LETO IV. nBrrar3K-cKč'-n-v! -,tj^iemsaixy.visarnasi \j~o-nWJ.«— LJUBLJANA, 19. JUNOA 1326. STEV. 27, 'N&fimČNBtiA-ZA-JVOOSLA- VIK>£eTRTLETNO-&IN-IŠ* CELOLETNO-DIH1 60/Ž A* INOZEHStVd-lE-DODAH POj|fHlNO/OGLA$l*Pd ČENIKV/ POSAMEZNA JfEViLKA-PO - BIH • 150, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 D vbedniStvo-in-VSTAVA* V-VČITEL3SKI-TISKARKI/-'ROKOPISI-1E-NE-VRA-vCAlO/ANOH§MN5-DO- P5$l • JE • NE • PSIIOBČV -inO/POjŠTNlNA-PLATAN A-'V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. asaam Izdani...? Gladna volkulja onstran Jadrana zopet zavira s svojim zlokobnim tuljenjem in oznanja svetu, da se pripravlja zanjo na Balkanu nova pojedina. V Beogradu sprejemajo nettunskp. konvencije na način, ki govori. da se večina sedanjega parlamenta ne mara ali ne stne izražati tako. kakor ie to volja naroda. Dočim golči vse ljudstvo silnega srda proti onim. ki načenjajo že se-dai suvereniteto naše države, molče njegovi zastopniki in prepuščajo vso zemljo na milost in nemilost italijanski invaziji. Politika 2oso dr. Ninitfča slavi te dni triumfe fn pred niegovimi konsekvencami ne molči sam« tako zadnil niegov sluga, kakor Drv* minister, nego dv« tretjini parlamenta, ki Se ne drznejo radi Par malenkostnih partizanskih koncesij dvigitfti glasu v protest in za-oustlt. raie parlament kakor izdati na tako mučk; način militoiip lueo-slovenov italilanski eksploataciji. Strašne posledice nettunskih konvencii smo že v prejšnjih naših člankih dovoli očrtali. Danes zapuščamo vlogo kritika in še samo obtožujemo ter dvigamo obtožnico ,proti vsem. ki so zakrivili, da ni šel ta grenki kelih mirno našega tako mučeniškega naroda. Obtožnjemo iih imenom naših zaman padlih bratov. živečega zapuščenega naroda in vseh bodočih pokoleni. ki bodo morala kloniti tilnike pod nasilnimi petami rimskih mogotcev. Za šeststotisoč naših najboljših smo prišli sedai na vrsto ostali. Iz-roeetii smo Italiji za kolonijo, ki bo v kratkem času do številu italijanskih vseljeiicev postala tudi za ostali svet zemlja, do katere itnaio Italijani polno pravico. aii na vsa; toliko kolikor do Postojne ali Ilirske Bistrice pred letom 1918. Srednja Dalmacija ie izdana in izročena Italiji. da nam jo polagoma ‘brez krvi odtrga. Jugosloveni v Dalmaciji sc Kodo morali pričeti umikati v gozde na Dinare in prepuščati vsa opravila došlim fanfaronom. Šest tisoč iugoslovenskih sobratov stoli že danes skoro na cesti in čaka samo še. da jih nažene rimski bič iz domačije zopet čez morje v Chile, Bolivijo. Argentino. Split, ki ie bil doslei nositelj iugoslovenstva ob modrem Jadranu bo postal po nettunskih konvencijah bolj italijansko mesto, kakor sta danes Reka aH Zadar. Izdana ni samo Dalmacija, nego tudi Slovenija, kjer se bodo mogli sedaj svobodno naseljevati Italijani in se množiti, kakor kunci. Dovoljena so jim ustanavljanja prav vseh vrst obrti, industrije in trgovine. Posledice tega bodo le prekmalu občutili naši orivredniki. ki se nikakor ne bodo mogli ubraniti nadmočni laški konkurenci uničujoči našo gospodarstvo. Spo redno z laško trgovino hod o rastla nierl nami laška društva, biblioteke, cerkve in šole. kar v malem opazujemo že sedai. ko se kar očividno množe laška omizja v naših gostilnah. Spričo vsega tega se ni čuditi, da Italijani slave sedai triumfe nove zmajre nad Jugosloveni. in da vidijo v nettunskih konvencijah mojstrsko delo fašistovske diplomacije, ki bo omogočilo neoviran razmah italijanske sile preko Balkana na Vzhod. V prepričanju. l.'a Dred Kosovom svobodna in da ic notieba znova pričeti z borbo za Osvobojenje. v tei misli se je takoj pt iključi! gibanju Šumadij-cev leta 1805.. ki so pod vodstvom črnega Jurija prvič stresli turške ?kove in sp pričeli favno boriti Dro-tlačiteljem. Borba, ki ie nastala baI!^-SV°b°ienic ie prestala šele po revi n a meje. ;>a^ski vojni, ko ie bila turška ca-notisniena v njene prave Stevan je bil roien v vasi Vojska v Moravskem okrogu. V rani mladosti mu ie umrl oče, mati na se ie poročila v eneni bližnjih sel. Zbog tega ie prejel priimek po marki Siindjeliji-Sindjelič. Pred uporom ie bil v s]UŽ!bi resavskega župana 1 etra. ki so ga Turki sesekah na drobne kose. pQ tem činu ie postal Sindjelič kot odločeni soy vražnik Turkov župan v Resavi. Po prvem glasu o ustanku Kara-djordie je takoj pograbil no meču tudi Sindjelič s svojimi ter pošteno potolkel Turke pri Jaseniariu. Od tu ie prodiral proti Ivankov-cem. kjer ie zopet porazil Afis pašo. Prodrl ie prav do Deligrada, kjer ie ukazal izkopati okope in čakati niškega pašo Ibrahima, ki je prihajal proti upornikom z veliko vojsko. Vnela se je šesttedenska borba, v kateri ie ostal zmagovalec Sindjelič. Osmani pa navzlic temu niso odnehali iti boji so se vršili naprej z nezmanjšano liu-t ost jo. Odločilna