktorja. Po karmi, to je skupku dobrih in slabih dejanj v našem življenju, je vsak od njih dobil temu primerno telo v naslednjem življenju. Izkazalo se je, da za vsakogar velja rek “kdor v pehanju po minljivem zavrne večnost (duh), bo izgubil tako minljivo kot večno”. Del programa in pika na i je bila vegetarijanska pokušnja, za tiste, ki še niso potešili radovednosti, pa je sledilo obvestilo, da lahko vsakdo, ki ga zanima joga, več o tem izve na srečanjih, ki potekajo vsak torek ob 18. uri v prostorih Planinskega društva v Žalcu. Stran 38 ZALOGA RABUENIH VOZIL Škoda: Favorit 135 L. 1. 91, 413.700,00 SIT Opel Astra 1.41 GL, 1. 93, 1,360.212,00 SIT Opel Vectra 1.6i GL 1. 92, 1,359.750,00 SIT 1 Ivundai Grace van 100, 1. 93, 1,363.950,00 SIT ,Re»T"“a«"T20' Pp90, PmIIsoto sri Renault CHo 1.2 RN, L 94, 1,168.146,00 SIT Škoda Favorit LX, I. 93, 678.400,00 SIT Opel Kadet 1.61. i. 9i, 1,010.000,do SIT Renault 19 Čhamade, 1. 91, 1,083.000,00 SIT Volkswa2en Pssat 1.9, 1. 92, 1.693.000,00 SIT Alfe Romeo 75 1.8 i E. I. 91, 1,100.00,00 SIT . Alfa Romeo 90 2.0, 1. 87, 614.000.00 Sit Alfa Romeo 155 1.8, 1. 93, 1,678.000,00 SIT Ford Orion 1.6 CLXi, 1. 93, 1,447.320,00 SIT Hvundai Poni 1.3 LS, 1. 91, 716.000,00 SIT Hvundai Sonata 20. 1. 92, 716.000,00 SIT Ida Kadett 1.3 GLS, 1. 87, 675.500,00 Slf Lada Samara 1:5, 1. 93, 588.000,00 SIT . Lada Dedni Integrale, 1. 93, 2,073.750,0(1 DEM Mitsubishi Galant 1.8, 1. 90. 1.289.505,00 SIT Nissan Suiiv 1.4 SLX, 1. 93, 1.375,143,00 SIT Opel Astra 1.4 GL, 1. 92, 1,318.275,00 SIT Volkswagen Passat CL 1.6, 1. 90, 1,412.000,00 SIT Volkswagen Vento 1.8 CL, 1. 93, 2,T32.000,00 SIT Zastava 128 GX, I. 87, 161.175,00 SIT Zastava 101 Poli, 1. 87, 180.000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, 1. 85, 441.000,00 SIT Wartburg 1.3, 1. 89, 246.183,00 SIT Ki a Sephia SLX. I. 94, 12.500 DEM Pontidc Trans-port 308, I. 94, 39.000 DEM Fiat Uno turbo IE,: I. 93, 11.500 DEM Peugeot 405 GR, 1. 93, 14.500 DEM Mercedes Benz 600 SEL, I. 92, 86.000 DEM L ^602.000^X5 SIT Informacije na telefon 063/432-807. PEUGEOT TORU ZALOGA RABUENIH VOZIL JUGO 55, I. 88, 3.500 km, 270.000,00 SIT BMW 316, 1. 86, 620.000,00 SIT Informacije na tel.: 063/862-406. 4 /: AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABUENIH VOZIL Ford Fiesta 1.8 D, srebrna, 1. 92, 11.900 DEM Ford Sierra 2.0 GLXi, bel, 1. 91, 15.500 DEM VW Passat 1.8, m. siv, 1. 93, 18.500 DEM Zastava 128 Skala 55, rdeča, 1. 88, 2.350 DEM TAM 75 T5, moder, 1. 82, 6.990 DEM TAM 80, moder, 1. 86, 5.500 DEM Hvndai Ponv 1.3 3V, srebrn, 1. 90, 7.900 DEM Citroen AX 1.1. TRI, rdeč, 1. 88, 6.150 DEM Informacije na telefon 063/412-245. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL DAIHATSU CUORE, moder, 1. 91, 85.000 km, 6.900 DEM C 15 D podaljšan - tovorni, bel, 1. 91, 12(1000 lem, 10.900 DEM HVUNDAI PONV 1.5 GLS, bel, 1. 90, 87.000 km, 9.600 DEM CORSA SWING 1.3. 3 vrata, 1. 94, siva, 5.900 DEM GOLF GL 1.6, met. rdeč, 3 vrata, 1. 92, 15.900 DEM ASTRA 1.6i, met. siva, 1. 92, 5 vrat, 14.900 DEM ASTRA S3VING 1.4, met. siv, 4 vrata, 1. 93, 16.90d DEM VECTRA 1.6, met. siva, 4 vrata, 1. 92, 16.000 DEM KADET 1.3, 1. 87, 4 vrata, 6.500 DEM Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/855-975. ZALOGA RABLJENIH VOZIL SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 24.990 DEM OPEL CORSA, rdeč, 1. 91, 9.200 DEM R5 CAMPUS, bel, 1. 90, 7.950 DEM LADA SAMARA, bela, 1. 