LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER ii, 1919. AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. 'J^fajesloga tlačij ŠTEV. (No.) ax. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. FEBRUARJA 1922. LETO (VoL) VIII. KAKO SE BO REŠILO PREMOGARSKO VPRAŠANJE? -o- V Washingtonu se zahteva, da se sestavi posebni odbor sestoječ iz treh strank: Ljudj&tva, lastnikov in premogarjev. Washington, D. C., 17. febr. — Preinogarsko vprašanje; ki je bilo predloženo delavskemu departmentu v Washingtonu za nasvet, kako rešiti to vprašanje ki postaja pereče, tako pogostokrat in odčesar javnost dobi vselej najhujši udarec, se bliža kakor razvidno polagama k rešitvi. Po par tedenskemu temljitemu razmotrivanju glede tega vprašanja, je posebni odbor, ki je zadevo reševal, sedaj sporočil kongresu, da po njegovem mnenju bo najboljše, če se sestavi posebno komisijo, ki bo zastopana enako po premogarjih in lastnikih in poleg teh dveh strank, se more imenovati gotovi odbor, ki bo zastopal javnost, katera ima pri tem vprašanju gotovo če ne glavno, vendar pa veliko besedo. Zato predlogo se je vneto zavzel senator Kenvon, republikanec iz države Iowa, kateri je včeraj v daljšem govoru pojasneval pred senatom: da imenovanje take komisije je najnujneša potreba sedajnega časa, ako vlada v Washingtonu želi preprečiti največjo stavko v zgodovini te Države, ki se z vsakim dnem bolj in bolj približuje k svojemu cilju. Zahteval je, da državni department naj pazi, da se ta predloga prej kot mogoče izpelje in se naj tudi pazi, da bojo vse tri stranke pravilno zastopane, to je na podlagi enakosti. Ta predloga delavskega departmenta je vresnici mojstrsko zamišljena in je pričakovati, da bo rodila tudi vspehe. Ce pogledamo dosedajno barantanje lastnikov napram premogarjem, so slednji dobili le tiste obrane kosti, ki so se jih naveličali glodati lastniki sami. To je, lastniki so bili prvi in premogarji so se morali zadovoljiti le stem, kar so jim privoščili lastniki v svoji požrešnosti. Kaj čuda„ da so morali premogarji v preteklosti tolikrat prijeti za edino orožje stavko, ter iti na boj proti lakom-nežem lastnikom. Ali jih ni li v to tirala zahteva za obstanek, zahteva ki hoče vsakdanjega kruha? Da upravičenost do poštenega življenja, je ti-lala premogarje v ta boj. Dajte premogarjem dela vsak dan in primeren zaslužek, pa ne bojo oni ropotali tako pogostokrat s svojim orožjem s stavkami. Pritem boju med premogarji in lastniki pa je v preteklosti tudi že večkrat občutno trpela javnost. Posebno hud udarec je dobila javnost 1. 1919, koliko industrije je moralo ustaviti svoje obratovanje in trpeti precej škode pri tedajnemu spopadu, ki se je završil med premogarji in lastniki. Da se pa v bodoče enake posledice omeji, ima delavski department v Washingtonu čisto prav, da priporoča, da naj se v tozadevno komisijo vključi še posebni odbor, ki bo zastopal interese javnosti. Dolžnost tega odbora bo paziti nato, da se bodo taki spopadi med lastniki in premogarji rešili pravočasno, da ne bo pritem trpela ponetrebnem javnost, ki pri takih slučajih popolnoma nič ne zakrivi. Dokazi, ki jih lastniki kopičijo po svojih najetih trobilih proti premogarjem so tako plitvi, da jih vsak razumen človek o polnoči brez vsake luči otiple. Čemu farbati javnost, da premogarji niso upravičeni do svojih zahtev? Tega je zmožna samo podlost kapitalistov v katero jih tira nedosežna požrešnost. Zato je pa prav, da vlada imenuje posebno komisijo, ki bo varovala interese obeh strank enako. Da enakost, samo to je, kar dajte delavstvu, da se bo ono v stana pošteno preživeti, pa bo zadovoljno in vam dalo ljubi mir. Pravičnost je, kar delavstvo zahteva in zakar se bori! NOVA FRANCO-RUSKA POGODBA. MEKSIKANSKA VLADA MORI UPORNIKE. E1 Paso, 17. febr. — Tukaj šni obmejni poveljnik Gen. J. J. Mendez je dobil sporočilo, da so zalotili mek-sikanski vladni detektivi nekeka meksikanskega majorja Garcia, ki snoval zaroto, proti vladi in generalu Martinizu. Major Garcia je bil po kratkem zaslišanju obsojen na smrt, katero je moral takoj nastopiti. Katoliški časnik tebe brani! Kaj si že sklenil, da boš naredil ta me sec za katoliški tisk?_ AMERIKANSKI OBMEJNI STRAŽNIK UBIT OD MEK-SIKANCEV. Montery, Mex., 17. febr. — Char^ les Miller postajevodja obmenjnih stražnikov na meksikanski meji, je 1 bil ustreljen od meksikanskih bandi-|to\\ medtem, ko se je nahajal v služ->i ob meksikanski meji. Tamošnje lokalne oblasti so takoj informirale državni department v W^ashingtonu o celi zadevi, kateri je takoj napravil potrebne korake pri meksikan-skemu zastopništvu, da se bo morala stvar temljito preiskati in krivce postaviti pred pravico. Tebe bi radi nabili »katoliška slovenska duhovščina. Ker te pa mi branimo, smo pa mi tepeni! STANJE FARMARJEV SE IZBOLJŠUJE. Kakor poroča Labor department iz Washingtona, se je stanje ameri-* kanskih farmarjev zdatno izboljšalo. Naznanja se, da so farmarski produkti dobili ugodnejša tla na trgu in v cenah. iZahteva po koruzi je bila zadnja dva meseca velika, kakor tudi po drugih pridelkih. Cena pa se je zvišala koruzi in žitu, kar ie dobro znamenje za farmarje. Samo če je to res, če ni to samo na uradnem papirju v Washingtonu? Otem bodo povedali farmarji! Anglija in N^tnčija potisnjene nazaj, z novo medsebojno franco-rusko pogodbo. Novica o novi pogodbi med Francijo in Rusijo je prešinila ves svet, kajti vsem političnem opazovalcem se je tak izid zdel popolnoma nemogoč. Prvič iz vzroka, ker oticijelna Francija ni kazala še dosedaj nika-kega zaupanja do sovjetske Rusija. Drugič pa zato ne, ker francoska vladna politika je bila naklonjena novi poljski državi, katera pa je držala svojo ost proti Moskvi in njeni vladi. To sta bila dva poglavitna vzroka, da javnost ni pričakovala tako hitrega preobrata na polju francoske politike. Seveda umljiv pa je ta preobrat, če se ga pogleda iz mednarodnega trgovskega stališča. Ta pa"£* zahteva, da se zagrabi za vsako bilko, kadar ogroža bodisi posameznika ali pa državo finančni jarem. Iz tega vzroka je tudi današnja Francija storila ta korak v franco-rusko pogodbo, ki ji bo odprl pot na novi trg. Zasigu-ral ji bo obstanek njene industrije in to je ravno, kar danes Francija najbolj krvavo potrebuje, ker finančno stališče današnje Francije stoji na zelo slabih nogah. Zato tudi ta pogodba. Pri tej pogodbi pa je opaziti zelo spretno politično potezo, ki jo je potegnila Francija čez to pogodbo in ta je, da Anglija nima nikakih pravic do ruskega trga. Vse predpravi-ce ima v rokah Francija in druge države, bodo smele na ruski trg sa mo, ako jim bo v to privolila Francija. To je najspretnejše delo francoskih državnikov v tekočem stoletju. ker so tako spretno prehiteli Anglijo v tem slučaju. Dočim se je Anglija bavila, z pacifiškem in vzhodnem vprašanjem, je Francija tiho