bitka je bila pri Kamenici. kier so izkopali Srbi šest strelskih jarkov proti napadajočim Turkom. Prvemu jarku .ie bil zapo-vednik Sindjelič. ki je 7, uspehom odbijal turške navale. Štirikrat jih ie odbil. Petič pa so le prodrli čez pkooe. Pričelo se ie obupno klanje fin boi na življenje in smrt. Ko je Sindjelič videl, da ni v stanu več vreči Osmanov nazaj, ie skočil k sodu smodnika in era zapalil s strelom iz revolverja. Sledila ie strašna eksplozija, ki ie pokopala nod raz-. valinami okopov vse Srbe. kakor Turke. Turki so na ukaz Ibrahim paše porezali vsem padlim Srbom glave in jih odnesli v Niš. ker so zgradili posebni stolp in vani vzidali te glave. Imenovali so io Čele kula, kar znači — stolp človeških glav. Ko so Srbi osvobodili Niš iz tur” škega iarma. so izkopali še preostale lobanje in iih slovesno pokopali v blagoslovljeno zemljo. Turki so mislili, da bodo s tem strašnim spomenikom preplašili Srbe, kj pa so si pri pogledu na črne očesne jame vzidanih lobani samo ojeklenili svojo voljo, da hočejo mučitelje in tlačitelje svojega rodu Sšmoreie in tudi z naivečiimi žrtvami izgnati. Ta volja je tudi dosegla. da se ie izpolnilo ororokova-nie guslarja: »Drumovj če ooželjeti Turaka a Turaka više biti neče.« In kdai bomo lahko mi dejali na Goriškem: »Drumovl če coželjeti Talianaca. a Talianaca više biti •neče!« Računski stroji. THE REX C0., Ljubljana. Prosveta. Kake koristi imajo občine od socialnega zavarovanja. Zakon o zavarovanju delavcev od. 14. maja 1922 (»Uradni list« št. 6211922.) je po enotnih načelih uredil zavarovanje mezdnega osob-ia za slučai bolezni, nezgod pri delu invalidnosti, starosti in smrti. Za enkrat se izvaja le zavarovanje za slučai bolezni in obratnih nezgod. dočim if> ostalo zavarovanje odloženo na nedoločen čas. Po Predpisih zakona bi sicer zavarovanje za slučaj invalidnosti in starosti ter smrti moralo stopiti v veljavo že 1. juliia 1925. Finančni zakon Pa ie to zakonito določilo razveljavil. ne da bi istočasno določil nov termin. Zato so izeledi za skorajšnjo uvedbo starostnega in invalidnega zavarovania zelo slabi in bodo onemogli in stari delavci ter njiih vdove še vedno brez pomoči, odnosno bo bremena starostne in invalidne preskrbe v znatni meri moralo še nadalje nasiti bolniško za- j varovanje. Socialno zavarovanje ie velike socialne in gospodarske važnosti. O tem ne more biti nobenega dvoma in ie to orepričanie prodrlo v vseh državah. Z mirovnimi pogodbami. ki vsebuieio tudi nekatera socialno-oolitična določila ie uvedba socialnega zavarovanja postala mednarodna obveznost vsake države. ki ie član Zveze narodov, torei tudi naše države. Zato ie država dolžna, da socialno zavarovanje ščiti in ne stori ničesar, kar bi bilo v škodo uspešnemu razvoiu. Podpirati mora vsa stremlienia modernega socialnega zavarovania. Poleg države imajo na uspešnem razvoju zavarovania zelo velik interes občine in tudi ustavi predvidene sreske in oblasthp skupščine. Socialno zavarovanje- v visoki meri razbremenjuje oociffe? Ko bo uvedeno še starostno jn invalidno zavarovanje Problema ubožneea skrbstva skorai ne bo več. Pa tudi bolniškemu zavarova-mu morajo občine, zlasti n iih zdravstveni zastojv posvečati nai večjo skrb. Brezbrižnost naoram bolniškemu zavarovanju pomeni zane-marianic zdravstvenih dolžnosti v občini, ki so gotovo zelo velike. Za- Stran 2. Ji, As,... da so ostali do svoii mentaliteti povsem na pred in medvojni višini. Dočim naglašajo Dred narodom svoje slovenstvo, pa se bratijo za kulisami z onimi ki so bili najhujši sovražniki našega rodu. Tako tudi z zagrizenimi Kočc-varskimi Nemci, ki jim ni dovolj, da uživajo tako lepe ugodnosti, da bi se naše narodne manjšine Dod nemškim gospodstvom počutilo nad vse srečne, če bi imele samo približno enake nacionalno-eksistenč-ne poeoie. Koliko ie bilo voglarje-nie zaščitnikov slovenske samožit-nosti okoli Kočevarjev ob zadnjih skupščinskih volitvah 10 še ostalo v svežem spominu. Obljubljali so tim tedai malodane samostalno Kočevsko republiko 7. najširšo samoupravo. Obliube so se sicer razblinile. a ostale So gotove obveznosti. In izpolnienie ene izmed teh te poskrbel častiti gospod narodni poslanec »kuli. Izposloval le po Poročilu »Gottscheer Zeitung« štev 27 dovoljenje notranjega ministrstva da se sme odslej uporabljati nemščina Dri političnih oblastih kočevarskesa sreza. Stranke, ki ne bedo odslej zmožne državnega jezika, bodo smele 7 uradi občevati nemšk; in to brez tolmača. Predvidevati posledic tega do-vohenia ni baš težko. Kdor pozna žolčljivo zagrizenost Kočevarjev, ta ve. da bodo odslei še vse bolj kljubovalno švabčarili in rovarili Proti našemu življu, kakor so že do sedaj. Pretepavanie slovenskih učiteljic javno zabavljanje proti domačinom. sistematično goienie nemškega