92, 5.700 DEM AX CIMOS 1.4 RD, m. srebrn, 1. 89, 6.900 DEM CITROEN BX 1.6 TRS, rdeč, 1. 84, 3.500 DEM TIPO 1.4 IE, m. siv, 1. 93, 14.200 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.280 DEM SEAT TERRA 1.4 D, modra, I. 91, 6.970 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, 1. 94, 6.800 DEM GOLF JXD, rdeč, I. 88, 9.000 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, I. 92, 5.600 DEM VUGO 60, rdeč, 1. 90, 3.300 DEM LADA SAMARA, rjava, 1. 88, 3.600 DEM LADA SAMARA, m. siva, I. 93, 5.400 DEM LADA SAMARA, rdeča, 1. 90, 3.700 DEM Avtocenter Meh ZALOGA RABUENIH VOZIL GOLF JXD, bel. 1. 91, 12.800 DEM AUDI 80 1.6, moder, 1. 87, 11.000 DEM AUDI A6 2.6, 1. 95, 48.500 DEM AUDI 100 2.6 automatic, I. 93, 35.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/852-955. £ AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda CIVIC HB 1.5 GTI, 1. 91, 13.500 DEM Kombi Mercedes Benz sprinter 312 D, 1. 96, 53.000 DEM Mercedez Benz E 200 D, I. 90, 25.000 DEM Mercedes Benz C 200 D, 1. 95, 48.000 DEM Opel Frontera - Šport 4X4 2.0i, 1. 96, prevzem leasinga Peugeot 605, 1. 93, 25.000 DEM Audi 100 2.6 V6, 1. 93, 27.000 DEM Seat Ibiza 1.4 GLX, 1. 94, 15.000 DEM Renault 5, 1. 93, 8.000 DEM Nissan Micra 1.0 LX, 1. 93, 10.000 DEM Mitsubishi Colt 1.3, i. 90, 9.500 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. Avtohiša KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL NISSAN SUNNV 1.6, 1. 90 CITROEN AX, 5 vrat, 1. 93 Informacije na telefon 702-230. Prodam videorekorder, model Dubrovkinja, cena 250 DEM. Tel.: 471-673. Prodam tečaj nemščine 2000 S I. stopnje, cena 5.000,00 SIT. Tel.: 471-673. Prodam štiri telice sivo-rjave barve z “A kontrolo”, stare 2, 8, 24 in 29 mesecev. Tel.: 841-302. Prodam DIAHATSU CHARADE TD. 5 vrat, metalno srebrna barva, I. 88/89, reg. do 6/97, 95.000 km, 4500 DEM. Tel.: 886-118. i------------------------------- 1 NAROČILNICA: I I Naročam-o GLAS I Cj /2 mesecev - 25 številk 3.000 SIT [ IJ 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Prodam gorenjsko zamrzovalno skrinjo in litoželezno peč za centralno ogrevanje. Tel.: e85-561. Prodam avtoradio Blaupunkt Oslo z RDS in mnogo drugimi funkcijami, star 1 leto malo rabljen za 25.000 SIT Tel.:(063) 715-424 V najem damo prostor, primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 472-034. Dobro organizirana skupina MK zaposli potnike na terenu. Inf.: 064/56-105, 0609/620-524. Vsem podjetnikom in trgovinam nudimo najhitrejšo, najkvahtetnješo in cenovno sprejemljivo distribucijo reklamnih letakov. Nudimo tudi oblikovanje in tisk reklamnih letakov. Informacije na tel.: 711-351. Menjam videorekorder za motorno žago. Tel.: 471-673 Ženske pozor, če ste same, pa bi želele spoznati partnerja za trajno zvezo ali prijateljstvo. Izberete ga lahko takoj, preko fotografije. Tel.: 0609/647-848 NONSTOP. Popravilo vodovodnih inštalacij in montaža novih ter odtaljevanje zamrznjenih inštalacij. Tel.: 474-673. Certifikat še vedno lahko vložite pri nas. Tel.: 062/631-164 po 16. uri. Klub optimistov SLO tudi v letošnjem letu vabi v svojo družbp vse, ki ste osamljeni, razočarani, brez partnerja. Poiščemo vam partnerja za trajnejšo zvezo ali prijateljstvo. Vabimo pa vas tudi na spoznavna družabna srečanja ob glasbi, ki so: v Ljubljani vsako drugo m četrto soboto v mesecu ob 19. uri v restavracija pod Gradom Streliška 12. V Mariboru vsako prvo in tretjo soboto v mesecu