na drugi strani pobasala trg vzhodne Evrope. — Razni neutralni opazovalci tega položaja prerokujejo, da bo sto pogodbo postala Francija popolna gospodarica trga vzhodne Evrope. Pod svojim vplivom bo prav lahko držala Malo Azijo in Balkansko malo entento. Mala ententa je sto pogodbo baje posebno zadovoljna, ker Francija ji je neki obljubila ugodne pogoje za uvažavanje na ruski trg. Tako bo Francija dobila sto pogod bo močne zaveznike vzhodni Evropi, kateri ji bodo vedno veliko koristili. Kratko bodi povedano, da Francija ie ubrala pravo struno ob pravem času. JUGOSLOVANSKE NOYICE. I IZ DELAVSKEGA SVETA. Prva številka "Preroda" je izšla. V uvodniku kliče uredništvo: "Združimo se, stopimo v kolo! Zberimo se okolo tega lista, ki ima namen delati za nravni prerod slovenskega ljudstva! Domoljubi-poštenjaki skupaj na plemenito delo. Vsi, nobenega naj ne manjka! Sebičnežev, ma-terialistov, alkoholikov, pohotne-žev, nizkotnih ljudi — teh ne rabimo, saj nas ne razumejo. A poštenjakov in plemenitnikov ima menda tuai še kaj slovenska zemlja! In te vabimo, te prosimo, te rotimo pri ljubezni do rojakov naših: Naročite, berite naš list! Razširjajte in podpirajte ga! Nobena šola, nobeno društvo, noben učitelj, noben duhovnik, noben prijatelj ljudstva, noben razumnik naj ne bo brez njega! Noben blag mladenič, nobeno pridno dekle, ki bi ga ne čitalo! Kolikor več bo "Preroda*' med ljudmi, toliko bolj se bodo širile njegove :-deje, toliko hitreje se bo prerod vršil, toliko prej in bolj bo konec surovosti, pijanosti, razuzdanosti, ki jo tako težko gledamo na naših lju? deh, ki ji s tem napovemo novo vojsko. — da ne bomo slovenskemu i-menu v nečast, domovini naši v žalost, ampak da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!" (Slovenec.) CIVILNA VOJNA NA KITAJSKEM. Honolulu, T. H., 17. feb. — Poročila iz južne Kitaiske naznanjajo, da so se spopadle revolucionarne sile z vladnimi četami. Revolucionarne sile štejejo baie nad 60.000 mož. Spopad je bil tako resen, da ie zahteval" velike žrtve, k^kor nravi poročilo. Most pri Veržeju. Prekmurski most pri Veržeju, oziroma en glavni most s petimi manjšimi mostovi v naplavini se dela naprej. Zaposlenih je 190 delavcev. Ker je zmanjkalo kredita, bi se moralo zmanjšati število delavcev za polovico. S tem bi se delo zopet zavlačevalo. Pokrajinski namestnik Hribar pa je poskrbel, da bo denar pravočasno na razpolago. Zato je upati, da bo most po poldrugei^ letu do spomladi gotov. Prekmurci ga že težko pogrešajo, ker ga silno potrebujejo za prevoz lesa in opeke iz Štajerske, kakor za dovažanje industrialnih izdelkov iz Ljutomera. (Slov.) CHICA.ŠKI STAVBENIKI PROTI RAZSODBI MESTNEGA KOMITEJA. Ker je mestni chicaški komitej odklonil predlog skupnih chicaških u-nijskih stavbenikov, sedaj slednji groze z resnim bojem napram razsodbi mestnega komiteja, ki zahteva, da morajo unijski stavbeniki delati vred z neunijskimi delavci. Pričakovati je, da bo vrhovni odbor chi-, caških stavbenikov sedaj zavrgel tudi Landisovo razsodbo, za katero je pred tednom dni glasoval za sprejem iste. Mr. William A. Curran predsednig vrhovnega odbora chicaških stavbenikov je včeraj podat sledečo izjavo: "Mislili smo, da ljudstvo Chicage želi miru; računajoč nato, smo sprejeli novo plačilno lestvico, ki je bila daleč od naših upravičenih zahtev. Vendar to smo sto-rili zato, prvič, da storimo nekaj za čast mesta, ki je zasnovalo tako lep načrt z grajenjem novih stavb, ki bo dalo našemu mestu Chicagi, veliko ponosa in časti. Toda, — pogoji, ki jih nam stavi sedaj mestni komitej, so pa naravnost nesramni, da bi jih sprejeli organizirani delavci. Da bi se kdaj unijski delavec toliko ponižal, da bo šel na isto delo, ki ga bo opravljal sam z ne linijskem delavci in povrhutega, da bi moral prositi za delo še mestni komitej, tega ne boste doživeli." Iz tega je razvidno, da bojo unijski stavbeniki nadaljevali boj proti razsodbi in zahtevi mestnega komiteja. Kdor te brani, ali ni ta tvoj dobrotnik? — To dela tvoj katoliški časnik. — Mu ne boš pokazal nekoliko svoje hvaležnosti ta mesec ? Sprememba. Nekdaj so krivce pri bijali na križ, sedaj se pa križec o-beša na krivce. Evo vam dokaz! Sledečo čedno sliko o razmerah v naši državi objavlja zagrebški "Ob-zor" od 19. t. m. namesto uvodnega članka: "1. Siromašnega dijaka Ivana Rezna je ustrelil žandar na planini Svinjača v duvanjskem okraju v Bosni. Streljal je 4krat, nazadnje ga je zadel v glavo. Truplo je skril. Ko so stariši iskali fanta, so jih hoteli žandarji speljati na napačno sled. Ko pa se je truplo vendarle našlo, so žandarji javili, da se je fant ponesrečil: Ko so pa na zahtevo kmetov truplo odkopali in preiskali, so ugotovili, da je bil fant ustreljen; 2. v Martin i ski vasi pri Sisku iztirjava-ta občinski upravitelj Car in žandar-merijski stražmeštar od kmetov svo-( NJadalirvanie na ^ <*tr \ i DENARNE POŠILJATVE VAŠ DENAR bo na svojem mestu najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje. Dostavimo denar na najbližnjo pošto prejemnika. Izdajamo 3> čeke v kronah in amerikanskih dolarjih. Pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Ob izidu te številke smo računali za jugoslovanske krone: 500 kron ..........$ 1.95 1,000 kron ........... 3.90 5,000 kron ............18.50 10,000 kron .......... 36.00 Za italijanske lire: 5° lir ...............$ 3.00 IOO lir ............... 5.50 500 lir ............... 26.00 1000 lir .............. 51.00 Za nakazila v amerikanskih ; dolarjih do $50.00 računamo po $1 .00. Za večja na kazila računamo po 2. centa od vsakega dolarja. Vse pošiljatve naslovljajte na: BANČNT ODDELEK "EDINOSTI", 1849 W. 22nd S\'., Chicago, IHL ' ' - - wwwq EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. _ Slovenian Franciscan Press X849 W. 2and Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS. 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111. Entered as second-class matter October ii 1919. at the post office at Chicago. 