odpornega duha to so točke, ki iih že od prevrata goje Kočevarji z vso nemško doslednostjo. Sedaj Da bodo ta program še znatno povečali m pomnožili, da bo odgovarjal v vsakem pogledu duhu časa. H daie orivileeiie vsem tujerodcem in nenacionalistom. V znatnemu tega razširjenega programa so se odpravili pretekle dni na obisk v Rožek kjer so vza-iemno s koroškimi nemčurji heilali in psovali svnin državo na naiogab-nejše načine. Tako ie bilo ob tej priliki najlepšc opazovati prečudež-no klerikalno dvoličnost. Na eni strani protestira čislani g. poslanec Smodci proti divjanju koroških nemčuriev. na drugi strani oa se njegov stanovski brat in kolega iz-Iaga za Kočevarje, ti pa se lepo bratiio • z bratci onstran Karavank in kujejo temne naklepe proti neumnim Kranjcem. Oriunaši že dalje časa skrbno motrimo razmero v kočevskem okrasu Pripravili smo že tudi vse potrebno za odločni protiudarec ki pa bo zadel v enaki meri kočevske obiestneže. kakor njihove prikrite varuhe. Izigravanj narodnih interesov na račun in v dobro nartiiskega prestiža ie dosti! A. V. Hujskanje Madžaronov. Priobčili smo v zadnji številki članek br. F. Pavlice o razroval-iicm delu novoustanovljene »Neodvisne prekmurske stranke« in primerno opozorili našo javnost na nevarnost, ki nam preti od te predrzne gospode. Naše oDOzorilo ie bilo povsem umestno ker po članku »Naših no-vin«. lista te stranke soditi uganjajo gospodie okoli te grupe politiko ki ie v bistvu že orotidržavna. Odkrito napadajo Slovence, zahrbtno pa s tem rušijo že tudi državo, ker so baš oni nositeli; in izvrševalci državne misli v Prekmuriu. Protislovenska gonia Da zavzema tak obseg. da se samo čudimo državnemu pravdništvu in njegovemu molku. Za zgled, kaj se more pisati v naši zemlji nekaznovano navajamo samo par odstavkov iz tega lista: »Mi smo v naši državi kakor sirot hiška deca. Srbiia le daleč od nas. Hrvatska se samo toliko briga za nas. da dobi krogHite. mandate, z eno besedo, da prejme oblast od našega naroda A Slovenci? Ti so prišli k nam kakor kaštige kakor bjč.« »Pri nas ima vsak balinaš. vsak tuiincc oravo brcati v naša naisve-tejša dela. ne da bi ga kdo pozval zato na odgovor.« »Ne bomo nič več dolgo provinca slovenske gizdavostl In oeresar-stva. Ne bo nas več dolgo Poniževala Slovenja. M| imamo tudi druge orientacije ne samo slovenskih.« »Slovenci se obnašalo orl na s. kakor Faraoni Oitf so prišli k nam kakor hratie. ampak kot taki bratie. kakor ie bil Kain napram Abelu.« Prizanešeno ni nikomur. Vsi so žlajfarji, cekeraši. pritepenci, lumpje. razsipald. rešetarji. bič Prekmurja. Boriti se ie potreba na smrt proti slovenski nasilnosti In brezsrčnosti ki gnjavita tolikani Prekmurce. »da ne troe (oliko niti Zulu-kafri niti Indijci.« Pripravlja pa se proti vsemu temu organizacija, ki bo šla od moža do moža in uničila vse. kar je proti Prekmurcem, ki so no ideologiji teh psovalcev že »blaženi narod«. Ogorčenje proti temu nesramno drskemu pisaniu »Naših novin« le silno in se ie odražalo v Dolnji Lendavi tudi v ostrih orotestnih demonstracijah ki so bile organizirane po nastopu Orhme proti narodnim nasprotnikom in madžarskim eksponentom. Užaljeni narod, čuteč. da ie dana s tem no madžarskih vitezih posredno tudi njemu grda zaušnica, ie šel na ulico in bilo se ie zahvaliti samo razsodnosti voditeljev, da niso bili temni elementi, ki rujejo proti svobodi Prekmurja že na mestu takoj poplačani. Kar se ni zgodilo to oot. to na s<» lahko Izvrši v naikralšent čas« ker so vsi iugcslovensko orientiram Prekmurci ornravlienl čuvati tako težko priborjeno svobodo in uiedmienie z vsemi sredstvi in Kupujmo in podpirajmo izvrstno J ^ Kolinsko cikorijo dokazati, rta so vredni žrtev, ki so bifo darovano tudi zp niihovo osvo-botenle izpod jarma madžarskih grofov nlemičev In škofov. Obiskovalcem Kublianskega ve-feSehna. Uprava ljubljanskega vele- sejma le letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije, in sicer do 30 Din. Z njimi ie združena udobnost polovične vožnie. Pri odhodni postaii ie treba kupiti celo vozno karto, s katero se lahko pelje brezplačno potem iz Ljubljane. Za pouk in kratek čas. domaii izdelek. Ko bi hoteli pobirati vse dogodke. zgodbe in aalekdote iz sedanjega našega javnega iti političnega življenja, bi se nabrala velika knjiga. ki bi ii bilo težko najti naslov — a vse skupaj bi bil smeh osoljen s solzami, ker bi bil v tei knjigi podan dokaz vse neumnosti, ki jo uganjajo prebivalci SHS v svoji zaslepljeni kratkovidnosti m zagrizeni omejenosti. Vsa naša galerija slavnih mož sc izpremihia v razstavo karikature in vse naše državno in narodno živlienie v farzo. ki opravičeno vzbuja pozornost Evrope. Velike misij svobode, edin-stva in bratstva Dostajain laž in junaštvo se izprerninia v podlost in