ob 20. uri v kavarni Astoria. Pridružite se preko 3000 zadovoljnim članom s podobno usodo. Tel.: 0602/22-843. Smo najstarejša, strokovna svetovalnica za življenje. Iščemo dekleta in ženske, od 25. do 40 let, ki bi se želele poročiti na urejene, mehanizirane kmetije. Lahko ste brez zaposlitve, otrok ni ovira. Velika izbira urejenih, preprostih, preskrbljenih kmečkih fantov brez obveznosti. Tel.: 0602/22-843. BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel.: 063 715-011 Naročilnico izrežite in pošljite i v pismu na spodnji naslov. l Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! i I LADA SAMARA, m. siva, 1. 94, 6.400 DEM ŠKODA GLX, 1. 90, rdeča, 3.700 DEM Informacije na telefon 063/707-365 in 063/707-395. CITROEN I Telefon: I Podpis in žig: SflRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC i i i i i KIV (Ld. Vransko 66 3305 VRANSKO TEL.: 063/725-110, FAX: 063/725-012 SPECIALIZIRANA TRGOVINA OGREVANJA IN VODOVODA - vam nudi vse od peči do radiatorja, - nudi projektiranje in montažo, - kupljeno blago dostavimo na dom, - nudimo možnost nakupa na več obrokov, - najugodnejši gotovinski popust za takojšnje plačilo. ODPRTO OD 8. DO 16. URE, V SOBOTO OD 8. DO 12. URE. POLEG PROGRAMA HIV - ovih PEČI: NUDIMO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH: - radiatorje AKLIMAT in OCEAN, - švedske gorilce BENTONE, - črpalke GRUNDFOS, in vso ostalo opremo za kateri koli sistem - vašega ogrevanja: BAKER, ALUMPLAST, KLASIKA. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE, TO KAR IŠČETE VI, NUDIMO Ml! GIMNr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V MESECU FEBRUARJU! ^ dodatna znižanja ► bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. ugodna ponudba kuhinj v izvedbi HRAST DELOVNI ČAS PRODAJALNE: pon-pet: 8.00 -18.00, sob: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! 1 Tel. 0631720-0201 VABLJENI! L k uožeBI proizvodnja in trgovina z lesom d.o.o. tel.: 063 714-751, mobitel: 0609 634-526 (»KUP M®©« OGO MMM UM ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE bukev, javor, smreka, hrast, češnja, oreh, hruška... OGODNI PLAČILNI POGOJI CF- PRODAJA ŽAGANEGA LESA MIZARSKE KVALITETE: (bukev, smreka, hrast...) PRODAJA LESA ZA GRADNJO: (obloge, trami, letve, deske...) RAZREZ HLODOVINE PO NAROČILU ingrad l/l\l E Visok e-N i z k e-G r a d n je Telefon: 063/ 451 642, 453 179, Fax: 063/ 451 368 - izdelava, dobava in vgrajevanje betonskih mešanic iz betonarne v Vrbju pri Žalcu (tel.: 714 272) - dobava, krivljenje in polaganje vseh vrst betonskega železa - gradnja vseh vrst objektov visoke in nizke gradnje; možna tudi samo izvedba posameznih faz gradnje prodaja stanovanj v Žalcu, Celju, Slovenskih Konjicah in prodaja poslovnih prostorov v Celju ite AC LEVEC 18, PETROVČE bKTKW TEL - FAX: 063 472-409 J^ERAMIČARSTVO JN llERACERSTVO Tel.: 063/713-549, fax: 063/714-309 mobitel: 0609/640-176 - polaganje keramičnih ploščic - polaganje venezianskega tlaka - polaganje kamna granita - izdelava in montaža stopnic - polaganje teraco-brušen - prana - oblaganje bazenov POZOR NOVO NOVO NOVO POZOR izdelovanje zaključnih robnikov za bazene v poljubnih barvah - izdelovanje okenskih polic - obnova vseh vrst spomenikov VSE IZDELKE Sl LAHKO OGLEDATE NA SEDEŽU PODJETJA Na željo stranke opravimo predhodni pregled in dajemo brezplačen nasvet. SE PRIPOROČAMO ® NE BOSTE RAZOČARANI V -žarnem si čas, da preb GLAS Savinjskel