111. under the Act of March 3, 1879_ Velikansko pohujšanje. • V Hollywood v Cal. na velikem posestvu, kjer se proizvajajo premikajoče slike ''Moving Pictures", se je zgodil umor. Direktor te moderne "tovarne" je bil umorjen od neznanega morilca iz neznanega uzroka. Preiskava za morilcem je pa odkrila strašanske stvari, katere se gode na tem posestvu- Vse, kar smo culi o grdem rimskem življenju, vse, kar se je kdaj culo o kraljevih bakhanalijah rimskih cesarjev, vse je samo senca tega, kar se je godilo in počelo v tej "tovarni". Vsa Amerika strme čita poročila in zmajuje z glavami. Skoraj bi nihče ne vrjel, da je to res, ko bi ne bile tukaj osebe, ki so splošno znane po vsej Ameriki, katere vsakD pozna iz "Movies" in ko bi stroga sodnijska preiskava vsega tega ne dokazala nepobitno. Poročila po časnikih so najrazličnejša. Nekateri obsojajo uboge žrtve in kličejo ogenj in žveplo na nje drugi dolže posamezne voditelje ''tovarne" in zahtevajo, da se kaznujejo, tretji zahtevajo, da se cela "tovarna" razpodi. Drugi zopet drugače. Vendar, bodimo pravični! Res je nagnjusno življenje, ki se je naenkrat odkrilo širši javnosti, res so osebe, ki so tako nizko padle, vredne kazni. Toda, kar mora vsa Amerika pred vsem bičati z vso odločnostjo, so pa lastniki te "tovarne". Večina teh moralno in telesno uničenih žrtev je zašlo v to jamo razbojnikov brez lastne krivde, samo s željo, da bi si zaslužili lahkega in dobrega kruha. Večina je to revnih ubogih žrtev, katere je Bog obdaril ali z izvanredno telesno lepoto ali pa z izrednimi gledališkimi zmožnostmi. Da so danes tako nizko padle so krive same razmere v Holiywoodu, za katere so pa odgovorni Samo in edino lastniki. Grdo brezsrčno izkoriščanje bližnjega za nekoliko dolarjev je uzrok vsega. In to je edino, proti čemur mora in je dolžna vsa Amerika zagnati urnebesni protest. Tega je kriva edino nenasitna požreŠnost po denarju, kapitalizem, ki povzroča toliko gorja na svetu. Radovedni smo, kaj bo sedaj naredila ameriška javnost? prijatelji bi bili mi vaši naročniki, ko bi vsi križem roke držali in gledali od strani, ko vas vaši nasprotniki napadajo od vseh štirih vetrov. Po pravici povečamo, mi bili hinavci če bi molčali, pa ne prijatelji vaši in ne prijatelji katoliškega časopisja in ne sv. vere. Sovražniki obojega kalibra so se takorekoč zarotili, da morajo vas uničiti in vaše podjetje, katero je postavljeno za o-brambo naše sv. vere. Ali jaz jim kar naravnost v obraz povem, da tega dela nebodo nikdar in nikoli uničili, če prav pokličejo vso luciferje-vo armado iz pekla na pomoč. To stavil pevski zbor Mladinskega odseka. Prav lepa gruča jih je. S kratkimi presledki so triglasno zapeli troje slovenskih pesmic. Vse so bile prav dobro naštudirane, znamenje, da se je pevski vodja za to priliko posebno potrudil. Najbolj je u-ofajala: Prišla je miška . . . Pri tej pesmici je treba imeti precej namazan jezik, ker lov c medveda, med-vek volka, volk lisico itd. hitro s poti spravljajo. Zato smo bili takoj v začetku radovedni, kako bodo sicer rnbčni jezički, ki pa slovenščine niso vajeni, kos tej nalogi. Pa moramo reči, da je bilo naenkrat vse pod pa zato ne, ker je pod varstvom goro.- Vse priznanje Mr. Račiču in božjim in pod varstvom Brezmadežne Matere Marije. In to jim je dosti povedano, aa vse njih ruvanje proti temu delu bo brez vspeha. M. T. Iz slovenskih naselbin. Tioga, Wis. — Čitateljem Ave Marija in "Edinosti" je gotovo v spominu ime Leopold Stupica. Žal, da tem potom moram poročati, da ga ni več med živimi. Odšel je og nas, zapustil nas je ter se preselil v večnost. Dne 19. januarja došla je vest da Leopold Stupica se je do-smrti ponesrečil v rudniku, tam v daljni Minnesoti v mestu Ely. Nepozabni in priljubljeni je šel omenjenega dne na delo nič hudega sluteč v rudnik. Ravno je pregledoval prostor, če ni morda kake nevarnosti, kar se nenadno nad njim utrga velika plast železne rude (nekako 20 tonov) ter pade ravno na njega. Bil je na mestu mrtev. Pogreb se je vršil dne 23. januarja ob 9. uri dopoldne s črno sv. mašo. Pogrebne obrede je opravil tamošnji župnik č. g. F. Mihelčič, ter imel kratek a v srce pretresljiv govor ob rakvi v slovo blagemu pokojniku, tako, da marsikatero oko je rosilo ob ločitvi nepozabnega mladenča. Pokojni je bil tih in mirnega značaja, ter blagega srca. lahko se reče bil je vzgled marsikateremu mladenču. Vsak, ki ga je poznal ga je ljubil. Star je bil 39 let. Doma je bil iz Sodražice iz do-T>ro znane in poštene Ošterjeve hiše, kjer zapušča nad 70. let staro mater, tri brate, eden izmed njih (Jože je sedaj župnik na Bledu na Gorenjskem) ter tri sestre (dve tu o-možene v Ameriki Mary in Pavlina). Nepozabni mladenič bil je več let tu na farmah, a sedaj k nesreči odšel je, misleč ostati nekaj mesecev tam v Minnesoti in potem se zopet vrniti farme. Vsemogočni sklenil je drugače, poklical ga je k sebi, kar upamo da mu je milostljivi sodnik. Nepozabni nam Polde počivaj v miru, mi ostali pa se te bomo vedno spominjali v molitvi. Ludvik Perušek, sorodnik. ZAHVALA. Tem potom izrekam v imenu vseh. nas najlepšo zahvalo rojaku Viktor Novaku, pri katerem je truplo ležalo in kateri me je s tako rojaško prijaznostjo sprejel. Bodi lepa hvala pogrebcem in vsem, ki so ga spremili na pokopališče. Najtopleje se zahvaljujem še č. g. Father Mihel-čiču, ki so me tako ljubeznjivo sprejeli. Rojaki tam na Elv, ljubite Vašega dušnega pastirja Fathra Mihel-čiča, ker spoznal sem iz pogovorov, da oni vas resnično ljubijo. V ne- Lorain, Ohio. — Delavske razmere v našem mestu so neizpremenje-ne, še vedno jih je veliko brez dela. Brezposelnosti se ravno ne čuti toliko med Slovenci, kot med drugimi narodnostmi. Drugih novic se pa tudi v Lorai-nu mnogo zgodi. Predzadnji tečen je umrla v naši naselbini dobro znana med tukajšnimi rojaki Mrs. Ivana ^ušteršič, ki je podlegla za operacijo, ki se je zvršila 28. januarja. Pokojna je bila stara 3^. let. Za sabo zapušča soproga in 8. nedorastlih otrok. Žalujočimu soprogu in zapuščenim otrokom in vsem sorodnikom iskreno sožalje! Dne t. februarja sta v naši naselbini obhajala srebrno poroko dobro poznana Mrs. Marjeta in Mr. J. tZaletel. Imenovana sta bila poročena v Clevelandu po tedajnemu elevelandskemu župniku Rev. Hribarju. Obema želimo se mnogo srečnih in zadovoljnih dni na potu življenja in dal Bog, da bi vesela in zdrava tudi obhajala zlato poroko. S pozdravom Naročnik Edinosti. Chicago, 111. — Članicam ar. Marije Pomfegaj št. 78. K. S. K. J. v Chicagi se naznanja, do bo seja za društvo v ponedeljek, dne 20. februarja ob 8. uri zvečer. Seja se je preložila. radi prireditve, ki jo ima Družba sv. Mohorja tretjo nedeljo v dvorani. Članice se prosijo, da to upoštevajo. M. Blaj, tajnica. njegovim slavčkom! Sledila je angleška tieklamacija: The Night Wind, prednašana od Miss Lillian Poglajen. Pa to ni bilo tisto pojoče šolsko prednašanje, ki je otroci večkrat prineso tudi na o-der. Lepo naravno je bilo, spremljano s primernimi tudi ne prisiljenimi kretnjami in mimiko. Potem ste nastopili v prijetnem dvospevu: Sheik. A desertr-song: kar je bilo in pustilo za seboj le pri-jetno-otožne spomine. Zelo ganljiva točka programa je bila, ko nam je popolnoma slepa Miss Justina Kosmač v čveteroglasnem zboru solo zapela: Planinarico. Njen že itak lep, sonoren glas, ima še neko posebno dušo, ono skrivnostno, po luči koprnečo dušo, ki jo je komponist vdihnil tisti globoko občuteni in solze izvabljujoči: Le enkrat bi videl. Posebno ganljivo je bilo gledati, ko se je na koncu pokazal lep šopek na odru, zanjo, pa ga revica ni videla, ampak se ie zadovoljno nasmehnila šele, ko ga je začutila v svoji roki. Njen skrbni oče, ki se na vse mogoče načine prizadeva