hinavščino. Ko so se te dni vozili francoski izletniki proti Ljubljani, so se pri raznih liudeh informirali, kako In kai smeio klicati v Ljubljani. Ali smejo n. pr. odzdravliati na »Vive la France« z »Živela Srbiia« ali »Živela Jugoslavija« ali moraio klicati samo »Živela Slovenija«. Ljudje so •lim rekli, da bi bili nafboll umestni zadnji dve — prvo da' že v Ljubljani ni več popularno. Kajti francoski gostje so imeli na svoji poti bridke izkušnje. V francoskih Ms tih so čitali o »Jugoslovenih« v Beogradu in Zagrebu pa so opazili, da Jugoslavije ni. ampak da ie v Beogradu Srbiia. v Zagrebu pa Hrvatska. Zgodil se »im ie tudi ta slučaj: v Beogradu so tim v nekem lokalu zaigrali marseliezo. Gostje so na to zahtevali našo himno Godba na — je ni znala zaigrati. Naravno ie da so se gostie čudili takemu patriotizmu. Kako nai sedaj tujec spozna, kai pravzaprav hočemo? Kaos po-staia vedno večii m kmalu si gost ne bo upal več govoriti kar ne bo vedel, ali bi hvalil Jugoslavijo ali Jueoslovene. ali njene »narode«. ali vsakega posebej, in kai bi storil, da bi se enemu ne zameril, če pohvali drugega. V Zagrebu so n. pr. bojkotirali Talichov koncert češke filharmonije zato. ker ČOS ni mogla priznati hrvatskemu Sokolu iste udeležbe na praškem zletu kakor iugoslovcnskcmu. Naša domača neumnost postaja smešna pred svetom. Najnovejše ie sledeče: O priliki razvitja zastave rezervnih oficirjev v Zagrebu ie beograjski župan Bobič ooložil venec na grob Ante Starčeviča. kar ie izzvalo komentarje v beoerajsikih listih ker ie bil Starčevič fanatičen srbofob. Redakcija »Balkana« je danes preiela iz Zagreba anonimno paket, v katerem se ie nahajal — Bobičev venec. Priloženo ie bilo pismo s podpisom »Smrt«, ki najodločneje protestira proti skrunjenju groba Starčeviča s srbskim vencem. Ako se še kak Srbiianec drzne tako postopati, se mu bo fizično Dokazalo. kako Hrvati branijo svoje relikvije — pravi pismo. Vse to dokazuje, da razmere dozorevajo. Neumnost se ubila sama v sebi. Ko bi naštel; Še vse časopisne cvetke zadnic dobe. prepir za »jezike« in »narečja« in druge pravde za oslovsko senco, bi videli. da so naši nartistični veljaki opravili vse ad absurdum in da bo žalosten letošnji Vidov dan. če ga bomč slavili v tem znamenju. Zato čim dalie bolj uvidevaio vsi pametni liudie. da mora biti konec takih norčii in da ie ni rešitve ne za državo. ne za njeno zavoženo politiko. ako ne bo konec takih smešnih neumnosti, ker vzbuiaio s:cer pomilovalen smeh resnih Hudi. a so vendar le resna ovira našena državnega m narodnega napredka. Brat Turnšek — oproščen, V soboto, dne 12. juniia sc Je vršila pred celjskim'okrožnim sodiščem obravnava proti br. Janku Turnšku radi nevarne grožnje proti ravnatelju T. P. D. gosp. inž. Juliju Pauerju in Staudcgerju. Br. Turnšek ie bil malo pred obravnavo izpuščen iz zapora kjer ie moral po brczpodlagni denuncriaciji odsedeti Po nedolžnem mesec dni ieče. Pri obravnavi se ie izkazalo to. kar smo mi napovedovali že ob me" govi aretaciji, da ie nedolžen. Zaslišanje prič je pokazalo, da ni bilo niti enega, ki bi čul inkriminirane besede in da so mu bile na prosto imputirane. Z ozirom na to ga ie senat Do dališem posvetovaniu oprostil in znova dokumentiral nepri-stranost naših sodišč, pred katerim se zrušijo v nič vsi še tako mogočni aduti vsegamogočne T. P. D. Sicer Da sc bomo k temu procesu in postopanju v njeni še obrnili in priobčili obtožnico in ves materija! iz katerega ie razvidno da žele gotovi krogi ustvariti vsaj videz nekakih fiktivnih vezi Orjune z onimi zahrbtnimi komunisti, ki so podlo pobili tri njene najboljše borce. Razblinile so se še drugačne nakane proti boriteliici za državo in kralja in izginile bodo v nič tudi te poslednje. k; iih ie zamogel zasnovati samo veleumni mozeg kakega tujega prišleka, kateri se navzlic vsem poizkusom ne bo mogel nikdar uži-veti v delovanie in nehanie Jugo-slovenov. katerih žitje ie povsem divergentno od megovih rodnih rojakov. Bratu Turnšku na iskreno čestitamo »n mn kličemo: Naprej 7» Nacijo! do popolna zmage Jugosloven- Stev. 27. 1 stva nad vsemi Primesmi tuistva in j niegovih ponižnih hlapcev, w; m moteno žive na račun našega bednega rodu. TužnE glasi. Prepovedan koncert. Goriške oblasti niso dovolile v Vipavi prirediti »Iliriji« koncert in so prepovedale kakršnikoli javni nastop. Pri nas pa ie hotel na deskah naše-< ga Narodnega gledališča peti poznani Dalmatinec Culič v italijanščini. s katero je vzbujal tudi nemalo nevolio zadrtlič v Splitu, ko so ga nametnuli naši gostujoči operi. Fašisti razpuščajo celo iugo^lo-venske esperantske klube. V Križu ie italijanski tržaški prefekt razpustil »Klub esperajitistov«. kojega namen ie bil samo gojiti mednarodni jezik esperanto. V aktu o razpustu je mogoče Stati strašno vest. da so člani tega kluba izpovedovali proti-državna načela. Aiai iim vere tem fašistom, ki so tolikani močni, da kličeio na boi ves Svet. dočim se boje že najmanjšega klubiča z najmiroljubnejšimi tendencami. Smo Pa Jugosloveni že drugega kova, ko dopuščamo našim državljanom, da nemoteno vpijejo po splitskem »Gabinettu« »Doli z Jugoslavijo!« Razbijati hočejo Heimatsschiitz-lerji na Koroškem slovenske kulturne prireditve io. onemogočiti našim bednim rojakom čuti slovensko besedo vsai na kulturnih prireditvah. Koroške nemčurie resno svarimo pred upeljavanjem tovrstne prakse, ker bomo sicer prisiljeni i mi poseči napram njihovim rojakom pri nas do istih sredstvih. Videli bomo potem kmalu, kdo bo odnehal in kal bodo dosegli s tem prenapeti celovški in boroveljski nemškutarski re-negati. katerih fašistovskih bratcev se Južnotirolski Nemci tolikanj sramujejo. Zvonček, ki naj bi oznanjal smrt koroškega slovenstva, zvoni smrt nemčurstvu in tega nai se bi gospodje v Celovcu vedno zavedali. Šolska politika. Šolske oblasti hitijo z odpravo slovenskih razredov Na Reoentabru v sežanskem okraju ie obolel slovenski učfteli. ki ie poučeval v višjih razredih ki so še slovenski in težko, da bo mogel tekom leta zopet prevzeti pouk. Šolski nadzornik Vasselli ie no prizadevanju sežanskega fašia nastavil na mesto obolelega slovenskega učitelja italijansko učno moč. tako. da je s tem šolskim letom odpravljen slovenski pouk v vseli razredih 30. maja je tržaški odbor drur štva »Dante Aliohieri« daroval 550 italijanskih knjig desetim šolskim knjižnicam na Krasu. Izročitev se ie izvršila na slovesen način v Sežant v prisotnosti podprefekta. podeštata. odbornikov »Dante Alighieri«. šolskega nadzornika in seveda zastopnikov fašja. Pogreb Srečka Kosovela. Ko ie tomajski podeštat Gerbec izvedel, da prideio na pogreb tudi slovenski diiaki iz Jugoslavije, ie alarmiral karabinerje. Niemu se ie zahvaliti, da ie bil sprevod tako častno zastražen in da ie bila tiste dni ojačena celo straža na državni meii. libog organizacija našega zavarovanja sama občine zanemarja, ker iih izločuie od soudeležbe na upravi in iim s tem seveda iemlie neposredno odgovornost in lokalni interes. V tem pogledu ie potrebna izpopolnitev organizacije zavarova-nia. Inozemski zakoni, zlasti nemški in agleški so občine pritegnili k boli aktivnemu sodelovanju in to z velikim uspehom. Naš zakon samo v § 146. nalaga občinam dolžnost, da sodeluieio pri posredovanju zavarovanja za bolezen in nezgode. Postopek Dri tem Dosrcdovamu ima urediti posebna naredba ministrstva. Te še ni. Občine imaio dvoien interes na raz,vpiu in delovanju zavarovanja. Prvi je interes niih lastnega zdravstvenega delokroga drugi na interes niih materiielnega gospodarstva. Pravilno pojmovane naloge občine v zdravstvenem pogledu moreio občine prisiliti, da se zani-maio za usodo svojih obolelih občanov in da pazijo, kako zavarovanje skrbi za niih zdravljenje, da na-zlio na delo zdravnikov, na zadržanje bolnikov itd. Na druei strani na imaio občine brez dvoma velik interes na zatiranju slmulaciie in raznih drugih zlorab, zlasti, da za- varovanja ne izkoriščalo osebe, ki no zakonu niso upravičene do dajatev in podpor iz naslova zavarovanja. Tu pridejo predvsem v poštev svojci zavarovanih članov, ki imajo pravico do zdravlicnm na račun zavarovanja le. ako nimaio lastnega zaslužka in so torej v polni meri odvisni od zaslužka zavarovanega člana. V tem Pogledu občine zelo veliko greše. Izstavljajo potrdila, ki ne odgovarjajo dejanskim razmeram. Tako so podpor deležn; bogati posestniki samo ako ie n. pr. sin slučainn zaposlen v tovarni. Občine moraio Dri izdajaniu raznih potrdil, na podlagi katerih nai se priznajo podpore, postopati zelo previdno in kritično in potrdila izdati le dejansko potrebnim, t. j. le osebam, ki nimaio nikakega zaprt slenia tudi v domačem gospodarstvu ne in nikakih lastnih sredstev. Občine potrjujejo primernost prevoznih stroškov v bolnico ali na zelezmško postajo. Razni brezvestni lastniki prevoznih sredstev zaračunajo naravnost neverjetne zneske v mneniu. da blaeaina lahko plača. Občine na »primernost« računa kratkomalo potrdijo. Simulacije in najrazličnejše druge zlorabe v denarnem efektu pomenijo. da zavarovan le vrže moč visoke zneske in to na škodo resnih in težkih bolnikov. Z zlorabami je onemogočeno, da bi zavarovanje imelo na razpolago primerna sredstva za graditev raznih sanatorijev in bolnic. Zlasti na slednjih so občine zelo interesirane. ker tudi one trpe nod splošnim pomanjkanjem bolnic. Sanatorijev sploh še nimamo. Potreba do njih ie pa velika Pomislimo samo na izredno visok odstotek tuberkuloznih bolnikov. Tem problemom mora moderna občina posvečati vso svojo pažnio. jn ako drugega ne vsai z