ji nadomestiti izgubo vida, je bil ob tem pogledu tako ginjen, da bi bil najraje takoj spustil zaveso, ki jo ima spretno v oblasti, si zakril oči in se zjokal. Na vrsto je prišla lepa trodejan-ka: Materin blagoslov. Predno se je dvignil zastor je duša našega dramatičnega odseka, režiser in sufler, Rev. Benvenut Winkler v lepih besedah povzel poučno idejo igre, ter Miss Štefanija Kočevar in Miss Ma- tako gledalce vpeljal v njeno ume- vanje, da so ji s tem večjim zanimanjem sleaili. To se nam zdi jako primerno. S tem igra doseže tudi svoj vzgojni namen, ki je pri igri: Materin blagoslov, vendar tako lep. \ loge so bile prav spretno razdeljene in tako dobro naučene, da v prvi vrsti ni bilo veliko suflerja čuti. To je treba pri igranju naše i-meriške mladine, ki ne obiskuje slovenskih šol, še posebno pohvalno o-meniti. Vlogo matere je lepo igrala M iss Mary Rupar. Čudili smo se njenemu močnemu, dvorano popolnoma ob vladajočemu glasu. Tako nežne, čiste glaske sta imela njena malčka Anica (Miss Sophi Mladič) in Janko (Miss Tagijenka Žokalj), ki jo sicer že poznamo iz glavne vlo- ry Omerzel. Da sti svojo vlogo dobro rešili je znamenje to, da ju je občinstvo s ploskanjem še enkrat poklicalo na oder. Za temi, bolj a-rneriškemu okusu prikrojenimi prizori je sledilo dvoje drugih, ki so nas spominjali bolj na starokrajske. Mr. F. Šinkovec, Mr. Račič, Mr. Pfaj-far in Mr. Sajovic so nam dobro pogodili kvartet na vasi. Posebno Mr. Sajovec je bil prava fotografija veselega starokrajskega fanta-navi-hanca. Iste spomine nam je budila mešana mlada pevska družba, ki je po oficijelnih pevskih vajah kar brez not eno domačo usekala. Burno dolgotrajno ploskanje mej starejšim občinstvom. je pričalo, da so pri teh prizorih tudi oni nekaj doživljali. Chicago, 111. — Tu pri nas v Chicagi smo letošnji predpust res jako veseli. Pa ne mislite, da prav pridno po kakih ohcetih hodimo, odkoder se sladko ginjeni vračamo. To- liko smo pa že napredovali, da naj-pozabni hvaležnosti so med drugimi ^demo še kje drugje veselje, ne sa- družini J. Kapš in J. Zupančič. Povem, aa sem bil nad vse ljubeznivo sprejet in postrežen, da kaj takega nikdar nisem pričakoval. Vedite, da sem iz srca hvaležen in ako mi bo kdaj mogoče se v dejanju hvaležnega skazati, storil bom to z veselim srcem. Do takrat pa ostajam vsem hvaležni in udani Ludvik Perušek, farmar. Bojevito katoliško časopisje, je med nami največja potreba. Joliet, 111. — Cenjeno uredništvo: — Pred nedavnim sem čital v "Edinosti"', ko ste pisali neka,j v odgovor tistim "fovšljivcem", kateri vas sumijo, da vi sami dopise skladate s ponarejenimi podpisi. Jaz vam rečem, da se jih nikar ne bojte. Oni so strašno jezni in so tudi v strahu, da bodo kmalu propadli, ker vidijo iz raznih dopisov, da se ljudem oči odpirajo in,' da se ne bodo dali'več dolgo peska v oči metati. Ako pa spolnim imenom dopisnikov ne pri-občujete, zato vam prav nič nemo* rejo, če dopisniki tako žele in zahtevajo v svojem pismu. In to, kar vam vaši dopisniki dopisujejo je vse gola resnica in zato jih tako v oči bode. Za moje dopise, katere sem vam jaz pisal, se prav nič ne bojim in odkritosrčno lahko povem vašim nasprotnikom, kaj, da sem pisal, ker vse kar sem pisal, sem pisal resnico, in še bom pisal, da se enkrat razkrinka ta banda pred celim svetom s svojo podlo propagando. In kakšni vaši mo pri čaši vinca rujnega, ali pa pri rozinovem jakcu. Če nas bodo naša društva tako pridno vabila na svoje prireditve, kot nas ta predpust. bomo kmalu tako pošteni kristjani, da bomo pripravljeni še za kaj drugega življenje dati. ne samo za čašo vinca rujnega. Predzadnjo nedeljo smo imeli priliko gledati krasno vspelo, poučno Krekovo igro: Turški križ. ,-Zadnjo nedeljo nas je pa naraščaj našega pevsko-dramati-čnega društva "Adrija" povabil na svoj večer, ki smo ga tudi vsi vedrih lic zapuščali in s sladko nado v srcu. da bo Adrija, ko se enkrat ti poskočni valčki zlijejo v njo. tako mogočno zabučala. da bo po celi Ameriki odmevalo. Večer je otvorila predsednica Mladinskega zbora Miss A-nica Medic. V lepem, slovensko gladko tekočem nagovoru je pozdra1-vila navzoče in kratko razložila pomen in namen Mladinskega odseka, ki je: Adriji kot cerkvenemu pev-sko-dramatičnemu društvu dobavljati in vežbati dobre pevske in i-gralske moči. Za njo je nastopil glavni predsednik društva Mr. Ivan Ku-šar, ki nas je v navdušenih besedah prestavil v oni čas, ko bo pevski zbor "Adrije" štel kakih sedemdeset pevskih moči in nam mogočno zaoril 'našo najsilnejšo: Buči. buči morje adrijansko, ki bo brez dvoma tudi tu rojene pretresla in jim dala soobčutiti našo bol, ker to morje ni več slovansko. Za tem nam je Mr. Račič pred- Vsi Slovenci in Slovenke v Chicagi se uljudno ^ vabijo na gledališko prireditev: Gorje mu, ki pride študentom v roke in komični prizor Takih je malo. ki jo vprizori "SLOV, PODP. DRUŽBA SV. MOHORJA" v cerkveni dvorani sv. Štefana V NEDELJO, DNE 19. FEBRUARJA 1922. Ob 2. uri popoldne in ob pol 8. uri zvečer. VSTOPNINA: za odrastle 35c, za otroke pop. 15c, zvečer 35c V spored: Pozdravni nagovor............ ..govori tajnik družbe 2. 3- J Duet—"Swanee River Moon" pojeta \ SS Albie Kozjek 1 Mr. Luawig Skala igra.........."Gorje mu, ki pride študentom v roke." Osebe: Gašper, kmet in krčtnar v Zakotju.....Mr. Albin Zakrajšek Matijče, stari oče.......................Mr. Alojzij Lustik Janko, I ........Mr. L. Skala Vinko, V Študentje iz Ljubljane.......Mr. Frank Bicek Zdravko, ) Mr. Silvester Hrastar 1. hlapec .............................Mr. Frank Auguštin 2. hlapec ................................Mr. Frank Koren Zdravnik ................................Mr. John Terich Branjec ..................................Mr. John Prah 4. Dvospev "Na tujih tleh" pojete \Iiss Albie J j Miss Antoinette Kozjek 5- Solo...........................poje Miss Albie Kozjek 6. KOMIČNI PRIZOR............"TAKIH JE MALO." OSE.B E: Ignac Petelin, krčmar .....................Mr. John Jerich Jakob Narobe, nepovabljen gost........Mr. John Gradishar Jure Prekla, orožniški postaje načelnik. .Mr. Silvester Hrastar Med dejanji igre proizvajata igranje na piano in gosle Miss Mary Kremesec in Prof. Francis Gortz. Sledi programu primerna predpustna prosta zabava. / Ker bo ta zabava nekaj izvanrednega v naši naselbini *za letošnji predpust, zato se vabi občinstvo k obilni udeležbi. Nikomur ne bo žal, ki bo videl te predstave, ker toliko smeha in veselja, kakor ga bo na tej prireditvi, še ni videla chicaška naselbina. ODBOR. EDINOST" ge "Sv. Neža", a nas je, vsaj mene, ^ako prevarila, da sem šele pri drugem dejanju po, za fantka prenež-tiem glasu spoznal, da tiči v Janko-tovih hlačieah Jagijenka. Tudi kraljica devete dežele Miss Ana Medic se je mej svojimi dvorjankami (Miss Paulina Grill, Miss Eveline Fabi-jan, Miss Gennie Mladič, Miss Mary Pintar) ter srednjeveškega trubadurja v žametu, dobro postavila na svojem visokem tronu. Jagaba-ba (Miss Anica Smith) je znala Jan-kotu tako spretno na srce pihat, da jo je od doma popihal in bi bil vto-nil v pisanem dvorskem življenju devete dežele, da ga ni rešila iz njenih zanjk materina molitev in se strina pesem. Nekaj čisto amerikan skega je bil čarobni ples pred kraljico, ki so ga proizvajal Miss M. Omerzel, Miss M. Grill, ti dve s posebno gracijoznostjo, potem pa Miss Marg. Duller, M. Gottlieb, John Jen-škovec in George Banič, ki so v svojo otroško ljubkim plesnim nastopom izzvali tako trdovraten aplavz, da so se morali ponovno pokazati. Pri večernem ponovljenju igre je bil konec posebno lep. Zamislil ga je režiser Rev. Benvenut. Po zadnjem dejanju se je zastor še enkrat dvignil in pred seboj smo zagledali v živi sliki idejo cele igre. Pred kapelico kleči mati z Jankotom in Anico. Sladka zahvalna pesem nebeški Materi vsem vre iz srca, da so se zopet našli. Materina molitev je rosila materin blagoslov. Res prav lep ve-čer nam je priredil Mladinski odsek Adrije. S takim bogatim in v splošno zadovoljnost izvedenim programom, bi lahko stopil pred širše občinstvo. Zato mu svetujemo, naj drugič ne bo .preponižen in preskromen, ampak naj pravočasno vse male mobilizira, da gredo s tikci okrog. Mi starejši se bomo vedno radi odzvali in prišli mej nedolžno mladi no ,ker se mej njo sami čutimo mlajše. — Vsem, ki so kaj pripomogli k temu lepemu večeru najlepša hvala. Imenoma naj omenimo le učiteljico Miss Konig, ki je bistveno pripomogla ,da so se znale naše deklice tako ameriško gosposko sukati in vendar lepo domače govoriti. Poročevalec. Zastonj zidate slovenske cerkve, ako nimate časnikarstva, ki vam jih bo branilo. Gilbert, Minn. — Spoštovani g. u-reanik Edinosti: — Dovolite mi da tudi jaz glasujem za našega Pavleta Zgaga. Pavle je pa že tak korenjak, da bi ga jaz zelo pogrešal, če bi ga kvitali v vašem uradu. Pavle le korajžo pa pokoncu glavo, saj je skoro cela Slovenska Amerika volila za tebe. Zato pa naprej junaško na boj. Ti Pavle si še mož, katerih želo potrebujemo v Ameriki. Tvoj brat Peter Zgaga, tamkaj v New Yorku, se mi pa res že smili, odkar je revček zašel v smrdljivo gnojnico. Mi veš, nismo vedli preje, pa si nam ti povejdal da je padel v smrdljivo gnojno jamo. -Zato pa glej, da boš sedaj za naprej nam vedno take stvari na znanje dajav, da bomo vedli s takimi smrdljivci, kako postopat. Pavle, mi katoliški Slovenci smo ponosni na tebe in te čislamo. Zato te bomo pa tudi podpirali v vseh tvojih bojih na celi črti. Zdaj pa le kmul pridi in se pokaži v tvoji novi obleki. da bomo vidli, kako kaj izgledaš. (Jo že ima. In ko bi vi vedeli kako ti je sedaj štolc? Dekleta gledajo vse za njim. Op. ured.) Tako, sedaj pa pozdravim Vas g. urednik in vse naročnike in čitatelje našega priljubljenega lista Edinosti. Frank Ulcher. od nas, so baje zopet pričele obratovati kufraste majne. Nekaj jih je šlo tudi od nas tja za delom. Delajo po 8. ur na dan za plačo $4.25. Naj-prvo so jemali nazaj seveda stare delavce. Koliko imajo vspeha pri iskanju dela novici mi ni znano in tudi nobenemu ne svetujem hoditi tja za delom, dokler se sam popreje dobro ne informira. Koledarje Ave Maria sem prejel in tudi že vse razprodal. Vsak, ki sem mu jih pokazal jih je z veseljem kupil. Prejel sem tudi poslani dar rožni venec, ki sem se ga zelo razveselil. Naj Bog povrne onemu, ki je založil za te krasne darove. Tudi tukaj pridno razširjamo vaše liste. Res je da se tu in tam naleti na nasprotnike vaših listov, toda to ne sme plašiti pravega katoličana. Rodimo celi katoliki in ne sramuj-mo se svojga prepričanja, spoznavajmo resnico našega Boga tuai pred sovražniki, kajti prišel bo čas, ko bo tudi on nas spoznal ali pa zatajil pred sodnim stolom v večnosti. Srčen pozdrav uredništvu in upr^v-ništvu in vsem naročnikom teh listov. Marco Plut, R. 2. Dillon, Mont. — Sprejmite tudi par mojih vrstic v Vaš ljubljeni list Edinost, iz visokih montanskih hribov. Vreme imamo tudi tukaj letošnjo zimo zelo prijazno. Le par dni je bila pritisnila ta prava, da se je živo srebro pomaknilo celih 35 stopinj pod ničlo. A ta je s svojo kru tostjo kmalu Adjenjala in prišel je jug s svojo ofenzivo, in postalo je gorkejše. Delayske razmere so v Montani nekoliko boljše kakor so bile. V Butte, Mont., kakih 67 milj Pittsburgh, Pa. — Nemorem si kaj, da se nebi zopet oglasil s par vrsticami v našem listu Edinosti. Pred kratkem sem dobil v roke par številk Ne\vyorškega dnevnika ali bolje rečeno newyorsko cunjo, v kateri se trčeni Zgaga zaletuje v vse, kar je sve tega. Ta malopridni {Zgagec, je kakor" obcestno garjevi kužek. ki ga u-jedajo bolhe, in tako jezen sam nase oblaja vse, kar pride mimo njega. V eni izmed teh številk prav na dolgo in široko razklada, kako in kaj so sestre kuhale kardinalom pri se-dajnih papeževih volitvah v Rimu. Ti trčeni Trček, jaz bi ti svetoval, da kar te nič ne briga, pusti pri miru in ne praskaj se tam, kjer te prav nič ne srbi. V drugi številki te cunje sem zopet našel, cele kolone o p>-kojnemu papežu, kakšen politik je bil itd. Trček trdi, da ni papež aal nič za druge narodnosti, da bil je samo Italjan a drugega nič. Jaz bi newyorskemu Zgagcu svetoval, da naj gre k enemu dobremu "optio-nereju" in si kupi dobra očala, in da naj potem dobro pogleda v ameri-kanske časopise v verske in proti-verske. Zastonj bo iskal v najbolj zagrizenih protiverskih amerikan-skih listih take izmišljene laži, kakor jih trobi v svet on prismuknjeni Zgagec! Zgagec bo najbrže eden izmed tistih, ki je prejel že več dobrot od duhovščine, ako ne tukaj pa v starem kraju. Zgagec vprašaj ti svoje-gospodarja, po kaj je hodil nekoč v novomeški samostan, vprašaj ga kol-kokrat je bil noter in po koga je hodil ? Ako ga ni že spomin zapustil, ti bo lahko marsikaj povedal o procesiji. v katero se je tudi on prav rad uvrstval na novomeški porti. Nadalje trdi v svojem trobilu, da je papež dal tudi nekaj za slovenske sirote, pa dani vredno imenovat. Vprašam Vas newyorški cunjarji, koliko ste pa vi poslali za slovenske sirote? Mislim da iz vaših žepov ni šlo najmanjšega ficka. Kje je Vaša republika. zakatero ste toliko rohneli: Kje je tisti milijon dolarjev, zakate-re si prav pridno delal šum tudi ti prismuknjeni Zgagec? Sedaj ni repni)! ike, ne Kristana, šum je pojenjal in od šuma ni ostalo drugega, kakor par umazanih cunj, ena v New Vorku, ena v Clevelandu, ki se poteguje za enakopravnost, tri pa so ostale v Chicagi. Poleg teh ste pustili za sabo nešteto presleplenih rojakov, ki s kletvijo na jeziku govore o vašem zloglasnem propagiranju za omenjeni miljondolarski fond. Vse to gre tudi na vaš račun gospodine Trčeni, ker tudi vi ste peli slavo gospodom v Chicagi. Naj zadostuje za danes. John Golobič. potem se pogovarjave