vsestranskim podpiranjem zavarovalnih institucij, slednjim omogočiti. da ne trpe pod raznimi zlorabami. V letu 1925. i“ ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev na bolno-oodpornih dajatvah izplačal okroglo 25 milijonov dinarjev. Z mirno vestio se do dobljenih izkušnjah more. trditi, da ie bilo 25% teh izdatkov izdanih na račun raznih zlorab. V denarju le tn 6 millionov Din v enem samem letu. Da bi se ta denar uporabil v svrho graditve bolnic, sanatorijev, bi imele občine in cela naša zdravstvena Dolitika veliko korist, tako Pa le bilo s to vsoto zadoščeno le nenormalnim strastem zlorablienia. Občine, ki pojmuieio svoie naloge, bi potom svojih zdravstvenih za-stoDov morale z vso intensiteto zasledovati usodo našega zavarovanja in organizirati tudi v svojem lastnem področiu boj proti simulacijam in zlorabam. Že samo stalni stiki 7. zdravniki bi pokazali lene uspehe dalie sodelovanje z delavskimi strokovnimi organizacijami in Dodietniki. Neposredno materiielno korist imaio občine od zavarovanja zlasti v tem da zavarovalna insthuciia olačuie oskrbne stroške v bolnicah, dočim so nreie padli navadno v breme občin. Ako občine primerjajo tozadevne predvojne in sedanie izdatke. morajo videti veliko razliko. Po predvoinih zakonih svojci (Žena, otroci itd.) do oskrbe v bolnici na račun zavarovanja sploh niso imeli pravice. Stroške ie nosila občina. Sedai nosi stroške oskrbe v bolnicah tudi za svoice zavarovanje in sicer za dobo 4 tednov. Dah časa ie skoro malokdo v bobtjek La zavarovane. člane nosi stroske urad zavarovanja do 26 odnosno 52 tednov. Občinam iz tega naslova ne nastajalo nikaki izdatki. Zavarovanje igra zelo važno vlogo tudi pri zatiranin in zdrav-Heiiiu nalezljivih bolezni. Po celem svetu nosiio tozadevne stroške države. Naš zakon o zavarovanju sicer predpisuje? da država zavarovanki tozadevne stroške novrača. toda finančni zakon ie to ukinil in breme nalezljivih bolezni med delavstvom nosi potoni zavarovanja delavstvo samo Kdor na ni zavarovan in ie drugače premožen, zdravi njegovo nalezljivo bolezen ne on sam. ampak država. V tem deistvu ie gotovo skrito omalovaževanih zavarovania in velika krivica zavarovancem. Zavarovanje nosi izredno velika bremena. Odstotek Dremii je ostal isti odnosno še nižii kakor J« bil nred voino. dolžnosti nia na so se znatno pomnožile. To breme bo moglo zavarovame vzdržati le. ako bo deležno vsestranskih DodDor. zlasti tudi od občin in od delavstva samega. V nasprotnem slučaiu bo seveda zavarovame omagalo. Zakon bo moral biti spre-menien v smeri zvišania nrernii in znižania daiatev. zlasti v pogledu oskrbe v bolnicah. To na^ se bo zgodilo samo na škodo občin. To vprašaaie ni malenkostno in je vredno da se. občine zavedajo, da imaio od znvarovailia korist. Naročajte „Pobedo“! Dopisi. Žužemberk. Šele do dveh letih se ie posrečilo m. o. Or jun p. dobiti primeren društveni lokal, v katerega se vseli prve dni meseca, juhtja. Sobo nam ie i* prijaznosti odstopila gostilničarka ga. Mariia Pehani. Odslej bo mestni odbor redno uradoval dve do tri ure tedensko m po potrebi tudi večkrat. Ob uradnih urah ki bodo se objavljene. bo članstvo kakor tudi drugo občinstvo lahko dobivalo potrebne informacije in pojasnila. izrecno pa novdar-jamo. da za tmoravo kakih Drošeni. rekurzov in vlog ne bonin na razpolago. pač pa bomo z nasveti vsakomur radevolie priskočili na pomoč. — Pretekli četrtek se ie vršila od-hodnica brata in sestre Polainar na kegljišču g. M. Pehani. Kako sta bila pril.iubi.iena ie naiboli pokazala nad vse leipa udeležba. Imenom navzočih se ie poslovil od njiiu gosp. notar dr. Ločnik. Predsednik m. o. Oriune br. St. Pleskovič na ie br. Polajnarju pri tej priliki izročil mestno priznanje, s katerim ga ie odlikoval m. o. S 1. iuHiem prevzame br. Polainar v Novem mestu hotel Koklič ter ga vsem nacionalistom prav toplo priporočamo. Gostilno. katero ie. imel v naiemu brat Polajnar v Žužemberku, na prevza-me zopet ea. M. Pehani, katero istotako vsem priporočamo. K negiranju sodelovanja gojenk Marijinega doma pri »Turnvereimi« izjavljam, da sem videl večkrat sam pohajati gojenke Marijinega doma v turnvereinsko kolibo, mnogokrat so me o tem obvestili tudi drugi. Te gojenke so: Rom. Verderber, Kresse, Engele. Tschlnkel, Forba-liar in mogoče še kar drugih. Simon Gorišek. Prekmurjie. Dne 12. t. m. na večer se ie vršila manifestacija vseh v Dolnji Lendavi živečih Hrvatov in Slovencev radi ogabnega naipa-da »Naših novin«. glasila, nove stranke, ki bije proti g. Kleklu v prvi vrsti pa hujska in rovari proti Slovencem. Sokot in Orjuna sta pozvala narod Brez razlike strank. Po ostrih govorih in odpevaniu »Hej Slovani« ie prekmurski akademik pozval četnike nai sledilo, da dobimo zadoščenje pri gg. konzorcija lista. Množica ie klicala v&i gremo. Formiral se je pohod, ki se .ie razj vil v demonstracijo. Na župniškem dvorišču se eden gospodov, mlad kaplan ni hotel zglasiti, vse ie bilo temno. Isto ori evang. pastorju Ha-riju. le do spalnice kaplana Holsedla je bilo mogoče, toda postelja ie bila prazna. Sicer Pa ta demonstra-c!iia ni konec, nego šelp pričetek naše akciie. Dolnja Lendava- V »Uradnem listu« št. 38 iz leta .1926 razpisuje veliki župan v Mariboru na lendavski ljudski šoli dve učiteljski mesti s pripombo, da Imalo prednost učitelji in učiteliice. ki sn usposobljeni poučevati madžarski iezik. Lendavska ljudska šola im« štirt slovenske In štiri madžarske razrede. Stalni so že triie Madžari — a naša oblast hoče menda Imeti še dva Kdo oa ho učil v slovenskih razredih, tudi Madžari? Apeliramo na slovensko javnost, nai energično protestira proti takemu zapostavljanju naše narodnosti od strani prosvetnega oddelka v Mariboru. Ali so naši najboljši bojevniki prelivali svojo kri za osvo-boienje zato. da bodo slovensko deco vzgoievafc Madžari? Kake žrtve bo še zahtevala usoda od nas, da bomo res osvobojeni? Ali naš narod res nima mož. ki bi spoštovali žrtve za osvobojenie? Orjuna Št Jakob-Krakovo-Tr-novo naznania svoiim članom in članicam ponovno, da se nahaja njihov lokal na dvorišču brata Fr. Derčnda. Emonska cesta 8. Vse dopise Pa nai se pošilja na t. č. tajnika br. Franjo Murovec, Krakovska ulica 5. Orjuna Št. .Takob-Krakovo-Tr-novn priredi v soboto, dne 19. junija 1926 v salonu gostilne »pri Lozarju« v Rožni ulici članski sestanek. Vse člane in članice vabimo, da se istega sigurno udeleže. One brate in sestre, ki so prejeli poziv za izjavo, ali se smatrajo še članom naše Orjune in položnico za vplačila zaostale članarine, opominjamo še enkrat, da isto vpoš-ljejo čimpreie. Mestna Orjuna Pragersko nriredi v nedeljo, dne 20. junija burko »La-žizdravnika«, združeno z raznimi komičnimi nastopi in plesom na terasi pred kolodvorom. Za prireditev vlada veliko zanimanie na Pragerskem in okolici. Prvovrstna postrežba in zabava ie preskrbljena. Bratske organizacije in prijatelji iskreno vabljeni! Na svidenje! Stična. Pretečeno nedelio ie bila tu vežba dolenjskega bataljona Or-junc pod vodstvom komandanta br. Bulca ml. Ob 7. uri je bil pred kolodvorom zbor 50 četnikov, ki so nato odkorakali nad Stično. Vežba je trajala do 11. ure in pol ter ie Izpadla prav dobro. Ob 2. uri in pol popoldne se je vršil iavrfi shod na prostem pred gostilno Repanšek pri kolodvoru, na katerem ie poročal kot delegat O. O. br. Berščak Iz Ljubljane. Prav lepo .ie tudi govoril Bitka med Orjunasi in Radičevci. Dve url borbe. — Policija, orožništvo. finančna kontrola in vojska, v akciji. — 20 ranjenih. Split. 16. VI. 1926. V nedeljo ie prišlo v Šibeniku do krvavega spopada med Orjunaši In radičevci. Orjunasl so priredili izlet v selo Primošten, kjer so tudi ustanovili našo organizacijo v Ko so sc vračali iz Prjmoštena v Šibenik, so prepevali nacionalistične pesmi in vzklikali kralju in državi. To oči-vidtio ni ugajalo radičevcem. ki so navalili nato na Orjunaše. Sprva ni izgledalo. da se bo spopad razvil v večjem obsegu. Nepričakovano pa se ie pretvoril v pravo bitko, v kateri so bili radičevci pošteno prc- mlaten. V akcijo ie stopila prvo policija. ker ni mogla pomiriti borcev, je poklicala na pomoč še žandarme" rijo. Zalegla ni niti ta in prihitela je še finančna kontrola Boi Da se le nadaljeval in trajal že oreko dveh ur. Ker ie oostaial Položaj vedno opasnejš?. so končn« poklicali na ulico celo vojsko ki oa ni intervenirala! Po bitki ie izvedla pol.cija nekai aretacij. Ranjenih te bilo preko 20. razgubili so se večinoma po hišah, kakor ie to opažati vselej, ko ie insceniran kakršenkoli natnad na Orjunaše. Nai pokra«. Informativni sestanek Orjuna na .fešencl pri Račah. Dne 22. ma imam polne žit-nic^ in hi lahko sejal; kleno zrno. a alej. sejejo pokvarjeno in snetljivo. In v tem ie naša žalost, nesreča naše mladine. In snet so seialci. ki stoje v mogočni pozli sredi njive in govore zveneče, mogočne in samozavestne besede in razglašajo vsemu svetu v vse štiri vetre. kako težko plodovito seme seieio. In za njfirni stoji dolga falanga kake •stranke. — jaz izrekam dan na dan in danes spet zahvalo Gospodu mojemu Bogu, da stojim daleč strani od strank in od njihove strankarske. cenene hvale, kii poi« hvalo njihovim besedam in slavo semenu, ki ga seieio. A šel sem mimo in sem iskal sadu teh besed, ki bi nai rodile stotero in tisočero, in glej ni ga bilo. Vse govorleno v veter. vse posel a no ob pot. Resnično ne zvenečih, ne bombastičnih besed o katerih^vp. srce neusmiljeno nialo. čaka naša mladina ampak odkritih, govorjenih Iz globočine srca. usmiljenja In dobrote polnih kinečlh svetega navdušenja. zbirajočih se samfo od sebe In s sladkostlo Iz srca v srce. 