o tem, kar je cula zvečer pri poduku. Razume se, da ne bo mogla ostati 4'Eastern Star" — gledališka igralka in kato-likinja. Zato pa je pripravljena pustiti oder samb, da bo mogla postati katolikinja. Pretečeno nedeljo je bila z menoj v cerkvi pri sv. maši. Jaz sem bila pri sv. obhajilu. Ko me je videla iti k obhajilni mizi, rekla mi je pozneje, kako je želela iti z menoj, da bi je tudi ona sprejela. Rekla je, da je čutila neko čudno, nerazumljivo hrepenenje po sv. obhajilu. Glede svete maše je rekla, da si ji zdi nekaj nebeško vzvišenega, da od kar hodi v katoliško cerkev k sveti maši, se ne more načuditi lepoti obredov. — V cerkev hodim k Sv. Jožefu, kjer so 00. Frančiškani, zato se počutim popolnoma kakor doma. Moje zdravje se počasi vrača ker veliko hodim. Pred kratkim sem bila z neko dobro družino na Mt. Wilson. Ko smo šli nekako tri milje smo imeli krasen razgled. Tihi ocean nekako 40 mil proč, se jako dobro vidi in v dolini se vidijo pomaračni in lemonini nasadi kakor šahova mizica. Stari sivec Mt. Baldv ima vedno s snegom pokrito glavo, visok je nekako 10.000 črevljev nad morjem. Na obrežju oceana se vidijo vedno ljudje, ki se kopajo v morju. Mary GrCgorič^ T ruma, konjaka in brinjevca in 68 hI likerja. Za to je plačal Novi Sad 5°3»537 kron trošarine. Tudi ni ravno malo! Afera z vojaškimi čevlji v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo, da so v Sarajevu te dni odkrili novo afero, z vojaškimi čevlji. Govori se, da so v to afero zapleteni poleg častnikov in nekaterih podčastnikov tudi mnogi ugledni sarajevski trgovci, ki so kupovali in prodajali ukradene čev-lje. Detektiv — zločinec. V Sremskih Karlovcih je policija ujela zločinca ki je kot policijski detektiv izvrševal svoj posel. Zadnji njegov uspeh je bila tatvina 300,000 dinarjev pri nekem trgovcu v Bečkereku. Pri hišni preiskavi so dobili v njegovem stanovanju veliko svoto bankovcev kronske vrednosti, žigosanih s žigom "Srpska financijska uprava u Vršcu." Pol icija je zaplenila za 1 milijon bankovcev. Preiskava se še nadaljuje. JUGOSLOVANSKE NOVICE. (Nadaljevanje z 1. strani) to 50.000 kron kot kazen, ker se neki rekruti niso odzvali svoji dolžnosti. Na podlagi kakšnega zakona to delajo, nihče ne ve; 3. Y Bitolju so zaprli nekaj carinikov, ker so državo okradli in osleparili približno za 24 milijonov kron ; 4. V Sarajevu so odkrili novo afero z obuvalom, v katero so zapletene vojne in civilne oblasti ; 5. Pokrainski namestnik Gjur-gjevič v Sarajevuje dal ostavko na svojo službo, ker je v društvu z dr. Srskičem neopravičeno potrošil nekaj milijonov za invalide določenega denarja ; 6. Nihče ne ve, ali naj plača davek na poslovni obrt ali ne. Službeno javljajo, da morajo obvezniki plačati ta davek za 3 mesece, če nočejo biti kaznovani. Deputaciji interesentov pa je finančno ministrstvo odgovorilo, da se bo uredba iz-premenila in da je vplačevanje od-godeno; 7. Finančni minister dr. Ku-manudi je zagrozil, da bo zagrebško borzo zaradi nekih nepravilnosti zaprl. Dan prej pa. so bili borzni funkcionarji odlikovani z redom sv. Save; 8. V parlamentu ni dal niti ministrski predsednik niti zunanji minister nikakega ekspozeja; noben minister se ne oglasi k besedi, kamo-li da odgovarja na interpelacije. To se imenuje parlamentarizem in kontrola nad vlado." — "Obzor" pravi, da navaja te slučaje zato, da bi ljud je uvideli, kaj nam v prvi vrsti manj- ka: dobra in poštena uprava, ki je ša,a> kje je miljj0ndoferski fond. Ne važnejša kakor pa srbsko-hrvatski spor. (Slov.) Afera Vašič v Rumuniji. — Ru- munski trgovinski minister je predložil kralju Ferdinandu raport, v katerem ga obvešča o velikih umazanijah trgovinskega atašeja rumun-skega poslaništva v Rimu, Ivana Sillescu. Ta gospod je uničil in popravljal mnogo aktov svojega urada, da se ne bi iz njih videlo, da ima tesne zveze z nekim milanskim trgovcem, kateri je vsled svojega znanstva s Sillescom imel vedno prioriteto pri vseh ofertah na rumunski srar. Scilescu je tudi skušal rumun sko komisijo v Italiji, ki nabavlja u-niforme .pregovoriti, da sprejme ponudbe neke zasebne družbe, dasi je italijanski erar ponujal uniforme veliko ceneje. Stvar je imela tudi v o-sebnem oziru tragično posledico. Sillescu je namreč ponudil članu te komisije Cesarescu dva milijona lir, da njegovemu načrtu pomaga do zmage. Cesarescu pa je bil tako tenko-vesten. da ni samo ponudbe odbil, marveč se je celo sain ustrelil, da ne bi prišel na sum, da je sploh kaj imel opraviti s Sillescom. Kralj Ferdinand je Sillesca odstavil; značilno pa je. da se je trgovinski minister moral naravnost na kralja obrniti. A-fera je zelo podobna Vašičevi, o ka- terem v Belgradu nostno molče. še vedno skriv- Kdor ne pomaga, škodi. Boš tudi ta mesec mirno držal roke v žepu in pustil, da samo sovražnik dela? Katoliški časnik je tvoj služabnik. SRSENI. Naroči eno "Prosveto," pa dobiš enega vraga, naroči dve "Prosveti" in dobiš dva vraga, naroči, tri pa dobiš belcebuba, poglavarja hudičev. Prosveta & Beelcebub Co. * * * "Prosveti" in njenemu kužku 'Pro-letarcu' se kar vidi, kako ju jezik srbi, da bi Kristana rada javno vpra- ve, da so njegovi backi tako nevedni, da bi mu verjeli, če bi jim dejal, da se je Kolumb v podmorskem čolnu v Ameriko pripeljal in en dan prej predsedniku brezžično sporočil, da se bo s prvim vlakom v Washington podal in se mu v beli hiši poklonil. * * * Ne dolgo tega smo brali, da je u-mrl kralj ameriških ciganov. Kmalu za tem smo pa slišali, da je mej kandidati za prestol tudi en naš človek z imenom Darinko Albokranjc. In zopet smo čuli, kako je pri skušnji za cigansko krono pogorel. Kod si se že vse ciganil? ga vpra-* ša provizorična vlada. Po vsej Ameriki in še Evropi zraven, se možko odreže. Ali si pa tudi že koga pošteno oci-ganil ? * Prav po cigansko. ~ Dokaži! Na same trditve mi nc damo nič, še manj kot drugi na naše. Gospoda slavna, ako ne verujete obrnite se v Pueblo. Gotovo od ranj-nega "Mira" še kdo živi, on vam bo povedal. Torej so te zasačili, ker kdo bi drugače vedel. Žalibog. Taka šleva, ki se da zasačiti hoče biti ciganski kralj. Po milosti te sprejmemo mej svoje gmajnarje, ako ti drago. Se prav lepo priporočam. Toda povej nam prej, kake vere si. Nobene, sovražim vsako, zato mi-slir^, da imam poklic za vašo častita druž^tin. Potem nas ne poznaš. Tudi mi imamo svojo vero in kdor je sploh nima. še za našega gmajnarja ni. Hodi odkoder si prišel. In Albokranjc se je žalosten ter z dolgim nosom vrnil mej svoie brez-verne cigane, prepričan, da Kranjcu vedno sreča laže. NAZNANILO IN PRIPOROČoLO Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi Pennsylva. nia, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najto-pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. KDO HOČE? Kdor nam tekom meseca februarja pošlje dva nova celoletna naroč- Los Angeles, Cal. — Med