'n duše v dušo...« Ksaver Meško. Pobožna želja najboljše Informiranega slovenskega dnevnika. Škofov list le zadnje čase precej molčeč o našem delovanju. Orjuna mu je zagrenila marsikatero uro. da Se sedai le nerad sDominia na one težke čase ko so divjale preko naše zemlje »iugofašistovske horde organizirane po Svetozaru Priibi-čeviču.« Po dolgem času ie zopet te dni zableščalo v njegovih gnadlji-vih predelih nieno ime. seveda zvezano zopet v povsem z neko izvito lažjo, da se vrši v Splitu dne 20. mniia seja Direktoriia Orjune, na kateri se boste bojevali orjuna-ška in samostojno demokratska struja. Omenjenega dne se namreč sploh ne vrši «seia Direktoriia nego šele 29. 'unija ni to v LiubHani zaledno z Glavnim odborom Orjune. Po kateri pa se bodo mogli kmalu prepričati verni branitelji Slovenije. da ni v Orjuni orav hikakih struj in da ie sila nagomiliena zadnje čase v nienih četniških sekcijah še vs*» kal druga, kakor ip bila tedaj, ko le pred 48 Orjunaši bežala vesoljna SLS z v sem svojim štabom In armado čudno slovenščino smo imeli priliko občudovati na lepakih Rdečega križa ki ie v mnogočem snomiiniala na ono. kot io govore in pišejo naši nemčurji. Opažamo sploh v zadnjem času. da uporabljajo nekatere firme in društva pri svojih tiskovinah pravcati konglomerat popačenih slovenskih besedi, ki bi bile v d'i‘ko Slovencem pred Markom Pohlinom ne pa po smrtii Ivana Cankarja. Ker stojimo na stališču, da ne sme nihče pačiti našega lepega iezika. bomo v bodoče javno kritizirali vsi1 tiskovine, ki ne bodo rrtsane v dostojni slovenščini Ako pa bomo izsledili v tem pačenju iz vestni namen, potem bomo poskrbeli tudi za odstranitev takih tiskovin. Neimenovanemu Orunašu«. Zadevo. ki si io nam izDoročil bomo takoj skušali urediti. Težko pa ie v sedanjih obuipno težkih časih izvesti stvar tako. da bi popolnoma zadovoljila in olajšala bedo o kateri nam pišeš. Storili bomo Da vse. kar Ip v naših močeh! »Feldpostkarte« uporablja v osmem letu po osvobojenju še vedno neki državni funkcionar na prelepi Dolenjski. Štedljivost .ie lepa stvar in je na mestu, toda če ie v državnih blagajnah doveli denarja za stotere korupcioniste. mora biti v njih tudi kritje za nabavo jugo-slovenskih dopisnic. To bi gospod, ki uporablja te »Feldkostkarte« ža sam lahko vedel in izposloval primeren kredit. Posebno še /bog tega kSf$e€8rum“ eS eti. 1L VBIL NOT MUK tvornrea ogledal in brušenega stekla Tn. Medvedova ulica 38. Telefon 755. Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo portalno steklo mašinsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi bruSene prozorne Sipe, izbočene plošče, vstekle-vanje v med. Fina, navadna ogledala. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR Starosngna ft pri sir (»pri xeksarju“) na Dunafs^i cesti v Ljubljani se priporoma ceni. obiinstvu iz mesta in deieie tudi za las velesejma! ven evropskih držav. Na vsak način bo Pa letošnji velesejem najpomembnejši, kajti nudil bo vpogled v vse panoge zadnjih tehniških novosti. Kdor ima količkaj smisla za gospodarstvo Slovence in države in komur ie količkaj za izboljšanje trgovskih odnošajev. mora posetiti letošnji veleseiem. Ogledal si bo lahko soeciialno razstavo »Slovenske žene« in noučno strokovno urejeno Higijensko razstavo. Za obisk velesejma so preskrbljene vse ugodnosti. S permanentno legitimacijo. ki stane 30 Din ie združena ugodnost polovične vožnje na vseh vlalcib in brzovlakjih. Legitimacije se dobe pri veleseimski blagajni In vseh večiih denarnih zavodih in trgovskih korporacijah. Obiskovalec velesejma s permanentno legitimacijo nai si kupi Pri odhodni po- stan celo vozno karto in io nai obdrži. Povratek mu je brezplačen s notrieno legitimacijo. Za družine so na razpolago posebne družinske vstopnice po 20 Din s pravico enkratnega obiska za tri osebe. Navadna dnevna vstopnica za eno osebo in enkratni obisk pa stane Din. Permanentne legitimacije se do- Y^Xse,1 denarnih zavodih. Tou-i ist - Office, Aleksandrova cesta, Uorjanc, Kolodvorska ulica Josip Zidar. Dunajska cesta 31. nadalje Pri županstvih trgovskih srremiiih, denarnih zavodih in raziprodajaloih legitimacij v vseh večjih krajih Slovenije. si, mr pri Novem mestu idiličen kraj v Krški dolini odl5.majaotvorjene Lahke terme 27°, 29°, 30° Celzija. Priporočljive za revmatike s srčno hibo, nevrastenike, hypertonike i. dr. Terme vsebujejo naravno ogljikovo kislino. — Penzijon hrana, stanovanje s kopelmi dnevno Din 45'—. Uprava. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG Lastnik in izdajatelj Oblastni odbor Orjuna v Ljubljani. LJUBLJANA Bohorileva ulica št. 24 Tisk Učiteljske tiskarne; zank) odsro varja France Štrukelj. Odgovorni urednik: Jože Spafl.