drugim sem se tukaj spoznala tudi v neko žensko, "Eastern Star" — to je gla-sovito igralko z vshoda, ki ima moža katolika. Prav kar se pripravlja, da bo prestopila v katoliško cerkev in se uči katekizem vsaki večer in O svobodomiselnem sokolskem u-čiteljstvu se gromadijo danzadnem gorostasnes pritožbe. Prvi učitelj je na petek klobaso v šoli jedel. Ko ga otroci opozorijo na petek, jim zaničljivo odgovori, da on na petek nič ne drži. Drugi kadi v šolskem razredu med poukom, tretji pripoveduje otrokom, da je kaplan grešnik itd. Krščanske starše prosimo, da strogo pazijo na svoje otroke, da ne pridejo s to svobodomiselno učiteljsko kugo bolj v dotik kot morajo, ker morajo sicer pri taki vzgoji popolnoma podivjati, na drugi strani pa naj se za vsak slučaj pritožijo na višji šolski svet. seveda z dokazi in pričami. Višji šolski svet je sicer pristranski, toda vedne pritožbe so mu vendarle neprijetne. (Dom.) sicer iz ljubezni do ogoljufanega ljudstva, ampak zato, ker je tako grdo zatajil svoja komunistična načela in nju pustil samo komunistične sline požirati. Ker sta imela nazadnje že tako zasližena pljuča .da jima ni dalo več dihati, sta dobila v nekem alkoholnem revežu, ki ima pa svoja lucida intervalla, pametne trenutke in se skozi šajnarska usta razbremenila * * * njegova mun- Koliko se je popilo v Novem Sadu 1. 1921. Te dni čitamo v listih, koliko je popil Novi Sad, ki ima skoraj polovico manj prebivalcev kot Ljubljana. Skupno se je popilo 3,586.000 litrov alkoholnih pijač in sicer 13.-926 hI. vina, 3287 hI slivovke, 405 hI S "Prosveto" hodi križ. samo brez Kristusa, ki je pa tako težak, da tisti, ki pod njim pade, več ne vstane. * * * Nekje v Minnesoti se je baje v neki zakotni beznici naenkrat hudič prikazal mej plesalci, ki so se tako prestrašili, da so kar križem v o-medlevico popadali. Ko bi se prikazal na njujorškem Cortlandu, bi pa skoro gotovo sam omedlel. * * * "Proletarec" je dejal, aa je njemu & Co. čisto vseeno, kdo dobi tiaro sv. Petra. Prav radi mu verjamemo. Samo to bi mu ne smelo biti vseeno, da ima tako oslovsko uredniško osobje, ki te vrste anahroniz-me v svet pošilja. Sicer pa mendi nika na list "Edinost" poslali mu bomo krasen križ, ki po noči sveti Nekaj novega je ta križ. Ako ga obesite na steno, ko bo temna, boste naenkrat na steni opazili čudno svetlobo. Cela slika presvetega Telesa Križanega se bo začela svetiti da jo boste prav lahko v največji ter mi prav razločno videli. V resnici nekaj krasnega! Križ je nekaj dragocenega in stane, ako ga kupite v prodajalni $3. Tu ga dobite zastonj, ako nam pridobite dva naročnika na list "Edinost." Na delo! Za tako krasen dar s« pa že splača, nekoliko se potruditi, vsaj vi dobite nekaj, kar je skoraj toliko vredno. In to velja za celi mesec februarij. 5 pi.MUjJu.lf^ • -....... " j - "i D 1 N O S T" ^^ Neznani Bog. CPriredil FR. BLANKO.) (Nadaljevanje) sns i V teh beseedah je bilo nekaj resnice, vendar so našega junaka tako pogrek, da je izdrl svoj dolgi meč in bi bil ž njim predrl svojega nasprotnika, ako bi mu ne bil Tel krepko stisnil roke in mu jo zadržal. Rimljan se umakne nekaj korakov nazaj, potem pa pravi resno in s povdarkom: "Vemo, da ti ne manjka poguma in predrznosti: saj si to do^-volj jasno pokazal pred par dnevi celemu Laciju. Bodi zadovoljen s tem ! Denar pa mora biti na vsak način moj!" ^ "Saj nič ne škoduje", zakliče nekdo izmed nemirne množice, "saj nič ne škoduje, če nas tudi par pade — toliko veči delež ostane drugim. Dajte povelje za napad!" Poveljnik pogleda strupeno nazaj in se še obotavlja. Iz vrst za njim se je razlegal glasni smeh. "Toliko manj bom moral plačati", pravi rezko, — "mrtvih ni treba rediti." "O, o, tako se pa nismo zmenili! Vsem enako, bodisi živ, ali mrtev!" "To je vseeno", pravi Pavel grozeče, "prisežem ti pri vitežki časti, da boš ti prvi, katerega bom predrl z mečem. Gotovo ne dobiš niti časa, kakor hitro nas napadeš." "Stopi na stran in pusti nas naprej!" zakriči poveljnik. Pavel se je še obotavljal, vendar je pa spoznal, da je prišel trenutek, ko bo moral odnehati. Edino mogoče sredstvo, da reši denar je bilo: na orugem vozu nahajajoči se zaboj tako izigrati roparjem v roke. da bodo prepričani, da so dobili denar in zadovoljni ž njim odidejo. Celo v tem slučaju se je moral vprašati, ali bo zaboj dovolj močan, da ga ne bodo mogli takoj s silo odpreti, čeravno je bilo upati, da se tega ne bodo upali storiti na sredi javne ceste, ampak bodo prepeljali neodprtega v Rim nazaj. — .. Nova. miseI mu šine v &lavo- VsaJ" konje drugega voza je bilo treba tešiti in jih pripreči k prvemu vozu, da bo mogel ž njim hitreje naprej in se tako zagotoviti pred vsakim nepotrebnim vstavljanjem. Zato se obrne k poveljniku tolpe, ter pravi glasno: "Poslušaj ! Ako ne bi imel še drugega zelo važnega povelja, ki ga moram na vsak način prinesti Germanika, ne bi si niti trenutka pomišljal dati svojega življenja za ta zaklad. Ker je pa poleg tega denarja treba misliti še na druge važne stvari, bodite mi priča vi trije: Tel, Longin in Kerija, da ga nisem dal prostovoljno iz rok, ampak da se umaknem le nepremagljivi premoči. Glejte toraj, pravim še enkrat, kako boste dobili denar v roke!" Ko je to rekel, spodbode konja, pomigne svojim tovarišem, da naj gredo za njim in oojaha v najostrejšem skoku odtod. Cela tolpa se udere za njimi, kakor tolpa lačnih volkov. Pavlov mogočni konj kmalu prehiti vse druge. Spusti vajeti in pravi tovarišem: "Za menoj k prvemu vozu', in drvi naprej. Prijatelji drve za njim, kakor je že hitrost konj in za njimi drvi Rimljan v svojo ropaželjno četo. Prej ko v desetih minutah dohiti mladi vitez drugi voz, ki je. kak Dr je bil zapovedal po kratkem diru, vozil korak. "Razjahati, sprednje vprege in hitro k prvemu vozu !" zavpije že od daleč obema voznikoma. V trenutku sta razjahala in izpregla priprego. Potem jima zapove, da naj hitila kolikor mogoče k prvemu vozu naj priprežeta konje in potem v diru naprej. Nato se obrne in počaka tovariše, ki pridrve drug za drugim k vozu s zabojem. Tovariši so še le zdaj popolnoma razumeli namen svojega poveljnika. "Žalibog jim moramo pustiti voz in oba konja", pravi Pavel. "Veselje bo veliko, — da bi Ie trajalo tako dolgo, dokler nam ne obrnejo hrbta za vedno!" in odairjajo dalje. "In celo zaboj, ki je tako zapeljev!" se smeje Kerija. "Kaj si neki mislijo ti junaki o nas?" "Bis dat, qui cito dat", (dvakrat da, kdor hitro da)" se norčuje Tel. 'Mecherkle'! danes ste se pa res pokazali mojstra, mladi vitez! Vedel bi samo rad, kdo je bil poveljnik te roparske tolpe, ki pa, kakor se mi dozdeva, danes prvič izvršuje to svojo obrt. Prokleto mora biti v škripcih, ca se je zatekel k takemu sredstvu." "In ključ, ali ga imate še pri sebi, centurij ?" vpraša Kerija. "Prvi trenutek sem ga mislil vreči v grmovje, pa je mogoče boljše, da ga ohranim in izročim Germaniku. Morda nas pozneje pripelje na sled razbojnikov." S spuščenimi brzdami so leteli jezdci kakor puščice po cesti naprej in se niso ustavili poprej, dokler niso dospeli na vrhunec prostranega gorovja. Tu se jim je odprl krasen razgled po cesti naprej in nazaj. Zdaj so upali doseči v eni uri Soro, ki se je tam čez naslanjala na pečine, ki so se počasi spuščale k trazimenskem jezeru. Tu zagledajo tudi prvi voz, ki se je zdaj premikal le počasi, kakor da bi konji potrebovali svežih moči, da bi prišli popolnoma iz bližine sovražnikov. Še enkrat se ozrejo prijatelji na tisti del ceste, ki bi bil za nje lahko usodepoln in oddirjajo dalje. Roparji so se vrgli na zapuščeni voz in so se ravno trudili, da bi ga obrnili, zato so že opregli nekatere svojih konj. Drugi so razjahali in so se začeli baviti, kakor se je videlo, z glavnim delom, s zabojem namreč, a to početje ni bilo nič kaj po volji glavnemu poveljniku. Še le sedaj se je namreč spomnil, da ni zahteval ključa. Da bi pa zaboj tukaj s silo odprli, na to ni bilo niti misliti, ker bi to bilo ravno toliko, kakor prepustiti celo dragoceno osebino roparskemu pohlepu svojih pomagačev, katerih preteče obnašanje je bilo že itak pomisleka vredno. Treba je bilo toraj zaboj tak, kakoršen je bil, kolikor mogoče hitro spraviti v mesto. Pustimo to druhal in se obrnimo zopet k Pavlu in njegovim spremljal-cem, ki so prispeli isto časno z obema vojakoma in njih konji k prvemu vozu. Ko pridrvijo k vozu, pravi Tel šaljivo: 4'Še nikdar v mojem življenju me ni tako razveselil pogled na priprosto vrečo za oves, kakor sedaj", pri teh besedah pa hudomašno poškili na mladega viteza, kateremu se je obraz kar svetil ob pogledu na dragocene vreče. V nekem zavoju ceste, kamor ni mogel videti gladavec z vrh hriba, je centurij ukazal voz ustaviti. Konje so napojili in jih nakrmili in namesto sedanjih so napregli one štiri od drugega voza in ona dva, ki sta jih jezdila Longin in Kerija. "Odpočijmo se tukaj nekaj trenutkov", pravi Pavel, "in premislimo svoj položaj, ki še vedno ni posebno razveseljiv. Tudi bi rad dal legijo-narjem, ki so gledali in poslušali izid ne boja, ampak prerekanja, prilož- nost tukaj se nam pridružiti. Kakor se mi zdi, doslej svoje stvari nismo slabo izpeljali. Uprašanje je pa, ne gremo li sedaj s tem enim vozom naravnost v roke tiste straže, o kateri je lopov govoril, da nas pričakuje v Sort. Ker tjekaj Vodi samo ta cesta, moramo jo srečati ali pred mestom, ali pa v mestu samem." V resnici, nikakofšna malenkost — teh dvanajst miljonov", reče Longin. "Dovolj, da se do dobra podpre še tako slaba hiša." "Ravno zaradi tega", nadaljuje Pavel, "moramo storiti vse, kar nam' je mogoče, da svoj zaklad dobro ohranjen in neprikrajšan pripeljemo Cezarju. Kakor sem že omenil, je zdaj vprašanje, ali se imamo bati še kakšnega napada, in ako je četa naših sovražnikov tako močna, da smo v nevarnosti izgubiti sadove naših dosedanjih naporov." Katoliški časnik se za te bori. Katoliški list je vojak v "trenčah" za tvoje ideale! NAROČNIKI "EDINOSTI" POZOR! Prosimo vse naše naročnike, da * slučaju preselitve nam takoj nazna nijo svoj novi naslov. Poleg nove ga pošljite nam tudi svoj stari na slov, stem nam prihranite mnoge nepotrebnega dela. Mi želimo vsakemu naročniku do staviti vsako številko našega lista Velikokrat se pa kdo oglasi, cez me sec dni po svoji preselitvi in se pri tožuje da lista ni dobival in seveda pri tem pozabi, da nam ni naznanil svojega novega naslova. Zato je važno za nas i vas, da nam takoj naznanite svoj novi naslov, kadar se preselite in vam bomo dostavil' vsako številko našega lista. Uprava "Edinosti." Ko pride tat v hišo, ne pomaga se skriti v kot. Vse bo odnesel, če ga ne zapodiš. Tat so rdečkarii. Katoliški Slovenci, ne v kot! Na dan! V obran! Pomagajte, da se časnikarstvo razširi! Tvoj sosed nima še katoliškega časnika. zakaj bi ga mu za nekaj časa ti nt naročil ako pa sam noče. Kaj pomaga javkati, in tarnati? Delati,, to pomaga. J. KOSMACH. 18O4 W. 22nd St., Chicago, I1L. Rojakom se priporočam pri nakupa raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA* KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno~ traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo.nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300. $500, $1000. $1500 in S^ooo. smrtnine. Za bolniško podporo pa se lah ko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden V društvo lahko vpišete tudi otroke od i do 16 leta starosti. Za nadaljna pojas nila se obrnite na društveni odbor. ^ Društvo zboruje vsako 3 nedeljo t Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. Predsednik Rudolf Cerkvenik, 1115 Norwood Rd.; podpredsednik Josef Za' krajšek, tajnik John Vidervol, 1153 E 61 st St.; zapisnikar Jos. Zaveršek ml. blaga j nik A. Basca. nadzorniki Anton Vidervol, Ant. Strniša in Josef Zakraj-šek st. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar Zastavonoša Ferd. Misič, Redar John Pe terlin. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške pod pore. V mladinski oddelek se sprejema jo. otroci od 1.—16. leta starosti. Dr zboruje vsako 1 nedeljo v mescu v Knau sovi dvorani. Asesment se plačuje same na seji, od 10 ure dopoldne do 4. ure po poldne. Vsa nadaljna pojasnila dobite lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih Predsednik John Widervol, 1153 East 61st Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 6ist St Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave Nadzorniki John Zulič, Anton Strniša in Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Drečnik. Dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. DENARNE pošiljatve v Jugoslavijo potom pošte in kabla. 000 V DINARJIH IN DOLARJIH PO NAJNIŽJI CENI. 000 ŠIFKARTE ZA VSE LINIJE. 000 Pišite po cenik. 000 EMIL KISS. BANKIR 133 Second Avenue New York, N. Y. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izviiu- JOHN STAYER. £ GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. (?* & & & & "2 [Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. \ zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje priporočam. Telephone Canal 1404. /»a ----«------------• 5,7 + * + + + * + + FRANK TOMAŽICH SLOVENSKIGROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte! 1858 W. 22nd Street Chicago, 111. * * ZNIŽANA VOŽNJA Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene. se nudi u- $ v godna prilika onim. ki so v ^ kratkem namenjeni v stari kraj. $ Pišite nam po cene f vozni red ^ parnikov. $ Ako želite dobiti kakega so- $? rodnika iz starega kraja nam ? pišite to tozadevna pojasnila. § I Kadar pošiljate denar v sta- £ ri kraj, ne prezrite naše banke, ki vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. 4* jem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred