XVI. letnik. Snopič t. sk x za • ♦ -i • • ■ X'-. ■v« m 0-=š-0 isši Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Urejuje Prof. F r. K o v a č i č. ; L. WwkmAi mm Maribor, 1920. Tiskala tiskarna ev. Cirila. V i."' Vsebina. I. Razprave : stran Kos dr. Fran: Doneski za krajevne kronike (Slov. Gradec, Ptuj) 1 Kovačič Fr.: Mariborsko vprašanje . ........14 Mohor i č dr. Fr.: Prekmurje in Medjimurje.......28 II. Izvestja: Šašel dr. J o s.: Spomini na Virunum.........40 Kovačič Makso: Epska narodna pesem o Pegamu in Lambergarju in drugo . . ............41 Kovačič Fr.: Nekaj krajevnih imen ob narodni meji na Štajerskem (Apačji vrh, Babni breg, 6boki, Prosečka vas, Raven breg, Zibotja vas, Svečane, Šambert)........... . 44 Tom in še k dr. J o s.: Jezikovno ozemlje Srbov na Saksonskem . 49 III. Slovstvo: Cvijič Jovan: La Pčninsule Balcanique. Fr. Kovačič.....50 Vengust J.: Seznamek prekmurskih občin. F. K.......53 Soleh J.: Slovenske Gorice. Dr. Jos Tominšek.......54 IV. Društveni glasnik............ 58 V. Nekrologi................59 ■•■■ .•-.:'•, - " < '. •''/' y-x1^/ i,( 'if-. ■ ■ '1 ! v-. i 'V/,. . ',t'•*.«• . Redna letna udnina je za sedaj 10 K, dosmrtna 200 K in udje dobivajo za to „Časopis." — Kdor daruje društvu manjši znesek ali daruje kak predmet za arhiv, knjižnico ali muzej, postane podporni ud. Rokopisi, knjige za oceno in časopisi v zameno se pošiljajo na „Zgodovinsko društvo" v Mariboču, Koroška cesta 10. Ker se je radi draginje moral obseg „Časopisu" znatno skrčiti, so se morali odložiti na poznejši čas tudi razni rokopisi. Dotične gg. pisatelje prosimo potrpljenja. Z ozirom na to, kar smo povedali v društvenem poročilu, nam se pač ni treba opravičevati, zakaj smo „Časopis" omejili na borne 3!/i pole. Letnika XVI. s tem ne smatramo zakjlučenim, sledilo .še bo več številk, če ne letos, pa prihodnje leto, kakor bodo razmere dopuščale. Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XVI. Uredil Prof. Fran Kovačič. Maribor, 1920/21. Tiskal« tiskarna sv. Cirila. Kazalo. Letnik XVI, (1920—21). I. Razprave. *t»u Kos dr. Fran, Doneski za krajevne kronike (Slov. Gradec, Ptuj, Planina, Kunšperk, Rogatec, Konjice) .............X, 61 Kovač i č Fr., Mariborsko vprašanje.............14 Mohorič dr. Fr., Prekmurjc in Mc^jimurje...........28 G j o r g j c v i c dr. T i ho mir, Putovanje Simona Klementa kroz severozapadne krajeve n»še zemlje 1715 godine.............79 Kovačič Fr., K cerkveni zgodovini n» Sp. Štajerskem v 17. stoletju . . . 105 11. Izvestja. Šašel dr. J o s., Spomini na Virunum.............40 Kovačič Makso, Epska narodna pesem o Pegamu in Lambergerju in drugo 41 Kovačič Fr., Nekaj krajevnih imen ob narodni meji na Štajerskem (Apačji vrh, Babni breg, Oboki, Prosečka vas, Raven breg, Zibotja vas, Svečane, Šambert).....................44 T o m i n a e k d r. J o s., Jezikovno ozemlje Srbov ua Saksonskem.....49 Šašel dr. J., Koroške narodopisne črtice. Zdravljenje raznih bolezni ... 117 Trstenjak dr. Al., Slovenska protestantska knjiga oznanjevalka prote- stantizma v Rusiji.................118 111. Slovstvo C v i j i c J o van, La Peninsule liakanique. Fr. Kovačič........50 Vengu s t J., Se«namek prekmurskih občin. F. K..........53 Siilch J., Slovenske gorice. Dr. Jos, Tominšek..........54 Kos dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. M. Ljubša . 121 Po po vi č V a sil, Istorija Jugoslovena. I. Fr. Kovačič........123 IV. Društveni glasnik................58, 125 Dodatek k društvenemu glasniku...............135 V. NekroUgi. Dr. August Stegenšek..................59 Henrik Schreiner....................60 Anton Kaspret ....................128 Doneski za krajevne kronike**). Spisal dr. F r. Ko s. 5. Slovenji Gradec. V listinah 14. in 15. stoletja se večkrat omenjata mesto in grad v Slovenjem Gradcu. Leta 1316. je Henrik, kralj češki in vojvoda koroški, zastavil oboje Konradu iz Auffensteina zato, ker je ta za popravo reče-nega gradu porabil sto mark srebra1. Isto se je ponovilo tri leta pozneje, ko je rečeni Henrik iznova odstopil imenovanemu Konradu grad in mesto Slovenji Gradec2. Leta 1351. je grof Ulrik iz Pfannberga, maršal avstrijski in glavar koroški, zastavil omenjeni grad z mestom vred svojemu svaku, Henriku s Planine, in njegovi soprogi Elizabeti za 2500 goldinarjev ter si takrat tudi izgovoril, da sme pri priložnosti rešiti oboje, grad in mesto3. Pet let pozneje sta se avstrijski vojvoda Albreht in oglejski patriarh pogodila zarad patronske pravice čez štiri fare, namreč čez faro sv. Peter v Ljubljani, čez faro sv. Vida v Slovenski marki, potem čez faro v Kranju in faro v Mengšu ter zarad gradu v Slovenjem Gradcu4. Brata Friderik in Konrad iz Auffensteina sta leta 1361. odstopila oglejskemu patriarhu razne fevde oglejske cerkve, med njimi tudi Slovenji Gradec, ter ga prosila, da bi te fevde podelil avstrijskim vojvodom Rudolfu, Frideriku, Albrehtu in Leopoldu5. Imenovani vojvoda Rudolf je nato leta 1364 zastavil gospostvo v Slovenjem Gradcu Kolonu iz Vuzenice, ki je obljubil, da bode rečenemu vojvodu, njegovim bratom in njih dedičem pokoren v vseh stvareh8. Avstrijski vojvoda Albreht je leta 1374. zastavil grad in mesto Hugonu iz Devina za 1500 funtov penezov in 300 goldinarjev7. Nekaj let pozneje je rečenemu Hugonu iz Devina dal avstrijski vojvoda Leopold v fevd eno hišo na trgu v Slovenjem Gradcu ter mu obenem dovolil, da sme kupiti zraven stoječo hišo ter obe združiti v eno8. Avstrijski vojvoda Leopold in Ernest sta zastavila bratoma Rajnprehtu in Frideriku iz Walsee med drugim tudi mesto Slovenji Gradec. Pozneje je leta 1416. avstrijski vojvoda Albreht določil, da naj Rajnpreht iz Walsee in njegov enakoimenovani sin obdržita še 28 let dotična posestva9. Leta 1484. je cesar Friderik prepustil grad in urad v Slovenjem Gradcu Lenartu iz Prožina10 ter mu naročil, da naj oboje oskrbuje do preklica11. *) Glej Časopis 1919. str. 85 i. d. — ' 1316. junij 30, R. 24. — 1319, julij 17 R. 1. 3 1351, junij 24, R. 24. — 4 1356, okt. 9, R. 1 in 24. — 6 1361, maj 15. R. 1. — 8 1364, marec 13, R. 24. — 1 1374, febr. 4, R 24. — 8 1382, febr. 28, R. 24. — 0 1416. apr. 12, R. 1. — "> Prožin (Presitig), nekdanji grad vzhodno od Celja. — 11 1484, junij 25, R. 24. 1 Razen gradu se je v Slovenjem Gradcu nahajal tudi neki stolp, katerega je cesar Friderik leta 1493. prepustil v oskrbovanje Ivanu Pra-gerju1. Morda je ta stolp dal postaviti Jilg Schulthaizinger, kateri je leta 1481. dobil od cesarja Friderika pravico, pobirati po Slovenjem Gradcu naklado od vina8, kajti leta 1495. je kralj Maksimiljan izročil grad v Slovenjem Gradcu in pa Schulthaizingerjev stolp Ivanu Grinwaldus. Proti koncu 15. stoletja se v listinah omenjajo nekatere davščine-katere so vsled dovoljenja deželnega kneza smele pobirati razne osebe proti primerni odškodnini. Navaja se naklada na vino, katero je leta 1418. cesar Friderik v Slovenjem Gradcu prepustil Jilgu Schulthaizingerju*. Leta 1484 je rečeni cesar odstopil Henriku Tillingerju pobiranje naklad na tista vina, katera so iz Slovenjega Gradca in še nekaterih drugih krajev vozili ali pa nosili proti Dravi. Tudi mu je izročil mitnino v Slovenjem Gradcu4. Imenovani cesar je leta 1479. dal Sigmundu Pruschinku za eno leto v najem urade v Guštanju, Slovenjem Gradcu in Polzeli za sto funtov penezov®. Kar se tiče duhovščine, naj omenim, da je bil leta 1265. Berengar za župnika v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu. Lastil sije patronsko pravico d (>• cerkve sv. Nikolaja v Vuzenici. a oglejski patriarh Gregor je prisodil to pravico Kolonu iz Vuzenice7. Iz Slovenjega Gradca je bil duhovnik Pankracij Jakob, kateremu je leta 1432. Jošt, točaj iz Ostrovice, podelil „titulus mensae"8. Naslednjega leta mu je sekovski škof Konrad podaril beneficij oltarja Marije Device v grajski kapeli v Sekovem blizu Lipnice9. Od solno-graškega nadškofa Ivana je rečeni Pankracij dobil leta 1439. vsled predloga opatice in samostana pri Sv. Juriju na Jezeru faro v Launsdorfu blizu omenjenega samostana10. Leta 1479. je bival v Slovenjem Gradcu župnik Martin Scharfwindt. Med njim in Galom iz Puchensteina11 je cesar posredoval zaradi sekanja lesa v občinskem gozdu na gori pri Slovenjem Gradcu18. Ohranil se je prepis pisma cesarja Friderika do papeža Inocenca iz leta 1490. zastran farne cerkve sv. Pankracija v Slovenjem Gradcu, ki naj bi se priklopila samostanu v Gornjem Gradu13. V isti zadevi se je cesar takrat obrnil tudi do oglejskega patriarha Marka14. Iz Slovenjega Gradca in njegove okolice so nekateri samostani dobivali razne podpore ali pa so tam imeli del svojih posestev. Samostan v Žičah je prejemal iz Slovenjega Gradca mnogo darov, kar je razvidno iz neke listine iz 1324. leta16. Samostanu v Mekinjah sta leta 1318. darovala Rudolf iz Prausperga in njegova soproga Diemuda z ozirom na toT 1 1493, julij 1, K. 24. — • 1481, avg. 5, H. 24 — 5 1496, dec. 30. K. 24. — 41481, avg.5, R. 24. — « 1484,marec 2, R. 24. — 8 1479, nov. 10, R. 1. — ' 1266, avg. 26, R 24. — ' 1432, nov. 19, R. 2 in 24. — 9 1433, juuij 6, R. 24. — " 1439, dec. 23, R 24, 11 Puchenstein, nekdanji grad vshodno od Spodnjega Dravberga. — " 1479, april 15, R. 1. — » 1490, marec 2, R. 24. — «4 1490. marec '1, R. 24. — 16 1324, s. d, R. 1. da je bila njuna hči Diemuda tam za nuno, štiri kmetije blizu Slovenjega Gradca, namreč dve v Dovžah, eno v Bukovski vasi in eno v Turiški vasi1. Neža, soproga Martina Stuglina iz Kamnika, je leta 1396. volila Elzi iz Kolovca2 in Suzani iz Šumberka3., ki sta bili nuni v Velesovem, dve kmetiji v Slovenjem Gradcu in pa en zraven spadajoči planinski pašnik. Dohodki teh kmetij naj se porabijo za vzdrževanje večne luči pred božjim grobom v Velesovem in pa za ustanovitev obletnice4. Znane so .nam nekatere osebe, ki so v 14. in 15. stoletju živele v Slovenjem Gradcu ali pa se po njem imenovale. Fri d er i k Hebenstreit iz Slovenjega Gradca je leta 1305. podelil z dovoljenjem svoje soproge Adelhajde tri kmetije samostanu v Mekinjah, kjer je bila njegova hči Elizabeta za nuno5 Tej je leta 1333. Friderik iz Jablan prodal dve kmetiji v Slovenjem Gradcu za osem mark oglejskih penezov8. Leta 1336. se omenja Walchun iz Slovenjega Gradca, ki je kupil od nekega Kun-cela eno marko letnih dohodkov ter dal za nje pet in pol marke srebra7. Kunigunda iz Slovenjega Gradca, soproga rajnkega Ivana, pisarja v Kotljah, je leta 1355. prodala vsa svoja posestva, katera je dobila za doto, celjskemu grofu Frideriku za 18 mark graških penezov8. V Slovenjem Gradcu je imel nekoliko posestev grof Ivan iz Pfannberga, kateremu je njegov svak, Henrik iz Planine, posodil sto funtov dunajskih penezov ter si jih leta 1355. dal zagotoviti na dotičnih njegovih posestvih9. Imenovani Henrik je zagotovil svoji soprogi Elizabeti njeno jutranjo na svojih posestvih v Slovenjem Gradcu10. Nikolaju Gallu je Henrik iz Planine zastavil 16 kmetij v Slovenjem Gradcu. Z dovoljenjem avstrijskega vojvoda Rudolfa je rečeni Gall zagotovil na teh kmetijah jutranjo svoje soproge Adelhajde v znesku 224 goldinarjev1'. Neža, hči Ortolfa iz Slovenjega Gradca, je bila nuna v Velesovem. Njej in rečenemu samostanu je prodal njen nečak, Nikolaj iz Kamnika, leta 1357. eno kmetijo pri Cerkljah za 15 mark oglejskih penezov1*. Friderik iz Slovenjega Gradca je leta 1384. kupil od Pilgrima iz Ivnice in Jurija Michelmanna en dvor pri Ivnici za sto funtov dunajskih penezov". Nikolaj iz Slovenjega Gradca je bil leta 1418. na cerkvenem zboru v Kostnici izobčen14. Ista usoda je zadela dve leti pozneje Pavla iz Slovenjega Gradca in pa Rajnprehta iz Walsee. Izobčil ju je dne 8. februarja oglejski arhidijakon Filip de Fontanellis ker nista hotela priznati Gregorja de Carinthia, katerega je papež Martin V določil za oglejskega sufragana15, dne 13 marca pa pičenski škof Gregor. 1 1318, maj 5, R. 2. — ' Kolovcc(Gerlachstein), grad blizu Kamnika iia Kranjskem. -1 Šuinberk (Schonherg), nekdanji grad zahodno od Trebnjega na Dolenjskem — 4 139<>, apr. 18, R. 2. — 6 1306, s. d., R. 2. — • 1333, maj 4, R. 2. — 7 133G, julij 19, U. 3 — * 1355, januar21, R. 24. — » 1355, maj 1, R. 24. — «• 1363, maj 3, R. 3. — " 1363. junij 5, R. 24. - " 1357, dec. 13, R. 2. — " 1384, avg. 1, R. 3. — 14 1418, m*m- 18, R. 3. — 1420, febr. 8, R. 24. s katerim sta se prepirala1. Večkrat se omenja Ruprehtiz Slovenjega Gradca. Leta 1456. je kupil od cesarja Friderika več posestev, ležečih po raznih krajih, za 400 ogrskih cekinov2. Leta 1479. je z drugimi vred razsodil neki prepir, ki je nastal med nekaterimi člani iz rodovine Stu-benbergov-. Štiri leta pozneje je obljubil cesarju Frideriku, ki ga je zopet sprejel v svojo milost, da mu hoče biti pokoren v vseh stvareh11. Leta 1500 je kralj Maksimilijan najprej njemu, pozneje pa njegovemu bratu Kolomanu zastavil grad Žovnek in urad v Mozirju z vsemi dohodki5. Jakob iz Slovenjega Gradca se je zaradi neke zadeve prepi ral z Ulrikom iz Blatnice". Ta je nato leta 1481. pooblastili Viljema z Turjaka, da bi ga nadomestoval v tem prepiru7. V Slovenjem Gradcu je bilo tudi nekoliko Židov naseljenih. V prvi polovici 14. stoletja je bival tudi Žid Muš. od katerega si je Herman von Staudach leta 1334. izposodil 15 mark srebra8. Tudi Konrad iz Aufen-steina mu je bil dolžan, a je leta 1336. poravnal svoj dolg0. Leta 1337. je Muš posodil Fricu Krautbergerju osem mark srebra10, leta 1338. pa Lorencu iz Guštanja 3 8 mark srebra, Konradu Kranpergerju 4 marke srebra ter Mateju ,,von Plevwich" 11 mark srebra11. — Med letom 1378. in 1388. se večkrat omenja žid Nachim iz Slovenjega Gradca. Leta 1378. sta se on in njegov brat Muš pogodila s celjskim grofom Hermanom zaradi terjatev, katere sta imela do Kolona iz Vuzenice12. Pri Nachimu se je zadolžil Hugon iz Devina za 20 funtov dunajskih penezov, a ta je dolg leta 1378. poravnal13. Sedem let pozneje je omenjeni Hugon izplačal rečenemu židu 102 goldinarja11. Pri Nachimu si je izposodil več svot Ivan iz Kunšperka. Ko je ta umrl, sta vse njegove dolgove poplačala celjska grofa Herman in Viljem kot variha njegovega nedorastlega sina Andreja1'. 6. Ptuj. Ptuj je spadal v srednjem veku pod Solnograško nadškofijo. V njem so živeli ministerialci solnograških nadškofov. En tak ministerialee je bil Hartnid iz Ptuja, ki se omenja v neki listini iz leta 12431®. Friderik iz Ptuja je leta 1288. obljubil vovbrskemu grofu Ulriku, da hoče odvetništvo čez Gornji grad odstopiti avstrijskemu \ojvodu Albrehtu zato, da bi ga ta nato dal v fevd rečenemu grolu'7. V začetku 14. stoletja listine včasi navajajo še enega Hartnid a iz Ptuja. Leta 1309. je dal svojo hčer Diemudo za ženo Konradu iz Aufensteina18. Hartnid 1 1420, marec 13. R. 3. — 1 1456, apr. 15, R. 24. — a 1479, maj 3, R. 24. — 4 1483, sept. 14, R. 1. - s 1500. sept. 25 in dec. 24. R. 24. — 0 Blatnica (Fliiduitz), vas na Srednjem Štajerskem, sod. okr. Feldbacli. — ' 1481, marec 14, Iv. 24, — 8 1334, , febr. 6, R. 3. — ,J 1336, nov. 11, 1!. 3. — ,0 1337,nov. 5, R. 3. — " 1338, apr. 22, R. 3. - " 1378, marec 25. It. 24. - ,a 1378, maj 4, R, 3. - ,4 1385, jau. 2, R. 3. — » -1383, dec. 7. I!. 24. — •« 1243, okt. 14, H. 2. - " 1288, maj 27, R. 24,— 18 1309, maj 28, R. 3 iz Ptuja je leta 1307 oprostil Ulrika, svobodnika iz Žovneka, poroštva, katero je ta prevzel za grofa Hugona iz Taufersa1. Leta 1310. se Hart-nid omenja kot priča v neki listini goriškega grofa Albrehta do orten-burškega grofa Otona8. V prvi polovici 14. stoletja sta v Ptuju živela brata Herdegen in Friderik, ki sta leta 1341. obljubila avstrijskim vojvodom Albrehtu, Frideriku in Leopoldu, da sta pripravljena, razrušiti utrdbo v Solku5, ako bi se to od nju zahtevalo4. Rečena brata sta se prepirala z Ulrikom iz Walsee, s krškim škofom Ulrikom, z grofom Ulrikom iz Pfannberga, s celjskim grofom, z ortenburškim grofom in z gospodom s Planine zarad gradu, Rudeneck5. imenovanega. Med obema strankama je leta 1345. posredoval avstrijski vovoda Albreht0. Omenjena brata sta leta 1323. izjavila nasproti svojemu stricu Frideriku iz Kunšperka, da ta lahko reši zastavljena gradova Velenje in Heckenberg7. Prej imenovani Herdegen se mnogokrat omenja med letom 1319. in 1354. Med letom 1331. in 1351. je bil maršal na Štajerskem in leta 1343. pa glavar kranjski. Njegova soproga Klara je bila hči goriškega grofa Albrehta. Njegov svak je bil Peter iz Liemberga, njegovi strici Friderik iz Kunšperka, Jurij iz Svibnega in Henrik s Planine, njegov nečak pa Oton iz Liehtensteina. Ko se je Herdegen oženil, je Oton iz Liehtensteina kot njegov nečak prevzel dne 20. avgusta leta 1319. zanj poroštvo za 300 mark srebra dunajske vage, da bode (Herdegen) v teku enega leta zagotovil rečeno svoto svoji soprogi8. Istega dne so sprejeli zanj poroštvo za 400 mark v isto svrho Henrik in Seifrid iz Rotenburga, Wernher iz Tablata in Henrik iz Aufensteina, vsak za sto mark9. Tudi so takrat kot porok zanj nastopili Konrad iz Aufensteina, Swiker in Peter iz Liemberga ter Ortolf iz Št. Vida za 1000 mark srebra10. Herdegen iz Ptuja je jako pomnožil svoje imetje, ker si je od raznih gospodov nakupil mnogo posestev. Walter s Krškega mu je leta 1337. prodal dve kmetiji blizu Krke na Dolenjskem11, Jurij iz Svibnega pa istega leta več posestev in podložnikov po raznih krajih1potem pa še leta 1343. šest kmetij v Krški vasi na Dolenjskem ter en mlin na Krki13. Jurij iz Svibnega je imel na Krškem eno tretjino gradu, katero je leta 1335. kupil imenovani Herdegen1*. En del tega gradu je imel Hartnid iz Svibnega, 1 1307, fel>r. H, R. 3. - sCod. W-i3, f. 226, 226'. — 8 Solk, sodn.okr. Grfibnung na severnem Štajerskem. —4 1341, junij 17, R. 1. — " Ru- deneck blizu Rečice v Savinjski dolini. — ' 1345, apr. 21, R. 24. — ' 1323, febr. 3, R. 1. — Grad Heckenberg je bil zahodno od Celja. — ■ 1319, avg. 2<- . 1; Cod. W 43, f. 44 ter regest v Cod. B 534, f 232. — 8 1319, avg. 20, R. 1; Cod" , iS, f. 43 ter regest v Cod. B. 534, f. 195'. — 10 1319, avg. 20 R. 1; regest v Cod. B 534, f 230'. — '« 1337, avg. 5, R. 3. — " 1337, dec. 6, R. 3. — 1343, okt. 31, 1». . —141335, nov. 19, R. 1 in 3. kateri ga je ieta 1343. prodal omenjenemu Herdegenu1. Dalje je ta kupil od Hartnida iz Svibnega leta 1339. štiri kmetije pri Žužemperku za 32 mark graških penezov2, od Pankracija Pancela s Krškega istega leta eno kmetijo v Radulji pri Trebelnem3, od Winterja Prahka leta 1342. en dvor na gori pri Sv. Lovrencu4, od Ivana, sina Ofena iz Kostanjevice, leta 1343. pet mark vinskih dohodkov od štirih kmetij pri Brezovici, od ene pri Gradacu in od treh pri Brezjah5, od Nikolaja Gabrničarja istega leta več kmetij po raznih vaseh" tet' od Ucmana iz Žovneka leta 1346. deset kmetij pri Rajhenburgu7. Temu nasproti je Herdegen drugim odstopil le malo posestev. Svojemu stricu Henriku iz Planine je leta 1342. prodal svoj del pri Gradu Ratenburgu8. Leta 1339. je zamenjal s Henrikom iz Viltuša svoj del gradu v Konjicah in eno kmetijo pri Leskovcu blizu Konjic za dve drugi vasi9. Herdegen se je večkrat zaradi kakega posestva zapletel v prepir, tako n. pr. s celjskim grofom Friderikom zaradi Katzensteinskih posestev. Leta 1351. je Friderik iz Walsee s svojo razsodbo napravil konec temu prepiru10. Herdegen se je leta 1332. prepiral s svojim svakom Petrom iz Liemberga zarad 113 mark, katere je ta dobil od svoje sinahe Ane, hčere Hugona iz Svibnega11. Vsled neke razsodbe iz leta 1335. naj bi se Herdegen pomiril z Ivanom in Petrom iz Liemberga12. Včasi je tudi Herdegen imel nalogo, da je razsojeval prepire drugih. Leta 1331. dne 27. septembra so lavantinski škof Dietrik, Oton in Rudolf iz Lichtensteina ter Herdegen iz Ptuja poravnali neke prepire med Konradom iz Aufensteina, glavarjem koroškim, Ulrikom iz Walsee, glavarjem štajerskim, ter Friderikom, svobodnikom iz Žovneka13. Herdegen je leta 1334. razsodil v nekaterih pravnih zadevah med magistrom Petrom, sinom Henrika Banija, ter Friderikom, svobodnim iz Žovneka ter glavarjem Kranjskega in Slovenske marke14. Herdegen je tu in tam izvrševal še drugačnejše posle. Leta 1343. dne 27. avgusta je kot maršal štajerski in glavar kranjski $ imenu avstrijskih vojvodov Albrehta, Friderika, Leopolda in Rudolfa dal v fevd neke rovte Ulriku iz Polhovega Gradca in njegovi soprogi Neži16. Leta 1354. je posredoval med Hartnidom iz Vivšnika, njegovo soprogo Katarino in Hugonom iz Devina, da je Hartnid dal svojo hčer Marjeto Hugonu za ženo ter jej obljubil za doto 600 mark starih oglejskih penezov, Hugon iz Devina bi pa svoji soprogi pripisal 1200 mark1". Dne 7. januarja leta ' 1343, maj 1, R. 1. » 1339, nov. 28, R. 3 — 5 1339: sept. 1, Ji. 3. — 4 1342, apr. 21, R. 3. 51343, avg. 15,11. 3. — 0 1343, dec. (i, lt. 3 — 7 134«, marec 2, R. 3. — fi 1342, okt. 13, R, 3. — 9 1339, avg. 15, R. 3. — 10 1351, maj 30, R. 24. — " 1332, sept. 27, R. 3. — 'M335 junij 26, R. 3. — " 1331, sept. 27, 11. 1. — ,4 1334, maj 3, K. 24. " 1343, avg. 27, 11. 24. — «« 1354, febr. 11, R. 24. 1333. so bili izbrani razsojevalci, da bi presodili škodo, katero je imel Herdegen v službi freisinškega škofa'. Povedal sem že, da je Herdegen imel brata Friderika. Ta se med letom 1323. in 1362. omenja v listinah, leta 1349. in 1362. je bil maršal na Štajerskem, leta 1363. dne 12. februarja je bil že mrtev. Njegova soproga Matilda je bila hči Eberharda iz Walsee--. Rečeni Friderik je leta 1339. zastavil Ulriku iz Walsee in Ulriku iz Pfannberga grad Žale3 za 1600 goldinarjev4. Viljem iz Svibnega in Henrik iz Viltuša sta mu bila leta 1349. dolžna 100 mark oglejskih penezovs Friderik in Hartnid iz Ptuja sta si leta 1362. izposodila pri Židu Mušu 750 funtov dunajskih penezov". Friderik iz lJtuja je imel v lasti grad v Velenju, katerega je pa z raznimi priteklinami vred odstopil avstrijskemu vojvodu Rudolfu, a ga nato od njega zopet dobil v fevd7. Imenovani Friderik je imel od Šentpavelskega samostana kot fevd grad v Ernovžu in stolp v Špilju (Špilfeldu). Po njegovi smrti je takratni šentpavelski opat Konrad oboje dal v fevd avstrijskim vojvodom Rudolfu, Albrehtu in Leopoldu8 Tudi od Krške cerkve je Friderik dobil nekoliko fevdov, katere je po njegovi smrti krški škof Ivan dne 12. februarja leta 1363. podelil prej omenjenim avstrijskim vojvodom9. V drugi polovici 14. stoletja je živel Hartnid Starejši iz Ptuja, Omenja se večkrat med letom 1340. in 1382. Njegovemu očetu je bilo Amelrik ime. Njegova soproga je bila Elizabeta iz Ortcnburga, njegova svaka pa grofa Oton in Friderik iz Ortcnburga.' Njegov sin se je zval Eberhard, njegov nečak je bil Hartnid iz Svibnega, njegova teta pa Ana iz Liehtensteina. Rečeni Hartnid je leta 1340. kupil eno kmetijo od svojega nečaka Hartnida iz Svibnega za pet in pol marke penezov10, pozneje pa še eno za šest mark graških penezov'1. Leta 1350. je bil že vdovec. Njegova soproga Elizabeta iz Ortcnburga je imela 400 mark oglejskih penezov dote, katero sta Hartnidu izplačala njegova svaka, Oton in Friderik iz Ortenburga12. Ko je Hartnik izgubil svojega očeta, sta njegova variha. Ulrik in Friderik iz Walsee oskrbovala njegove zadeve15. Ko se je leta 1360. grof Ulrik iz Schaumberga zadolžil pri mariborskem Židu Iserleinu za 1000 funtov dunajskih penezov, sta zanj prevzela poroštvo Eberhard iz Walsee in Hartnid iz Ptuja1*. Grof Ulrik je pri tej priložnosti v posebni listini izjavil, da ne bodeta poroka zaradi poroštva trpela nobene škode1" 1 1333, januar 7, 11. 3. — Zalin, Cod. Austr. — Frig., II, 198, št. 613. * 1370, nov. 28, K. 24. — » Žale (n. Seltenheim) severozahodno od Celovca na Koroškem.— 4 1339 apr. 23, I!. 3. — 6 1349, julij 31, 1!. 3. — c 1362, avg. 3, R. 3. — 3 1362, apr. 3. K. 2*! - « 1363, fehr. 21, 24. — 8 1363, febr. 12, U. 1 "in 1363, s. d., K, 24. — »» 1340. jiuuan 22, R. 3. — 1340, avg. 1'.), 1!. 3. — «« 1350, okt. !), R. 24. — ,s 1352. maj 18, lt. 3. — 14 1360. marec 20, K. 3. — «» I860, marec 20, H. 24. Povedal sem že, da sta se Friderik in Hartnid iz Ptuja leta 1362. zadolžila pri Židu Mušu za 750 funtov dunajskikih penezov1. Hartnid se je zaradi dedščine prepiral s svojo teto Ano iz Lichtensteina. Nato so bili v tej zadevi kot razsojevalci postavljeni Rudolf iz Walsee, Oton iz Stu-benberga in še drugi2. Tudi se je Hartnid prepiral z mojstrom Akusom, čegar hči Suzana se je omožila z njegovim sinom Eberhardom. Zediniti se niso mogli zaradi jutranje, prepisa in dote. Celjski grof Herman I. je bil nato postavljen za razsojevalca3. Povedal sem že, da se je prej omenjeni Eberhard oženil s Suzano, hčerjo mojstra Akusa. Prvo ženitovanjsko pogodbo so napravili že leta. 1379.4, drugo pa leta 13801 V tistem času je živel Hartnid Mlajši ali Hertel iz Ptuja. Bil je kakih deset let mlajši od prej imenovanega Hartnida Starejšega. Ta je, kakor se kaže, odslovil leta 1352. svoja dva variha, IJlrika in Friderika iz Walsee6, Hartnid Mlajši pa leta 1362. svojega, namreč svojega strica Eberharda iz Walsee7. Hartnid Mlajši je bil leta 1365., 1368. in 1379. maršal štajerski. Njegova teta je bila Matilda, hči Eberharda iz Walsee ter vdova po ranjkem Frideriku iz Ptuja, njegova sestrična pa Ana, omožena Lichtensteinova. ' Leta 1365. je avstrijski vojvoda Albreht zastavil Hartnidu Mlajšemu in Hartnidu Starejšemu iz Ptuja gospostvo v SOlku, ker jima je bil dolžan 2030 funtov dunajskih penezov, katere sta mu deloma posodila, deloma pa si jih prislužila8. Tri leta pozneje sta avstrijska vojvoda, brata Albreht in Leopold, zagotovila Hertelu na gradu Solku, kateri mu je bil zastavljen, še 600 goldinarjev od tistih 1200 goldinarjev, katere sta mu postala dolžna, ko jima je izročil 20 vojakov s čeladami, kateri naj bi ju spremljali po Lombardiji, Rimu in drugod9. Hartnid Mlajši iz Ptuja se je leta 1370. pogodil s svojo teto Matildo, vdovo po rajnkem Frideriku iz Ptuja, da mu ta (Matilda) da 1000 funtov dunajskih penezov, a on bode vsako leto do nje smrti o določenem času za njo naložil po sto funtov dunajskih penezov10. Rečeni Hartnid in njegova sestrična Ana, omožena Lichtensteinova, sta se leta 1378. pogodila, da bode med njima celjski grof Herman razsojeval zadeve zaradi dedščine in drugih stvari". Imenovani grof, potem Hartnid iz Ptuja in Ivan iz Stadeka1''so bili poroki bratoma Otonu in Ulriku iz Lichtensteina za 900 funtov dunajskih penezov, katere je rečeni Oton obljubil dati svoji soprogi Marjeti iz Puchhaima. Omenjena Oton in Ulrik sta leta 1379. izjavila, da ne bodo našteti poroki « 1362, julij 17, R. 3. — ' 1377, apr. 13, R. 3. - 3 1382, junij 15, R. 3. - * 1379, januar 9, R. 3. — 6 1380, avg. 3, R. 3. — 6 1352, maj 18, R. 3. — ' 1362, maj 31, R. 3. — * 1366, dec. 13, R. 21. — • 1368, apr. 18, R. .24. — 10 1370, nov. 6, R. 24. — " .1378, maj 4, R. 3, — Stadock, vas blizu Gradca na Štajerskem. imeli zaradi poroštva nobene škode1. Hertel iz Ptuja in Hartnid iz Ormoža sta imela kot fevd Krške cerkve gradove Ravni breg2, Lemberg', Gabel in Eckenstein*. Pozneje so te gradove dobili celjski grofje, kar jim je leta 1436. potrdil krški škof Ivan''. En Hartnid iz Ptuja je bil leta 1385. že mrtev. Iz dotične listine ni razvidno, je li bil Starejši ali Mlajši. Zapustil je več otrok, za katere so varuštvo prevzeli celjski grof Herman, Henrik iz Rauhensteina0 in Hugon iz Devina. Zarad varuštva je prišlo med njimi do prepirov. Dne 22. februarja rečenega leta so se med seboj v Radgoni dogovorili, kako bodo postopali, da bode na korist nedoraslim otrokom7. Okoli leta 1400 je živel Bernard iz Ptuja. Njegova hči Ana je bila soproga grofa Ivana iz Schaumberga, njegovi nečaki pa Rudolf, Rajnpreht in »Friderik iz Walsee. Rečeni Bernard je leta 1399. kupil od nekega Bertolda dva mlina pod Svibnim pri Rateškem potoku za 40 funtov dunajskih penezov8. Dve leti pozneje so Rudolf, Rajnprecht in Friderik iz Walsee potrdili volilo, katero je napravil njih bratranec UIrik iz Walsee njih stricu, rečenemu Bernardu". Grof Ivan iz Schaumberga je leta 1413. obljubil, da se oženi z Ano, hčerjo Bernarda iz Ptuja. Ako bi tega ne storil, naj plača 4000 funtov penezov globe1". Bernard iz Ptuja je leta 1397. obljubil Ulriku iz Walsee v slučaju, da bi umrl brez dedičev maršalstvo na Štajerskem, hišo v Framu ter posestva pri Hausu blizu Maribora in v Solku11. En Friderik iz Ptuja se večkrat omenja med letom 1422. in 1436. leta 1438. je bil že mrtev. Ker je bil njegov svak, grof Ivan iz Schaumberga oženjen z Ano, hčerjo Bernarda iz Ptuja, sledi iz tega, da je bil brat omenjene Ane in sin Bernardov. Imenovani Friderik ie bil nekaj časa najvišji maršal na Štajerskem. Kot tak je podelil leta 1422. Marjeti, hčeri Leopolda Prennerja in \\ v t po Ivanu Dressidlerju, četrti del mitnine v Mauternu18, leta 1433. pa Er-hardu Matheserju dva dvora v Ebersdorfu13. Leta 1425. je dal Konradu Raumschiisselu v fevd več kmetij, dvorov in gorskih pravic blizu Ptuja14 leta 1436. pa Andreju Schmidlu grad Dornavo pri Ptuju,s. Od avstrijskega vojvoda Ernesta je leta 1423. dobil v fevd štiri štajerske gradove, nt> reč ' 1379. julij 4, R. 24. — ' liavni breg (Rabensperg), nekdanji grad severozahodno od Celja. — 3 Lemberg, nekdanji grad med Celjem in Dobrno.— 4 Eckenstein, nekdanji grad vzhodno od Velenja. — 6 I486, maj 20, R. 24. — * Rauhenatein, nekdanji grad blizu Badena na Dolenjem Avstrljskom. — ' 1385, febr. 22, R. 1. — 8 1399, dre 12, R. 3. — » 1401, okt. 24, R. 3. — >o 1413, dee. 20, R. 3. — " Cod.B 5, f. V ' - 1422, j : 15, R. 3 — Mautern, trg na severnem Šcajarskem blizu Ljubna. — lS 1-; dec. 22, 11. o. — Ebersdorf se zovejo štiri vasi na Srednjem Štajerskem. — 14 1426, j. i. 7, R. 3— 16 1436, maj 13, R. 3. Fram1, Maidburg4, Gleichenberg in Weinberg3. Tudi je imel več državnih in deželnih fevdov po nekaterih vaseh na Srednjem Štajerskem*. Leta 1428. je Friderik iz Ptuja obljubil z dovoljenjem avstrijskega vojvoda Friderika kot fevdnega gospoda svojemu svaku, grofu Ivanu iz Schaumberga. grad Fram (Frauenheim) in pa maršalsko dostojanstvo v slučaju, da bi izmrl moški rod ptujskih gospodov". Oboje je grof Ivan dosegel leta 1438.. kar nam kaže neka listina z dne 25. aprila omenjenega leta. Takrat je rečeni grof kot najvišji maršal na Štajerskem z reverzom potrdil, da mu je avstrijski vojvoda Friderik Mlajši dal v fevd maršalski urad na Štajerskem in pa .grad Fram, kar mu je v svoji oporoki volil njegov svak Friderik iz Ptuja0. Isti grof je tudi z reverzom potrdil, da mu je imenovani vojvoda prepustil lovsko pravico tostran Drave in okoli Žič, kar je prej imel njegov večkrat omenjeni svak7. • Rečeni Friderik je imel razen Ane tudi sestro Nežo, ki je bila omo-žena z goriškim grofom Ivanom Majnhardom. Dne 9. januarja leta 1422. se je napravila ženitovanjska pogodba med omenjenim grofom in njegovo soprogo. Ta naj bi dobila 1000 goldinarjev dote, a se obenem odpovedala vsem pravicam do kake dedščine8. Tri mesece pozneje je Friderik izjavil, da je svojo sestro Nežo dal v zakon goriškemu grofu Ivanu Majnhardu, njeno doto, pripis in jutranjo pa jej je zagotovil na gradovih, posestvih in dohodkih rečenega grofa. Ako bi se zgodilo, da bi doto v znesku tisoč goldinarjev, katero je izplačal,' dobil povrnjeno, morejo dediči imenovanega svaka zopet rešiti dotične gradove, posestva in dohodke9. Po smrti grofa Ivana Majnharda je Friderik z Ptuja pisal leta 1432. goriškemu grofu Henriku o terjatvah, katere je imela njegova sestra Neža kot vdova po svojem rajnkem soprogu10. Kakor se kaže, se je Neža po smrti svojega soproga vdrugič omožila z nekim Stubenbergovcem. Iz tega zakona se je rodil sin Ivan iz Stuben-berga, kateri je leta 1463. potrdil volilo svoje matere zastran njene dedščine na korist rimskemu cesarju Frideriku11. Goriški grof Henrik in Leopold iz Stubenberga sta se leta 1449. pogodila zaradi dote, pripisa in jutranje, katere je imela Neža, bivša soproga rajnkega goriškega grofa Ivana Majnharda'5. Morda je bil ta Leopold iz Stubenberga novi soprog rečene Neže. Omenim naj še, da je ta Neža iz Stubenberga leta 1442. prodala svoj grad Heckenberg13 z vsemi pravicami, dohodki in priteklinami celjskemu grofu Frideriku za 1300 funtov dobrih dunajskih penezov14. 1 „Frauonhoim" jo najbrže Fram južno od Maribora. En Krapbeim je blizu \Vil-dona. — * Grad Maidburg je bil blizu Ptuja.—3 1423, marec 26, R, 24. — 4 1492, maj 22, R. 24. — 6 1428, avg. 11, R. 1. — 6 1438, apr. 25, 11. 24. — '1438, maj 3, H. 24. •» 1422, januar 9. It. 1. — 9 1422, apr. 20, R. 24. — 1432, marec 20, 11, 1. "1463, nov. 16, R. 24. — " 1449, junij 22, R. 24. — "Heckenberg, nekdanji grad blizu Vranskega. — 14 1442, marec 18, R, 24. Ko so izmrli moški člani ptujskih gospodov, bi si radi njih posestva prisvojili razni njih sorodniki. Grof Ivan iz Sehaumberga je stavil v tej zadevi več zahtev v imenu svoje soproge in njene sestre. Nastal je prepir med njim na eni strani ter med Hedviko, soprogo Jurija iz Liehtensteina, in Dorotejo, soprogo Ivana iz Puchhaima, na drugi, ki sta se zaradi ptujske deščine obrnili do rimskega kralja Friderika1. Grof Ivan je nato obljubil kralju vse storiti, da se poravna prepir, katerega je imel s Hedviko in Dorotejo zarad posestev, gradov, mest in drugih stvari, katere so nekdaj imeli ptujski gospodje. Tudi je obljubil, da se hoče zarad iste .zadeve pomiriti z Ivanom iz Ebersdorfa, ki je zastopal svojega sina Vida1. Mesto Ptuj je dobilo od solnograških nadškofov, pod katerih ■oblast je spadalo že od devetega stoletja sem, razne pravice, katere so mu poznejši vladarji večkrat po+rdili. Med drugimi je cesar Friderik potrdil mestu njegova pisma, privilegije, svoboščine, pravice in stare običaje3. Važna oseba v mestu je bil ondotni sodnik, kateremu je svetovalstvo stalo na strani. Znan nam je slučaj, da je mestno zastopstvo razsojevalo neki prepir, ki je nastal med samostanom v Žičah in ptujskim meščanom Andrejem Schusterjem4. Sodnik in svetovalstvo v Ptuju sta leta 1492 dobila od cesarja Friderika pravico, da sta v rečenem mestu eno leto izvrševala sodstvo ter pobirala davščino, „umgeld" imenovano, potem dohodke dvornega urada (hofamt) in mlina, dalje mitnino in pa osemdeseti funt od tržnega blaga". Naslednjega leta je cesar Friderik dal pobiranje osemdesetega funta in pa mitnino v Ptuju za tri leta v najem on-dotnemu protipisarju Matiju Kellenbergerju proti temu. da ta plača vsako leto 300 funtov". Leta 1498. je kralj Maksimilijan podelil mitnino v Ptuju z vsemi dohodki Ivanu Kellmanu7. Mesto Ptuj je leta 1494. prišlo pod oblast kralja Maksimilijana. Takrat sta se solnograški nadškof in rečeni kralj pogodila tako, da je prvf dobil več mest in gradov, katere je nekaj časa ogrski kralj Matija imel zasedene, drugi pa nekatere druge kraje, med katerimi je bilo tudi imenovano mesto". Nato je kralj Maksimiljan izročil Juriju Movserju grad, mesto, deželno sodstvo in roboto v Ptuju v oskrbovanje ter mu obljubil, da dobi kot njegov glavar vsako leto za svoje službovanje po 500 funtov penezov". Leta 1500 je kralj Maksimiljan sprejel Erharda iz Polhaima za svojega glavarja čez Ptujsko gospostvo za deset let. Tudi mu je prepustil obdelovanje treh kmetij in zraven spadajočih travnikov, potem polovico sodstva, planinske pašnike, lov, ribištvo in roboto. Zato pa naj bi '' 1441, febr. (i, U. 1. — 11441, fp.br. 6. II. 1. — » 1492, apr. 20,"U. 24; 1494, maj 16, lt. 24. — * 1462, okt. 16, U. 2. — * 1492, maj 16. K. 24, 0 1493. mar« 20, 1,'. 24. - 7 1498, febr. 24, H. 24. « 1494, febr. 12, H. 1. — 9 1494, julij 31, Ji. 24, dobival za grajsko varstvo 300 goldinarjev in za svoje službovanje 500 goldinarjev1. V Ptuju je bil samostan pridigarskega reda, kjer je bil leta 1357. neki Nikolaj za priorja. Ta se je zavezal, da se bode vsako leto na dan pred sv. Lovrencem obhajala obletnica za celjskega grofa Friderika I., njegovo soprogo in otroke, pa tudi za grofa iz Giissinga, njegove starše in prednike tako, da se opravijo večernice ter 24 maš. Zato je pa samostan prejel 50 mark graških penezov4. Enako obletnico je obljubil Jakob „von Neudeck"3, gvardijan minoritskega samostana, 1. 1360., ki se je tudi zavezal, da se bode obhajala obletnica za celjskega grofa Friderika, njegovo soprogo in otroke v torek po vnebohodu. Tudi takrat naj se opravijo večernice in 24 maš, zato naj pa samostan dobi 5 mark graških penezov*. Leta 1361. je bil omenjeni Nikolaj še prior vlečenem samostanu. Dne 28. maja je namreč potrdil, daje prejel od celjskega grofa Friderika 20 funtov dunajskih penezov na račun za enega konja, katerega je samostan prepustil Rudolfu iz Katzensteina proti temu, da rečeni grof zanj izplača 40 funtov0. Leta 1419. je Peter Poltel, meščan ptujski, prodal samostanu svojo kramarijo za obleko, ki je stala na vogalu mestnega obzidja pred Ptujem0. Prior Eberhard Seys se je leta 1448. zavezal, da bodo vsako nedeljo na , prižnici molitve za celjske grofe, posebno pa za grofa Friderika II. in njegovega očeta Hermana II. Zato naj pa samostan dobi vsako leto po dve marki penezov iz urbarja v Rogatcu7. Leta 1455. je bival v samostanu brat Friderik von Nieder-Aich, ki je volil neko svoto za stavbo križnega hodnika v zgornjem samostanu v Ptuju8. Od Ivana Prewnerja je samostan leta 1459. dobil en vinograd s kletjo in s tiskalnico blizu Ptuja proti temu, da sc opravijo vsake kvatre ene večernice, ena peta in ena črna maša9. Markward Stelliing, doktor zdravilstva, je napravil oporoko na korist pridigarskemu samostanu v Ptuju, samostanu v Žjčah, hos-pitalu v Celju ter v Studenicah bivajoči hčeri, katero je za svojo sprejel10. Glede ptujske župnije je leta 1494. ukazal kralj Maksimilijan ptujskemu vikarju, da naj jo z vsemi pripadajočimi stvarmi odstopi Ivanu Kernerju11. Kar se tiče me&ean ov in drugih ptujskih prebivalcev, sem že nekatere imenoval, kakor Petra Poltela, ki je živel leta 1419, potem Andreja Schusterja, ki se navaja leta 1452., in- še druge. Kot ptujski meščanje se 1 1600, febr. 26, R. 24. — a 1357, nov. 30, R. 24. — s GI. tudi Kovačič, Dominikanski samostan v Ptuju, I, 58 in 65. * Morda Mirna (Neudeck) na Dolenjskem. En Neudeck je na Štajerskem južno od Neumarkta. 6 1360, febr. 13, R. 24. — • 1361, maj 28, R. 24. — ' 1419, marec 26, R. 2. — Gl. tudi Kovačič, Dominikanski samostan, II, 5, — 8 1448, okt. 7, R 24. — 9 1455. sept. 21, R. 2. — Gl. Kovačič, Dominikanski samoitan, I, 21. — ,0 1459, julij 30, R. 2. — Gl. Kovačič, Dominikanski samostan, I, 60. 11 1467, dee. 16, R. 2. — " 1494, apr. 10, 11. 24. leta 1362. omenjajo bratje iz Lindeka1. Ivan iz Kunšperka jim je dal v fevd grajsko pravo in dva dela vinske desetine „in dem Smach" blizu Ptuja'. V istem kraju je krojač Peter iz Ptuja dobil od Ivana iz Kunšperka leta 1356. v fevd en vinograd in eno njivo3. Ptujski meščan Ulrik Gyesser in njegova soproga Neža sta leta 1376. prodala neki vinograd za 35 funtov dunajskih penezov nekemu dunajskemu meščanu'. Leta 1400 se omenja Erhard Sackl iz Ptuja, kateremu je bil ljubljanski meščan Nikolaj Hafner dolžan 196 goldinarjev5. Marjeta, vdova po ptujskem krojaču Jakobu, je leta 1424 prodala Petru Kelnerju en vinograd blizu Ptuja6. Ludovik Peer, meščan ptujski, je prodal Jakobu Zenklu eno hišo v Ptuju, kar je cesar Friderik kot deželni knez leta 1492. potrdil7. V Ptuju je živelo v 14. stoletju nekoliko židov. Leta 1343. se omenja ptujski Žid Gerstlein, kateremu je bil gornjegrajski opat Ivan dolžan 500 goldinarjev oglejskih mark8. V tistem času je živel v Ptuju žid Isserlein, kateremu je bil Oton iz Maribora leta 1334. dolžan 11 mark srebra0, celjski grof Friderik pa 1345. leta 1300 mark starih graških penezov10. Leta 1364. je bival v Ptuju žid Muš, ki je imel v Trstu svojega svaka, Žida Paskula, kateremn so tudi Peschaeh rekli11. Nekemu ptujskemu židu je bil leta 1342. celjski grof Friderik dolžan 118 mark penezov12 brata Martin in Ivan iz Rineka13 pa 1347. leta 320 mark starih graških penezov1". 1 „Iiindeckeru, ki so se imenovali po Lindeku, nekdanjem gradu jugovshodno od Vitanja. — » 1362, apr, 24, R. 3. 3 1356, febr. 24, 11. 3 — 4 1376, marec 23, R. 3. 6 1400, januar 31, R. 3. — 8 1424, maj 5, R. 2. — ' 1492, dec. 4, R. 1. — » 1343, nov. 25, R. 2 — 0 1334; febr. 15, R. 3 — 10 1345, junij 26, R. 3. — " Cod. W 594, f. 76'. 1,1 1342, avg. 18, R. 3. — " Rinek (Reineck), nekdanji grad nad reko Krko blizu Malega Št. Vida na Kor. — '* 1347, januar 21, R 24. Mariborsko vprašanje. Fr. Kovačič. Svetovna vojna je brezdvomno močno razširila poznavanje raznih dežel, narodov in njih zgodovine, pri sklepanju miru je bila priložnost, da se to poznavanje poglobi ter objektivno spoznanje resnice postavi za podlago prenovitvi Evrope, ker le na podlagi objektivne resnice je mogoča pravičnost, medsebojno umevanje in strpljivost. Belgrajski vseučiliščni profesor J o v a n C vi j i č, učenjak svetovnega slovesa, je rekel o neki priliki: „Pri pariški mirovni konferenci je menda prvokrat znanost prišla do besede pri diplomatičnih obravnavah". Učeni gospod je tudi kot predsednik etnografske sekcije, znanstvenega odseka naše delegacije v Parizu, opetovano povdarjal, naj se stavijo le take zahteve, ki se dajo s stvarnimi razlogi podpreti. Žalibog je pri sklepih mirovne konference le redkokdaj nepristranska znanost imela odločilno besedo. Ko bi jo imela, bi bilo le v našprilog. Kar se nam je prisodilo in pripoznalo, se ni zgodilo iz kake slepe platonske ljubezni do nas, marveč le teža objektivnih dejstev je potegnila včasi tehtnico na našo stran in je resnica zmagala nasproti samovoljni sili diplomatskih spletkarij. To velja zlasti za določitev meje v bivši štajerski kronovini in v Prekmurju. Nasprotniki so razpredli velikansko propagando v svoj prilog ter nevtralne dežele, kakor Švico in Nizozemsko kar preplavili s svojimi brošurami. Po prizadevanju Italijanov so ti proizvodi došli celo do ušes visokoučenih krogov pariške Sorbonne in napravili nemajhno zmedo glede, naših, v tujini itak malo poznanih etničnih razmer. Ti krogi so pa imelii važno besedo pri odmerjanju novih državnth mej. V obče bi se dala o vseh teh nemških literarnih proizvodih ponoviti sodba, ki jo je izrekel dr. Ramovš v „Lj. Zv." (št. 6, 1919, str. 381) o spomenici graškega akademskega senata „Die Siidgrenze der deutschen Steiermark" : „zanj (za senat) je to velika blamaža, s stališča znanosti pa grd škandal". Če odpihnemo iz teh knjižic1 kopico bobnečih fraz o „nemškem kulturnem" delu in klevet zoper slovensko duhovščino in svetno izobraženstvo, ostane le zelo slabotno okostje, ki vsebuje etnografski, historično-zemljepisni in gospodarski moment. 1 Omenimo le nekatere teh proizvodov: Bois du Fred, Marburg und seine Umgebung Pireher Max, Die Zukunft dor deutschost. Alpenlander. Kamniker Dr. Fr., Das deutsche Murtal von Spielfold bis Itadkersburg und die Slovenen. Pfaundler, die Staatsgrenze Deutseh-osterreichin Steiermark. Pircheggor, Das steirischeDraugebict — ein Teil DeutschOsterreichs. Etnografski moment so skušali Nemci obrniti v svoj pridstem,da so a) potiskali v ospredje narodno mešani značaj mariborskega političnega, okraja, zlasti Dravske doline; b) s povdarjanjem plemenske razlike Slovencev levo od Drave od „kranjskih" Slovencev; c) Pfaundler je opozoril, da Nemci izgube okoli 66.000 svojih rojakov, ako se državna meja potegne točno po etnografski meji, torej imajo Nemci pravico do odškodnine in ta odškodnina bi bila v tem, da se meja potegne ob Dravi, ali po vrhu Pohorja ali celo preko Boča, Donačke gore in skozi Haloze ob prejšnji štajersko-hrvaški meji. Ker so pa čutili, da vsi ti razlogi ne morejo vzdržati stvarne in nepristranske kritike, so se končno zatekli pod okrilje „volje" spodnještajerskih Nemčev, sklicujoč se na Wilsonovo-načelo samoodločbe narodov. Osvetlimo to nemško argumentacijo le z nekaterimi opazkami, spuščati se v podrobnosti, bi se reklo vodo v Dravo nositi. a) Koliko je vredna avstrijska statistika „občevalnega jezika-' za znanstveno ocenjevanje narodnostnih razmer, je vsakomur znano, toda ra-čunimo z dejstvom in se postavimo na stališče statistike iz 1. 1930. Tedaj dobimo v spornem ozemlju ob Dravi in Muri v okviru onih mej, kakor jih je začrtala st. germainska pogodba, naslednje narodnostno razmerje na podlagi občevalnega jezika : Sodni okraj Nemcev Slovencev Mahrenberški* 1724 103 4 S Arveški (občine Kaplja, Klanjci in Gradišče«) J 960 334». Mariborski z mestom 38075 44596 Sv. Lenart 516 17038 Cmureški (na desni strani Mure) 3361 2497 Gornjeradgonski 827 11629 Radgonski (8 občin v apački kotlini) 2612 321 52075 89775 Glede tega števila so Nemci stavili drzno trditev brez vsakega dokaza: oba naroda — Nemci in Slovenci — sta domača (bodenstandig). Ce pa etnolog vpraša: odkod se je vzelo to nemštvo, koliko ga je bilo n. pr. pred 50 leti, se brez vsakega truda da dognati da so ti „Nemci" v veliki večini po zistemu nemško pobarvani Slovenci Skoraj polovica tega nemštva odpade na Maribor: 22653 duš. Tudi ostalo nemštvo na Sp. Štajerskem je po večini osredotočeno v mestih Ptuju in Celju. Kako stoji s tem nemštvom, nam pojasni statistika 1 Glede pripadnosti občine Sobota (670 Nemcev, 38 Slovencev) še bo odločeval«, mednarodna mejna komisija — * Pri občinah Gradišče in Klanjci besedilo mirovne pogodbe ni dovolj jasno in bo še tu odločevala mejna komisija. domovinske pravice, ker glede naravnega prirastka sta Celje in Ptuj pasivna (Celje — 16.95%, Ptuj — 21-53), Maribor pa ima le zelo neznaten prirast (+ 0-28%), torej se mestno nemštvo vzdržuje in množi le s priselitvijo. Prebivalstvo Maribora, Celja in Ptuja po domovinski pravici. Domovinsko pravico so imeli v jugošlov. krajih Maribor Celje —i 3 £ Skupaj Okraj Brežice..... 502 456 62 1020 „ Celje...... 1146 ' 1860 130 3136 „ Konjice . . .' . . 405 286 ,29 720 „ Ljutomer .... 622 55 109 786 I „ Maribor .... 582:! 153 204 6180 1'tuj...... 2394 1 318 1254 3966 „ Slovenji Gradec . 365 161 41 567 Kranjska, JVimorje, Istra, Dalmacija . . . i j 1143 j 390 251 1784 Hrvatska in Bosna . . i 323 62 170 555 Balkanske države . . . i 1-' 1 1 15 Skupno . . , j 12735 i 3763 J ! 2251 1 . 18729 V etnografskem oziru je torej od nemštva na obmejnem ozemlju odšteti 12.735 mariborskih jugoslovanskih naseljencev, ostane le še 39.340 od katerih je pa zopet precejšen del odšteti na priselitev v prejšnjem desetletju, 1683 ljudi je bilo iz narodno mešanih koroških okrajev, 1207 pa iz Češke in Moravske. Koliko Slovencev je v obmejnem ozemlju „zistem" napravil za Nemce.se lahko sluti, akose primerjaljudskoštetjel. 1900 in 1910. Takrat je n.pr. mariborski sodni okraj z mestom vred imel 27.771 Nemcev in 47.866Slovencev. V 10 letih Slovenci ne samo da niso nič napredovali, marveč njih število se je znižalo na 44.596. In vendar sama avstrijska statistika priznava, da imajo Slovenci odstotno več porodov kakor Nemci. Kam torej spada ozemlje, ki ima celo na podlagi občevalnega jezika 63-29% Slovencev in 36-71% umetno in nasilno ustvarjenih Nemcev? b) Najbolj klasičen vzgled nemške „znanstvenosti" je povdarjanje plemenske razlike štajerskih obmejnih Slovencev od „Kranjcev". V tem oziru so Nemcem prišli na pomoč Italijani, ki so dobili tozadevne inspiracije najbrž iz Gradca. Ko se je meseca marca 1919 ententina študijska komisija (Commission d' Etudes) lotila našega mejnega vprašanja, je italijanski izvedenec kot ,,dober poznavalec" avstrijskih narodnostnih razmer samozavestno zatrjeval, da severno od Drave ni Slovencev, marveč le „d6bris", drobci raznih plemen, ki se liki Cigani skitajo od kraja do kraja. To kost je hlastno pograbila avstrijska mirovna delegacija in s pomočjo graškega vseučil. docenta Pircheggerja je dr. Kamniker v posebni spomenici na ententin vrhovni mirovni svet povdarjal, da severno od - Drave niso pravi Slovenci, marveč „Vendi"; to iznajdbo je smatral za tako imenitno, da je še v „Tagesposti" (št. 242, dne 2. sept. 1919) nemškemu svetu razglasil te epohalne posledke svoje učenosti. V podkrepitev svoje argumentacije je zajezdil celo jezikoslovnega konja in kot vzgled navedel dialektološke germanizme: Gemeindeamt - gmainzen(?) Pflug-plug, Schere-škarje, Sessel-seselj, Gewehr-gvir (Kamnikar piše cvir), putzen-pucati K. je kajpada pozabil pogledati v jezikovni zaklad in folkloro štajerskih Nemcev, kjer bi našel precejšnjo kopico slovenskih elementov. K. in njegov pomočnik Pirchegger bi se bila lahko poučila o diferenciaciji plemen, in ras vsaj iz „Sociologije" svojega graškega profesorja Gumplovicza, ki na str. 144 te knjige ugotavlja, da se celo znamenitemu nemškemu antropologu Virchowu ni posrečilo, najti enoten pratip nemškega naroda, ker zmotno je, pravi Gumplowicz, misliti, da je sploh kateri historičnih narodov kdaj tvoril antropološko enoto. „Nihče ni dokazal, da so vsi Nemci kdaj imeli isto obliko v lobanjah, z drugimi besedami, da so Nemci prvotno tvorili popolnoma enoten narod". In kako bi izgledalo ujedinjenje italijanskega naroda, ko bi se djal pod lečo stroge plemenske in jezikovne diferenciacije s svojimi germanskim' in berbersko-arabskimi elementi! Celo narodno tako enotna Francija izgleda v antropološkem oziru kakor pisan mozaik. Avstrijska statistika ni nikdar • razločevala Slovencev in „Vendov". Ko so se delale priprave za preselitev škofijskega sedeža v Maribor in za priklopitev Slovencev levo od Drave k lavantinski škofiji, ni nikomur prišlo na misel, da „sekovski" Slovenci za pravo niso istega plemena kakor oni okoli Celja; ko so ustvarjali zadnji avstrijski volilni zakon, ni niti Nemcem prišlo na misel, da severno od Drave niso pravi Slovenci, marveč so potegnili slovenski volilni okoliš celo v arveški sodni okraj, le zdaj je „nemška znanost" morala naenkrat priteči na pomoč nemškemu imperializmu in skovati plemensko razliko. Na obmejnem ozemlju štajerskem se pač dotikajo panonski in ka-.rantanski Slovenci, čemur se pozna sled v jeziku, v običajih in tipu, toda taka neznatna razlika je v večjih narodnih in državotvornih skupinah brezpomembna. Prebivalci Dravske doline, Radija in Kozjaka v jezikovnem oziru tvorijo s Pohorci eno narečje, ki je le nadaljevanje koroškega narečja in je v najožjem stiku s kranjslco-gorenjskim narečjem. Povse naraven in splošen je tudi pojav, da imajo gorjanci bolj trd in okoren jezik in več arhaizmov kakor prebivalci v ravninah in ljubkih goricah ter ob velikih prometnih žilah, a zato nikomur ne pride na um, izločevati jih iz plemenske skupnosti dotičnega naroda. Naloga bodočih antropologov in etnologov na našem vseučilišču bo, natančneje raziskati tudi fizikalne osebine Slovencev v raznih pokrajinah. Vsekako gre v tem oziru predaleč trditev francoskega učenjaka B. Auer-bacha, da je slovenski tip bolj različen od jugoslovanskega kakor od nemškega1. On se opira poglavitno na Zuckerkandla, ki je preiskoval lobanje štajerskih Slovencev in Nemcev. Velika slienost je tu umljiva. ker so štajerski Nemci v veliki meri ponemčeni Slovenci,' razlika od ostalih Jugoslovanov nikakor ne more biti znatna, ker je historično znano, da so se Srbo-Hrvati v večjih masah opetovano priselili med štajerske Slovence. V historičnem oziru so se nemški znanstveniki na ljubo nemškemu imperializmu postavili na stališče, da je cela Slovenija več ali manj degerma nizi rana zemlja. Tako se navija zgodovinska veda! Dejstvo je, da je ob času, ko se je Karantanija priklopila frankovski državi, cela današnja Štajerska bila slovenska, da o Panoniji niti ne govorimo. Posebej' toponomija mariborskega okrožja kaže v starih listinah popolnoma slovenski značaj, nemška imena imajo le one naselbine, ki so specifično nemško-fevdalnega izvora. Tako v Dravski dolini Mahrenberg, kjer je ime po nemškem levdalcu postavljenega gradu prešlo polagoma na naselbino ob njegovem vznožju in iztisnilo starejše domače ime Radlje. Slično je z Muto, kjer se grad imenuje že 1. 1265 pa je mitnica, nemško-fev-dalna institucija, • dala kraju ime. Grad Viltuš — Wildhaus je fevdalna naprava, Leitersberg pri Mariboru je istotako fevdalnega izvora,, saj se še v „Rationarium Styriae" omenja kot „officium Leutoldi". Starejša imena sel, potokov, parcel, vrhov, so čisto slovenska. Isto se da dokazati za imena onstran razvodnice med Muro in Dravo. Po nemški zavladi Slovenci kot podložno in zapostavljeno ljudstvo niso mogli sloveniti krajev z nemškim imenom, k večjemu so nemško ime prekrojili po svojem izgovoru. Kjer ima kraj nemško in slovensko ime ali samo nemško, ni to dokaz prvotno nemškega prebivalstva, marveč fevdalne kolonizacije in uprave. Ako Nemci iz bornih drobcev, ki jih je fevdalni in avstrijsko-birokratski sistem zanesel med Slovence, izvajajo avtohtonost nemštva v Dravski dolini in smatrajo našo zemljo za degermanizirano, bi z. istim ali še večjim pravom mi smeli reklamirati srednje- in gornještajerske kraje z izrazito slovensko toponomijo. Težišče mejnega vprašanja na Štajerskem je bil Maribor. „Nemškemu značaju" tega mesta so hoteli na vsak način dati zgodovinsko ozadje, ' Les Races et los Nationality en Autriche-Hongrie Paris. 1917, str. 80. — Auer-bacli je profesor na vseučilišču v Nancy. češ, ime je nemško, postanek je nemški, srednjeveški Maribor je nemški, kratko: Maribor je čisto nemška ustanova, nemški otok sredi slovenskega morja, ki se mora nemštvu rešiti in za seboj potegniti celo okrožje ter si ga asimilirati. Desetletja se je delalo na to, da se Maribor spravi v organsko zvezo s kompaktnim nemškim ozemljem in za časa mirovne konference so Nemci spustili v svet trditev, da je to dovršeno dejstvo. Ze Czoernig je svoj čas na svoji jezikovni karti z ozkimi prami zvezal Maribor s kompaktnim nemškim ozemljem in za njim Bernhardi. To zmoto je popravil že Hlubek, povdarjajoč, da je Maribor le otok v slovenskem ozemlju, ki leži že precej daleč od južne nemške jezikovne meje1. Tudi Schmutz (Histor.-Topogr. Lexikon II, 494) piše 1. 1822, da so prebivalci celega mariborskega okrožja Slovenci, izvzemši one dele, ki leže na severni strani razvodja od schwamberskega gorovja do blizu Špilja. Tudi Keiterjeva karta štajerske dežele iz 1. 1829 ima jezikovno mejo začrtano ob razvodnici ter k slovenskemu ozemlju šteje celo Apače in vzhodni del apačke kotline. Nemškim virom seje dal zavesti tudi Francoz Auerbach ter v imenovani knjigi dvakrat trdi (str. 83, 88), da je Maribor že zvezan ob južni železnici z nemškim ,,blokom". Ta trditev celo na podlagi ljudskega štetja 1910 ni resnična. Germanizacija je sicer močno preluknjala okolico mariborsko, toda med Muro in Mariborom so še občine z močnimi slovenskimi večinami. V občinah: Cirknica, Dobrenja, Gradiška Št. Ilj, Kaniža, Leitersberg, Pesnica, Ranča, ki leže ob južni železnici med Mariborom in Spiljem, kjer je germanizacija najbolj uspevala, je po ljudskem štetju 3174 Nemcev (47.75°/0) in 3474 Slovencev (52'25%l). V etnografskem oziru pa dejanski na deželi ni bilo drugih Nemcev, kakor Siidmarkini naseljenci in železniški uradniki : V luči objektivne historične kritike se tudi vse zgornje premise o po-početku in srednjeveškem značaju mariborskega mesta razblinejo v nič. Ime samo ne dokazuje nič, je le spomin nemško-fevdalnih razmer onih časov, ko je nemška država zastražila svojo karantansko marko. Ime March-burg pomenja prvotno splošno utrdbo ob meji, sčasoma postane lastno ime tega gradu kakor n. pr. splošno ime Richter postane lastno za gotovo obitelj, od gradu je pa prešlo na naselbo ob njegovem vznožju. Kdor lasti Mariboru čisto nemški početek, mora dokazati dvoje; 1. Grad nad mestom je čisto iz nova postavil nemški graščak in mu dal nemško ime, 2. ob vznožju gradu je ustanovil čisto na novo nemško naselbino, ki se je razvila v trg in mesto. Niti prvo niti drugo se ne da dokazati. Iz pozitivnih zgodovinskih virov vemo le to. da se grad prvič omenja 1. 1164 in da so do 1. 1148 mari- 1 Ein treues Bild des llorzogthumos Steiermark. Oiratz 1860, str. 52. borsko okrožje posedali Sponhajmci. Vse drugo je kombinacija. Zgodovina pa pozna nebroj vzgledov, da so novodošli nemški fevdalci stavili svoje gradove in brambme stolpe tam, kjer so že prej bile take utrdbe —gradišča, kar je povse naravno. Prejšnja ljudstva v davni prazgodovinski dobi so.se imela boriti proti raznim sovražnikom in so si instinktivno izbirala taka torišča, ki jih je že narava ustvarila za branišča. Historično je torej glede postanka mariborskega gradu enako upravičena dvojna možnost: nemški graščak je grad postavil čisto iz nova, ali pa je le uporabil in spopolnil že obstoječe branišče. „Cisto nemška ustanova" mariborskega gradu je torej le gola možnost in nič več. Enako je z naselbino, današnjim mestom. L. 1209 se omenja Maribor kot trg (forum), 1. 1185 pa tukajšnja župnija, torej je v 12. veku že vsekako znatnejši kraj. Kdaj in kako je nastala ta naselbina, kdo so bili njeni prvi prebivalci, o tem molči zgodovina kakor grob. „Cisto nemška ustanova" je zopet le plod politično opojene domišljije. Pičli sicer a nedvomni rimski spomeniki dajo sklepati, da je že v rimski dobi bila tu neka postojanka,najbrž na višini pri Melju. Neko rimsko mestece je gotovo bilo za današnjo Bednavo, v prastaro dobo sega naselbina v Pobrežju, v Studencih in Razvanju. Pri svojem rekonstrukcijskem poskusu je zatorej Ncmec P. Schlosser prišel do prepričanja1, da se je mariborsko mesto razvilo iz eno- ali dvakratne povečave pranaselbine, katere jedro išče v jugovshodnem delu, blizu novega dravskega mosta. Torej je nemško-fevdalna naselba vcepljena na starejšo naselbino priprostih ribiških in kmetskih koč. Ta pra-naselbina je pa bila brezdvomno slovenska, kakor cela okolica. Kdor bi ji lastil že a priori nemški značaj, bi moral to dokazati. Nemški značaj srednjeveškega Maribora izvajajo nemški pisatelji iz osebnih imen, ki so se ohranila v listinah in davčnih knjigah o^ 13.—17. veka. Tudi ta dokaz ne drži. „Nemški značaj" mesta se lahko vzame v dvojnem pomenu: 1. v etničnem, t. j.: njega prebivalstvo je nemškega pokolenja, 2. v kulturnem in državopravnem zmislu t. j. mesto je pripadalo k nemški državi, nemški vladni zistem in nemška kultura sta vtisnila mestu svoj pečat. Slednjega nihče ne zanika ter velja to več ali manj o vseh mestih nekdanjega rimsko-nemškega cesarstva in še celo o ogrskih in hrvaških mestih. V okviru nemške državnosti in nemškega kulturnega ozračja so celo umljiva nemško zveneča imena. Krstna nemška imena so bila sploh običajna v solnograški cerkveni pokrajini in so za določitev narodnosti dotičnih oseb male vrednosti. Rodbinska imena, ki so nastala po stanu, obrti itd. so pač izraz takratnega javnega življenja in zadružne organizacije, ne pa narodnosti, Schuster n. pr. se ravno tako ' Deutsche Tluiidschau fiir Geographie XXXVI. (1913-1914), str. 463 i. d. lahko imenuje Slovenec kakor Nemec. Najvažnejša so pa rodbinska imena, ki kažejo na domačijo dotične osebe. Ta imena se pa pogostoma nanašajo na čisto slovenske kraje, na Kranjsko, Ogrsko, Hrvaško ter kažejo, da je že stari Maribor zajemal človeški materijal iz slovenskega juga in da je njegovo prebivalstvo bilo po narodnosti mešano. Puff i. dr. mislijo, da se je slovenski živelj v večji meri naselil v Maribor šele po velikem pomoru 1. 1680—81. Toda cerkvene matrike kažejo že med 11. 1650—1680 nebroj slovenskih rodbinskih imen, da, ta imena celo prevladujejo. V drugih virih pridejo v poštev le premožnejši sloji, dočim so v matrikah „vsi enaki" in nam torej te bolj objektivno predstavljajo maso mariborskega ljudstva kakor pa davčne ali meščanske knjige. Sicer je pa fizično nemogoče, da malo mesto, kakor je bil stari Maribor, samo iz sebe vzdržuje in množi svoje prvotno eventuelno nemško prebivalstvo v popolnoma slovenskem osredju. c) Dr. Pfaundler zahteva rekompenzacijo za izgubo Nemcev, ki pridejo v Jugoslavijo. Naračunil jih je kar 66.000. V suhih številkah postavimo protiračun, ki nam bo pokazal, kakor ogromne izgube smo Slovenci imeli leto za letom — v prid nemštvu. To nam nazorno predstavlja statistika prebivalcev po njih domovinski pravici, kolikor bivajo v tujem političnem okraju. Po teh številkah je le malenkostno, kar so naši okraji sprejeli od Nemcev, ogromno pa, kar smo jim mi dali. Naslednje tabele nam kažejo k Nemcem odseljene Slovence in k nam priseljene Nemce. (Glej str. 22 in 23j Izmed nemških avstrijskih dežel je v desetletju 1900—1910 dala štajerski deželi največ doseljencev Spodnja Avstrija in sicer 27.068 oseb. Od teh se jih je v spodnještajerske slovenske kraje naselilo le 867, vsi drugi so ostali med Nemci na Gornjem in Srednjem Štajerskem. Teh 867 doseljencev se je razdelilo na spodnještajerske okraje tako-le: Okraj Brežice .......54 „ Celje.........186 „ Konjice........25 „ Ljutomer.......26 „ Maribor.......372 „ Ptuj.........122 „ Slov. Gradec.....82 Skupaj . . 867 V Gornji Avstriji, Solnogradu in na Tirolskem je imelo domovinsko pravico le 458 prebivalcev spodnještajerskih okrajev, torej je skupno bilo doma v nemških deželah izven Štajerske 1326 prebivalcev južno-štajerskih okrajev. Slovenci po rodu, bivajoči 1. 1910 v nemških gornje- in srednješta- jersklh okrajih : ~ ..............1 Iz slovenskih okrajev na Sp. Štajerskem Skupno Okraj bivališča Brežice Celje Konjice Ljutomer Maribor Ptuj Slov. Gradec Po domovinski pravici Po občev. jeziku Bruk ob Muri 55 223 118 60 511 250 172 1389 144 Deutschlandsberg 59 247 111 40 698 195 1762 3112 270 Feld'oach 33 55 34 51 207 102 40 522 6 Gradec (mesto) 769 1926 617 1050 37.14 2366 835 11277 1052 Gradec (okraj) 311 906 259 437 2372 1092 498 5875 390 G robming 5 .33 4 5 39 9 15 110 23 Hartberg 3 23 7 16 63 32 19 163 1 Judenburg 82 348 79 53 256 123 218 1159 396 ; Leoben 388 1072 281 117 724 524 581 3687 200 Liezen 20 38 16 18 67 31 56 246 - i Miirzzuschlag 54 173 302 40 415 167 256 1407 39 ! Murau 7 24 10 2 16 16 27 102 18 1 l Voitsbcrg 124 558 126 73 517 277 477 2152 205 We iz 27 101 31 29 183 98 47 516 138 Skupno . . 1937 5727 1995 1991 9782 5282 5003 31717 ......I 2882 Nasprotno je pa 13 nemško-štajerskih okrajev in mesto Gradec imelo 7843 oseb z domovinsko pravico v slovenski deželi Kranjski. Potemtakem je 1. 1910 nemški del štajerske dežele imel skupno 39.560 ljudi z domovinsko pravico v slov. štaj. okrajih in na Kranjskem, dočim je statistika po občevalnem jeziku naštela le 2882 Slovencev v nemško-štajerskih okrajih. Nemcev v našh okrajih z domovinsko pravico v nemških štajerskih in izvenštajerskih krajih pa 3156. Priseljenci in izseljenci iz mešanih okrajev. Sem štejemo lipniški in radgonski pol. okraj na Štajerskem ter sedem koroških okrajev z glavnim mestom Celovec. V sedmerih spodnještajerskih okrajih, ki so prisojeni državi SHS, je 1. 1910 bilo 3229 oseb, ki so imele domovinsko pravico v lipniškem in radgonskem okraju, nasprotno je bilo v teh dveh okrajih 8936 ljudi z domovinsko pravico v slovenskih okrajih, torej so zopet ti okraji za 5707 oseb več oddali kakor sprejeli. Razen tega je od 3229 izseljencev, ki sta jih oddala lipniški in radgonski okraj slovenskim okrajem, znatna večina slovenska, ker le južni, slovenski rob teh dveh okrajev gravitira na jug, Nemci pa bolj proti 'Gradcu. Nemci po rodu, bivajoči v slovenskih sp5dnještaj. okrajih: Bivajoči v slovenskih okrajih | Z domovinsko pravico v nemškem okraju : Brežice Celje Konjice IH 6 o 3 Maribor "3 CU Slov. Gradec Skupno Nimtiv po domovinski praiiti: Bruk ob Muri — 26 7 10 21 3 6 73 | Deutschlandsberg 3 15 — — 109 9 98 234 ; Feldbach 6 25 11 24 109 13, 15 203 Gradec (mesto) 18 56 26 41 233 68 32 474 Gradec (okraj) .24 :25 11 15 113 90 ' 19 297 Grobming — — — 1 10 20 .3 : 34' • Hartberg — 19 4 1 33 2 ir> 74 Judenburg ■8 44 2 o 34 15 12 ai7 Leoben 4 45 9 5 18 11 10 102 Liezen — ■ .5 — i 2 10 11 5 • • j 33 Miirz/.uschlag — 7 — 2 26 — o 40 .j Murau — 19 1 1 U 1 <> 39 Voitsberg — 12 2 3 10 . 1 n 39 . Wei z 2 13 3 4 42 6 2 72 ■Skupaj . . . 65 311 76 111 779 250 239 1835 Med koroškimi okraji izločimo najprej pol. okraja Spittal in St. Vid, ki sta več ali manj nemška. Iz teh dveh okrajev je v spodnještajerskih slovenskih okrajih in treh avtonomnih mestih prebivalo le 326 oseb, nasprotno je pa v okraju Spittal in St. Vid statistika našla 543 oseb z domovinsko pravico na Sp. Štajerskem, od teh pa je v mestih Celju, Mariboru, Ptuju imelo domovinsko pravico le 40 ljudi, ostali 503 so bili z čisto slovenskih krajev. (Glej str. 24.) Torej je slovenski del Štajerske dal Koroški 9608 oseb, sprejel pa od nje le 4094. Iz navedenih statističnih številk sledi dvoje nepobitno dejstvo: l.Pfaun-dlerjeva trditev, da Jugoslavija dobi 66.000 Nemcev, nima nobene stvarne podlage; število resničnih Nemcev, ki na bivšem Štajerskem pripadejo k Jugoslaviji, je minimalno. 2. Te številke jasno kažejo, da se je nemštvo na Štajerskem na umeten in nasilen način množilo le na škodo Slovencev. Štajersko-slovenski doseljenci na Koroškem: Domovinsko pravico so imeli vštaj. slovenskih okrajih Koroški okraji Mesto Maribor A le s to j Celje Mesto j Ptuj Okr. Brežice Okr. Celje, Okr. Konjice Ok'. Ljutomer Okr. Maribor Okr. Ptuj Okr. SI. Grad. Skupno Mesto Celovec 50 70 14 44 188 26 37 162 160 168 919 Okraj lieljak 55 26 14 87 265 58 42 296 125 214 1182 „ Šmohor 1 3 1 22 27 9 18 31 31 8 1.51 „ Celovec 9 20 13 42 179 46 20 156 131 274 890 „ Velikovec 6 12 11 35 1078 165 14 91 62 2727 4201 „ Wolfsberg 28 7 2 35 177 42 15 71 51 1294 1722 Skupaj . . 149 138 55 265 1914 346 146 807 560 4685 9065 Koroški izseljenci na Sp Štajerskem. Domotinski praiieo so imeli t kowiili olrajih Mesta in okraji na Sp. Štajerskem mesto Celovec ■ okraj Beljak okraj Celovec okraj Šmohor ti) "O* iS -ssž Skupno Mesto Celje 20 17 32 8 15 4 96 D Maribor 33 159 88 33 145 103 561 1) Ptuj 7 8 10 2 16 11 , 54 Okraj Brcžice 1 14 o 1 12 2 32 n Celje 17 47 44 "1.7 104 54 283 » Konjice — 7 7 3 28 — 45 » Ljutomer 4 10 5 — 9 — 28 Maribor 2 71 85 27 186 64 435 3D Ptuj 2 18 16 — 18 3 57 n Slov. Gradec 113 ' 85 32 7 511 429 1177 Skupno . . 199 436 321 98 1044 670 2768 Kdo je vsled državne delitve na škodi, je iz teh številk popolnoma jasno. Vpoštevati je še to-le: K nam priseljeni Nemci so bili v veliki meri uradniki in razni podjetniki, ki so sc po prevratu vrnili v Avstrijo in so vsled ugodnosti, ki jih je dajal prejšnji režim nemštvu, ostali zavedni Nemci in bodo taki ostali tudi v Jugoslaviji, dočim so se naši odseljenci v nemškem osredju odtujili svojemu rodu in so ostali po prevratu v veliki meri v Avstriji. V prilog svojih aspiracij so Nemci izvračali tudi geografske pojme. Računajoč na nepoznavanje naših razmer pri zaveznikih, sta Renner in Kamniker (po navodilu Pircheggerja) položila vrhovnemu svetu na mizo debelo neresnico, da. S r e d n j a Štajerska sega preko Drave na Pohorje. Graški učenjaki so prezrli, da jih njih lastna uradna statistika1 postavlja na laž kerk Srednji Štajerski prišteva politične okraje: Deutschlandsberg, Feld-bach, Gradec, Hartberg, Lipnica, Radgona, Voitsberg, Wei z, k Spodnji Štajerski pa: Brežice, Celje, Konjice, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Slov. Gradec. Vsak ljudskošolski učenec višjih letnikov pa pri. nas ve, da noben srednještajerski politični okraj ne sega preko Drave. Celo odločno v nemško-nacijonalnem duhu za tujski promet spisana, knjiga „Steiermark" (Graz 1914) priznava, da gre narodna meja v obče od Celovca do Mure po razvodju med Dravo in Muro ter da je ta meja dosežena šele v 19. stoletju (str. 404—405) — kajpada vsled zistematične germanizacije. Končno so se nemški resnico- in pravicoljubni gospodje zatekli k volji ljudstva, pred vsem mariborskega prebivalstva. Tu se je naenkrat združila nemška narodnostna teorija,sloneč na ideji rase in državne absolutnosti, z elektivno teorijo, razširjeno več ali manj pri toli sovraženih Francozih. Ena kakor druga je enostranska. Prva je brutalna in barbarska ter nujno vodi do osvajalnih vojn in tlačenja slabejših, druga vodi do anarhizma, po njej niti v eni in isti družini ne bi bilo mogoče določiti narodnosti, in končno, logično izvedena, bi dajala pravo celo vojnim dezerterjem. Francozi obsojajo dandanes nemško teorijo kakor tudi svojo elektivno teorijo volje2. Volja ni nikako objektivno merilo resničnosti in upravičenosti kake stvari, zakaj volja le registrira to, kar so ustvarili mnogoteri drugi činitelji. Smer volje določuje spoznanje, vzgoja, osredje, v katerem kdo živi, mnogokrat cclo malo plemeniti, čisto materialni interesi (n. pr. ob mejah — tihotapsko verižniški dobiček !). Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati sredstva, s katerimi se je vsiljevalo slovenskemu ljudstvu nemško mišljenje in hotenje. Osvetlimo stvar le z majhno sličico. Muzej „Zg. dr." hrani dva lesena, gladko obrezana hloda, ki sta nekdaj; » Stati8tische8 Htndbuch fQr das Herzogtum Steiermark. Graz 1912. " Renč Johannet, Le principe des nationality Pariz 1918, str. 197'—266. služila za sramotilno znamenje šolskim otrokom, ki so slovenski govorili. Dotični šolnik je sam napisal na oba hloda: Signum fur die windisch schwatzenden Kinder der II. Klasse. To nam pove več, kakor cele knjige. Gospoda, ki se sedaj sklicuje na „voljo" mariborskega prebivalstva, bi si naj stavila vprašanje: -kakšna bi bila ,, volja" mariborskega prebivalstva, ko bi nasprotno nemška deca morala nositi sramotilna znamenja za nemško govorjenje? In ali bi bila ta „volja" objektivno merilo za razsojanje narodnostnih in državnopravnih vprašanj ? Sklicevanje na „voljo" zasega že v etično področje in tu je vpoštevati naslednja dejstva: Denimo, da ima 22.653 mariborskih prebivalcev, ki so pri zadnjem ljudskem štetju napovedali nemški občevalni jezik, voljo pripasti k nemški državi,se vendar Maribor ne bi mogel izrezati iz svojega osredja, marveč bi moral potegniti za seboj večji ali manjši okoliš. Ako bi obveljala Pfaundlerjeva maksimalna zahteva ter bi se meja potegnila po vrhu Pohorja in Boča skozi Haloze1,katero ozemlje tudi predstavljaožj e gospodarsko področje mariborskega mesta, tedaj bi Maribor potegnil za seboj celi mahrenberški sodni okraj, celi mariborski politični okraj, pa vsaj ptujski in gornje-radgonski sodni okraj. Tedaj bi na narodno obmejnem ozemlju na podlagi ljudskega štetja 1910 imeli naslednje razmerje: Nemcev Slovencev Mahrenberški sodni okraj 4724 10348 Mariborski politični okraj z mestom 40874 79008 Ptujski s. okraj z mestom 5147 47478 Gornjeradgonski s. okraj 827 11628 Cmureški s. okraj desno od Mure 3361 2497 Radgonski s. okraj (od nas reki. del) 5992 732 Arveški s. okraj (od nas reklamirane občine Kaplja, Gradišče, Klanjci) 1960 3346 Skupaj . . 59885 155037 Ako imajo Nemci svojo „voljo", jo smejo imeti pač tudi Slovenci, torej ; stoji ,.nemška volja" 59.885 oseb nasproti ^slovenski volji", ki jo predstavlja 155.037 ljudi, ki so v kljub vsemu pritisku 1. 1910 napovedali slovenski občevalni jezik in s tem dovolj izrazili svojo voljo pripadnosti 1 V nekoliko manjšem obsegu jo začrtala mejo avstrijska skupščina s postavo (lne -22. nov. 1918. Po Freytagovi karti bi šla ta meja po vrhu Pohorja, potom čez Pragersko proti Makolam, dalje skozi Haloze tor bi vštric Vinice skrenila od bivše hrvatske moje zopet proti Dravi, bi šla med Dornavo pri Ptuju in Ormožem skozi Slovenske gorice tako, da bi Negova prišla v Avstrijo, Sv. Jurij ob Ščavnici pa v Jugoslavijo in pri Radencih bi ijse združila z bivšo ogrsko mejo. Po tem načrtu bi se nekateri sodni okraji razkosali, a > narodnostno razmerje bi v nekoliko manjši meri ostalo isto. k slovenskemu narodu. A po morali nemške mentalitete bi bilo ,,pravično", da se skoraj trikratna večina ukloni nemški manjšini ! Edino samovoljna, z ničim opravičena, na starem fevdalizmu sloneča teorija o (nemški) „gospodujoči" in (slovenski) „služeči" rasi more zapirati oči pred tem dejstvom. Nemoralno je dalje in velikega naroda nedostojno, zatirati voljo slabejšega naroda do izobrazbe na podlagi lastnega jezika in narodne individualnosti,nemoralno je, govoriti zaničljivo le o slovenskih kmetih,hlapcih in deklah pa zahtevati, da vsak izobraženec zataji svoj narod in postane renegat. K večjemu neukemu siromaku bi bilo milostno dovoljeno, posluževati se za silo svojega jezika, izobraženec pa bi bil kaznovan s tem, da se v javnem življenju ne bi smel posluževati svojega jezika! V celi argumentaciji, s katero so Nemci podpirali svoje težnje ni ne enega stvarnega razloga, samo zavijanje in neresnični podatki, v etičnem oziru pa zelo nizkotno in nasilno stališče. Morda se bo komu zdelo naše izvajanje odveč, ker da so naše zahteve itak samoumevne in po st. germainskem miru dovršeno dejstvo A naš naivni optimizem je že marsikaj smatral kot samoumevno, pa je bil bridko razočaran. Zmota in laž imata strašno moč v človeški mentaliteti, resnica in pravica si morata le z dokazi pridobiti svojo veljavo. Razen tega naša državljanska zavest ne sme sloneti le na megleni sentimentalnosti narodne navdušenosti, ki itak daje svoji stranki vedno prav. Zaveden državljan mora imeti jasne pojme o temeljih, na katerih slonijo pravice njegove države in naroda. Za vsakdanje življenje je dovolj, če vem, da se zemlja suče okoli solnca in ne obratno, če pa hočem vedeti, da je res tako in zakaj, moram poznati tudi dokaze heliocentričnega sestava. Objektivno dognana resnica o dejanskem narodnem razmerju jnora biti dudi podlaga smotreni državni politiki, da se ne bo s kratkovidnimi kompromisi v novi obliki gojilo staro renegatstvo in tujerodnemu iivlju dopuščal večji vpliv, kakor mu gre po njegovi resnični moči. Prekmurje in Medjimurje. Dr. Fran Mohorič. I. S p 1 o š n o s t i. Kakor med Kranjsko in Goriško-Istro ter celim Primorjem ni ne v prirodi ne v ljudstvu nobene vidne meje in med ljudstvom ni prehodno-vidnih znakov razlike ne v plemenu, ne v običajih in ne v govorici, (narečne razlike so odvisne od povsem drugih vzrokov): prav tako ni nobene prirodne meje in znatne razlike ne v plemenu in v poštevni meri ne v govoru in običajih med bivšimi „avstrijskimi" in „ogrskimi" Slovenci, med štajerskimi Slovenci ter sosedi in brati Prekmurci in Medjimurci. Med iztočnimi Slovenci Slovenije in Prekmurci deloma niti Mura ne dela meje, ne glede na dejstvo — da Mura sploh ni nobena mejna ovira in v pošte v na mej a, marveč zveza prav kakor Drava in Sava; potok Presika pa, ki je delil Štajersko od Medjimurja, je kjerkoli lahko pre-skočljiv, mnogo prebrven in premosten. Zlasti med prebivalstvom tostran in onstran Presike ni najti niti z: daljnogledom kake razlike. Razlike so nastale pač zgolj umetno od zunaj in v toliko, da ljudstva spada v različne škofije — medžimursko pod hrvaško (zagrebško), prekmursko pod madžarsko v Sombotelju, nadalje je obstajala razlika v pristojnem uradništvu. Na znotraj med ljudstvom ob bivši meji ni zapaziti znatne razlike, dasi je ljudstvo onkraj Mure in Presike v svojem prosvetnem napredovanju zaostajalo za tostranskim, a ta pojav ne izvira iz notranjosti ljudstva, marveč dejanska krivda je v onstranski državnosti in politiki. In vendar je meja, vidno narisana zgolj na papirju, bila močna dovolj, da. je skozi stoletja ločila in ovirala rodne brate v neposrednem stiku in motila njih prosvetni razvoj v uprav pogubonosni mrri. II. Dejanski stiki. Vkljub nasilnim oviram madžarske državnosti pa so obstojali po prirodnem toku stvari vendar le mnogokr iri medsebojni stiki, medsebojne težnje in zveze, čeprav So je trudila madžarska politika na vse kriplje celo v tem, da je zanemarjala in zapirala ceste in cbčila v prilog tostranskemu ozemlju, in je marveč gradila po možnosti, vsa občila zgolj v smeri proti madžarskemu osredju. 1. Medsebojni stiki štajerskih in ogrskih Slovencev so bili predvsem Sosedno-gospodarstveni. a) Težaki in posli iz Ogrskega: so pohajali na delo in v službe na štajersko stran, manj so Štajerci zahajali v službe in v delo preko Mure. b) Prav enako so obstojali stiki — sosedno- družabni in gospodarski med tostranskimi in onostransldmi sosedi — n. pr. v štajerski Presiki in ogrski Presiki, Globoki in Veščici. Sklepali so se večkrat zakoni med to- in enostranskimi Slovencii1. c) Obiskovale so se tostranske in onostranske gostilne, v prav izdatni meri obmejne ogrske gostilne blizu Gomile, v Presiki, na Veščici, na Kamnu pri Razkrižju. itd. 2. Verski stiki, a) Privlačne so bile zlasti cerkvene slav-nosti tostranske in onostranske v izdatni meri; to pa pred vsem v takem obmejnem razdalju, da posetnikom ni bilo treba prenočevati v tujem obmejnem kraju, b) Osobito pa pridejo v poštev daljše večdnevne ali celo tedenske božje poti (romarske), v prvi vrsti Pi-ekmurcev, pred vsem na takozvana Jezera (k Sv. Roku v Šmarje pri Jelšah) in misijonska romanja Prekmurcev k Sv. Jožefu (lazaristom) in pač tudi h kapucinom v Celje — na Sv. gore ob Sotli, v Maribor, na Goro pri Sv. Petru, k Sv. Trojici in Sv. Trem kraljem v Slov. goricah, novejši čaš v Veržej k salezijancem in celo na Brezje na Kranjskem pa k majki Bistrički na Hrvaškem. 3. Obrtni stiki. Tu pridejo v poštev zlasti murski mlini. Tudi štajerski krajani od blizu in več ur daleč so vozili mlet na murske mline na štajerski in ogrski strani. V bližini murskih mlinov je bil murski brod, — pri Moti (v Meki), pri Veržeju, Radincih. Zadnja leta pred vojno so Prekmurci v velikih množinah odjemali opeko pri križevskih opekarnah. 4. Tržni stiki, a) V večji meri pride vpoštev predvsem trgovanje s sadjem in mlevskimi izdelki iz Medjimurja in Prekmurja na tedenskih sejmih v Ljutomeru in Radgoni. To trgovanje z žitnimi pridelki in mlevskimi izdelki je bilo velevažno za viničarsko prebivalstvo ljutomerskega in deloma ormožkega okraja, kakor tudi radgonske okolice. 5. V večjem trgovskogospodarskem obsegu in pomenu so prihajali v poštev obojestranski krajevni veliki (letni) sejmi, v prvi vrsti z m a n u f a k t u r n i m blagom ter veliki živinski sej mi v Ljutomeru, v Štrigovi, v Razkrižju, v Turnišču, v Dokležovju, Belotincih, Bogojini, Soboti, v Dubrovniku in Radgoni. Vsled ogrske državne politike in slabih 1 L. 1910 jo uradna statistika dognala, da je v ljutomerskem obmejnem glavarstvu prebivalo 595 moškili in G38 žensk, skupno torej 1233 ogrskih državljanov (brez Hrvaške) v radgonskem glavarstvu pa 2530 ogrskih državljanov, 1281 moških, 1249> žensk. Vsi ti so, skoraj izključno prekmurski Slovenci in Modjimurci. Op. ur. eestnoprometnih odnošajev so ti sejmi zadnje desetletje pred vojno izgubili svoj prejšnji pomen. Vsi ti naši medsebojni stiki so torej bliže ali dalje soseski družabni —so ver ski (cerkveni, romarski) in gospodarski, zlasti t r g o v s k o-g ospodarski. III. Prosvetni stiki. Duševni, narodno-prosvetni stiki so vsled političnih ovir bili pač pičli, a gojili so se vendar. I. Knj i ž evnost prekmurskih Slovencev je bila samosvoja po svrhi in vplivu, začetkoma protestantska. Največjega pomena je slovita prestava sv. pisma. 1. Štefana Kiizmiča: Nouvi zakon ali Testament011 1771, 2. s predgovorom Jožefa For koša. Naslednik Mikloš Kiizmič je izdal 8 knjižic: šolskih začetnic in verskovsebinskih: 1. ABC za Slovence na Vogrskem 1780 2. Slovenski silabikar 1780, 3. Knjiga pesmena i molitvena, 4. Sveti Evangeliomi. . . 1780, 5. Kratka summa veliko g a k a t e k i z m u s a, 6. S t a r o g a in n o u v o g a testamentom a svete historic, 7. Knjiga molitvena za bolnike, 8. Molitvena knjižica za vsak o ga kristjana seveda vse v uradnem madžarskem pravopisu. — 4. Nadalje: Ferenca Tem lina: Gyorski katekizmus 1715, — 5. učitelja Števana Šijarta: Mrtvečne pesmi 1796, 6. M i hal a Sevra: Red zveličanstva 1747 in voex-e (vere) krščanske kratki navuki 17541. — 7. Aleksander Ter pij an (Šandor Torplan): knjige zoltarske 1848, S.Janez Schiill (f 1865) je rabil slovenski pravopis. 9. Jožef Zemlič, rojen 1. 1839, kapelan v Dolnji Lendavi, je spisal : Zgodbe Sv. pisma. — 10. Marko Žižek, župnik Belotinski. 11. Jožef Borovnjak: 1. Knjiga molitvena 1848, 2. Duhovna hrana, 3. Jezus moje poželenje, 4. .Sveti Evangeliomi za nedelje in za svetke celega leta (1840), 5. Sveti angel čuvar, 6. Mali katekizem, 7. Angelska služba, 8. Krščansko katoličanske cerkvene pesmi — (vse v ogrskem pravopisu, ker je bil naš pravopis kot prekucuški in vseslovanski prepovedan in preganjan, kar sta na sebi doživela prav — Borovnjak in Žižek). 12. Jožef Košič (1788--1867je bil v osebnih stikih z Božidarom Raičem, kaplan v Belotincih, župnik v Gornjem Siniku. Spisal je: 1. Kratki navuk vogrskega jezika za začetnike. V Gradci 1833;..... 2. Zobrisani Sloven med Murov in Rabov 1. ?? 3. Zgodbe vogrskega kraljestva 1848 ; 4. priobčil je nekaj pobožnih spisov, v rokopisu zapustil mnogo cerkvenih 1 Glej Glaser (Hair): Zgodovina slovenskega slovstva 1. del, stran 197, II L. del, II. zr. str. 313. govorov. 13. Mihael Bar la je izdal pesmarico: Krščanske nove cerkvene knjige ... v czistom . . Slovvencskom jeziki... V Kovago-Orsi Proszincza 4tega dneva 1821 (Glaser 111 1—2). II. Najnovejša doba nam je rodila prekmurskega prbsvetijenca, narodopisnega pisatelja in znanstvenika: 1. S te van a Kiiharja, ki je številne svoje spise objavljal v Jagičevem Archivu in v Časopisu Zgodovinskega društva v Mariboru1, zlasti narodno in jezikoslovno blago v prekmurskem narečju kakor tudi v pisni slovenščini, ki je takorekoč premostitelj starega in novega razdobja, zavestni prerok našega ujedinjenja. 2. Semkaj spada seveda tndi rodoljubno delovanje za preporod Prelcmurja dekana Ivanocijain župnika Jožefa Klekla iz Crenšovec in njegovih vrstnikov, katerih delovanje in zasluge uvažuje naša sedanjost in jih bo z zanosom svedočila naša bodočnost. IV. Stiki in vplivi duševni (in književni) i z S1 o v e n i j e naogrske SI o vence. Teh stikov ni Bog ve koliko, vendar jih je nekaj — in sicer več posamezno osebnih nego skupno narodnih. 1. Med take duševne stike spadajo pred vsem verski cerkveni stiki iz bližje soseščine — posečanje bogoslužja na tej in oni strani ogrske meje, zlasti pa globljeje v ozemlje segajoče romarske poti. Ti bogo slu ž ni stiki so ne male važnosti; vsaj z ozirom na cerkveno petje, ker so ogrski Slovenci v Sloveniji slišali ins seboj nesli marsikatero novo cerkveno pesem z napevom vred med svoje ožje rojake in so se pevale tostran in onstran Mure večinoma iste cerkvene pesmi2. 1 N. pr. Štefan Kiiliar. Narodno blago vogrskih Slovencev. Zapihano v Bratoncili. Ponatis iz časopisa 1913—1914. 3 Puzstai J ozsef, školnik, Martonhely, 1891. oktober 1. pravi v Predgovoru k vodavanjii Borovnjakovc knjige: Krscsanszko k a to 1 i c z an s k e cerkvene peszmi sz potrebnimi molitvami i vnogimi vogrszkimi peszmami. . . Ki so skoro vse nove pesmi z vogrskoga (madžarskega!) jezika na staroslovensko (prekmursko) predelane, i zato nej z k uam najbliže stoječega štajerskoga jezika, ar se štajerske pesmi z najvekŠim trudom itak nemrejo na naš stari slovenski jezik tak predelati, ka se nebi poznalo! Nadale i zato, ar štajersko pesmi z vekšinoin tak preveč svocko (posvetilo) vižo majo, štera so v cerkev nikak ne pripravi. Ali zato nečem to praviti, ka štajersko pesmi nebi tiidi i lojpe viže inele. Majo. iz med šteri(h) sam to lepše ttidi k coj vzev. I)a so vogrske (madžarske!) pesmi poprejk za oni(h) viz volo, štere se k cerkvi pripravijo, več vredne, kak poznane štajersko pesmi, to vsaki ou leliko svedoči, ki cerkveno pesmi od vsej strani zadosta pozna. . . Ali da pri etom deli moremo (= moramo) na nagib liidstva misliti; vse vogrske (madžarsko) pesmi se nemrejo za naše liidstvo pripraviti, naj-bole pa-one ne, štere so v moli tonusi. Vsi znamo, da .naše slovensko liidstvo ono lejpo 2. Nekoliko duševnih stikov je obstajalo [tudi med duhoven-venstvom tostran in onstran Mure, •— zlasti je videlo ljutomersko ž u p n i š č e večkrat katerega duhovnega brata iz prekmurske in medjimurske soseščine in od tod je tudi nastalo nekaj več stika ogrskih Slovencev z našo Družbo Sv. Mohora kot naročnikov na družbine knjige, — in so li večji ali manjši naročniški stiki razvidni iz posameznih letnikov koledarja družbe Sv. Mohora. V tem oziru gre pač veliki del zaslug — Božidaru Raiču. večkratnemu posetniku Prekmurja in snovalcem stikov med ogrsko in štajersko — predvsem najbližjo ljutomersko duhovščino. 3. Znano je iz samopisa ( samoopisa) Dr.-ja Radoslava Razlaga, da je prišel njegov praded iz ogrskih Slovencev. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je bil Dr. Razlag kdaj na Prekmurskem. V svojih delih sta se na Prekmurje ozirala in opirala soseda dr. Miklošič in Stanko Vraz. I v. rojstnega kraja vseh treh rojakov — iz Male Nedelje, Radomerščaka in Cerovca se prav lepo vidi na širno prekmursko ravnino, katero opeva Stanko Vraz • vsaj posredno tudi v svojih Djulabijah in je skoraj neverjetno, da bi kateri izmed njih ob tej ali oni priliki ne prišel na slovensko ogrsko ozemlje'. Vsekako je Miklošič poznal prekmursko narečje in se v svojih jezikoslovnih razpravah nanje oziral. Dostavek uredništva. 4. Ob državnem prevratu so se pred vsem štajerski obmejni Slovenci pobrigali za usodo prekmurskih Slovencev. Središče te akcije je bil Maribor, kjer je „Zgodovinsko društvo" že od svojega početka obračalo pozornost na zgodovino in narodopis Prekmurja. V Mariboru so se sestavili in tiskali proglasi in letaki za Prekmurce in mariborski Narodni svet je poveril referat o Prckmurju dr. M. Slaviču, ki je bil meseca januarja 1919 kot izvedenec za Prekmurje poklican tudi k mirovni delegaciji v Pariz. Ondi so končno dolgo pozabljeni, malo poznani in zaničevani Prekmurci stopili naravo nia, da vso viže na dva glasa rado popeva. . . Popevanje na dva glasa se samo v dur t6nosi lahko zgodi s rednim taloin, ino Sto je nej v notaj (notah) dobro v8-navčeni, nomre on v moli tonusi drilgoga glasa s redom popojvati, zato sam z moli tonusa samo te ložejše i Jepše pesmi gori vzeo. Včiniti sam mogao to i za onoga zroka volo, ar nemrejo posmi biti brezi moli tonusa najbolc pa „za preminoče pesmi nej.. (Glaser III/2.) ' O Stanku Vrazu je gotovo, da jo obhodil Prekmurje kakor istotako Kranjsko in Koroško, in prva knjiga njegovih narodnih pesmi priča to že v svojem naslovu: Narodne pesmi ilirske, koje se pevajo po Štajerskoj, Kranjskoj, Koroško j izapadnoj strani Ugarske. Zagreb 183(1: — Prepotoval jo zapadno Ogrsko 1838 in sprejel vanjo v oddelku 95 balad in romanc — pet vogrskih. Mod Vrazovimi pesnitvami se nahaja ulomek — Belotinci, in tudi v vencu balad: Bab ji Klanec se vrši djanje deloma na prekmursko vogrskih tleh. pred forum celega sveta. Poleg službenih promemorij, ki jih je naša delegacija izročila vrhovnemu mirovnemu svetu o Prekmurju, je dr. Slavič sestavil dva spisa, ki jih je „etnografska sekcija" izdala kot poluslužbeni publikaciji v francoskem jeziku. Prva, „Le Prekmurje" (4°, str. 19 in ..Suplement" str. 4), opisuje v kratkih potezah zemljepisni in ekonomski .značaj Prekmurja, njega politično in cerkveno organizacijo, zgodovino, duševno žitje, narodopisno-statistične razmere ter ji je priložena etnografska karta. Ker se je vrhovni svet dolgo pomišljal, prisoditi Prekmurje naši državi, je po naročilu delegacije dr. Slavič sestavil natančno narodnostno statistiko Prekmurja na podlagi ogrskega uradnega ljudskega štetja 1. 1890 in 1910, ki je izšla v Parizu pod naslovom „De la Statistique de Prekmurje" (4°, str. 23). L. 1890 je imelo Prekmurje 105.343 prebivalcev, od teh je odpadlo na Slovence (in Hrvate 789) 68.741 duš, na Madžare 24.529. L. 1910 so našteli v Prekmurju 11.5,916 prebivalcev, med njimi 33.163 Madžarov, 72.287 pa „drugih", pod to nedoločeno pokrivalo je skrila madžarska statistika Slovence, pač pa je zaznamovala 165 Hrvatov in 7 Srbov, torej skupno 72.495 Jugoslovanov. Na podlagi te statistike se je končno vrhovni svet prepričal o slovenskem značaju Prekmurja pa nečednih mahinacijah ogrskega statističnega urada. Uredništvo. 5. Matija Čop, velikan učenosti, je že leta 1831 poslal svoj 100 pol obsegajoči rokopis o slovenski književnosti, najboljše in mojstersko delo svojega časa, v Šafarikov zbornik: Geschichte der siid-slavischen Litteratur, katero delo pa je začel izdajati šele po Šafarikovi smrti Josip J ire ček in sicer v prvi knjigi: slovensko in glagolsko pisemstvo (slowenisches und glagolitisehes Schriftthum. V Pragi 1864. — Tempskv.) Čop se ozira tudi na književnost ogrskih Slovencev, opirajoč se večinoma na Čaploviča:Joh. von Czaplovicz, Kroaten und Wend en in Ungarn (Hrvati in Slovenci na Ogrskem, — Požun 1829 nemško), o katerem delu — zlasti oddelku o jeziku in književnosti str. '80—84 (Sprache und Litteratur) izvešča, da je jako nedostatno in nezadovoljivo. Navajajo se književniki ogrskih Slovencev in njih spisi in tiskane knjige in sicer: Ferenc Temlin (1717), Mihal Sever (1747), Ste van Kuzmič(1771), NiklavKuzmič (1780), Mihal Bar la (1825). Po Čopu je posnel podatke o Ogrskih Slovencih Fr. Marn v Ježi čniku XXII. 1884. V letniku Dom in Sveta 1892 (stran 172 —176) je objavil Andrej F ekonj a razpravo, naslovljeno : Kn j i ž evnost ogrskih Slovencev, navajajoč prekmurske književnike: Ferenc a Temlina, Štefana 3 Kuzmiča, M. Jožefa Torkoša, Mikloša Kiizmiča, Štefana Šijarta (Mrtvecsne pesmi 1796); Bale oš a Mihala: (slovenszki abe-eedar za deczo 1793; potem iz 19. stoletja: Pes zrn ene knjige ali gradual (1816—1820) in čitanke neznanih piscev; nadalje še navaja: Mihala Barla, Jožefa Košiča, Jurija Cipota (Duhovni aldovi ali molitvene knjige, 1829); Šandora Terplana, Janoša Kardoša, Jožefa Borovnjaka, Jakoba Sabara, Franja Zbiilla, Jožefa Zemljiča, Jožefa Smodiša, — pozivajoč se pri tem večinoma na Božidara Raiča (Letopis Matice SI. 1868, 1869). Fekonja poroča tudi o časniškem pojavu pri Ogrskih Slovencih, namreč o dvojnih novina,h : a) Prijatel: znanoszt razserjiivajocse meszecsne novine. Buda-Pest 1875 —1879. Pododgovoren reditel Augustich J m r e. b) V madžarskem duhu pisani: Muraszombat es videke — Murska Sobota in okolica od 1. 1885 dalje v madžarskem izvirniku in slovenski prestavi. Urednik : Takacs R. Jstvan; izdajatelj Grtinbaum. O Medjimurju so prinesla Izvestja muzejskega društva za Kranjsko v VIII letniku, sešitku 3— 1898 stran 145 -152 članek o Medjimurju iz peresa Antona plem. Globočnilca (Sorodolskega) pod naslovom: Zgodovinski spominek iz Med j i mu rja. Pisec je bil okrajni predstojnik v Čakovcu in popisuje, kako so Madžari na podlagi oktoberslcega diploma prispletkarili odtrganje Medjimurja od Hrvaške; kako so proti obstoječemu uradništvu vrinili in nastavili madžarsko uradništvo; kako so nazadnje sklicali županijski zbor v Čakovec,. katerega bi naj pisec kot okrajni predstojnik na vsak način zabranil s pomočjo poslanih dveh stotnij vojaštva; kako je nastala velika nevarnost prelivanja krvi in se je naposled po odredbi bana — madžarsko zborovanje dovolilo, ker so Madžari znali ljudstvo večinoma preslepiti; in kako je bil pisec s pohvalnim odpustnim dekretom 6./3. 1&61 - rešen svoje službe v Čakovcu in Medjimurje zgubljeno Hrvaški in priklopljeno Madžarski: — svarilen vzgled in opomin za vso našo bodočnost. 6. Književnost ogrskih Slovencev so kajpada upoštevali tudi Slo-venci-slavisti — učenci Miklošičevi — vseučiliščni profesorji dr. Murko, dr. Oblak, dr. Štrekelj v knjigopisnih in jezikoslovnih razpravah — in tudi Peteršnikov slovar je črpal iz jezikovnega zaklada ogrskih Slovencev. 7. Osebne stike z ogrskimi Slovenci (predvsem z ogrslto-slovens-kim gornje-siniškim župnikom Jožefom Koši če m, ki mu je pojasnjeval nekatere besede ogrsko-slovenske in ki je spisal v prekmurskem narečju v madžarskem pravopisu: Kratki navuk vogrskega jezika ... na vandalski (!) jezik preneseni. . . v Gradci 1833), je imel Or osi a v Caf in pozneje zlasti Božidar Raič in Anton Trstenjak. Zadnja dva sta imela osebne stike z vsemi ogrsko-slovenskimi župniki, zlasti s can-kovskim župnikom Jožefom Borovnjakom in z belotinskim župnikom Markom Žižkom in ne v najmanjši meri tudi s črenšovskimi župniki, ki so bili v zvezi zlasti z ljutomerskimi duhovskimi rodoljubi in takorekoč sreditelji med slovenstvom tomurskim in prekmurskim. S Can-kovo in bližnjo in daljno okolico so imeli stike in posečanja tudi Anto n Janežič, dr. Simonič, ne mara tudi dr. Karol Glaser in bližnji sosed — Muropoljčan (Kralovčan) Davorin Trstcnjak, Vatroslav Holz (Slovan 1884: Slovenske slike) in še kateri drugi, o čemur je na tem mestu pridržati preiskovanja drugemu spisu. V. Slovenska književnost o Prekmurju. Slovenska književnost o Prekmurju in sploh o ogrskih Slovencih sicer ni Bog ve kako obila, vendar bodimo hvaležni usodi, da nismo brez nje in da je imamo vendar le nekaj. Naravno je, da v tej književnosti prihajajo največ v poštev obmejni književniki iz štajerskih pokrajin; toda nahaja se med njimi tudi nekaj odličnih udeležencev iz zapada. 1. Prvi naš pisec1 o ogrskih Slovencih je pač zemljevidar Peter Kozler, ki je prepotoval naše kraje zlasti na severu in vzhodu, ugotavljaje naše jezikovne meje in nabiraje gradivo za (prvi) slovenski zemljevid Slovenije, kateremu je priboril prosto pot še le leta 1860. Zaradi tega zemljevida je prišel Peter Kozler (državni pravdnik v Gorici) pred vojno sodišče, češ, da je s svojim zemljevidom ščuval zoper obstoječi red. Izšel je sicer (. . . moral je iziti!) brez kazni, a bil je premeščen k deželnemu sodišču v Trst. a) Glej njegov spis: Do,godki prvega zemljevida slovenske dežele (priobčil dr. Bleiweis v Letopisu Matice Slovenske 1879 — str. 104—109). Priborivši svojemu zemljevidu prosto pot, je daroval veliko število zemljevidov (702) Matici slovenski s ploščo vred. b) Naslov mu je; Zemljevid Slovenske Dežele in Pokrajine ter je v njem upoštevano tudi slovensko Prekmurje. c) Kot pripravo za ta zemljevid je priobčil v Sloveniji (1849 št. 55—57) temeljito razpravo: Slovenci na Ogrskim — 1. z opisom mej, enotnih in mešanih bivališč slovenskih; 2. navaja zgodovinske ozire o sedanjih in prejšnjih bivališčih slovenskih . . do Dunaja, . . do čeških in slovaških bratov; 3. razvrščuje 170 trgov in sel po župnijah in njim podrejenih selih; 4. pojasnjuje lego, obnebje, zdravje (trešliko, protin, pljučnico); navaja telesne in duševne lastnosti ljudstva; 6. . . njegove ' Stanko Vraz je prepotoval slovensko Prekmurje že pred Kozlerjem, nabiraje narodno blago. šege, prehrano in zlasti ženitovanjske običaje, d) Jezikovne meje Slovenije, vštevši prekmurske, je Peter Kozler opisal tudi v Koledarčku za 1. 1850: Potovanje po pokrajinah slovenskega naroda. Mentor na teh potovanjih mu je bil pred vsem radgonski kapelan Kreft. (Slovenija 184 a). Kozler opozarja v svojem spisu (pod c) da Madžari zmotno (?) imenujejo ogrske Slovence — Vandal e, in da imenik somboteljske škofije pravilno naziva njih jezik: Vendo-slavica lingua ter da se Prekmurci sami nazivajo Sloveni. 2. Prilike in povoda za spominjanje ogrskih rojakov so imele pač Novice. V mnogih letnikih Novic zasledimo sestavke o prekmurskih Slovencih. a) V letniku 1849 stran 45 prinašajo Novice kratek spis Jeranov (Luke jerana): „Slovaki in Slovenci na Ogrskim" v katerem se spominja delovanja slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, katerima je papež Ivan VIII. dal dovoljenje za slovensko bogoslužje: Literas slo-vinicas jure laudamus. Spis se sklicuje na Cygodnik Cieszynski. b) V letnikih sedemdesetih poročajo Novice v dopisu iz Ljutomera o ovirah narodnega šolstva v Prekmurju izza časov ljutomerskega nad-učiteljevanja Ivana Lapajneta. 3. Pravi brižnik in za širše Slovenstvo takorekoč novi odkritelj naših ogrskih Slovencev za (Petrom Kozlerjem) je Božidar Raič, ki je gojil mnoge osebne stike s svojimi duhovskimi sobrati med ogrskimi Slovenci, ki je ozemlje ogrskih Slovencev večkrat prepotoval in je opisal podrobno v narodopisnem, književnem in jezikoslovnem oziru ter v svoji zanosni besedi spodbujal k vzajemnemu delovanju. Raič zlasti opozarja na posebnosti prekmurskega govora, prav zanimivo in z gorko vnemo in ljubeznijo. Njegov spis: Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru, je začel izhajati v Napreju1 (prvi del) in je pozneje obnovljen in popol-njen z drugim delom celotno izšel v Narodnem koledarju in Letopisu Matice Slovenske za leto 1868. Razprava zasluži z ozirom na novodobne odnošaje osvobojenosti čim prejšnjega novega natisa in kriči, takorekoč po njem. Prinaša za poskušnjo tudi lepo idilično pesem : Sričen seljak . .. in omenja Cafovih stikov z Jožefom Košičem1 V letniku 1863. prinaša Slovenski Glasnik razpravo : Slo venci na Ogrskem, ne sicer izvirno, ampak delni posnetek iz raz- • Raič sam uvodoma navaja, da jo ta njegov spis v prvem delu prinašal (Vilharjov-Levstikov:) Naprej. Nahaja se v Napreju v Raičevih dopisih: Dopisi. Iz Stajar-ske R( . aič) B(ožidar). Letnik 1863 št. 66 str. 265 L, št. 09 str. 277 II., št. 70 str. 281 II., Št. 71 str. 284 III., št. 72 str. 289 IV., št. 73 str. 292 V., št. 74 str. 290 V., št. 75 str. 300 VIII. Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru. Št. 76 str. 304 IX., št. 77 str 308 X. — » Raič piše: . . . Prekmurcev domovina nikakor ni odluščena od našega Slovenskega, ne loči nas Mura nego veže nas . . . Prav enako Borovnjak (Slovan 1884). prave: P. Z. Hostinskega Slovenia Z a dunajski iz Novin : Pešt-budinske Vedomosti, noviny pro politiku a literaturu, v prevodu nepodpisanega prevajalca (...morda urednika Antona Janežiča samega?!), katera razprava istotako omenja Košičevega pisateljevanja. V tej razpravi se zlasti poroča, kako so neprijatelji (brez uspeha) poskušali Slovanom podtakniti ime : Vandali. Posebne važnosti je v njej poročilo, da je za slovensko ozemlje prekmursko izdelal Korabinski v svojih zemljevidih: Ogrske dežele — posebni zemljevid (glej mapa XXIX). 4; Izglede jezika na Ogrskem in sicer: Predge (cerkvene prepovedi) z letnicami 1802 do 1850 razglaša takratni varaždinski gimnazijski profesor Matija Valjavec — v Letopisu Matice Slovenske za leto 1874 (št. 1 do 15) in v Letopisu Matice Slovenske za leto 1877. Uvodno pripoveduje Valjavec, kako je po dobrem naključju našel in rešil te prepovedi, opisane v prekmurskem narečju v Varaždinu, v prodajalni gospe Krenbergovice. 5. Za Božidarom Raičem se je z ogrskimi Slovenci in njih usodo največ bavil, največkrat prepotoval njih ozemlje in največ o njih pisal: Anton Tr stenj a k. a) O prvih svojih potovanjih je poročal in predaval dne 3. jan. 1885 v Ljubljanski Čitalnici, ob kateri priliki je čital jako zanimivo pismo ogrsko slovensko iz 17 stoletja. (SI. N. 1885/3.) b) Nadalje je priobčil: Navade vPrekmurcih (jok pri pogrebu zlasti — vdove) — (Slovan 1884 št. 43 stran 341 — iz potovanja 1883). c) Najobsežnejši njegov spis o Slovencih, bivajočih v ogrski državi, je objavljen v Slovenskem Narodu 1905 (in v ponatisu) pod naslovom o potovanju iz leta 1904: Slovenci v Šomodski županiji na Ogrskem, in obsega nastopna poglavja: I. Taranj, to je vas Taranj (ob cesti v Nagy Atad), katero vas je pisec takorekoč na novo odkril za širši slovenski in slovanski svet in ki je štela po zadnjem ljudskem štetju in uradnem madžarskem izvestju 1900 — zdatno število 1597 Slovencev, o njih celo Čaplovič ničesar ne poroča. (Johann v. Csaplovics : Croaten und Wenden in Ungarn. Wien 1828.) II. Hrvati v šomodski županiji. (Gjekenice, Zakon, Tilrš, Belezna, Titychaza, Sepetnik, Hrvaški St. Miklavž. (11.614 duš.) III. Slovenski izselci (protestanti iz Železne županije — v šo-modsko pustinjo — Liso, grofov Draškovičev v šurdanski okolici, tako, da je bilo med Veliko Kanižo in cesto Gjekenica —■ Csurgo 11 slovenskih vasi. SI. N. št. 56). IV. Šurd (narodno in cerkveno, pa tudi duševno središče šomod-skih Slovencev). V.Štefan Kiizmič in njegovi rojaki. (St. K, š ur dan s ki farar 1755—1779) Prvi slovenski župnik v Šurdu. ustanovitelj župnijske matice. Njegova dela: Vere krščanske kratki nauk 1754; Novi zakon ali testament 1771, — z dodatkom: epistole, molitve in sveti apostolov djanje; — novi zakon — „sztroskom vnougi v orni diisicz" —, abecednik — ABC. — Naslednik Mihael Bakoš je izdal: Krszczanszke peszmene knige 1803, za njim Mihael Horvat — oba Slovenca, poslej sami Madžari. VL Madžari prodirajo v slavjanske vasi. (SI. N. 65—67.) č) Posebno zanimiv je Trstenjakov življenjepis — ogrskega Slovenca Jožefa Bor o vn j aka (v Ljubljanskem Zvonu 1910, stran 156). v katerem slavi prekmurske pisatelje kot dobre Slovence, ki so pisali zgolj iz ljubezni do naroda. 0 sebi pravi: Osebno so bili znani vsi možje, ki so književno delovali po slovenskem delu . . . zlasti sta bila to Borovnjak v Cankovi, a Marko Žižek v dolenjih krajih, na posled v Belotincih. Zlasti poroča tudi, da so prepotovali kraje od Radgone do Cankove in predvsem v Cankovo k Borovnjaku poučevat se o prekmurskih razmerah: Anton Janežic, Božidar Raič, in večkrat Dr. Simoni č, dalje da sta prekmurski duhovščini bila dobra znanca časnika „S loven ski Prijatelj" in ^Slovenski Gospodar", ter da je Jožef Borovnjak pisal dopise za „Slovana" pod Trstenjakovim uredništvom.1 Borovnjak je uvedel v Cankovski šoli naš „Mali katekizem" (Dunaj, 1880), preložil in priredil na stroške Deakove stranke Mali politicsni vodnik iz madžarščine (še v orsaškem duhu, 1869), sicer pa verske knjige^ zlasti je izšla 1846: Molitvena knjiga S Z'tarosvZ loven ska v Radgoni pri Weitzingerju, — v večih izdajah, zadnjič 1904 v Radgoni pri Semlitschu, potem molitvenik: Duhovna hrana, tiskal Ley kam v Gradcu 1852 in Jezus moje p o'selen je (več izdaj, zad- 1 Take dopise objavlja „Slovan" 1884: 1. Stran 6: S Prekmurskega (l./l. Izv. dop.) Slovenci razven nas — še no vedo, kako se mi imenujemo . . . Vsakdo pravi pri nas: Jaz sem Sloven, mi smo Slovenje .....Duševne hrane je potreba našemu ubogemu narodu ; dajte nam je nekaj ! Mura nas no loči, Mura nas veže z vami ! 2. Od Sv. Go t h ar da na Prekmurskem dno 22-/6. (Izv. poročilo.) (Kandidat: Loškay Benedek, srednje levo strani ponudjeni poslanik vu monošterskoj zborajočoj okroglim — stran 208.) 3. Iz sobotske okolic ena Prekmurskem, dne 4./7. (Izviren dopis). Izvoljen poslanec grot Seclionyi . . . Naša ločitev ni samo politična, nogo tudi duševna. O kandidatu protivniku Aleksandru Ernustu, njegovo priporočanje v ,,prekmurščini." (223.) 4. Iz sobotske okolice, dne 4./7. (Izviren dopis). Dve kandidatski pesmi: 1. Hej gorčanci! hej ravenci! . . . . Živi Sečonji! 2. Ernustovi lipci lapci drčejo Sečonjova bode zmaga! njie 1904, ta izdaja pa ni Več Borovnjakovo delo); — okoli leta 1875 molitvenik : Szveti angel Csuvar; — okoli leta 1865: Veliki katekizmu s: mogoče je priredil tudi on molitvenik: Szveta kriz s na pout, 1853. Te dragocene podatke je Trstenjak osebno nabral med vo-grskimi Slovenci. Prekmurje in Medjimurje v slovenskem pesništvu. Tudi slovenski pesniki niso povsem pozabili svojih, nasilno ■ločenih in zapuščenih bratov v Prekmurju in Medjimurju. 1. Božidar Flegerič': Medjimurski izdihljaji. (Zora 1874, št. 15.) 2. Božidar Flegerič: Prekmurski glasovi. (Zora 1878, 5. marca.) 3. Franc Bevk: (Pomlad 1919) 2. Prekmurje. (Dom in Svet, 1919, 3 6.) VI. 4. M i 1 a n B r a n k o v : Prekmurje. (V dan osvobojenja 12./8. 1919.) •Oj Prekmurje, stoletij žalje, Pozdravljeno stotisočkrat! Z bližino zrl sem te in z dalje — Vso v srcu bol, ves v duši jacl! In srd vskipel in žolč je jezen, Jeklila roka se je v pest Nad zlo usodo, . . ali, ljubezen Nasilje tre in duh zločest! 1. Ah, kup je pravdo meč in zlato, In kupec . . Nefmec, Lah, Madžar ! Oholost hvali se bahato : Sam Sveti Pim je mešetar! 3. Kdo si krvnik zlečesten smeli Na doce rop od Majke pre? Ko so oporo vso mu vzeli, ji je naj se s prstki prime trs V Kobili nas in so delili Na vctre tri in tri strani, Telesa kosci le smo žili .Brez žive krvi in vezi. Drob zemlje zmaje se, pretresa Pod težo zlosti in krivic : Zid ječ se ruši — puh peresa, Voz spon drobi se — piš meglic. Prestoli v prah bobne s trinogi, Rad6st je robom sel in gost, Ječo trinogi — laži bogi, A rob je — rod sam svoj in prost. 4. Oj Prekmurje, oko to ljubi In dušo ljubi te objem ! Ali, dolgo rodu si na gubi, Naj zrem te, zrem in so nazrem! Mar pravda večna oslepela In gluha šla je proč od nas V 'V zločin vsak trešči kazen — strela, j\'i strelo pravdo več ? — od kdaj ? Glej sred poljan tam cerkev bela! Kraljica hišam in vasem, Ozira v svet se vsa vesela — Vsoblagor srcu in očem. In v božji liram se ljudstvo zbira V nedeljo — v svet gospodnji dan, Svet spev pretresa liram, prodira V nebo prod zbor svetnikov zbran. Čar mladih sanj . . o cerkva bela! O . . Čreušovci sred dalj poljan : Srce sto, ščit za rodna sela In radost ste v svobode dan ! Oj Prekmurje, srca veselje! Mladič sem deček često stal Vrh Lipnjaka, pogled mi smol jo Krasot se tvojih radoval! Oj v solnčni dan, kako se boči Nebo nad teboj vse modro! In količin trojih vid ne loči, Kjer z zemljo ljubi so nebo. Bleste se v dalji hiš vasice Prijazno, bole čez ravan x Ko bole, krotko golobico Iz blagoslova njiv, poljan, 6. Tam v dalji . . sred daljin neskončnih Glej velikan — orjak je — konj! Ves bol žari se v žarkih sončnih, Kdo . . si junak, ki smeš li ponj ? Strmim. Ko v snu nanj deček gledam : Enak trojanski . . konj-orjak! Mar sanjam, slutim, se zavedam : Prerok si srečnih dni in znak ! ? In zrem vas — Črenšovci prebeli In Lendvo, Turnišče sledim, Gredo pozdravi k vam veseli, Duh k vam hiti in spev jo ž njim. Sosedje smo — najbližji bratje : Svedok jo Mure svetli pas, Med nami moje ni, in . . znatje — Je zbrisan mejne črto las . . . Najbližji nam od dob ste slavnih — Najdalji bili sto od nas! Bili smo tujcu roil brezpravni, Čas nov je pravdo stare spas! 8. Oj Prekmurje, bilo si žalje, Zdaj si veselje naših dni! Bilč so žalje tvoje dalje, Zdaj radost v klasju njiv si ti! In radost naša gre v posete, Gro k bratom, stricem, tetam — k vam. Ima v ljubezni vas objete — Vaš log, poljano, dvor in hram. Konj belec si Matjaža kralja — Za pravdo vekov v boj gredoč! Bližina . . dalja ti najdalja, Stan kraljev . . krov jo hiš in koč. Oj Prekmurje, rodil veselje, V ljubezni src postavljeno! Ban naših, tvojih želj prišel jo V ljubezni src pozdravljeno! —rtzffi In blagoslov vam majke bodi In blaženstvo iz roda v rod ! Ljubezen rod v svobodo vodi, Nikdar ne gro od nas odsot. Iz ve s tj a. Spomin na Virunum.1 Pred davnim, davnim časom je stalo na mestu, kjer se dandanes razprostira Svetsko poljes, veliko mesto. Prebivali so v njem še ajdi. Tem ' Pravil stari Rjaveč v Slovenjem Plajbcrgu, ki je v mladih letih služil blizu Gospesvete. '' Domačini ne pravijo Gospasveta, ampak : Svete, v Svetali. je vladal mogočen kralj, kateremu se je rodil na stara leta otrok. Komaj je otročič zagledal luč sveta, pristopi k zibelki žark — žena. Pa že, ko pride v izbo, reče: »Tukaj ni pometeno, tudi kruha ni na mizi, deklica bo največja vlačuga na svetu, v sramoto starišem in v pogubo rojstnemu mestu !« To izreče in izgine. Vsi so se silno prestrašili tega prerokovanja, najbolj pa kralj sam. Da bi preprečil uresničenje strašnih besed, je ukazal, ko je hčerka dorasla, zapreti jo v samoten stolp. Tam mlada kraljičina z živim bitjem ni smela priti v dotiko. Hrano so ji podajali skoz zamrežena okna posebni služabniki, pa tudi ti niso smeli govoriti ž njo. Edino kralj sam, ko je hodil mimo na lov, ji je rekel včasi kako tolažilno besedo. Hčerka pa mu je vedno huje in bridkeje tožila svojo nezasluženo usodo. Druge otroke je videla na polju se igrati, rožice trgati, metuljčke loviti in v gozd hoditi, kjer so petje ptičic poslušali. Zaman so bile prošnje, da bi bilo tudi njej dovoljeno, udeležiti se tega veselja na prostem, zaman tudi, da bi prišel kak otročič k njej v stolp. Očetovo srce je ostalo neizprosno. Hirala je, vendar pa ni nehala prositi; vsa solzna prosi enkrat očeta, ko je šel mimo na lov, da ji da vsaj psička izmed tropa psov za zabavo in igranje. Kralj se je dal preprositi in je tej želji ugodil. Mlada kraljičina je zopet oživela. Vso pozornost je obrnila na psička in pozabila na svojo žalostno usodo. Pozabila je na otročje veselje, na travnik in gozd, s psičkom se je igrala po dne, ž njim ležala po noči. In prerokovanje žark-žene se je imelo izpolniti. Postala je noseča, rodila je nestvor, napol človeka, napol psa. Kralj je postal ves potrt, vendar se ni upal dvigniti roke proti lastni krvi; saj si je moral očitati, da je nesrečo sam zakrivil. Mlada kraljičina pa je zapadla splošnemu zaničevanju, hrano so ji samo še od daleč metali. V solzah je negovala mlado bitje, pesjana, ki je hitro rastel ter kmalu iz mesta nesreče pobegnil. Hodil je daleč na jug, črez sedem rek in sedem gor ter prišel za Gnilo morje v deželo peslajnarjev. Med njimi je kmalu postal vladar. Dvignil je silno vojsko ter jo peljal nazaj pred rojstno mesto. Ker se mu pa ni hotelo udati, je mesto s silo zavzel in razdjal, da ni ostal kamen na kamenu. Dr. Jos. Šašel. Epska narodna pesem o Pegamu in Lambergarju in drugo. Skoro povsod, kjer se piše ali govori o slov. narodnih pesmih, se tudi omenja, da je bila pesem o dvoboju med Pegamom in Lambergarjem prvič natisnjena po Antonu Linhartu v njegovem almanahu »Blumen aus Krain. Fiir das Jahr 1781« in to v nemškem prevodu. Ta prevod ima podnaslov »Nach dem uralten Slavischen.« Dasi je »prastari slovanski« original, če smemo tako reči, znan in priobčen, še vendar ni nihče, vsaj kolikor morem pregledati, poizkusil, da bi primerjal Linhartov prevod z originalom. Morda radi tega, ker so sodili z Radicsem (glej »Časopis za slov. jez., knjiž. in zgod.«, I. letn. str. 213) tudi drugi, da imenovanega almanaha sploh ni ali ni lahko dobiti. Če pa primerjamo Linhartov prevod z varijantami te pesmi, kakor jih je priobčil Strekelj, moramo sklepati, da je prevod kontaminacija Štrekljevih številk 15 in 13b, pri čemer se pač ne bo več moglo presoditi, je li Linhart kontaminiral sam ali je imel pred seboj original, ki je bil kontaminacija teh varijant. K temu sklepu nas dovedejo ta-le dejstva: Prevod počenja po štev. 15: Pegam pridirja na Dunaj in izzove cesarja, (štev. 13 b pa začenja s sestankom dunajske gospode okoli mize pod lipico). Cesar se odzove izzivanju, češ, da ima junaka, ki se ne boji nikogar raz-ven Njega, ki grmi. (Štev. 15: »Se nikogar ne boji ko Marije in Boga in vsmiljenega Jezusa«; pri štev. 13b manjka ta opomba.) Nato odpošlje sla, ki pride k Lambergarju, ne da bi ga iskal (po štev. 13 b pa ga išče). — Od tukaj dalje pa sledi prevod štev. 13b: V njem izostane razgovor med Lambergarjem in njegovo materjo (dočim navaja štev. 15 daljši razgovor). Prevod pravi le: ».■ . . Sohn! nalim die Mutter das Wort, doch Mutterthranen — Scliwemmten das Wort von den Lippen herunter, ehe 's ihr noch wurde« ; in baš ta edina beseda dela vtis, da je tukaj jasno ono mesto, kjer preide Linhart od varijante k drugi. Lambergar se nato (v prevodu) oboroži in odpravi; nosi tudi kopje »geschliiTen mit Drachen-gifte« ; po štev 13 b »opne kaljeno sabljico«, dočim v štev. 15 o obo-roženju sploh ni govora. V nadaljnjem se zlaga prevod potem z originalom. Pesem o Pegamu in Lambergarju pa ni edino narodno blago, ki ga je prevedel Linhart na nemško. Kakor njej tako je pristavil tudi pesmi »Jasmin, und seine Braut« (v almanahu na straneh 106 do 111) podnaslov »Nach dem uralten Slavischen.« Ali je za njo porabil morda kako srbsko-hrvatsko narodno pesem ali kako pripovedko, utegne pokazati bodočnost. Ker je Linhartov almanach manj dostopen, hočem podati pesem tukaj v pretisku: Jasmin, und seine Braut. Nach oinem alten Slavischen Liede. Durchkiimmert cndlich und durchschwacht Noch schlief, und traumtc, seine Braut, War sie, so halb im Schlummer, Vom Ilabon und vora Sehnen, Die lange, lange wilde Nacht, Und von so was, die arrae Haut, Und halb in baugern Kummor. Bestimmt zu Wittwenthranen. Dann nahm Jasmin don griinen Hut, „AVic ist das all so od und leer! Und gieng, und gieng geschlieclien, „Du bist so still, und saclite Zu mal'n die Au mit Hirsclienblut, „0 bin icli nicht dein Liebchen mehrV — Und Bilrontod zu riechen. So sprach sio, und erwachte, •Sie rief umsonst. Sie wollt' ihm iiach, Den Fliichtling zu besclileicheu — Wie wird ihr klein.es Fiifichen, acli! Den Solin der Au erreichen I Sie lief, und lief durch Berg uud Thai (Die .liiger wissen's alio) Und malt mit. Blut die Disteln all' Am Berge und im Thale. Xnniichst am Ufer war sie matt Und kraftlos hingesunken. Die Thriinen, die sio weinte, hat Der Bacli voll Durst getrunken. Getrunkon hat er wehmutsvoll Das Blut von ihren Fiissen, •Und schwoll er auf (ich glaub es wohl) llir weisses Knie zu kiisson. ;,Wie quillt, wie quillt so triig die Flut, „Und nicht wie sonst, so munter! ,,\Yio kOmmts so roth, so roth wie Blut, „Die Wellen da herunter! Nocli stand sie da - - Es that ilir ahnd lm Blute.so zu baden — Da kam acli! cine kalte Hand, Und schlang sich am den Wadcn. Es ward ilir hang, so bang urns Her/. — Sie. sank, zu fttlilen, nioder — Und fulilte ihn, o grimmer Sclimerz! 11m selbst, und sank nun wioder. „Was starr' ich ilonn? Was weile ich „Im zaudernden ErharmenV „Umarmen, ja, ilalJ will ich dich, „Dich und den Tod umarmen! „Gespalten ist, o Horzensmann Doin Kinn zur hohlen Wunde! „Da hieng ich oft, so oft daran, „Mit honigsi'issen Munde. „Gespalten deine Wonnebrust! „Oft hab ich sio umschlossen, „lJnd Seliglceit, und Himmelslust „IIier, eben hier genossen! „IIat denn ein Bar mir dein Gesicht, „('s geliort ja meinen Kiissen, „0 er, der's that, der wufit' es nicht) „0 liat's ein Bar zerrissen ! „Verlor'ner, ach, du hist nicht mehr! „Wer kann mir dich ersetzon V — „Wie V Soil ich itzt das kalto Leer „Dcs Brautbetts weinend netzen ? — „Und, deine Braut, veroden? — Nein ! „Verschlingt uns beyde, Wollen! „So — Hand in Hand — so scliling dich „So sind auch unsro Seelen — [ein! Und Hand in Hand, so schwammen sie Yereint den Bach hinunter. Die Wellen spielten (sahn's noch nie) Vorwitzig mit darunter. Man sagt., als das die Ufer sahn, Da kommen sie geschwoinmen, Und haben sie mit ilirem Mann Mitleidig aufgenommen. Da liegcn sie nun ewiglich, Und liber's Grab bin gatten Die Wipfel zwoor Erlen sich, Und wiilben einen Schatten. Da ist's wolilriecliend, Blumenreich, Da kommen oft die Schonen, Befeuchten, Friihlingsregen gleich, Die Blumehsatt mit, Thriinen. Da se za to pesem doslej še ni nihče zanimal, temu bo vzrok pač ta, da ji original skoro gotovo ni slovenski. Motiv o drevesih, kojih vrhovi so zrastli drug v drugega, je sicer tudi pri nas znan .....- Strekelj navaja 22 številk, ali vsled arabskega imena Jasmin kakor tudi vsled splošnega vtisa domnevam srbškohrvatski original. Morda nam ga določi, kakor pravim, bodočnost. In da bi se morda našel še eden original, podajam v pretisku tudi »Trinklied der Kroaten«, v Linhartovem almanahu na straneh 98 in 99: Trinklied der Kroaten. Setzt aji, und trinkt, ihr Briider aH! Dor blanken Schwertor Schwinger! Setzt an, ihr Manner ihr von Stahl' Dos Tilrkenschwarms Bezwinger! Es lehc dor Kroaton Ban! Und dor ihn gibt! Es lobe, Dcr uns durch Feuer und Schwort hinan Hinfllhrt ins Schlachtgewebe ! Es lobe, dor uns Schlachten sucht, Um da mit blankem Eisen Zu solien dor blauen Scharen Flucht, Die Schando foiger Preufien ! Wohlan, wohlan, itir Brildcr all! Wohlan, und laCt uns trinken! Und wieder, wieder noch einmal Bis wir zu Boden sinkcn! Dann triiumen wir von schonem Krieg In seelelichtcm Schlaffen, Dann triiumen wir von Oestreichs Sieg, Und von Kroatiens Waffen. Tu, kakor vidimo, Linhart ni dodal nobenega podnaslova. Ali ker v kajkavskem slovstvu 18. stoletja pesnitve in pesmi vojaške vsebine — spomnimo se imen Ivan Zaničič, Anton Ivanušič in drugih! — niso redke, bo morda kdo tako srečen, da najde tudi tej pesmi vir, iz katerega je črpal Linhart. Makso Kovačič. Nekaj krajevnih imen ob narodni meji na Štajerskem. 1. Absberg — Apačji vrh. Jugovzhodno od Cmureka ob veliki cesti, ki vodi iz Cmureka v apačko kotlino na desni stani Mure stoji 229 m nad morjem vrh, ki se imenuje Absberg. Ta kraj se omenja že 1. 1288 Absperge in 1. 1308 Absperch. Ime je dobil po opatu, kakor tudi nekoliko nižje proti Radgoni v ravnini ležeča vas Apače. Tukaj je namreč št. pavelski samostan imel obširno posestvo. V št. pavelskem urbarju iz 1. 1289 1 se vse davščine, ki so jih dajali podložniki samostanu, pripisujejo samostanskemu opatu, tako je po njem nastalo tudi krajevno imte, dasi zemlja ni bila njegova osebna last, marveč last samostana, ki ga je na zunaj zastopal opat. Samoumevno je takrat cela desna stran Mure bila popolnoma slovenska, tako je vas dobila slovensko ime Apače, dosledno se je tudi omenjeni vrh imenoval Apačji vrh, dasi je danes slovensko ime izginilo, ker je kraj ponemčen. 1 V samostanskem arhivu v Št. Pavlu na Koroškem. 2. B u b e n b e r g B a b n i breg. Bubenberg, s kotama 359 in 309, se imenuje hrib, ki se vleče desno državni cesti od Št. Ilja proti Špilju. Spada v lipniški upravni okraj in v politično občino Špilje. Prvotno ime tega brega je Bab ni lir eg. Zahn (Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter) nanaša na ta kraj naslednje podatke : okoli 1. 1200 se pri Hlapju severovzhodno od Jarenine v Slov. goricah imenuje kraj Bab in. Okoli 1.1130 pa se imenuje med tistimi posestvi, ki jih je št. pavelski opat Vecelin dobil v zameno od grofa Engelberta Spou-hajmca, Pahenpotoch. Leta 1358 se imenuje Pebing iuxta villam Chlacpp (Hlapje) in Collibus in parochia Jering, 1. 1383^isti kraj Wabying, 1. 1434 Wabing in 1490 zopet Babiu. Zahn se pač moti, ko vse te podatke nanaša na sedanji Bubenberg pri Špilju. Bubenberg ni poleg Hlapja in ni nikdar spadal pod jareninsko župnijo, marveč imamo še dandanes kraj Bab in a v občini Zgornji Šentjakobski dol v Slovenskih goricah, ki je s Hlapjem v eni politični občini. Opravičena je pa vendar Zahnova domneva, da se je Bubenberg zval prvotno Babenberg Babni breg. Da sedanja oblika Buben- odgovarja obliki Paben in Baben, potrjuje ime Bubenwiesberg pri Altenmarktu ob Aniži, kise 1. 1139 imenuje alpis Pabinwisen, 1. 1455 pa Babenwis albe. Znano je, da so v Aniški dolini prebivali Slovenci ter je cela okolica admontska bila nekdaj last Heme Pilštanjske ter je tudi ime Admont slovenskega izvora, kakor je dokazal dr. Štrekelj (Časopisi., 1904, str. 71 i. d.). Tudi današnja Babna gora blizu Podčetrtka se v 15. stoletju imenuje Pabenberg in Babna reka (istotam) Pabenriekersperg. Tudi je št. pavelski samostan imel posestva okoli Spilja. Ime Babni breg utegne biti v zvezi s staroslovensko mitologijo. Iz Bubenberga je krasen razgled zlasti na Mursko polje gori proti Lipnici. Na takih vrhovih so stari Slovenci radi častili svoja božanstva, eno izmed teh je bilo Baba. 3. Ob egg — Oboki. Nekako vsporedno z Babnim bregom (Bubenbergom) se razteza na levi strani državne ceste in železniške proge v smeri od St. Ilja proti Špilju podolgovat breg jajčaste oblike, ki ga od vseh strani obkrožuje dolina. »Obegg« je katasterska občina politične občine Spilje in je 1. 1910 imel 123 Nemcev in 26 Slovencev. Krajevni repertorij štajerski ima le obliko Obegg, v ljudstvu pa še sedaj živi pravo ime Oboki (z naglasom na prvi slovki). Historična oblika tega imena je Nobakli (1436) in Naback (1460), kjer je očividno predlog na (na Obokih ali na Obokah) stegnjen z imenom samim, kakor je slovenski izgovor vdaril na nemška ušesa. Ime prav dobro izraža lego in kakovost kraja; obok (oblok) pomeni po Pleteršniku lok pa tudi »jeder reifartige Gegenstand um einen rundeii Bogen.« Breg ima eliptično obliko in ga kakor lok zlasti od zahodne strani obdaja Kresnički dol, na severu pa Kačji dol, oziroma »graben« (nemški lvatzengraben). Pravilno ime v slovenščini za ta kraj je torej le Oboki. 4. Proskersdorf — Prosečka vas. Proskersdorf je poneipčena vas v cmureškem sodnem okraju. Leta 1265 se imenuje Prozkeinsdorf, 1. 1340 Prozgeinsdorf, 1. 1445 Prossgestorf. Vas stoji ob robu hribovja, ki se spušča v ravnino t. j. apačko kotlino, torej stoji ob p rose k i. Prosečko vas imamo tudi v Prekmurju (madž. Kolesvolgy), dobesedno: Proseni dol (koles = proso, volgy = dol). Madžar je krivo razumel in prevedel slovensko ime. Zveza s prosom ni verjetna, ker od prosa pač imamo pridevnike prosen, prosenast in prose-ničen,1 ne pa prosečen, ki more prihajati le od proseči — preseči — presekati = izkrčiti, predreti. Blizu Maribora imamo kraj Prosek. Sličnih imen imamo na Koroškem, v Primorju in na Češkem. Pomeni torej istcv kakor Preseka. Stara nemška oblika Prozkeinsdorf daje slutiti, da se je vas slovensko imenovala Proskinja vas ali samo Proskinje, analogno z imeni: Kopinje, Mekinje, Šardinje, Vetrinje, Tinje i. t. d. Tudi Proskinje bi pomenilo kraj s prosekami, izkrčen kraj. 5. Rabe nberg — Raven breg. V občini .Sladka gora blizu Cmureka se na novi tabli blišči poslovenjeno ime Vranji breg. Novo ime potrjuje star pregovor, da naglica nikjer ni dobra. Kraj je bil do zadnjih desetletij 19. stoletja popolnoma slovenski. L. 1882 je Schulverein otvori! tu ponemčevalno šolo, po vplivu šole in agitacije iz Cmureka je germanizaeija hitro napredovala. L. 1900 je še bilo v Rabenbergu 127 Nemcev-in 71 Slovencev, 1. 1910 pa Nemcev 155, Slovence'v pa samo 16. Kdor si na lastne oči ogleda kraj, mu je ime takoj jasno. Breg se razteza od vzhoda proti zahodu in mu je hrbet čisto raven. Slovensko ime je torej Raven breg. Ker Nemec naš v rad spreminja v b, je po čisto kratki poti nastal Rabenberg, ki seveda z vranami nima nobene zveze. Želeti je torej, da tudi iz občinske table odleti vran, ker Vranji breg je ljudstvu čisto tuj in je robska prestava krivo razlaganega nemškega imena. 6. Seibersdorf — Zibotja vas. Seibersdorf je vas v apački kotlini, zahodno od Apač ob okrajni cesti, ki gre od Gornje Radgone proti Cmureku. Štajerski krajevni reper-toriji imajo le nemško ime, tudi sosedno slovensko ljudstvo imenuje vas 1 V celjskem okrajnem glavarstvu imamo kraj Proseniško. le z nemškim imenom. Nihče ne bi slutil, da se v tem imenu skriva lepa slovenska korenika, ki je dala vasi ime natančno po kakovosti ondotnega zemljišča. Ime Seibersdorf imajo na Štajerskem tri vasi. Ena je v hart-berškem političnem in sodnem okraju, drugi dve v radgonskem okrajnem glavarstvu. Prve ne jemljemo tukaj v poštev, ker se prvič omenja šele 1. 1371 kot Sefriczdorf. Slično se imenuje v istem okraju Sebersdorf leta 1355 Seyfridsdorf. Hartberška okolica je bila prav zgodaj ponemčena, oziroma gostejša kolonizacija izvedena po odgonu Madžarov. Možno je torej, da sta obe vasi dobili ime po kakem nemškem feudalcu-kolonizatorju Seifridu. Tudi nam kakovost ondotnega zemljišča ni znana. Drugače je pri obeh Seibersdorfih radgonskega političnega okraja. Njune historične oblike iz-klučujejo izpeljavo iz osebnega nemškega imena Seifrid. Poleg Seibersdorfa v apački kotlini imamo vas z enakim imenom na levi strani Mure vzhodno od Sv. Vida na Vogalu (St. Veit am Vogau). Historične oblike teh dveh vasi se medsebojno pojašnjujejo in izhajajo iz' iste korenike. Seibersdorf pri Št. Vidu se imenuje že 1. 1190 Sibotsdorf, potem leta 1399 Seybocz-, 1. 1409 Seybots-, 1. 1445 Seibes-, 1. 1452 Seybes-, 1. 1475 Seibots-, 1. 1483 Seybotsdorf. Seibersdorf pri Apačah pa se prvič omenja 1. 1445 Seybotsdorff, okoli 1500 pa že Seyberstorf. (Zahn, OB.) Iz jezikovnega stališča je gotovo, da slovka Sey- (Sei-) odgovarja slovki Si-, oziroma Zi- v najstarejši obliki. Prvotno ime se je torej v nemškem izgovoru glasilo Sibot, slovenski Zibot. Ime Zibot (n. Sibot) ima še dandanes neki kraj pri Pišecah v brežiškem okraju. Pleteršnikov slovar ima besede: zfbi = das Moorland, zibota = Moorgegend, zibljiv = schwankend (za ladjo). Tudi v ruskem jeziku pomeni zybkij-zy.bok": scliwan-kend, locker, sumpfig; zybun' in zybkij grunt' pa Moorgrund. Med pomenom »majati se« in »močvirnat« je povse naravna stvarna zveza. Na močvirnatih tleh voda večkrat dvigne zgornje, z mahom ali travo prerasle prstene plasti, ki se dejanski majejo, če kdo stopi na njih. Da je nam in Rusom bil ta pomen skupen, je umevno, če pomislimo, da smo nekdaj imeli skupno zakarpatsko domovino v močvirnatih predelih današnje Rusije. Najbrž smo Slovenci nekdaj imeli tudi samostavnik zibot (moškega ali ženskega spola?). Obe omenjeni vasi sta se torej nekdaj imenovali Zibotja vas ali morda samo Zibot Zfbote. Kakovost dotičnega zemljišča se popolnoma ujema s tem imenom. Enak je tudi izvor imena Seibuttendorf v občini Maggau, sodni okraj Kirchbach, kise 1. 1265 imenuje Sybotendorf, okoli 1. 1300 pa Sibotn-, kar da sklepati na prvotno obliko Zibota. Slično je s krajevnim imenom Zibika v sodnem okraju Šmarje pri Jelšah. Vulgarna etimologija razlaga to ime iz tega, da ima dotična ozka dolina podobo zibeli. Kdor pa je ob deževnem vremenu videl zibiško blato, bo rad pritrdil, da je kraj dobil ime od močvirnatih tal. Naj se torej pri Seibersdorfu, ki po st. germainski pogodbi pripade naši državi, zopet uveljavi starodavno pristno domače ime Zibotja vas. 7. Siegersdorf — Svečane. Svečane so kraj v občini Sladka gora v (bivšem) cmureškem sodnem okraju tik nad Muro. Kolikor je verjeti avstrijski statistiki, se je ta kraj v desetletj u 1900—-1910 močno ponemčil. L. 1900 so še našteli v Svečanah 52 Nemcev in 41 Slovencev, 1. 1910 pa 84 Nemcev in le 5 Slovencev. Pravilna slovenska oblika je le Svečane, ne Svečani, ker krajevna imena na »an« imajo množinsko obliko ženskega spola, prim. Poljane, Poljčane i. t. d. Ime ni v zvezi s svečo, marveč z večo, s starodavnim sodnim zborom, oziroma z uradom, slično Svečina v Slov. goricah. 8. Sc h on wart Sambe rt. Šambert je katasterska občina v politični občini Ploderšnica v mariborskem sodnem okraju, blizu Velke ali Marije Snežne. Slovenska oblika je očividno izopačenka nemškega imena Schonwart. Kako pride to nemško ime v ta čisto slovenski kraj, saj je celo pristranska avstrijska statistika 1. 1910 našla tukaj le 36 Nemcev pa 173 Slovencev? L. 1383 se kraj imenuje Schonwart, 1. 1406 pa Schonbart. Beseda je očividno zloženka od schon in wart. Srednjevisokonemško schoene, starovisokonemško sconi pomeni hell, glanzend, licht ter je v zvezi z germansko koreniko slcau.' Prvotno nima pomena našega »lep« -— latinski pulcher, marveč pomeni beschaubar, sehenswert. — Wart, starovisokonemško warta pomeni spahendes Auschauen (po naše preža) ter je v zvezi z staronordskim warda = bewachen, schutzen. Vardo imamo v Slovenskih goricah v občini Partinje blizu Sv. Lenarta, pri Framu pa kraj Varta. Korenika var- je prešla tudi v slovenščino, kjer pomeni vardevanje: čuvanje in vardevavec čuvar, tudi glagol varovati je po Miklošiču v zvezi s stvnem. vara. Poleg Šamberta na južni strani je Zgornje Gradišče, nekoliko nižje pa Gradiški vrh, katero ime nas spominja, da je tu stalo nekdaj neko branišče. Ime Schonwart je torej vsekako v zvezi z obrambno uredbo, ker se je odtod opazovalo, če se približuje morda sovražnik. Nemško poimenovanje da sklepati, da je ime nastalo takrat, ko so se po Slovenskih goricah uvedli strelski dvorci, mejna obramba proti madžarskim napadom. •Ker so to institucijo organizirali nemški feudalci (v 11. in 12. stol.), je um-Ijivo nemško ime. 1 Kluge, Ktymologisckes WOrtorbuck dor deutschen Spraclie. Bolje bi seveda bilo, če bi v imenu Šambert prišla na površje že več ali manj vdomačena korenika var-, ker je pa ime že vdomačeno, je iz stališča historične kontinuitete priporočati, da ostane pri dosedanjem nazivu Šambert. F. Kovačič. „ Jezikovno ozemlje Srbov (Sorbov) na Saksonskem." (Das wendische Sfrachgebiet im Konigreiche Sachsen.) Pod tem naslovom je izšla v časopisu »Petermanns Mitteilun-gen«, 65. letnik, 1919, zvezek za januar in februar, str. 7—11, razprava Dr. Otona Zimmermanna, ki zasluži, da si njene glavne podatke zabeležimo tudi mi. Kot ostanek velikega naroda so se na Saksonskem, v Lužici in v sosednji Prusiji še ohranili slovanski »Srbi«; pri ljudskem štetju 1. 1900 jih je bilo še 1 17.000, leta 1910 pa samo 111.000, ako se jim, in to po pravici, prištejejo vsi, ki so navedli dva materinska jezika, nemškega in srbskega (»vendskega«); takih je bilo na Pruskem 3.043, na Saksonskem pa 19.349. Malodane brez izjeme, 107.000, prebivajo v združenem, dasi po nemških jezikovnih otokih pretrganem jezikovnem ozemlju Lužiškem na obeh straneh reke Spreve v širini 30—40 km in v dolžini 80 —90 km od nekako 5 10 km južno Budišina do 10—15 km severno Hotebuza (Kottbus), vzhodno do mesta Mužakova (Muskau) ob Nisi (Neisse), zapadno do bližine mest Zamberk (Senftenberg) in Libnov (Liibbenau). Na natančnem zemljevidu, pridejanem navedeni številki, je točno označena jezikovna posest Srbov napram Nemcem, in sicer po štetju v letih 1880 in 1910; razvidno je silno križanje obojih jezikovnih vplivov. Razprava sama našteva vse količkaj važnejše kraje, ki so v kakoršnemkoli oziru važni za narodnostno vprašanje. Pisatelj je znanstvenik, objektiven na obe strani. — Na Saksonskem pripada srbsko jezikovno ozemlje trem glavarstvom, Kamnici (Kamenz), Budišinu (Bautzen) in Lubiju (Lobau). Pri ljudskem štetju 1. 1910 se je v 188 občinah priznalo 50% in več prebivalcev k srbskemu, oziroma srbskemu in nemškemu jeziku; 1. 1900 je bilo takih občin še 225, 1. 1890 še 257, 1. 1849 še 272; srbščina je torej izza 1. 1849 po obsegu nazadovala za eno tretjino. Ali pa pomenja ta zmanjšek obsega tudi zmanjšek srbščine sploh? Ako se navedenim občinam prištejejo take, ki so v stiku ž njimi in štejejo vsaj 5 % Srbov, tedaj dobimo 297 deloma srbskih občin in pokažejo se na nje sledeči pojavi: 1849 68.325 prebivalcev, 46.419 Srbov, to je 67-94% 1880 82.076 » 46.895 » » 57'14% 1900 93.100 » 42.862 » » 46'04%, 1910 105.600 » 39.140 » » 37*06 % V tem širšem ozemlju je torej v vsaki števni dobi srbščina padla za okroglo 10°/0; celotno število pa je med leti 1849—1880 kljub izgubi 15 občin celo naraslo; a izza leta 1880 je tudi celotno število začelo dosledno padati; »vendar je ta znižek srbsko govorečega prebivalstva le v prav posameznih slučajih privedel do popolnega izpodrinka v prejšnjem jezikovnem ozemlju.« Pač pa so prehajale večinske občine med manjšinske, manjšinske so se znižavale in najnižjim preti ponemčenje. Šole so nemško-srbske le tam, kjer je velik odstotek srbskih otrok; glede otrok se namreč v jezikovnem oziru vodi posebna statistika. Značilno in zanimivo je dejstvo, da se katoliške občine ne samo krepko držijo srbske narodnosti, ampak v njej celo napredujejo; sem spadajo n. pr. južne občine glavarstva Kamnice, kjer narašča tudi število srbskih otrok; »s skorajšnjim ponemčenjem teh občin očitno ni računati« (str. 8). — Isto velja za katoliške občine glavarstva Budišina, ki so v stiku s katoliškimi Kameniškega glavarstva; vse te občine kažejo še leta 1910 80—100% čistih Srbov. Hitro pa nazaduje srbščina v obrtnih krajih s pretežno protestantskim prebivalstvom, razen če so se priselili slovanski delavci (poljski, češki), ki pa ne povečujejo števila otrok. Pisatelj zaključuje: Prihajajoč od vzhoda, se je srbščina v 6. stoletju razprostrla preko Labe in Sale in je bila pred 500 leti v Saksonskem kraljestvu še izven Lužice tako razširjena, da se je do leta 1420 v Mišenj-skem (Meissen) ozemlju rabila pred sodišči. Nato se je potisnila v meje Lužice, a se je tu ohranila do pred 100 leti skoraj ueizpremenjena. Odtlej se prikazuje polagano, izza 1880 hitreje nazadovanje srbščine tudi med Lužičani; mesto Budišin je dospelo že v neposredno zvezo z nemštvom. Nemštvo napreduje. Nikakor pa ne kaže protestantski vzhodni del srbskega ozemlja iste odporne moči napram nemštvu kakor žilavost zapadnega katoliškega dela, na kojega uspešno ponemčenje ni računati; dvojezičnost Srbov ne pospešuje nemške narodnosti. Dr. jfos. Tominšek. mm Slovstvo. Cvijič J o van, La Peninsule Balcanique. Geographie humaine. Paris 1918. (Librairie Armand Colin, Boulevard Saint-Michel 103.) Str. 530 leks. form. 31 kart in risb v tekstu, 9 kart izven teksta. - Cena knjigi je bila meseca febr. 1919 v Parizu 24 fr., medtem se je kajpada znatno zvišala. Na pobudo prvaka francoskih geografov, med tem umrlega Pavla Vi d al d e la B1 ach e , je imel prof. Cvijič od januarija 1917 do konca šolskega leta 1917/18 na staroslavni Sorbonni predavanja o zemljepisu balkanskega polotoka, zlasti o balkanskih narodih. Prvotno se je pečal v prvi vrsti s fizikalnim zemljepisom Balkana, toda že vojne 1. 1912—1913, zlasti pa še svetovna vojna in predavanja na Sorbonni so potisnila v ospredje antropološko geografijo. Tako je nastala knjiga, s katero želim seznaniti naše izobraženstvo, ker je to sedaj gotovo najboljše delo o balkanskem polotoku v antropološkem oziru. V poštev se jemlje pač tudi fizikalna geografija, a le, kolikor je nujna podlaga antropološki. Upamo, da bo učenemu pisatelju mogoče, v novi izdaji podati celotno geografijo balkanskega polotoka, ker bi za naše narodno gospodarstvo bilo zelo važno, dobiti zanesljive podatke o kakovosti naše zemlje, -nje zakladih in'silah. Veliki državni preobrat je tudi v antropološkem oziru že v marsičem prehitel delo. Odstavek o slovenskih zemljah je manj natančen, govori pač o slovenskem tipu, a na razlike v okviru tega tipa se ne ozira, ker g. pisatelj ni imel priložnosti, natančneje opazovati slovensko ljudstvo. Njegovo izvajanje se opira vedno na lastno opažanje, saj je od 1. 1887—1915 potoval leto za letom po jugoslovanskih zemljah, njegova knjiga je sad 30 letnih študij in opažanj. Seveda, vse zemlje, koder prebivajo Slovenci, tudi ne spadajo k Balkanu v pravem pomenu, vendar pa tvorijo njegova preddurje in so vsled državne pripadnosti pritegnjene k Balkanu, saj se je celo stara Avsto-Ogrska imenovala v gotovem zmislu balkanska država. Pisatelj tudi sklepa svoje delo s priznanjem, da bodo Slovenci v novi državi imeli zelo važno ulogo kot najzapadnejša in naj-industrijalnejža narodna skupina jugoslovanske države. Obilno gradivo je razdeljeno v dve knjigi. Prva razmotriva geogra-fično osredje in njega razmerje do človeka, druga pa opisuje psihične osebine Jugoslovanov. Balkanski polotok je v geografskem in geološkem oziru posredujoč člen med Evropo in Azijo, s katero je bil nekdaj zvezan ; šele v pliocenski in diluvialni dobi so se znižale doline, ki dandanes tvorijo morske ožine v Bosporu in Dardanelah. Tektonska struktura na Balkanu kaže v glavnem iste znake, kakor gorovje v Prednji Aziji, z evropsko celino pa veže polotok na zahodu dinarsko gorovje, ki se stika z Alpami, na vzhodu pa polukrog balkansko-karpatskega gorovja. Proti severu tvorita Donava in Sava naravno mejo balkanskega polotoka, toda od stoka Kolpe v Savo navzgor ni lahko določiti meje. Cvijič smatra za najnaravnejšo mejo na-daljni tok Save, dokler se dinarske planine ne srečajo s Karavankami, od katerih jih loči ljubljanska kotlina. Na zahodu pa je meja Soča. Cela Kranjska s Krasom spada torej k balkanskemu polotoku, Istra je le sekundarni polotok balkanskega polotoka. Nima pa balkanski polotok tako izrazite mejne črte, kakor so n. p. Pireneji za Pirenejski polotok, ker zlasti etnografski moment prestopa vse omenjene meje. Geografska sorodnost in krajevna bližina daje že naprej slutiti, da se bo na Balkanu poznal vpliv Prednje Azije tudi v civilizatoričnem oziru, pisatelj nam res tudi kaže vpliv egejske, micenske, helenske, zlasti pa bizantinske azijsko-evropske civilizacije. Zlasti materialna civilizacija,1 skoraj večina žitaric je prišla na Balkan iz zahodne Azije, kakor: ječmen, žito, oves i. t. d., slično lan in konoplja, trta in oljka, razno sadno drevje, obdelovanje z oralom i. t. d. Podolja in usednine, ki so določevale smer prometnim cestam, so deloma longitudinalne, od juga na sever, deloma transversalne, od zapada na vzhod. Med prvimi je posebno važno podolje Morava—Marica in Morava—Vardar, ki veže Belgrad s Carigradom in Solunom, potem pa podolje Donave in Save, ki veže Belgrad s Pešto in Ljubljano ter z Reko. Transversalne črte vežejo Jadransko morje z znotranjostjo Balkana ter s prej imenovanimi longitudinalnimi podolji. Te črte zadevajo sicer na razne potežkoče, ki so se pa dale premagati že v starih časih, zlasti pod rimsko upravo. Prva prometna zveza, ki so jo napravili Rimljani, je bila via Egn a-tia, ki je šla od Drača po dolini Škumbije čez Ohrid in Voden do Soluna, potem pa ob obali do Carigrada. V rimski dobi in v srednjem veku zelo važne so bile tudi črte, ki so šle od Kotora, Dubrovnika in Spljita v znotranjost Balkana. Po njih so Rimljani obvladali Balkan, kar je zelo važno za današnje mednarodne razmere. Ako Italijnni dandanes trdč, da zahtevajo iztočno obal Jadrana za to, da zavarujejo meje Italiji, je to le hinavski izgovor, za katerim se skriva težnja, obnoviti stari rimski imperij na Balkanu. Tu ne gre za varnost Italije, marveč za neodvisnost balkanskih držav. Ni težko z geološkimi in geografskimi razlogi zavrniti italijansko trditev, da naravne (in strategične) meje Italije gredo ob razvodju med Jadranskim morjem in Savo; celi dinarski zistem je integralni del balkanskega polotoka in povse naravna meja Italije je Jadransko morje. Zelo poučna so v prvi knjigi poglavja o geografskem vplivu na prebivalstvo pa o preseljevanju balkanskega prebivalstva. Pisatelju so pri tem dobrodošle temeljite predštudije geografskega instituta na belgrajskem vseučilišču (večinoma pod Cvijičevim vodstvom), objavljene v publikaciji »Naselja«, ki jih je izdala belgrajska akademija v X. zvezkih (1902—1914). V poštev so jemali celo one Srbe, ki so se naselili na Kranjsko in na Štajersko. Od velikih invazij in preseljevanj začetkom srednjega veka so razločevati t. i. metanastatične selitve (aetavaoTaatc = sprememba bivališča), ki jih je povzročila deloma turška sila, deloma lakota. Za razumevanje etničnih skupin in razlik v okviru istega naroda je ta selitveni po- 1 Mi bi rekli materijalna kultura, toda nemški terminus „Kultur" je pri Francozih spravil ta pojem ob ves kredit, zatorej ee v francoščini ne rabi beseda „culture", marveč le „civilisation." kret zelo velike važnosti. Žal, da je med nami Slovenci ta tvarina še zelo slabo obdelana. Jugozahodni in vzhodni rob balkanskega polotoka zavzemajo inorodni narodi: Grki, Turki, Albanci in Aromuni, kontinentni blok pa Jugoslovani. Pod geografskim, klimatičnim, etničnim, obče civili-zatoričnim vplivom so se razvili različni tipi mest, vasi in hiš. Druga knjiga razmotriva psihične posebnosti Jugoslovanov. V glavnih potezah so najprej slavisti dognali, da se med vsemi Jugoslovani nahaja neki skupni tip; od Ljubljane do Soluna, od Soče do Črnega morja so jezikovne razlike le neznatne. Isto se pa da dognati tudi glede prvotnih običajev in ljudske koncepcije. Te skupne poteze so tem bolj pomenljive, ker so se razni deli jugoslovanskega naroda razvijali v povse različnih historičnih in civilizatoričnih odnošajih ter med seboj niso bili v nobenem stiku, n. pr. Bolgari pa Slovenci in Hrvati. Vendar se pa dobe tudi psihične razlike, ki dajejo podlago za razne skupine. Cvijič jih je razvrstil v dinarski tip, kamor prišteva tudi kraške Slovence, centralni tip, balkansko-orientalski tip in panonski tip, v katerem je zopet razločevati slovenski ali alpski tip — zahodno od Zagreba, kjer prevladuje staro prebivalstvo, ki izvira iz prvotnih doseljencev, vzhodno od Zagreba je pa prebivalstvo močno pomešano z balkanskimi priseljenci, zlasti dinarskega tipa. Zanimiva je Cvijičeva sodba o Bolgarih in Macedoncih. Pisatelj priznava (str. 478), da je Srbinu v sedanjih razmerah zelo težko, govoriti o bolgarskem značaju, a zagotavlja, da je tudi ta oddelek obdelal z istim kritičnim duhom kakor ostale. Kot turansko-slovanska mešanica se Bolgari najbolj razlikujejo od ostalih Jugoslovanov, kar je pustilo sledove tudi v njih duševnem žitju. Bolgar je resnoben, temen, poezija življenja mu je malo mar, je sebičen, krut, sicer pa delaven, varčen, trezen. O Macedoncih sodi tako-le (str. 419): Arhaično slovanska masa, brez določene narodne, svesti. V svojih historičnih tradicijah nima nobenih odnosov do Bolgarije, do Srbije nekaj malega; pač pa so krstna slava, zadružno življenje in nekatere druge folkloristične posebnosti srbskega izvora. Po Jagičevi sodbi tvorijo macedonska narečja južno od Prilepa prehod od srbohrvaškega k bolgarskemu jeziku. Bolgarske težnje pisatelj zavrača, a je dokaj umerjen v svoji sodbi v prilog Srbiji. F. Kovačič. VengustJ., Sesnamek prekmurskih oblin (krajev) z označbo pošte in z zemljevidom. Radgona 1919. M. 8°, str. 16. Pisatelj poudarja v j> Pojasnilu«, da je imel pri sestavljanju tega imenika pred očmi zgolj praktičen pomen in zato ne more prevzeti odgovornosti, ali pisava imen odgovarja vsem jezikoslovnim pravilom ali ne. Pravilno pisavo da bodo morali poklicani strokovnjaki večinoma šele določiti. Praktičnemu namenu je v prvi sili knjižica brezdvomno ustregla in bo služila za podlago tudi bodočim raziskavam o prekmurski toponomastiki. Kolikor je v naglici in v danih okoliščinah bilo mogoče, ima knjižica več ali manj zanesljivo podlago. Imenik s statističnimi podatki dr. Slaviča, katerega se je pisatelj posluževal, je povzet iz uradne starejše in novejše ogrske statistike, kot domači rojak je bil merodajen pač tudi g. Klekl, ki je pisatelju pomagal. V koliki meri so pa uradne statistične knjige podale prava, v ljudstvu živeča imena in v koliki meri je tu g. Klekl zadel pravo, bo seveda mogla dognati le natančna historična in jezikovna (dialektološka) raziskava, kar pa ta čas še ni mogoče. Treba bo zaledovati historične oblike krajevnih imen v starih listinah in matrikah ter zasledovati ljudsko izgovarjavo. Sedaj še pa nimamo pregleda, kaj je vse madžarska historio-grafija že objavila o Prekmurju in kaj se še da dobiti v arhivih. Tudi vpogled v stare cerkvene matrike bo mogoč šele, ko se odstrani sovražna nezaupnost dotičnih, madžarsko mislečih krogov. Vsekako je želeti, naj se pri končni določitvi prekmurskih krajevnih imen ne gleda toliko na pravila književnega slovenskega jezika, marveč na historične oblike in dialektološke zakone prekmurske slovenščine. Krajevna imena so važen del narodnega folklorističnega zaklada in le v svoji pristni obliki vzbujajo zanimanje zgodovinarjev in jezikoslovcev. Primerjaje prekmurska krajevna imena z našimi na Sp. Štajerskem, smo našli 57 slučajev, kjer so popolnoma enaka ali blizu enaka imena tudi pri nas in sicer ne le med panonskimi Slovenci levo od Drave, marveč tudi desno od Drave. Primerjanje s hrvaško toponomastiko bi gotovo te slučaje še pomnožilo; prekmurska Tišina n. pr. ima vrstnico ob Savi severno od Siska. Ko se je v Parizu v etnografski sekciji naše delegacije razpravljalo o Prekmurju, se je sprožilo tudi vprašanje, so li Prekmurci ostanki prvotnih Slovencev pred madžarsko invazijo, ali so se marveč naselili tod pozneje, pod pritiskom turške sile. Historično zasledovanje krajevnih imen v Prekmurju bo zelo važno tudi za rešitev tega vprašanja, ki je po našem prepričanju rešiti v prvem zmislu,, poznejši selitni vrinki in sunki pa seveda s tem niso izključeni. F. K. „Slovenske Gorice;< (Die Wind is ch en Biihel, von Johann Soleh, Mitteilungen der Geographischen Gesellschaft in Wien, Band 62., 1919, Nr. 5, SS. 220—226, Nr. 6, SS. 141—276). To je prva monografija, ki v celoti 1'azpravlja o Slovenskih Goricah in se na podlagi lastnega očividstva ter z uporabo raztresenih virov peča z vsemi stranmi tega zanimivega ozemlja, ki je po Bartschevih romanih postalo znano najširšemu nemškemu občinstvu, a še ni našlo slovenskega zemljepisca. Spis profesorja Solcha je nastal v zadnjih dveh letih svetov- ne vojne in je bil završen tik pred ugotovitvijo mej naše države; zato izzveni v tožno obžalovanje, da bodo ti lepi kraji pač odslej odtegnjeni nemškemu vplivu. Sicer pa je razprava, kakor se spodobi, strogo znanstvena ; edino za muhavost smatramo doslednost, s katero se slovenski prebivalci teh Goric imenujejo »Winden«, po starem nemškem nazivanju in po izrazu Windische Biihel. Vsebina monografije je v glavnih potezah sledeča: Ime Goric, značilno za prebivalstvo in krajevno obliko (Slovenci, gorice), je staro tričetrt tisočletja in stoji v nasprotju z nemškim gričevjem in jarkovjem (Deutsches Hiigel- und Grabenland), ki se razteza severno od njega. Meje Slovenskih Goric so na jugu Drava, na severu Mura, naj,za-padu segajo do Kozjaka in Remšnika; na severozapadu meja ni prav izrazita, tvori jo najbolje proga v Črti reke Gomilnice (Gamlitz); proti vzhodu se SI. Gor. bolj in bolj znižujejo in prehajajo polagoma v nižino Medjimurja. Nemški vpliv je, kakor pravi pisatelj, uspešno prodiral le v severozapadu. Delijo se SI. G. po smeri Pesnice in Ščavnice prav razločno v 3 panoge: 1. Južni del se razteza od Kozjaka v daljavi približno 30 km do Ptuja, kjer se na obeh straneh Rogoznice cepi v dva končaja. 2. Glavni del se razteza severno od Pesnice in od njenega izliva severno od Drave do stare ogrske meje v daljavi pribl, 70 km in se nadaljuje še onstran meje. 3. Najkrajši (25 km), najožji in najnižji je severni del med Muro in Sčavnico ; pri Cmureku je ozko zvezan z glavnim delom. Zareza od Cmureka po dolini Velke deli glavno panogo v 2 dela, vzhodnega in zapadnega. — Zdi se, da je pokrajina od Cmureka proti Sv. Lenartu imela najprvotneje ime Slovenskih Goric. T v orb a in oblika. Z vseh razgledišč se nudi isti pogled: zmes gričev, dolin, vrhov in sedel, vinogradov in gozdov, polj in travnikov, v vseh višinah nebroj dvorov, belih hiš in selišč, cest, stez in povspd lepih cerkva; »pestra menjava v posameznostih in vendar skoraj utrudljiva enoličnost v celoti: to so vtisi, ki se opazovalcu nehote vsiljujejo« (str. 225). Prevladujejo v pokrajini griči, »gorice« ; z okroglimi glavami, ločeni po plitkih sedlih, se združujejo v dolge proge, celo 10—12-km. Kopide manjših pogorij se jim pridružujejo, vrivajo se kakor straže v doline. Odrastki so proti zapadu krajši nego proti vzhodu; glavni greben pada proti zapadu često neposredno v dolino; razvodje potokov je navadno daleč proti zapadu porinjeno, spremlja pa vzhodni breg čisto blizu. Južni pritoki so neznatni, vsi večji prihajajo od severa. (Te prikazni skuša Soleh na str. 226 razložiti in utemeljiti). Nadaljnja znamenitost je, da ostajajo višine vrhov preko obsežnih daljav v istem nivoju in da se da opazovati več takih nivojev eden nad drugim ; nižji nivoji se prikazujejo v dolinah navzdol v kopah ali grebenih, v dolinah dalje navzgor pa se dajo spoznati kot pomoli ali police. — Pisatelj, navaja in zasleduje nekaj takih primerov. Najznačilnejši je okrožje Sv. Lenarta (st. 241 id.). Glavni del trga Sv. Lenarta, cerkev in tržišče, leži na dolgem hrbtu, visokem 255—260 m, t. j. 20—25 m nad dolom sosednje Velke ; ta del tvori že II. nivo, dočim spoznamo 1. (najnižji) nivo (le 10—15 m nad dolom sotoka Pesnice in Velke) v nekaterih valovitih gromadah, kakor se nahajajo v isti višini tudi ob srednji in dolnji Pesnici. Cesta Sv. Lenart—Sv. Jurij (280—285 m višine) leži v III. nivoju,'križ (295 m) pripada IV. nivoju, Kremberg in Spodnji Gasteraj sta v V., Zgornji Ga-steraj v VI., Ploderšnica in Gradišče v VII. (365—370 m), pri Zgornji Velki je nivo VIII. in vrh Zgornje Velke je IX. nivo. Vsi ti nivoji se dajo i drugod zasledovati. Na str. 245—255 se govori o sestavu, razvoju, sploh o geologiji, temeljito, kolikor je, kakor pravi pisatelj, na podlagi dosedanjega materiala mogoče. V podrobnostih ne moremo posneti tega važnega dela študije; najjasneje so izražene tvorbe litvanskega apnenca, ki tvorijo med Špiljem in Št. lijem pravcato ploščo, a so raztresene tudi drugod. Ozemlje SI. Goric je tvorilo v dobi starejšega miocena morska tla blizu neke doslej še nedognane obale in ni bilo posebno ^loboko. Izdatnejše nasipine so nastale šele v srednjem miocenu. V sarmatski dobi se umika morje proti vzhodu, spojeno s prerivanjem grušča; sarmatski grušč je v Slov. Goricah redek, kajti vode, ki so se tu izlivale v morje, so dospele vse iz laporjevega, glinastega ali peščenega ozemlja, nasutega tam od starejših morij. Vztrajali so le litvanski apnenci. - V zgradbi pa se je tudi pozneje mnogo izpremenilo, osobito vsled zveze z Dravskim pogorjem, ki se je pač še v pozni dobi dvigalo. Ker tla sestajajo iz težko prodirnega kamenja, se reke niso mogle globoko udirati, razširjale pa so svoje porečje, često že izza izvira. — Pod vplivom ledenikov S. G. niso stale niti v ledeni dobi. Podnebje (str. 255 -258) je izrazito celinsko z velikimi nasprotji med poletjem in zimo. Ker pa so vremenske postaje le v obrobnih mestih Radgona, Ptuj, Maribor), ni mogoča zaključna presoja. Radgona je imela v letih 1851—1900 povprečno toplino v januarju .....3'2°, v juliju 20-1°, torej letno premeno 23-3°. Malodane isto toploto imata v juliju Maribor (20°) in Ptuj (20-6°), dočim je njun januar mileji (Maribor — 2-3°, Ptuj —1 -7°). Nižja januarska toplina v Radgoni se razlaga iz mrzlega pasa Panonske nižine ob Muri, ki vpliva na Radgono, a se najbrž omiluje v ostalem delu Slov. Goric. Tam doli ob Muri se kaže tudi največje nasprotje med skrajnima toplinskima merama: 60°; takisto je tam toplinska razlika med jutrom in popoldnevom največja (v juniju 8°, v juliju 8'9°, v avgustu in septembru 9-8°); v notranjem in zapadnem delu SI. Goric je ta razlika si- gurno manjša. — Značilno za SI. Gorice je tudi povprečno visoko število dni s toploto nad 20°; v Gradcu je bilo takih dni v dobi 1881 —1900 le 32-2 na leto, v Radgoni pa 59'2 in v Ptuju celo 62-5; ta prednost je zelo važna za vinorejo. Tudi glede padavin se kaže soseščina ogrske nižine: v zgodnjem poletju trajno, včasih 14dnevno deževje; v avgustu pa trajna suša. Pozimi je vobče malo padavin. — Povprečno največ padavin (1037) ima Sv. Jakob. — Ve tri so največ mokri jugozapadni in suhi jugovzhodni; suhi vetri povzročajo včasi hudo škodo. Ob suši usahnejo tudi večje reke (Pesnica, Velka, Ščavnica) skoraj docela, v deževju pa silno naraščajo in povzročajo obsežne povodnji. Gozdi so prvotno pokrivali pač malodane vse gričevje; zdaj je večjih šum (osobito so listnate) prav malo, največ na severnih pobočjih; podrasti je kaj malo, zato pa se nabere mnogo in dobre stelje. Slovencu najljubši drevesi sta lipa in kostanj. — V dolinah in na zložnih pobočjih se raztezajo žitna polja; seje se pšenica, ječmen, koruza, tudi oves in proso; ajda še lepo dozori. Sadi se mnogo krompirja, repe in zelja, buč, graha in fižola. Ob hišah se skrbno neguje vsakovrstna zelenjava, pa tudi mnogo cvetlic. — Zelo razvito je sadjarstvo; ni hiše brez sadovnika. Največ se pridela jabolk, dokaj tudi hrušk, češpelj (sliv), breskev, mnogo orehov. Svetovno znane pa so Gorice po vino rej i; vsak večji posestnik ima tudi svoj vinograd, mnogi vinogradi pa so last mestne gospode. Najboljši vinogradi so v laporastih in peščenih prisojnih pobočjih gričevja ob severnem koncu Drave (od Kamnice navzdol do onstran Maribora) ter v Ljutomerskih goricah. Domača živinoreja je zelo razvita; slovenski kmet zna ravnati z živino. Njegovo bogastvo je v prvi vrsti v goveji živini, ki se po nekod (n. pr. v Pesniški dolini) še pase na prostem, ter v svinjereji, ki je na glasu kot vzorna; v vzhodnem delu cvete tudi konjereja. Redi se ogromno število kuretine vsake vrste; po širnem svetu znani »štajerski kopuni« so se razpošiljali v velikem številu odtod, jajca so »e prodajala v silnih množinah v Švico in na Francosko. — Nazaduje pa čebelarstvo. Zelo ubožne pa so SI. G. na rudninah; nimajo ne premoga, ne železa ne dragih kovin. (V tem se S. moti.) Ker v njih tudi ni pripravnih večjih vodnih moči, zato jim ne dostaja industrije; imamo le nekaj opekarn, malih mlinov in žag. Večjih naselbin po Goricah ni. Prebivalci so se ogibali nižin, in so se naselili najraje na vzvišenejem prostoru, večkrat celo na vrhu in bolj vsak zase, kjer je pač imel obdelovati svojo zemljo. Tako je nastala pestra naselbinska slika, značilna za naše Gorice. Dolinske naselbine so nastale le v vzhodnem delu, kjer so doli že širši, ali pa ob stiku dveh dolov. — Enotnega tipa poslopij menda ni; sicer pa še stvar ni preiskana Zelo navadna je združitev hišnega in gospodarskega poslopja. Poslopja so vsa čedna, navadno pobeljena, ob njih je vrt in sadonosnik, značilni so klopotci. Vse cerkve so lepe, nekatere celo mogočne stavbe. Prebivalstvo je v daleko pretežni večini sloVensko. Nemški vpliv je vzhodno južne železnice nazadoval, na zapadu in posebno severozapadu napredoval. Nato govori pisatelj z nemškega stališča o narodnostnem položaju pred vojno in pravi na str. 271 : »Vojska pa je uvedla izpremembe, kojih učinki so nedogledni.« Končno razpravlja pisatelj še o prometnih razmerah, ki, kakor vemo, v Slov. Goricah niso prav nič ugodne. Dr. Jos. Tominšek. Društveni glasnik. Odborove seje od začetka 1. 1919 do konca marcija 1920 so bile v vsem štiri. V seji dne 9. julija 1919 se je odobril račun za 1. 1918, ki jc izkazal 25.477'59 K dohodkov in 13.352-45 K izdatkov, torej prebitka 12.125-17 K, kjer jc pa vštet tudi sklad za izdajo Štrckljeve historične slovnice v znesku 2.520-25 K, ki za pravo ni last „Zg. dr.", marveč se odstopi Matici Slovenski, kadar začne s prevzeto izdajo te slovnicc, kar v dosedanjih razmerah ni bilo mogoče. V seji dne 17. oktobra 1919 se je sklenilo, obrniti se na nemško društvo „Museumsverein", da odstopi društvu prostor za muzejske pred mete ter se obe muzejski zbirki združita in si vsako društvo pridrži lastninsko pravico do svojih predmetov. Začetkom 1. 1920 se je preselitev izvršila. V seji dne 23. decembra 1919 se je načeloma sprejel predlog, da društvo odstopi svojo knjižnico za javno študijsko knjižnico v Mariboru pod pogojem, da jo država vzame v svojo last in oskrbo, mestna občina pa da primerne prostore. — Z ozirom na silno draginjo in primeroma nizko udnino se obseg „Časopisu" skrči na tri pole. V seji dne 6. marca 1920 se je odobril račun za 1. 1919, ki je izkazal 20.880-78 K dohodkov in 9.753'02 K izdatkov, torej prebitka 11.127-06 K. Ta prebitek pa jc le navidezen, ker je račun tiskarne bil dostavljen tik pred sejo in še torej ni bil poravnan ter je med dohodke vštet tudi sklad za izdajo Štrekljeve historične slovnice (2.520-35 K), torej dejanski prebitek znaša le 1.924-91 K. Z ozirom na draginjo in slabo gmotno stanje zviša odbor ceno prej izdanim publikacijam za 100 % in se sklene, obrniti se s posebnim pozivom na slovensko občinstvo za pristop k društvu in podporo društvenih ciljev. Letnik XV. (1919) Časopisa je obsegal s kazalom vred 10 7» tiskanih pol. Račun v tiskarni je znesel s poštnino vred 6.681-80 K. Udnine ki sc je sicer zvišala na 10 K, je bilo za 1. 1919 vplačane 2.149 K, zaostale naročnine za prejšnja leta 379 K in naprej 292 K. Razen tega so denarni zavodi dali društvu 660 K podpore in drugi dobrotniki 200 K, skupaj 3.680 K. Ako se ti stroški primerjajo z dohodki, je imelo društvo pri ,,Časopisu" izgube okroglih 3.000 K. Ako se še vzamejo v poštev pisateljske nagrade, pa najemnina za muzejske in knjižnične prostore, si lahko vsakdo predstavlja, v kakem položaju se nahaja društvo. Ob sklepu te številke je imelo društvo 395 rednih članov. ' Nekrologi. Slovensko znanstvo in posebej ,.Zg. dr." je zadnji čas zadela dvojna bridka izguba : V treh tednih sta umrla drug za drugim dr. Stegenšek in ravnatelj H. Schreiner. Oba sta stala ob zibeli našega društva in bila skoraj ves čas odbornika. Dne 26. marca t. 1. je zatisnil oči v najlepši moški dobi 45 let dr. Avguštin Stegenšek, profesor cerkv. zgodovine, prava in umetnosti na mariborskem bogoslovnem učilišču. Rojen 7. jul. 1875 pri Sv. Lenartu nad Laškim, je dovršil z izvrstnim uspehom gimnazijske in bogoslovne nauke v Mariboru, postal leta 1898 duhovnik, potem je od leta 1899 do 1902 nadaljeval svoje umetniške in arheološke študije v Rimu in 1. 1906 postal doktor modroslovja na graški univerzi. Bil je izredno nadarjen in marljiv, zasnoval je velike načrte glede proučevanja in objave domačih umetniških spomenikov, izdal 1. 1905 opis umetniških spomenikov v dekaniji gornjegrajski, 1. 1909 pa v dekaniji konjiški. L. 1914 je začel izdajati poseben umetniški list „Ljubitelj krščanske umetnosti", izšli so le 4 zvezki, potem ga je bojna vihra zadušila. Tudi našemu „Časopisu" je bil marljiv sotrudnik. Omenimo le važnejše njegove spise, objavljene v „Časopisu". V IV. letniku (1907) je temeljita razprava „0 razvoju župnijskih mej in o deželskosodni razdelitvi v konjiški dekaniji." V. letn. (1908): O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imenih. VI. letn. (1909) dva krajša spisa: o gotskih freskah pri sv. Mohorju na Kozjaku pa o starinskih najdbah v Razborju nad Loko pri Zidanem mostu. VII. letn. (1910): zelo važen spis o najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja. VIII. letn. (1911) o početkih Jurkloštrske kartuzije. X. letn. (1913): Julij an Valens, ptujski protiškof. Razen tega je od njega več književnih ocen in krajših spisov. Zadnja njegova spisa sta v lanskem letniku : Iz polja baročne ikonografije in Gotske freske v cerkvi sv. Duha v Slov. Gradcu. O cerkveni umetnosti je mnogo pisal tudi v bogoslovnem listu „ Voditelj". Tudi v nemškem jeziku je objavil več spisov. Njegovi velikopotezni znanstveni načrti so ostali žalibog radi pre-rane smrti večinoma nedovršeni. Henrik Schreiner je bil rojen v Ljutomeru l.jul. 1850. Ker mu je oče umrl, še preden je začel hoditi v šolo, seje mati-vdova težko odločila, dati sina študirat. A s štipendijo dekana Cvetka mu je bilo šolanje olajšano. Leta 1863 je vstopil v mariborsko gimnazijo in je leta 1871 z odliko prebil zrelosten izpit, potem je služil kot enoletni prostovoljec pri 21. (češkem) polku na Dunaju. Po končanem vojaškem letu je postal poročnik pri 47. peh. polku. Istočasno je prišel za domačega vzgojitelja v hišo takratnega finančnega ministra De Pretis-a in je ob enem nadaljeval svoje študije, prirodopisje, matematiko in fiziko. Dopoldne je poslušal predavanja na vseučilišču, popoldne se je do pozne večeri ukvarjal s svojima gojencema, ponoči pa se sam učil. Leta 1881 je kot nadporočnik pri kranjskem deželnobrambovškem bataljonu št. 24 dal slovo vojaškemu stanu ter se popolnoma posvetil učiteljski službi. Že 1. 1876 je nastopil prvo službo kot suplent na gimnaziji v 9. okraju na Dunaju, ob enem pa je nadaljeval svojo službo pri ministru. Zapustivši 1. 1877 privatno službo, je prišel za suplenta na učiteljišče v Boleanu. kjer je 1. 1878 postal profesor in služboval ondi do 1. 1890, ko je postal ravnatelj na učiteljišču v Mariboru, katero službo je vestno opravljal do svoje smrti 14. aprila 1920. Kmalu po nastopu ravnateljske službe v Mariboru je postal tudi predsednik izpraševalne komisije za meščanske in ljudske šole. Rajni si je na prošnjo M. Slekovca sam spisal kratek življenjepis za ljutomersko kroniko, iz katerega smo povzeli te podatke. Ravnatelj Schreiner je bil zelo plodovit pisatelj v naravoslovni in pedagoški stroki. Dasiravno zgodovina ni bila njegova stroka, je vendar ves čas — izvzemši eno društveno periodo bil v društvenem odboru „Zgod. društva" ter podal marsikateri praktičen nasvet. Prvo leto je vsled bolezni takratnega predsednika M. Slekovca on kot podpredsednik načeloval »Zgodovinskemu društvu", dokler ni bil izvoljen sedanji predsednik g. dr. Turner. Obema umrlima gospodoma soustanoviteljema našega društva blag in trajen spomin ! Doneski za krajevne kronike*). Spisal dr. F r. K o s. 7. Planina. Severovzhodno od Sevnice se nahaja na 588 m visokem hribu trg Planina (Montparis, Montpreis). Od nekdanjega ondotnega gradu se dandanes nahajajo razvaline. Ulrik s Planine je leta 1339. zastavil svojo polovico tega gradu Frideriku, svobodniku iz Žovneka, za 700 mark graških penezov l. Kmalu nato je Ulrikov brat Henrik izjavil, da nima nič proti temu, da se je to zgodilo Dve leti pozneje je omenjeni Friderik dovolil, da sme Henrik s Planine rešiti tisti del gradu, kateri je bil prvemu zastavljen, ako bi Ulrik ali pa njegovi dediči tega ne storilis. Henrik s Planine in njegova soproga Elizabeta sta leta 1345. določila, da naj po njuni smrti dobi njun svak, celjski grof Friderik L, grad Planino z vsemi priteklinami in podložniki, potem ondotno sodstvo, odvetništvo in trg4. Ker je bil ta grad fevd Krške cerkve, ga je krški škof Ulrik prepustil celjskemu grofu Frideriku, ko sta ga Henrik in Elizabeta •odstopila®. Ko je Henrik umrl, je njegova soproga Elizabeta leta 1363. izjavila, da naj po njeni smrti dobita grad Planino z vsem, kar je nekdaj imel njen soprog, njena strica, celjska grofa Ulrik I. in Herman I.». Tri mesece pozneje je Elizabeta prepustila svoj grad Ulriku in Hermanu proti temu, da sta jej obljubila dajati do njene smrti od vsake marke pri dohodkih po en funt graških penezov in od davka 40 graških penezov7. Nato je šc naznanila, da se odpoveduje vsem zahtevam, katere bi mogla imeti do grada Planine, ker se je z grofoma Ulrikom in Hermanom popolnoma poravnala V istem smislu sta bili izgotovljeni dve listini dne 20. septembra leta 1363. V eni izmed teh poudarja Elizabeta, da se to, kar je prejela iz urbarja na Planini, povrne celjskim grofom iz njenih posestev. V drugi se pa odpoveduje vsem zahtevam, da bi dobivala od gradu na Planini kako podporo za svoje življenje, ker so jo *) Gl. Časopis 1420 str. 1—13. 1 1339, sept. 22, R. 24. — 4 1339, sept. 28, R. 24. — 1341, Sept. 29, R. 24. 4 1345, ni a j 1, R. 24. — 5 1445 (reete 1345), julij 6, R. 24. 4 1363, april 27, R. 24. — 7 1363, julij 30, R. 24. — 8 1363, sept. 18, R. 24. 5 celjski grofje že drugod odškodovaliJ. Iz neke listine je razvidno, da je Henrik s Planine svoji soprogi Elizabeti zagotovil njeno jutranjo na posestvih v Slovenjem Gradcu Rekel sem, da je bil grad na Planini fevd Krške cerkve. Zato so njeni škofje večkrat potrdili ta fevd celjskim grofom, tako leta 1387. krški škof Ivan celjskemu grofu Hermanu II.s, leta 1404. krški škof Konrad istemu Hermanu4 ter leta 1441. krški škof Ivan celjskemu grofu Frideriku II.5. Leta 1390. sta celjska grofa Herman II. in Viljem zastavila grad Planino z vsemi priteklinami Katarini, grofinji modruški in krški, za 5000 goldinarjev s pogojem, da grad takoj zopet odstopi, ako se jej povrne rečena svota 6. Ko so izmrli celjski grofje, so Habsburžani dobili grad Planino. Leta 1477. je bil Reinpleht iz Rajhenburga njih oskrbnik na Planini7. Leto pozneje je cesar Friderik dal grad Juriju Katzendorferju za 200 goldinarjev v najem8, leta 1490. pa vitezu Gregorju Lambergerju za 800 funtov penezov grad Planino in pa urad v Laškem0. Dve leti pozneje je grad z vsemi priteklinami dobil Sigmund Lamberger mlajši10. Iz neke listine je razvidno, da je bil leta 1493. Lenart Potzenzal župnik na Planini. Nekaj časa je pobiral desetino v Trzinu pri Mengšu. Ko se je pa temu fevdu odrekel, ga je kralj Maksimilijan podelil kamniškemu meščanu Tomažu Žvabu11. Na Planini je živela rodovi na, ki se je po njej imenovala „de Montparis". Prvi nam znani član te rodovine je bil Ortolf, ki se omenja že leta 119013. Henrik s Planine je leta 1285. podelil samostanu v Studenicah eno kmetijo v neki vasi blizu Planine". Naslednjega leta so se bratje Ulrik, Friderik in Henrik iz Stubenberga pogodili z gospodi s Planine, da hočejo otroke svojih podložnikov Marjete in Otona „von Lonke" v enakem številu med seboj deliti14. Oton s Planine se večkrat omenja med letom 1299. in 1312. Ko se je leta 1299. meseca maja mudil v Smledniku, je neko kmetijo v Šenčurju (pri Kranju), katero je prej imel Peter iz Reberice1D, podelil loškemu meščanu Petru Silbersachuir'. Meseca julija rečenega leta, ko je bival y Ljubljani, je prodal brod in eno kmetijo v Tacenu Marsu iz Ljubljane za 32 mark oglejskih penezov37. Goriškemu grofu Henriku je leta 1301. 1 1363, sept. 20, R. 24. — J 1363, maj 3, R. 3. — » 1387, maj 15, R. 24. 4 1404, okt. 25, R. 24. — * 1441, okt. 3, R. 24. « 1390, junij 24, R. 24. — ' 1477, avg. 24, R. 24. — « 1478, marec 2, R. 24. s 1490, maj 1, R. 24. — 10 1492, nov. 22, R. 24. — 11 1493, nov. 11, R. 2. " Kos, Gradivo, IV, št. 773, — 15 1285, januar 27, R. 2. — 14 1286, maj 6, R. 24 16 Reberica (n. Rechberg) severozahodno od Železne Kaple na Koroškem. " 1299, maj 9, R. 2. — " 1299, julij 25, R. 1. obljubil, da mu bode s svojimi ljudmi zvesto služil zoper Ortenburžane: svoje gradove hoče imeti zanj in za njegove ljudi odprte, kadar bi želel ali pa bi bila potreba; tudi bi brez njegove volje ne hotel skleniti miru1. Tudi z oglejskim patriarhom Otobonom se je dobro razumel. Ta mu je naročil, da naj nekatera posestva in pravice Oglejske cerkve, katerih so se polastili koroški vojvodje, zopet pridobi rečeni cerkvi2. Leta 1309. je Oton s Planine podelil eno kmetijo v Babnem vrtu (pri Preddvoru na Kranjskem) loškemu meščanu Jakobu Žvanu3. Tri leta pozneje je postal član kartuzijanskega reda4. Her bur g s Planine je leta 1322. prodal kamniškemu meščanu Ul-riku Virku za 29 mark oglejskih penezov desetino v Suhadolih pri Komendi En Henrik s Planine se večkrat navaja med letom 1324. in 1363. Dne 6. februarja tega leta je bil še živ0, dne 27. aprila istega leta je bila njegova soproga Elizabeta že vdova 7. Henrikovi materi je bilo Po-tencijana ime8, njegovemu bratu pa Ulrik. Njegova bratranca sta bila Ulrik9 in Iiugon iz Svibnega10, njegova nečaka pa Herdegen iz Ptuja11 in Oton iz Wolfsaua1'. Henrik je imel več svakov, namreč celjskega grofa Friderika, grofa Ulrika in Ivana iz Pfannberga ter grofa Henrika, Otona in Friderika iz Ortenburga Iz listin je razvidno, da je ta Henrik v obče slabo gospodaril s svojim imetjem. Več svojih posestev je prodal in le malo jih je kupil. Precej veliko novcev je vzel na posodo, posodil pa le malo in še tu večinoma svojim sorodnikom. Že leta 1325. je Henrik s Planine prodal štiri kmetije v Krašnji Gerlochu iz Gradca za 36 mark oglejskih penezov14, tri leta pozneje pa Fricu iz Mehovega štiri kmetije na Pešati za 35 mark oglejskih penezov15. Istega leta sta Henrik in njegova soproga Elizabeta prodala svoj grad v Smledniku z vsemi priteklinami za 2000 mark srebra Frideriku, svobodniku iz Žovneka, s pogojem, da ga lahko zopet rešita10. Mogoče je, da je grad za par let rešil Henrikov brat Ulrik, kateri ga je leta 1332. z dovoljenjem svojega brata prodal rečenemu Frideriku iz Žovneka za 1012 mark'srebra17. V istem času sta imenovani Ulrik in njegova soproga zastavila gospostvo v Smledniku s podložniki in posestvi Frideriku iz 1 1301, avg. 5, R. 24. « 1308, maj 10, R. l in 24. — 5 1309, sept. 8, R. 3. — 4 1312, s. d., R. 2. , 6 1322, okt. 2, R. 3. — « 1363, febr. 6, R. 24. — 7 1363, apr. 27, R. 24. 8 1346, maj 18, R. 24. — 8 1340, januar 27, R. 3. — 10 1326, marec 9, R. 24. " 1342, okt. 13. R. 3. — >'■ 1360, avg. 18, R. 3. — 13 1340, jan. 29, R. 24 ; 1345, april 22, R. 1 ; 1345, maj 1, R. 24 ; 1351, junij 24, R. 24 ; 1351, avg. 31, R. 24. — 1355, maj 1, R. 24 ; 1360, avg. 10, R, 3 in 24. — <4 1325, avg. 10, R. 3. 15 1328, marec 12, R. 3. — Krošnja in Pešata, dve vasi na Gorenjskem. ' '■« 1328, apr. 17, R. 24. — " 1332, julij 25, R. 24. Žovneka za 2000 mark srebra1. Da so imeli gospodje s Planine svoja posestva tudi na Gorenjskem, je razvidno iz neke listine iz leta 1321., ko je z njih dovoljenjem prodal neki Rapot Schrawass svojo kmetijo v Šenčurju samostanu v Velesovem za devet in pol marke oglejskih penezov 2. Henrik s Planine je leta 1326. prodal svojemu bratrancu Hugonu iz Svibnega letne dohodke, vredne 10 oglejskih mark, za 60 mark srebra s pogojem, da jih sme zopet odkupiti3. Tu naj omenim, da sta brata Henrik in Ulrik s Planine leta 1328. zamenjala s samostanom v Jurklo-štru svojo vas Vislano4 z vsemi priteklinami za vas Migore5, katero je njun stari oče nekdaj podelil samostanuG. Henrik s Planine si je v teku časa tudi pridobil nekoliko posestev. Od svojega brata Ulrika je leta 1338. kupil grad Statenbreg za 170 mark oglejskih penezov7. Njegov nečak Herdegen iz Ptuja mu je leta 1342. prodal svoj del gradu Ratenburga8, Ivan iz Kostanjevice leta 1360. več kmetij pri Sv. Križu blizu Kostanjevice in po drugih sosednjih vaseh", Oton iz Wolfsaua pa pet kmetij v Grčevju blizu Novega mesta10. Ta mu je tudi zastavil več kmetij v Grčevju, Praprečah, Št. Petru, Slatenku in Crešnjici pri Novem mestu ter še v nekaterih drugih vaseh11. Osell s Turna je leta 1362. odstopil Henriku s Planine vse pravice do stolpa v Žapužah severno od Planine '2. Rečeni Henrik si je večkrat izposodil večje ali manjše svote. Leta 1335. sta mu posodila Ulrik iz Walsee, glavar štajerski, in pa njegov brat Friderik 800 mark srebra13. Istega leta so se Henrik in Ulrik s Planine ter Rudolf iz Katzensteina zadolžili pri Albrehtu iz Žusma za 28 mark srebra in 26 funtov penezov, za kar je Friderik, svobodnik iz Žov-neka, prevzel poroštvo'4. Henriku je njegov brat Ulrik preskrbel 432 mark starih graških penezov. Prvi je leta 1340. slovesno obljubil svojemu svaku, omenjenemu Frideriku, da bode plačal imenovano svoto1&. Ta Friderik, ki je pa leta 1341. postal celjski grof, je leta 1346. posodil Henriku s Planine, njegovi materi Potencijani in Rudolfu iz Pišec10 76 mark oglejskih penezov17, leta 1351. sta mu pa imenovani Henrik in njegova soproga povrnila 55 mark oglejskih penezov18. Henrik s Planine je leta 1349. napravil neki dolg, za kar je Nikolaj Summerecker prevzel poroštvo19. Rečeni Henrik je včasi iskal novcev tudi pri Židih. Hinc Mandlein. žid iz Gradca, mu je leta 1352. posodil 140 mark starih oglejskih pene- 1 1332, julij 25, R. 24. * 1321, dec. 21, R. 2. — » 1320, marec 9, R. 24. — 4 Vislana blizu jurkloštra zahodno od Planine. ..... 5 Migorc pri Zabukovju jugozahodno od Planine. • 3328, avg. 6, R. 24. — ' 1338, maj 31, R. 3. - 8 1342, okt. 13, R. 3. 5 1300, junij 21, R. 3. — 10 1360, avg. 18, R. 3,— " 1360, avg. 18 in 19, K. 3. 13 1362, januar 7, R. 3. — " 1335, julij 12, R. 24. — 14 1335, marec 26, R. 3. 16 1340, januar 29, R. 24. — 14 PiSece, vas severozahodno od Brežic. " 1346, maj 18, R. 24. 1351, avg. 31, R. 24. — '» 1349, sept. 4, R. 3. zov, za kar sta celjski grof Friderik in ortenburški grof Oton prevzela poroštvo1. Leta 1363. se je Henrik zadolžil pri dveh dunajskih Židih za sto goldinarjev, za kar mu je bil celjski grof Ulrik za poroka2. Leta 1354. si je Henrik izposodil 32 mark oglejskih penezov, ko mu je bil Ivan iz Kunšperka za poroka3, ta pa 60 goldinarjev, ko je prvi zanj prevzel poroštvo4. Henrik s Planine je imel le malo terjatev pri drugih ljudeh. Njegov svak, grof Ulrik iz Pfannberga, mu je bil leta 1350. dolžan 400 mark oglejskih penezov Naslednjega leta je ž njim poravnal vse svoje dolgove vendar tako, da mu je za 2500 goldinarjev zastavil grad in mesto Slovenji Gradec7. Leta 1355. si je grof Ivan iz Pfannberga, ki je bil tudi svak rečenega Henrika, izposodil od njega sto funtov dunajskih penezov ter mu to svoto zagotovil na svojih posestvih v Slovenjem Gradcu*. Friderik von Halk je bil Henriku dolžan štiri marke oglejskih penezov katere mu je leta 1354. izplačal0. Rečeni Henrik je bil včasih porok svojim znancem, tako leta 1340. svojemu bratrancu Ulriku iz Svibnega, kateri se je pri celjskem Židu Schebleinu zadolžil za 131 mark penezov10. Leta 1344. je bil porok Viljemu iz Svibnega za 30 mark graških penezov11. Judenburški žid Hinc Heslein je leta 1356. posodil grofu Ivanu iz Pfannberga najprej 800 goldinarjev, potem 1600 goldinarjev in nato še 119 goldinarjev proti temu. da so za tega prevzeli poroštvo ortenburški grof Oton, Wolfing iz Blat-nice11, celjski grof Friderik, Henrik s Planine in še drugi13. Ta je bil svojemu svaku Ivanu iz Pfannberga porok tudi leta 1360. za 460 funtov dunajskih penezov14. Istega leta je bil skupno s Henrikom Sichersteiner-jem" porok Kolonu iz Svibnega za 95 mark oglejskih penezov16. Nekoliko fevdov so Henriku s Planine podelili oglejski patriarhi, med drugimi tudi tiste, katerim se je leta 1337. odrekel in katere je patriarh Otobon podelil Frideriku iz Žovneka17. Desetine od petnajstih kmetij na Primskovem, katerim sta se brata Henrik in Ulrik s Planine odrekla je dal oglejski patriarh Bertrand leta 1341. v fevd Prehtlinu Aphalterju 1*. Patriarh Ludovik je potrdil rečenemu Henriku vse fevde, katere so on ali pa njegovi fevdniki dobili od Oglejske cerkvela. Tu naj na kratko omenim o stikih Henrika s Planine z- nekaterimi takratnimi gospodi. Avstrijskemu vojvodu Albrehtu je pomagal, ko se je ' 1352, maj 31, U. 24. — * 1303, febr. 6, R. 3 in 24. — » 1354, junij 6, R. 3. 4 1354, julij 6, R. 3. — 1 1350, nov. 1, R. 3. — 0 1351, junij 24, R. 3. ' 1351, junij 24, R. 24. — 8 1355, maj 1, R. 24. — » 1354, marec 6, R. 3. 1340, januar 27, R. 3. — " 1344, julij 1, R. 3. — " Fledenz = Fladnitz, t. j Blatnica, vas na Srednjem Štajerskem. " 1356, maj 25, maj 25, junij 15, R. 24. 14 1360, avg. 10, R. 3. 15 Sicherstein, nekdanji grad tam, kjer so sedaj Ple-,erje na Dolenjskem. — '« 1360, apr. 2, R. 3. — » 1337, ma.i 23, R. 24. '» 1341, junij 7, R. 2. — 1359, dec. 7, R. 24. ja vojskoval s Švicarji. Vsled tega mu je Albreht postal 2520 goldinarjev dolžan. Namesto novcev mu je prepustil leta 1355. grad in mesto Kostanjevico1. Henrik in Ulrik s Planine sta imela prepire s samostanom v urkloštru, dokler se nista leta 1335. pogodila z ondotnim priorjem Got-fridom'-. Gospodje s Planine so se v zvezi s krškim škofom Ulrikom, pfannberškim grofom Ulrikom, celjskim in ortenburškim grofom ter z Ulrikom iz Walsee prepirali in vojskovali s Herdegenom in Friderikom iz Ptuja zarad gradu, Rudeneck imenovanega. Vsled posredovanja avstrijskega vojvoda Albrehta sc jc leta 1345. sklenilo, da naj posebna komisija poravna vso zadevo ter gradove in posestva povrne pravim lastnikom Henrik s Planine je dovolil svojim svakom, ortenburškim grofom Henriku, Otonu in Frideriku, ter njih dedičem, da se smejo posluževati njegovega grba ter ga za vedno obdržati, ako bi .on umrl brez dedičev4. Leta 1351. je Henrik od samostana v Zatičini dobil reverz zarad rešitve štirinajstih kmetij v Žalovicah pri Novem mestu Med tistimi, ki so rečenemu Henriku služili s svojimi gradovi, so bili tudi bratje z Otočca". Celjski grofje so se z Viljemom iz Svibnega prepirali zarad raznih posestev in pravic. Leta 1361. so Friderik iz Walsee, Friderik iz Lipnice, Henrik s Planine in Ivan iz Kunšperka napravili mir med njimi7. Listine navajajo razne kraje, katere nam je iskati na zemlji Planinskega gospostva.• Leta 1363. je neki Ivan iz Kirchheima prodal svojo zidano hišo na Planini pri jarku blizu grada („am Graben bei der Feste") in en dvor „in dem Aycheth" pred trgom celjskima grofoma Ulriku in Hermanu3. Ivan Raumschissl je leta 1375. zamenjal s celjskim grofom Hermanom en mlin na Planini „in der Holle" za neko drugo posestvo 9. Leta 1368. je Erchinger Studnik prodal celjskima grofoma Ulriku in Hermanu eno obdelano kmetijo „in der Sulz" in pet pustih kmetij „au£ dem Muekenfelde", vse ležeče v urbarju Planinskega gospostva, za 38 mark graških penezov10. Ulrik Peutel in njegova soproga sta leta 1361. prodala celjskemu grofu Hermanu eno kmetijo, ležečo v planinskem urbarju, za 8 mark dobrih graških in dunajskih penezov n. 8. Kunšperk. V kozjanskem okraju že blizu Sotle je vas Kunšperk. Nad njo je hrib, na katerem je stal nekdaj grad istega imena. Po njem so se zvali tamkaj stanujoči ministeriali krških škofov. 1 1355, nov. 7, R. 1. 2 1335, marec 30, R. 24. — 3 1345, april 21, R. 24. — 4 1345, april 22, R. 1. 6 1351, julij 25, R. 2.. — « 1324, okt. 19, R. 3. — Werd (= Otočec.) na Dolenj- skem blizu Novega mesta. — ' 1361, april 9, R. 24. — 8 1363, julij 30, R, 24. 0 1375, junij 24, R. 24. — 10 1368, marec 26, R. 24. — " 1361, sept. 1, K. 24. ■ Leta 1270. se v neki listini omenja Oton iz Kunšperka, ki je Henriku iz Strettwega1 in njegovi soprogi Kunigundi dal v fevd neko posestvo v Liezenu2. Friderik iz Kunšperka se večkrat v listinah navaja med letom 1299. in 1323. Njegova soproga Diemuda je bila sestra; Seifrida iz Kra-niehberga3 ter se leta 1299. proti neki odškodnini odrekla svoji dedščini v CmurekuFriderikova hči Gertruda je bila omožena z Gotfridom iz Maribora ter imela 500 funtov graških penezov dote r\ Friderik iz Kunšperka je imel dva nečaka, Herdegena in Friderika iz Ptuja, katerima je leta 1323. zastavil gradova Velenje in Heckenberg0. Friderik iz Kunšperka je svojemu svaku iz Kranichberga prodal leta 1301. štiri kmetije7, nato leta 1311. osem dvorov v Cmureku ter 11 in pol kmetije v nekaterih drugih vaseh za 70 mark penezov8, potem pa še leta 1320. več dvorov in kmetij za 26 mark srebra9. Junchernu iz Heckenberga je leta 1320. prodal dvanajst kmetij za 125 starih graških penezov10. Leta 1310. je dobil od samostana v Gornjem gradu v fevd desetino na Bizeljskem, katero je prej imel rajnki Sonderberger, a je po tega smrti zopet postala prosta11. H an z iz Kunšperka se v listinah omenja med letom 1340. in 1384. Leta 1388. je bil že mrtev, ker takrat so že varuhi oskrbovali zadeve njegovega sina Andreja12. Razen sina je imel rečeni Hanz tudi hčer Nežo. Njegova soproga se je zvala Katarina ter bila hči Kadolda iz Haslaua13, njegov nečak je bil Gptfrid iz Maribora14. Rečeni Hanz je imel mnogo posestev, ki so pa bila po raznih krajih raztresena. Prizadeval se je, da bi jih še povečal. Leta 1351. je kupil od Otona in Hermana iz Turna v Kunšperku ondotni turen in kar je bilo v njegovi okolici razen devetih kmetij v Dekmanci in še nekaterih drugih stvari za 720 mark oglejskih penezov15. Kakor se kaže, je pri tej kupčiji ostal prodajalcema 360 mark dolžan, za kar so celjski grof Friderik in še nekateri drugi prevzeli poroštvo10. Pod gradom Kunšperkom je stal 'mali turen (stolp), katerega je leta 1368. omenjeni Hanz kupil od nekega Erhard/i in njegove soproge za 60 mark graških penezov17. Leta 1377. je Hanz rešil en dvor v Kunšperku, dve kmetiji in dvanajst veder letnih vinskih dohodkov, kar je prej imel v rokah Jurij iz Fradenbergalfi. Strettwcg, vas severno od judenburga. — 2 1270, maj 14, R. 1. 3 Kranichberg, nekdanji grad na Dolenjem Avstrijskem blizu Gloggnitza. 4 1299, sept. 17, R. l. — s 1312, okt. 2, R. 3. — 0 1323, febr. 3, R. 1. 7 1301, junij 2, R. :;. — 8 1311, maj 25, R. 3. — 11 1320, marec 8, R. 3. 10 1320, sept. 29, R. 3. — " 1310, julij 9, R. 24. — ,s 1388, dec. 7, R. 24. 13 1371, sept. 23, R. 3. — 14 1309,.maj 4, R. 3. 15 1351, maj 12, R. 3. — Dekmanca, vas severozahodno od Kunšperka. Ic 13.r»l, maj 12, R. 3. — 17 1368, julij 25, R. 3. — 18 1377, dec. 11, R. 3. — Kra-denberg, nižki kraj ,pri Weizu na srednjem Štajerskem. Južno od Kunšperka je Bizeljsko. Tamošnjo desetino je omenjeni-Hanz kupil leta 1343. od Liutolda in Albrehta iz Kozjega za 112 mark graških penezov1. Leta 1384. mu je dva dela vinske in žitne desetine v Krajini2 in po Bizeljskem dal v fevd Nikolaj, opat v Gornjem gradu, kamor je rečena desetina spadala Jugozahodno od Kunšperka je Podsreda. Zarad mej med tema dvema krajema je prišlo do prepira med Hanzom iz Kunšperka in celjskim grofom Friderikom. Nazadnje je krški Škot Ulrik s svojo razsodbo leta 1347. napravil mir med obema4. Nekaj malega je imel rečeni Hanz v Ptuju. Leta 1.362. je podelil bratom iz Lindeka, ki sta bila ptujska meščana, grajsko pravo in dva dela vinske desetine v Ptuju r\ Nekoliko posestev je imel imenovani Hanz v Velenju in ondotni. okolici. Leta 1340. je dobil od Erharda iz Turna reverz zarad rešitve nekega gozda pri Velenju0. Kakor se kaže, je leta 1348. najprej rešil svoja posestva pri Velenju, v Pesjah in pri Paki od Viljema iz Viltuša7, a jih nato zastavil za 133 goldinarjev Majnwartu s Stare gore (von dem Alten Perg), njegovemu bratu Leopoldu in njegovi sestri Gizeli8. Blizu Vranskega je nekdaj stal grad Heckenberg. Tamošnje letne dohodke, vredne 9 mark in 40 penezov, je Hanz iz Kunšperka leta 1343. kupil od Pilgrima in Frica „von Puchl" za 110 mark graških penezov v. Blizu tam so Čeplje. Ondotne letne dohodke, vredne tri marke, je imenovani Hanz zastavil leta 1358. za 64 goldinarjev Juriju. „aus dem Has-lecb" '«. Hanz iz Kunšperka je imel tretjino urbarja v Terbojah (Trespach) pri Savi (na Kranjskem) ter eno kmetijo v smledniškem urbarju. Oboje je leta 1340. prodal Frideriku, svobodniku iz Žovneka, za 15 mark starih oglejskih penezoY11. Ko se je oženil, mu je njegov tast Kadold iz H.is-laua12 prepustil urbar v Fischamendu in še nekoliko drugih dohodkov namesto tistih 400 funtov dunajskih' penezov, katere je svoji hčeri Katarini obljubil za doto14. On in Reinpreht iz Haslaua sta leta 1383. podelila en dvor blizu grada SchOnaua15 Ulriku, pisarju pri rečenem Hanzn Gledč na to, da si je omenjeni Hanz nakupii več posestev, je moral včasi napraviti tudi kak dolg. Leta 1341. si je izposodil od celjskega ' 1343, april 20, K. 3. — 3 Krajina, svet med Bočem irr Posavjem. Gl. Kovaeiž Dominikanski samostan v Ptuju, 1, 7. — » 1384, julij % K. 24. « 1347, avg. 15, R. 24. — 1 1362, april 24, K. 3. — • 1340, april 37, R. 3. — Grad Turen je pri Škalah severno od Velenja. — ' 1348, dec. 23, R. 3. » 1348, dec. 21, R. ::. — a 1343, febr. 14, R. 3. -• >• 1358, junij 24, R. 3. " 1340, sept. 3, K. 24. — " Haslau na Dolenjem Avstrijskem blizu Haimburga.. 18 Fischamend, neki kraj blizu Dunaja. — 14 1371, sept. 23, R. 3. " Schonau na Dolenjem Avstrijskem na Moravskem polju. — " 1383, maj 23, R. X grofa Friderika 400 goldinarjev ter pri tej priložnosti obljubil, da jih mu povrne v določenem časuLeta 1354. je dobil od dveh Židov 60 goldinarjev na posodo proti temu, da mu je bil Henrik s Planine za poroka -. Za tega je pa on prevzel poroštvo, ko je imenovani Henrik dobil od Rudolfa iz Žovneka 32 mark oglejskih penezov posojila3. Herman iz Kranichberga je bil leta 1363. Hanzu iz Kunšperka dolžan 800 funtov dunajskih penezov 4. Rečeni Hanz je imel včasih tudi z Židi opraviti. Leta 1341 mu je žid Haslein iz Brež posodil 18 lotov srebrnih oglejskih penezov5. Povedal sem že, da si je leta 1354. izposodil od dveh Židov 60 goldinarjev. Leta 1369. je bil Hanz porok svojemu nečaku Gotfridu iz Maribora, ko se je ta pri mariborskem Židu Stufimanu zadolžil za sto funtov penezov Štiri leta pozneje je Gotfrid rečeno svoto povrnil mariborskemu židu Jiingelu7. Naslednjega leta je žid Sizman izjavil, da je Hanz iz Kunšperka poravnal ž njim vse dolgove". Leta 1346. sta se Hanz iz Kostanjevice in njegova mati pogodila s. Hanzom iz Kunšperka zarad neke zadeve Ta se je spri z Ulrikom iz Kunšperka, ker ga je vrgel v ječo, a pozneje se je ž njim zopet pomiril10. Rečeni Hanz in pa Rudolf iz Svibnega sta dala zapreti Rudolfa iz Lichtensteina. Vsled tega sta se zamerila sorodnikom imenovanega ujetnika, dokler nista leta 1377. najprej izjavila brata Ulrik in Oton iz Lichtensteina, bratranca prej omenjenega Rudolfa, da ne bodeta več gojila sovraštva zoper Hanza iz Kunšperka in Rudolfa iz Svibnega zarad njunega postopanja11. En dan pozneje sta se v enakem smislu izrekla Andrej iz Lichtensteina in njegov sin Bernard11, nazadnje pa še bivši ujetnik Rudolf13. Hanz iz Kunšperka je včasih razsojeval prepire drugih. Med celjskimi groli in Viljemom iz Svibnega so nastale razprtije zarad raznih terjatev in posestev. Nazadnje so Friderik iz Walsee, Friderik iz Lipnice, Henrik s Planine ter prej imenovani Hanz kot razsojevalci napravili mir Leta 1380. je Hanz iz Kunšperka omožil svojo hčer Nežo s Henrikom iz Ehrenfelsa16 ter jej dal 400 funtov dunajskih penezov dote16. Rečena Neža se je nato odrekla vsem pravicam do očetove in materine dedščine 17. 1 1341, dec. 5, R. 24. — ' 1354, julij 6, R. 3. « 1354, junij 6, R. 3. — 4 1363, okt. 27, R. 3. — 5 1341, avg. 19, R. 3. • 1369, maj 4, R. 3. — ' 1373, avg. 3, R. 3. — « 1374, avg. 6, R. 3. » 1346, maj 25, R. 3. — '« 1377, marec 17, R. 3. — " 1377, julij 27, R. 24. " 1377, junij 28, R. 3. — •» 1377, avgust 24, R. 24. — 14 1361, april 9, R. 24. 15 Ehrenfels, razvaline v Liesinški dolini med Mauternom in Kammernom na Štajerskem. — » 1380, sept. 29, R. 3.— 17 1381, jan 29, R. 3. Avstrijski vojvoda Albreht je leta 1381. izjavil, da naj fevdna posestva, katera je imela rajnka Ana, soproga Henrika iz Walsee, temu pripadejo, kar se pa tiče njene lastnine, naj jo dobč Hanz iz Kunšperka za svojo soprogo, Oton „von Toppel" tudi za svojo soprogo ter Rein-preht iz Haslaua Iz tega se da sklepati, da je bila rečena Ana morebiti sestra Katarine, soproga Hanza iz Kunšperka, torej hči Kadolda iz Haslaua ter sorodnioa, morda sestra Reinprehta iz Haslaua. Po smrti Hanza iz Kunšperka je njegov sin Andrej postal njegov dedič. Ker je bil mladoleten, sta celjska grofa Herman in Viljem postala njegova varuha. Kot taka sta leta 1388. poplačala Nachimu, Židu v Slovenjem Gradcu, vse zapisane in nezapisane dolgove, katere je nekdaj naredil omenjeni Hanz2. Ohranili .sta se dve listini z dne 3. januarja 1389. Z eno daje krški škof Ivan grad Kunšperk v fevd rečenemu Hanzu®, z drugo pa celjskima grofoma Hermanu in Viljemu zarad zaslug, ki sta si jih pridobila za njegovo cerkev". Med rečenim Andrejem in njegovim svakom Henrikom iz Ehrenfelsa je prišlo zarad dote do prepira in nato pa leta 1391. do razsodbe5. Štiri leta pozneje je Andrej iz Kunšperka z ■dovoljenjem krškega škofa, svojega fevdnega gospoda, volil celjskim grofom grad Kunšperk -'iz vsemi pripadajočimi posestvi tako, da dobe po njegovi smrti še zraven tega 10.000 funtov dobrih graških in dunajskih penezov. Tudi jih osvobodi vsakega poroštva, katero so kdaj zanj prevzeli '>. Kmalu nato je krški škof Ivan dal celjskemu grofu Hermanu in njegovim dedičem v fevd grad Kunšperk in njegove pritekline7. Tudi pozneje so krški škofje dajali grad Kunšperk v fevd celjskim grofom, tako leta 1404. škof Konrad grofu Hermanu 8 ter leta 1441. škof Ivan grofu Frideriku Iz listin je razvidno, da je Neža, sestra Andreja iz Kunšperka, ki se je leta 1380. omožila s Henrikom iz Ehrenfelsa, po letu 1391. postala ■vdova ter pozneje vzela v zakon Jurija Pottendorferja. Leta 1397. se je na korist celjskemu grofu Hermanu odrekla vsem pravicam do očetove ali bratove dedščine, kakor tudi vsem pravicam do gradu Kunšperka in njegovih priteklin10. Kar se tiče poznejših članov iz rodovine Kunšperkov, so nam znani bratje Krištof, Jurij, Andrej in Henrik, ki so leta 1437. prodali Albrehtu iz Pottendorfa en dvor pod gradičem v Bistrici za 24 funtov dunajskih penezov11. Ko so po smrti zadnjega celjskega grofa Habsburžani dobili grad Kunšperk v fevd, ga je leta 1458. zastavil cesar Friderik za eno leto «. 1381, junij 13, R. 1. —* 1388, dec. 7, R. 24. — 5 1389, januar 3, R. 2. 1 1389, januar R. 24. — 5 1391, avgust 15, R. 3. — 8 1395, marec 21, R. 24. ' 1395, avg. 13, R. 24. — 8 1404, okt. 25, R. 24. — 9 1441, okt. 3; R. 24. 110 1397, dec. 20, R. 24. — " 1437, april 22, R. 3. 4 Gašperju Escnkofcrju za 600 fantov penezov1. Tri leta pozneje je rečeni cesar zastavil Gašperju Esenkoferju razen gradu tudi ondotni urad .in mitnino za štiri letas, leta 1470. pa grad za dve leti proti letni najemnini, znašajoči 362 mark penezov8. Ko je ta doba pretekla, je dobil grad. mitnino in druge pritekline od cesarja Friderika v najem za dve leti Jurij iz Predjame4 tudi proti letni najemnini, znašajoči 362 mark penezov r'. Isti cesar je leta 1481. postavil Urbana Straussa za oskrbnika na gradu Kunšperku6, leta 1486. pa Boltežarja Mindorferja7. Ta je pogodil 500 ogrskih goldinarjev kralju Maksimilijanu, kateri ga je nato leta 1500. postavil za oskrbnika na rečenem gradu ter mu ob enem zastavil tamošnji urads. 9. Rogatec. Rogatec je bil že leta 1363. trg. Takrat je prodala Gertruda, vdova po Pavlu Eselu, svojo desetino okrog trga ondotnemu tržanu Janezu za 14 mark graških penezov". Iz neke listine je razvidno, da se je celjski grof Ulrik odrekel fevdni pravici do tretjega dela vinske in žitne desetine, nahajajoče se okrog trga Rogatca, ker je bila z dotično desetino ustanovljena jutranja maša v rogaški cerkvi10. V Rogatcu je bila ondotna cerkev posvečena sv. Jerneju. V njej je bila kapela Marije Device. Leta 1371. je celjski grof Herman izjavil, da se je z dovoljenjem oglejskega patriarha ondotni Marijin oltar ločil ■od farne cerkve in da je vsled tega on dobil pravico prezentacije in pa odvetništvo pri tem oltarju. Ob enem je določil, da naj kaplan tega oltarja mašuje v poletenskem času ob solnčnem vzhodu, po zimi pa pred vzhodom. Le na dan obletnice, ko je bil rečeni oltar posvečen, lahko mašuje, kadar se mu zdi11. Avstrijski vojvoda Viljem je leta 1369. naznanil, da naj bode šest, po imenu naštetih farnih cerkva izvzetih, ako bi kot deželni gospod naložil cerkvam, samostanom in duhovščini po Štajerskem in Kranjskem kako davščino ali kontribucijo. Med izvzetimi cerkvami je bila tudi cerkev v Rogatcu12. Leta 1491. je cesar Friderik pre-zentiral k Marijini kapeli v Rogatcu Jurija Salzena, alcoravno se je temu .protivil Vincenc Kuen, župnik pri sosednjem Sv. Križu13. Nad trgom je stal grad, katerega so imeli celjski grofje kot fevd od krških škofov. Leta 1330. je Friderik, svobodnik, iz Žovneka, zastavil 1 1458, april 27, R. l. - * 1461,'junij 23, R. 1. s 1.470, dec. 9, R. 1. — 4 Njegov naslov se je glasil rGeorg Lugcr, Burggraf ■zu Luenz und zum Lug''. — Lienz je na vzhodnem Tirolskem, Lug je Predjama blizu Postojne na Notranjskem, l^astnik Predjame se je zval Luger. 5 1472, dec. 2, R. 24. — « 1481, nov. 17, R. 24. — ' I486, nov. 7, R. 24. 6 1500, januar 24, R. 24. — 8 1363, sept. 7, R. 3. — '« 1364, febr. 2, R. 24. •" 1371, julij .13, R. 24. — .'» 1396, dec. 27, R. 24. — " 1491, nov. 2, R. i'4. osem gradov, med njimi tudi rogaškega, za 8000 mark srebra graške vage svojim svakom, bratom Ulriku, Frideriku in Ivanu iz WalseeKrški škof Ivan je leta 1387. potrdil celjskemu grotu Hermanu II. razne fevde, katere je imel od krške cerkve, med njimi tudi grad v Rogatcu Isto je storil leta 1404. krški škof Konrad rečenemu grofu3 ter leta 1441. krški škof Ivan celjskemu grofu Frideriku II.1. Ko je izmrl moški rod celjskih grofov, so Habsburžani postali njih glavni dediči. Leta 1475. je cesar Friderik postavil Viljema iz Turjaka (von. Auersperg) za grajskega oskrbnika v Rogatcu ter mu oh enem izroči! tamošnjo deželno sodstvo5. Tri leta pozneje je Martin Falk dobil od re-čenega cesarja imenovani grad s sodstvom6. Leta 1486. je Hanz iz Rogatca (Rohatscher) dobil od omenjenega cesarja grad Rogatec z vsemi priteklinami v oskrbovanje7, prav tako tudi leta 1489^ Dve leti pozneje mu je cesar izročil grad Rogatec, ondotni urad in mitnino proti temu,, da od dohodkov plača vsako leto po 150 funtov penezov dobrih, v deželi veljavnih novcev3. Isto se je zgodilo leta 1494. od strani kralja Maksimilijana V listinah se omenjajo razne hiše v Rogatcu. Fno hišo s priteklinami je leta 1301. kupil Oton iz Liehtensteina od Ulrika, svobodnika iz Žovneka, za 700 mark srebra". Otonova sinova Oton in Rudolf sta takrat prevzela poroštvo za svojega očeta12. Eno hišo v Rogatcu je leta 1330. dobil Ulrik Aigel od gospoda iz Žovneka za 36 mark penezov. Ker je pa ta bil porok za rečenega Aigela, kateri si je pri Židu Hincu Chaiscrju izposodil 15 mark tehtanega srebra, je določil, da naj si Žid zagotovi rečenih 15 mark na kupljeni hiši1!. Od celjskega grofa Friderika je dobil eno hišo v Rogatcu Rudolf Rausibold, ki mu je zato leta 1344. obljubil, da mu bode služil s svojo hišo, se od nje ne odstranil, tudi je ne bode-ne zastavil in ne prodal14. Enako je obljubil Pavel Esel, da bode s svojo hišo v Rogatcu celjskemu grofu Frideriku zvesto služil ter z oklepom oborožen branil grad. Dobil je takrat tudi neko desetino u. Eno hišo v Rogatcu je imel Herman Retzer, ki jo je leta 1400 prodal za šest funtov dunajskih penezov bratom Hanzu, Ulriku in Juriju iz Rogatca1''. Neko drugo hišo, stoječo na grajski gori (liurgberg), je imela Gretel Retzer kot fevd od celjskega grofa Hermana. Ko jo je pa vrnila, jo je grof dal leta 1400 v fevd Hanzu, tržanu v Rogatcu, ter Ulriku in Juriju, njegovima bratoma17. Neko hišo v Rogatcu je imel kot fevd nekaj časa neki I 1330, dec. 29, K. 24. — 1 1387, maj 15, K. 24. ' 1404, okt. 25, R. 24. 4 1441, okt. 3, R. 24. 5 1475, nov. 22, R. 24. « 1478, januar 23, R. 24. — : i486, maj 29, R. 24. — « 148y, maj 17, R. 24. » 1491, apr. 5, R. 24. — 10 1494, febr. 22, R. 24. — " 1301, arg. 18, R. !. '» 1301, avg. 18, R. 1. — '» 1330, julij 29, R. 24. 14 1344, febr. 19, R. 24. II 1346, januar 9, R. 24. »« 1400, apr. 11, R. 3. — 47 1400, maj 12, R. 24. Lichtenberger. nato jo je pa leta 1413. celjski grof Herman dal v fevd svojemu pisarju Hanzu Weinwerchu1. Reinpreht iz Walsee je dal leta 1441. Štefanu Kolbu v fevd desetinske hiše (Zehenthiiuser) v Rogatcu ter še druge desetine in posestvaVsled smrti celjskega grofa Ulrika II. se je izpraznilo več fevdov Krške cerkve. Nekatere je nato krški škof Ulrik podelil Henriku iz Strmo)a 3, namreč stolp v Rogatcu s 15 dvori, ribnikom, lesovjem in drugimi priteklinami, potem štiri kmetije v Mar-šečki vasi', pet kmetij v Žabniku\ eno kmetijo v Završah11 kmetij v Brestovcu 7. dve kmetiji v Sečah8, en mlin pri Sotli, 65 veder vinskega pridelka, dve kmetiji v Grlicah" in še drugo10. Desetina okoli Rogatca je večkrat prišla iz ene roke v drugo. Sinovi Ucmana iz Lemberga so jo leta 1324. prodali Ortolfu iz Dobrine vasi11 za 45 mark oglejskih penezov1'-. Herman iz rečene vasi jo je leta 1341. odstopil celjskemu grofu Frideriku za 42 mark starih graških penezov13. Leta 1359. sta jo Janez in Janko kupila od Neže, vdove po nekem Hilprantu, za 80 mark graških penezov". Štiri leta pozneje jo je Gertruda, vdova po Pavlu Eselu, prodala rogaškemu tržanu Janezu za 14 mark graških penezov'6. Znane so nam nekatere osebe, ki so se po Rogatcu imenovale ali pa bile tu doma. Leta 1267. sta Henrik iz Rogatca in njegov enako-imenovani sin zastavila svoje posestvo z vsemi priteklinami v Dolah1* Gebhardu, svobodnik u iz Žovneka, za .10 mark dunajske „vage čistega srebra za tako dolgo, dokler ga ne rešita17. Leta 1290. je dal Henrik iz 1 Rogatca svojemu stricu Sifridu iz Kranichberga svojo dedno pravico čez neko posestvo na Veliki1". Janez (Janes, Janns), tržan v Rogatcu, se večkrat omenja med letom 1361. in 1376. Od Ucmana iz Žovneka je kupil šest kmetij v Bov-šah pri Sv. Marjeti19 za 80 mark graških penezov80. Da je kupil od Gertrude, vdove po Pavlu Eselu, njeno desetino okoli Rogatca, se je že omenilo21. Od celjskega grofa Ulrika je dobil leta 1360. v fevd grad Forchten-eck - z vsemi dokupljenimi posestvi23, leta 1364. pa poldrugo kmetijo v * 1413, febr. 6, R. 24. 5 1441, sept. 6, R. 3. — 3 Strraol, grad tik Rogatca. — 1 Maršečka vas, severovzhodno od Rogatca. -- ! Žabnik, severozahodno od Rogatca. " Završe pri Slatini. ...... 7 Brestovec blizu Sv. Križa. 8 Seče, občina Plat, zahodno od Brestovca. — » Grliče, občina Št. Peter na Medvedovem selu. — 10 1458, nov. l, R. 24. 11 Dobrina vas, severovzhodno od Rogatca blizu Zetal. — " 1324, avg. 19, R. 3. 13 1341, sept. 3, R. 24. — « 1359, apr. 25, R. 3. — " 1363, sept. 7, R. 3. »« /Fuelach". — Katere Dole so to bile, ni znano. — 17 1267, marec 12, R. 24. 18 1290, s. d., R. 1. — Bovše, obč. Škofja vas severno od Celja. "> 1361, marec 10, R. 3. — »' 1363, sept. 7, R. 3. — " Forchteneck, nekdanji grad severno od Šoštanja. »" 1360, julij 30, R. 24. Preki pod HeckenbergomNikel iz Blumensteina2 mu je prodal štiri kmetije v Prahah3 za 65 mark graških penezov1. Oton iz Kostrivnice mu je zastavil dve kmetiji v urbarju Laškega trga za 16 mark graških penezov ">. Janez iz Rogatca je imel tri sinove, Hanza, Ulrika in Jurija, katerim je celjski grof Herman dal leta 1363. v fevd tista posestva, katera so kupili od Leopolda Raumschussela iz Scheinecka(i. Dvajset let pozneje je rečeni Leopold prodal omenjenim sinovom več kmetij v Go-tovljah7, Podlogus, Sv. Rupertu9, Trnovi10, Zakclju" ter v vaseh. ,.Ler-chenfeld:£ in „Poenzlach" imenovanih, za 376 mark in 96 penezov12. Isti jim je tudi leta 1385. prodal pol kmetije nad Bovšami za 9 mark pene-sov13. Sinovi Janeza iz Rogatca so leta 1383. kupili od Ulrika Scheverja njegovo mesnico v Laškem za pet funtov graških penezov14. Pet let pozneje jim je Peter Scheyrer odstopil cn dvor v Zgornjem Laškem in eno kmetijo nad Žalcem za 62 mark dunajskih penezov15. Reich iz Kostrivnice jim je zastavil leta 1392. dve kmetiji v Spodnji Kostrivnici10 za 40 funtov dunajskih penezov17. Ekreich in njegova soproga Ana sta leta 1400." prodala rečenim bratom eno kmetijo v Duplem18 za 32 mark dunajskih penezov19. Herman Retzer je imel v Rogatcu eno hišo, katero je leta 1400. prepustil Hanzu, Ulriku in Juriju iz Rogatca za šest funtov dunajskih penezov20. Eno hi?o v Rogatcu, ležečo na grajskem hribu, jc imela nekaj časa kot fevd Gretel Retzer; nato jo je celjski grof Herman leta 1400. dal v fevd prej omenjenim bratom21. Zgoraj imenovani Hanz iz Rogatca jc imel sina Ulrika in hčer, kateri jc bilo Wendlein ime. Ta jc postala soproga Hanza Meusenreuterja iz Packensteina 22, ki jej je leta 1419. odstopil grad Packenstein, tri dvore in štiri kmetije pri Sv. Martinu, potem po eno kmetijo v Gorenjah, na Kamnu (?), na Skornu, v Završali nad Mozirjem, v Preseki in Lokovcu ter štiri v Lučah od nje jc pa dobil leta 1425. vse njene fevde in njena ' 1364, febr. 2, R. 24. 3 Blumenstein, nekdanji grad severovzhodno od Celja blizu Prožina. 5 Prahe, sodn. okr. Laško. 4 1365, apr. 20, R. 3. — 1376, januar 25, R. 3. 4 1363, april 5, R. 24. — Scheineck, nekdanji grad v Savinjski dolini. Gotovlje, vas blizu Žalca. — 8 Podlog, vas severozahodno od Žalca. 0 Sv. Rupert, vas pri Braslovčah. — ,0 Trnova, vas blizu Sv. Ruperta. 11 Zakelj, vas pri Gomilskem. — 11 1383, april 7, R. :',. " 1385, m.j 7, R. 3. — 14 1383, maj 11, R. 3. — 15 1388, febr. 25, R. 3. 16 Spodnja Kostrivnica, vas blizu Lemberga. — " 1392, maj 14, K. 3. Is Duplo, vas pri Kozjem. '» 1400, marec 24, R. 3. — *" 1400, april 11, R. " 1400, maj 12, R. 24. — Packenstein pri Sv. Martinu na Paki. " 1416, sept. 10, R. 3. — Gorenje in Skorno sta blizu Sv. Martina na Paki, Zavrže, Preseka in Lokovec so blizu Mozirja, Luče pa pri Savinji med Ljubnim in Solčavo. Kje je Kamen ali Kamnik (am Stain), mi ni znano. lastna posestvaK Hanz Meusenreuter je leta 1423. kupil od svojega svaka Ulrika iz Rogatca več kmetij in nekoliko vinske desetine po nekaterih vaseh, ki so spadale pod gospostvo Laškega trga2. Znane so nam še nekatere druge osebe, ki so bile iz Rogatca. Ulrik Aigel iz Rogatca je dobil od vovbrskega grofa Hermana 20 mark penezov in en vinograd ter mu zato leta 1318. obljubil, da mu bode kot vazal vedno zvesto služilGospod iz Žovneka mu je leta 1330. dal eno hišo v Rogatcu*, celjski grof Friderik pa prodal pet kmetij in pol v rogaškem urbarju za 16 mark starih graških penezov0. Elizabeta iz Rogatca, vdova po Ulriku Proliku, je leta 1382 izjavila, da jej je ortenburški grof Friderik izplačal 50 mark beneških šilingov, katere jej je bil dolžan Katarina, vdova po Hanzu Lebeku iz Rogatca ter vdrugič omožena z Martinom, kramarjem in tržanom iz Lemberga, je leta 1396. izjavila, da jej je sestra prvega njenega soproga izplačala jutranjo in doto v znesku 44 mark dunajskih penezov 7, Leta 1391. se je Osvald Herzog, bivši sodnik v Rogatcu, zavezal, da izvrši do prihodnjega svetega Jurija vse sodne in druge račune ter poravna s celjskima grofoma Hermanom in Viljemom vse netočnosti, ki bi se v njih nahajale8. O Hanzu iz Rogatca, ki se večkrat omenja med letom 1486. in 1494., sem že povedal, da je dobil od cesarja grad Rogatec. 10. Konjice. Konjice so bile že v 14. stoletju trg. V neki listini iz leta 1392: čitamo, da je kartavza v Žičah takrat prodala Marinu Fruestiicku, tržanu v Konjicah, eno hišo in en dvor v trgu Konjicah za pol marke dobrih dunajskih penezov0. Rajnpreht iz Walsee je leta 1420. podelil Ulriku Grahlu štiri dvore v trgu Konjicah ter kmetije v Starih Konjicah10. V Konjicah je bila fara posvečena sv. Juriju. Patronsko pravico čez njo je leta 1409. oglejski patriarh Anton podelil baronu Rajnprchtu iz Walsee in njegovim dedičem11. Leta 1360. je bil neki Ditmar konjiški župnik, kateremu je Henrik iz Viltuša prepustil en dvor v Konjicah18 Neki Wulfing mu je prodal en mlin za osem mark in pol graških penezov13. Konjiški župnik Peter je leta 1389. obljubil Hugonu iz Devina ter vsakemu prihodnjemu imetniku gospostva v Konjicah odvetništvo čez ondotno farno cerkev ter vsako leto tri marke dunajskih penezov kot plačilo za rečeno službo14. Leta 1411. je Rajnpreht iz Walsee prezentiral 1 1425, junij 17, R. 3. — 5 1423, okt. 16, R. 3. — 1 1318, julij 21, R. 24. 4 1330, julij 29, R. 24. — ' 1347, okt. 5, R. 24. — » 1382, dec. 14, R. 24. 7 1396, avg. 31, R. 3. — « 1391, sept. 8, R. 24. — » 1392, nov. 10, R. 2. 10 1420, dec. 26, R. 3. — " 1409, febr. 20, R. 24 in 1423, apr. 20, R. 24. " 1360, april 24, R. 24 in 1362, julij 8, R. 24. ,s 1360, julij 8, R. 3. — 14 1389, januai 6, R. 24. Pilgrima, duhovnika oglejske patriarhije v Velikovcu, za župnika pri -eerkvi sv. Jurija v KonjicahJ. Nekaj mesecev pozneje je papež Ivan postavil za župnika v Konjicah Ivana Prunnerja, župnika v Steinakir-chenu - v Pasovski škofiji. Tega je namreč gornjegrajski opat predlagal in nato pa baron Rajnpreht iz Walsee prezentiral3. Prej omenjeni Pilgrim je nato še le leta 1418. postal župnik v Konjicah, ko ga je baron Rajnpreht iz Walsee na noro prezentiral oglejskemu patriarhu Ludoviku4. Leta 1439. je bil pri farni cerkvi v Konjicah Gregor za vikarja. Kot tak je samostanu v Žičah odpustil nekoliko desetinskih zastankov od leta 1437Štiri leta pozneje je baron Rajnpreht iz Walsee predlagal Erharda Herranta, doktorja sv. pisma, za predstojnika farne cerkve v Konjicah0. Nato je tudi cerkveni zbor v Baselu naročil leta 1444. rečenemu baronu, da naj postavi omenjenega Herranta, župnika radgonskega, ža župnika v Konjicah7. A kaže se, da ta Herrant ni postal konjiški župnik, kajti še istega leta je Rajnpreht iz Walsee predlagal za župnika L amber ta Kuckendorferja8 najprej oglejskemu patriarhu Aleksandru B, potem pa cerkvenemu zboru v Baselu 10. Nato se je ta v tej zadevi obrnil do Ivana, opata pri Škotih na Dunaju11. Ta je pa kot eksekutor cerkvenega zbora potrdil rečenega Lamberta za župnika v Konjicah ter mu izročil vse pravice in dohodke tamošnje cerkve15. Iz neke listine je razvidno, da je bil leta 1445. Ivan Seuberlerch, župnik v Konjicah18. Naslednjega leta je oglejski patriarh Lovrenc podelil faro sv. Jurija v Konjicah duhovniku Erhardu iz Linza v Pasovski škofiji, kose je Ivan, arhidijakon Lavantinske cerkve, prostovoljno odrekel tej fari11. Tisti župnik, ki je leta 1485. vodil faro v Konjicah, se je s samostanom v Žičah pogodil zarad desetine, katero šo morali konjiški prebivalci dajati kar-tavzi v Žičahir>. Leta 1494. je kralj Maksimilijan ukazal župniku v Konjicah, da naj takoj sprejme Jeremija Landtspergerja za kaplana pri cerkvi sv. Jurija '«. V Konjicah se je nahajal grad. En del tega gradu sta imela nekoliko časa v svoji posesti brata Oton in Rudolf iz Liehtensteina, ki pa sta ga leta 1312. prodala Henriku in Albrehtu iz Viltuša za 200 mark srebra 17. Ta dva sta imela tudi del gradu v Viltušu v svoji lasti, in tako je •lahko leta 1325. Albreht iz Viltuša zagotovil svoji soprogi Neži njeno ' 1411, okt. 21, R. 24. ! Steinakirchen poleg Erlaufa na Dolenjem Avstrijskem. 5 1412, januar 28, R. 24. — 4 1418, april 6, R. 24. — 5 1439, sept. 3, R. 2. « 1443, okt. 31, R. 24. — ' 1444, januar 22, R. 24. 8 Kukendorf, slovensko Kukovo, vas pri Polomu na Kočevskem. 9 1444, april 15, R. 2. — 10 1444, maj 3, R. 24. — " 1444, maj 5, R. 24. 15 1444, julij 18, R. 24. — 18 1445, april 4, R. 24. — 14 1446, april 28, R. 24. " 1485, julij 3, R. 2. — '» 1494, s. d., R. 24. — 17 1312, febr. 24, R. 3. doto in jutranjo na svojih deležih Konjiškega in Viltuškega gradu \ prav tako pa tudi Henrik iz Viltuša svoji soprogi Elizabeti na svojih deležih rečenih gradov2. Henrik in Albreht iz Viltuša sta imela brata Viljema ki je imel tudi en del Konjiškega gradu. Leta 1337. sta Henrik in Viljem iz Viltuša prodala svoje deleže pri Konjiškem gradu in stolpu svojima bratrancema Ulriku in Henriku iz Viltuša za 310 mark srebra3. Kakor se kaže, jc ta Henrik iz Viltuša leta 1339. zamenjal s Herdegcnom iz Ptuja njegov delež Konjiškega gradu ter eno kmetijo v Leskovcu za dve vasil. Albreht iz Viltuša in njegov bratranec Henrik sta leta 1352. delila med seboj gradova v Konjicah in Statenbergu tako, da je prvi dobil grad Statenberg, drugi pa Konjice5. Leta 1364. je ta Henrik s svojo soprogo Katarino odstopil celjskima grofoma, bratoma Ulriku in Hermanu, razen drugih gradov in posestev tudi Konjice". Pozneje so ondotni grad dobili gospodje iz Devina. Med Ano, vdovo po rajnkem Hugonu iz Devina, ter Rudolfom iz Walsee, varihom Hugonovih otrok, je prišlo leta 1393. do pogodbe, po kateri naj bi rečena Ana dobivala do smrti užitek od gradov v Konjicah, Frcudenbergu, Statenbergu in Ivnici, po njeni smrti pa omenjeni otroci7. Še pozneje jc prišel grad v Konjicah v roke gospodov iz Walsee. Leta 1431. je bil oskrbnik v Konjicah Lenart Wolf, kateremu je njegov gospod Rajnpreht iz Walsee iz posebne milosti dal v fevd tudi gradova Grdoselo in Kršan v Istri ter polovico njunih priteklin8. Leta 1448. jc Rajnpreht iz Walsee, glavar na Gorenjem Avstrijskem, izročil oskrbništvo gradu Danielu s Holmca0, ki je pri tej priložnosti obljubil, da ga bode dobro upravljal in ga na zahtevo takoj zopet izročil10. Tri leta pozneje sta brata Volfgang in Rajnpreht iz Walsee določila, da naj grad dobe celjski grofje, ako bi onadva brez dedičev umrla11. Omenjeni Volfgang jc leta 1457. dal plemenitemu Hanzu Stainpeisu zarad njegovega zvestega službovanja v zajm nekatera posestva Konjiškega gospostva v Velikih in Malih Tinjah l2. Naslednjega leta je isti Volfgang s svojim bratom Rajnprehtom postavil čez grad v Konjicah za deset let Sigmunda Spaura za oskrbnika18. Rečeni Rajnpreht je napravil na nekaterih gradovih, med njimi tudi na gradu v Konjicah, nekoliko dolga. Leta 1461. ga je Jurij Voitser, upravitelj v Gradcu, po sodnijski poti pozval, da naj reši dotične gradove14. Omenjena Volfgang in Rajnpreht sta imela razen 1 1325, sept. 1-2, R. 1. — » 1325, sept. 14, R. 3. ' 1337, april 27, R. 3. — « 1339, avg. 15, R. 3. — 5 1352, dee. R. 24. • 1364, junij 29, R. 24. — ' 1393, januar 23, R. 24. — 8 1431, julij 8, R. 24. * Holmec (Kolinitz), grad blizu Št. Pavla v Labodski dolini na Koroškem. 10 144«, julij 1, R. 24. — 11 1451, dec. 13, R. 24. — 1457, junij 17, R. 24.r — Velike in Male Tinje so severozahodno od Slovenske Bistrice. 111 1458, avg. 14, R. 24. — >* 1461, marec 2, R. 3. Konjic še več drugih gradov in mest, tako grad in mesto Reko, grad Gotnik, Ivastvo, mitnino v Klani, gradova in urada v Veprincu in Mošče-nicah na Krasu', grad Freudenberg pri Konjicah ter gradove Gornji in Spodnji Devin, Senožeče, Riegersburg, Gleichenbcrg in Ivnico. Vse to sta leta 1464. med seboj delila2. Cesar Friderik je leta 1480. izročil oskrbništvo Konjiškega gradu Bernardu Lichtenbergerju3. Ko je ta leta 1484. nehal biti oskrbnik v Konjicah, mu je cesar zarad njegovega službovanja in tudi iz drugih vzrokov postal 1200 ogrskih goldinarjev dolžan ter mu zato zastavil grad Valdek4 za tako dolgo, dokler mu ne izplača rečene svotef>. Oskrbništvo Konjiškega gradu je sedaj dobil Friderik Holnegker«, kateremu je cesar dal v najem tudi zraven spadajoče rente in dohodkQ za 90 funtov penezov letne najemnine7. Leta 1490. je cesar Friderik postavil Franca Pra-gerja za oskrbnika Konjiškega gradu in gospostva8. Kralj Maksimilijan je leta 1494. izročil oskrbništvo gradu v Konjicah najprej Seifridu Rot-tempergerjufl, pozneje pa Juriju Yllsungu10. Znana so nam imena nekaterih oseb, ki so se po Konjicah imenovale ali pa bile tu doma. Leta 1,284. se omenja Leopold iz Konjic, ki je dobil od svojega bratranca Amelrika Speeta odvetniško pravico v Gornjem gradu". Morebiti je to isti Leopold, ki se tudi navaja v neki listini iz leta 1321.12 in v neki drugi iz leta 1325ls. — Ortolf iz Konjic je bil leta 1369. že mrtev. Njegova soproga Evfemija je po njegovi smrti pro-■dala vsa posestva, katera je imela kot fevd v Šentmohorski fari v Ziljski dolini, svojemu stricu Ulriku iz Vivšnika (Weissenecker) za 625 goldinarjev14. — V istem času sta živela brata Henrik in Leopold iz Konjic. Prepustila sta leta 1369. več posestev Katarini, vdovi po rajnkem Henriku iz Viltuša, pod pogojem, da naj pripadejo zopet Konjiškemu gospostvu, ako bi (Katarina) umrla brez dedičev15. Henrik iz Konjic je bil leta 1378. skupno z Albrehtom iz Bistrice porok Rudolfu iz Viltuša, kateri je bil Ani iz Svibnega 300 funtov dunajskih penezov dolžan1«. Konjiški gospodje so imeli leta 1370. pri Henriku iz Himmelberga 64 goldinarjev izposojenega17. — Leta 1423. se omenja Nikolaj iz Konjic, kateremu je Rajnpreht iz Walsee dal v zajm neko desetino1S. ' Gotnik, Kastva, Klana, Veprinac in Mošženice so v vzhodni Istri. 5 1464, junij 24, R. 3. — 3 1480, sept. 14, R. 24. — 4 Valdek, razvaline blizu Zgornjega Doliča, sodn. okr. Slovenji Gradec. — 5 1484, febr. 2, R. 24. 0 Grad Hollenegg pri Deutsch-Landsbergu. — ' 1484, febr. 12, R. 24. s 1490, januar 30, R. 24. — 9 1494, marec 20, R. 24. — 10 1494, dec. 19, R. 24. " 1284, april 29, R. 24. — " 1321, nov. 5, R. 3. — 13 1325, maj 13, R. 3. 14 1369, sept. 23, R. 3. — ,s 1369, avg. 27, R. 24. — »» 1378, maj 30, R. 3. " 1370, nov. 13, R. 3. - 18 1423, okt. 27, R. 24. Putovanje Simona Klementa kroz severozapadne krajeve naše zemlje 1715 godine. U rukopisnom odeljenju Biblioteke Britanskog Muzeja u Londonu, u ,', Katalogu dodataka rukopisima u Britanskom Muzeju u god i nama 1854—1875" (Catalogue of the Additions to the Manuscripts in the British Museum in the years MDCCCLIV—MDCCCLXXV). vol. II, London 1877, u odeljku „Egertonovi rukopisi, dobiveni 1861 godine" [Egerton Manuscripts acquired in the year 1861] nalazi se pod brojem 2167 (Eg. 2167) rukopis, koji nosi naslov: „Dnevnik Simona Klementa" i tako dalje, to jest: — „O tome Sta sam .značajnoga našao putujuči u Reč sa Gospodinom Piter-buromi:, od 13. Januara do 25. Februara 1710; »0 mojim putova-njima po Donjoj Ugarskoj, Slavoniji, Hrvatskoj, Friulima, Kranj-skoj i Štajerskoju, od 19 Jula do 30 Septembra 1715; >0 mojim putovanjima od Beča. kros Austriju, Bavarska, Gornju i Donju Saksonskii i Vcstfaliju u Holandiju«, od 11 Novembra do 1 Februara 1716. Autograf. Vidi Slonove rukopise, broj 3811. Hartija. Mala osmina1. U „Katalogu Slonovih rukopisa" (A Catalogue of the Manuscripts preserved in the British Museum, hitherto undesCribed, consisting of five thousand volumes including.the collection of Sir Hans Sloane .. . London MDCCLXXXII), pod brojem 3811 našao sam samo ovoliko: '»Belešnik pisarna, koja je pisao S. Clement, stanuj uči u Beču, u 1712, 1713 i 1714 godim. «2 Najzad sam zatražio sam Klcmentov rukopis. Našao sam da mu je na prvome listu glavni naslov: „Dnevnici putovanja Simona Klementa po Nemačkoj i tako dalje, od 1710 do 1716,« 8 i da se sastoji iz tri dela, čiji su naslovi: 1 Journal of Simon Clements" etc., viz. — „Of wliat J found remarkable in my travailing with my Lord Peterborow to Vienna"«; 13 Jan.—25 Feb. 1710, f. 2. ; -„Ofmy travails into the Lower Hungary, Sclavonia, Croatia, Friuli, Carniola and Sti-ria" ; 19 July—30 Sept. 1715, I'. 12 ; — „Of my travels from Vienna through Austria, Bavaria, the Upper and Lower Saxony and Westphalia, into Holland" ; 11. Nov.- l. Feb. 1710, f. 30. Autograph. See Sloane MS. 3811. Paper. Small Qiiarto. * Copy book of letters writ from S. Clement, resident at Vienna, 1712, 1713 and 1714. 3 Journals of Simon Clements Travel's in Germany etc., fron. 1710 to 1716. [1] ,,Dnevnik o tome šta sam značajnoga našao putujuči u Beč sa Gospodinom Piterburom", list 1—11. [2] „Dnevnik mojih putovanja u Južnu Ugarsku, Slavoniju. Hrvatsku, Friuli, Kranjslcu i Štajerski! 1715 godine." List 12—29. [3] Dnevnik mojih putovanja od Beča, kroz Austriju, Bavarsku, gornju i donju Saksonsku i Vestfaliju, u Holandiju 1715 godine." List 30 41 Ono što je u ovome rukopisu od važnosti za nas, to je njegov drugi deo (List 12—29), u kome je opisan put Simona Klementa kroz severo-zapadne kraj eve naše zemlje, od 19 Jula do 30 Septembra 1715 godine. U njemu ima vrlo mnogo podataka: o putovima kroz taj deo naše zemlje, o mostovima i drugim prelazima preko naših reka, o mestima, njihovem izgledu, veličini i broju kuča i stanovništva u njima, o obliku i grad j i kuča i drugih zgrada, o narodnoj nošnji, jeziku, ekonomiji i načinu života. Mnogi su od ovih podataka i vrlo interesantni i vrlo važni. Najzad Klementov je put od vrednosti i po tome, što sadrži, i ako kratke i nepotpune, ipak ponekad jasne, utiske, koje je proizvodila naša zemlja pre dvesta i više godina. To je bio razlog što sam ga, baveči se za vreme rata u Londonu, prepisao i što sam ga, sad, preveo i spremio da može izači na našem jeziku. Klementov putopis, koliko je meni poznato, do sad nigde nije štam-pan, te je zbog toga još od večeg interesa. Ko je bio i šta je bio Sinion Klement, iz putopisa se ne vidi, niti sam, pored svega traganja, mogao pronači kakvih podataka o njemu. Je-dino što je jasno, to je da jc bio Englez i da jc, kao što se iz beleške u „Katalogu Slonovih rukopisa" vidi, neko vreme stanovao u Beču. Koliko se iz putopisa daje nazreti o Klementovoj ličnosti, izgleda da je bio inteligentan čovek i otmena osoba. Govorio je latinski i franeuski, znao je za stare rimske putove i interesovao se za rimske starine, služio se geografskim kartama, putovao jc sa sistemom, imao jc jasan pogled na stvari, zapažao je tačno i, na sasvim novom terenu i u nepoznatim prilikama, umeo je pametno da se nadje. Svuda gleda da se nadje sa odličnim ljudima, koji mu ukazuj u usluge i ljubaznosti. Ponegde mu se čine počasti: guverner Trsta zvao ga je na ručak i ponašao se prema njemu sa velikom pažnjom. Iz njegovog se pripovedanja vidi da nije putovao 4 A Journal of what J found remarkable in my travailing with My Lord Peter-borow to Vienna. A Journal of my travails into the Lower-Hungary, Sclavonia, Croatia, Friuli, Carniola and Stiria in the year 1715. A Journal of my travels from Vienna through Austria, Bavaria, the upper and lower Saxony and AVestphalia into Holland in the year 1715. sam. ali se ,nista ne može dok učiti, ko mu je bio u društvu: jedino se izrično pominje njegov sluga. Isto tako nije jasan ni cilj Klementina putovanja kroz naše zemlje. Iz onoga, na šta je u putu obračao pažnju, izgleda da ga je najviše in-teresovala kakvoča zemlje, trgovina i poljoprivreda, a naročito vinogra-darstvo i vino. O njima najviše govori: nigde ne propušta, a dane ukaže na množinu vinograda, a naročito nigde ne izostavlja da ne proba vino, da ga ili nc okvalilikuje, ili da mu ne oceni vrednost, ili da mu ne sa-zna cenu, ili da mu ne učini na kakvu napomcnu. Kad god govori o vinu, izgleda da govori kao dobar poznavalac stvari. Sem toga svuda obrača pažnju na komunikacije, na putove, reke i njihovu plovnost, na mostove, skele |brod, Ueberfahrt| i druge prelaze preko reka: redovno pominje u kakvom su stanju i kakvi bi mogli biti. Klemeni je vodio svoj dnevnik sa svim prosto, bcz književnih'pre-tenzija. S toga mu se stil, jezik i interpunkcija ne mogu mnogo pohvaliti. Cesto puta ima čak i teškoča, da se udje u pravi smisao kazivanja. Zbog toga su u prevodu recenice morale da se udese tako, da su što jasnijc i što bliže duhu našega jezika. Sa svim je prirodno da je pri tome interpunkcija morala biti iz osnova izmenjena. Da bi se moj pre-vodilački posao jasno video, bilo bi najprirodnije naštampati uporedo en-gleški originalni tekst i moj prevod. To bi bilo dobro i iz mnogih drugih razloga. Na žalost u sadašnjim teškOčama oko štampanja engleski originalni tekst morao je izostati. Posle rečenoga imao bih o prevodu da kažem samo još to, da sam se trudio da mu sadržina potpuno odgovara engleskom originalu. Trudeči se da zadovoljim tu potrebu, ja nišam mogao zadovoljiti drugu jednu. a to je da mi prevod bude mnogo književniji no što je original. Zbog toga je možda naš stil izgubio nešto od one ispravnosti, koju ima kad se slo-bodno piše našim jezikom. Najzad, trudio sam se da u prevodu budu upotrebljcna naša geografska imena u mesto tudjih koja su u originalu ; ali sam ipak svuda u običnoj zagradi ( ) i podvučeno ostavljao i geografska imena, kako ih je Klement zaboležio. On se pak trudio da ih zabeleži onako, kako ih Nemci nazivaju. Možda mu je i vodj bio Nemac, pa mu ih jc nemački kazivao. Ali kako jc Klement bio Englez, on nije uspeo da ih uvek zabeleži kako bi ih Nemac zabeležio, več je mnogo puta njihov izgovor zabeležio kako bi ga Englez zabeležio (Presburg mesto Pressburg; Scheyfling m. Scheifling ; Clagenfurt m. Klagen-furt; Burgow m. Burgau, Pried en brun m. Breitenbrun; Nieusidl m. Neusiedl i tako dalje). Mnoga mesta imaju još i nemačka i madjarska imena. Ja sam i njih uneo radi veče jasnoče, ali sam ih, kao svoj ume-tak stavljao u uglaste zagrade [ ]. Mislim da posle ovoga oko geografskih imena nc može biti zabune. Inače je putopis jasan, te mi se činilo nepotrebno da ga naročito komentarišem. Svega sam na nekoliko mesta, gde sam smatrao za neop-hodno potrebno, metnuo u tekst po koju reč, i to u uglaste zagrade | ]. Sve napomene, koje su ispod teksta, potiču od samoga Simona Klementa. Na posletku mislim da je potrebno da napomenem da u prevodu svuda: zama'k znači castle, grad citv. u t vrd j enj e-fort, gr adi č-bourg. 10 Septembra 1920. Tih. R. Gjorgjevič, Beograd. sveuč. prof. Dnevnik sa moga puta po Donjoj Ugarskoj, Slavoniji, Hrvatskoj, Friulima, Kranjskoj i Štajerskoj 1715 godine. 19 juli — Iz Beča sam pošao u petak, 19 Jula, oko podne, ladjom, ka Budimu, i iste večeri u 9 sati bio sam u Požunu (Presburg, latinski Posonium [češki Bratislava, nemački Pressburg. madjarski Pozsony]), za koji sc računa da je daleko vodom deset nemačkih liga (od kojih 15 čine jedan stepen, te ja računam četiri engleske milje za svaki stepen), ali jedva ako ima devet nemačkih liga suhim. Požun. Ovaj grad leži na severnoj obali Dunava, baš na granici Ugarske; okružen je starim dvostrukim zidom i opkopom; podgradja su prostranija nego grad, a isto su tako opasana zidom. Zamak je na jed-nom visokom, strmenoin i stenovitom bregu na zapadnome kraju varoši i ima samo jedan put za ulazak, koji se uvija oko brega. Ovde je čuvana ugarska kruna, krunisavani carevi i držana Dieta ili Skupština kra-Ijevstva. Geo [Požun] može imati oko 1500 kuča. Tu je i jedan most na 72 čamea, 750 stopa dug, za prelazak preko Dunava i još jedan od 12 čamaca za prelaz preko jednog manjeg rukava iste reke. Ovde (kao i u okolini) ima dosta protestanata, koji su priznati od vlasti i kojima je dopušteno sastajati se u jednom prostranom hramu u podgradju. Imaju i tri sveštenika. U ovom se kraju proizvodi mnogo vina; ona, koja sam probao, bila su prijatna i blaga. 20 [juli] — Odavde sam pošao oko jednog sata. Odmah ispod ovog mesta počinje ostrvo Šit (Schut), kako ga zovu opštim imenom, ali jc ono u stvari podeljeno u veliki broj ostrva, jer Dunav u svome toku, za oko 40 engleskih milja, često pravi nove useke ili kanale. Mi smo prošli kroz jedan, oko 3 milje dug, koji je, kako nam rekoše, prosečen prošle godine i koji je rečne zavoje skratio za čitavu ligu. Mnoga od manjih ostrva pokrivena su sitom, vrbom i žbunjem [grmičje]; velika su pak dobro naseljena i na njima ima, kao što su nam kazivali, 72 varoši i sela, a zemljište im je u opšte ili livada, ili močar i dobro za obradjivanje. Noč smo proveli na našoj ladji pod jednim ostrvom, a neki su od naših ljudi naložili veliku vatru na obali i proveli noč pored nje. Mesto je bilo tako gusto obraslo žbunjem i nekom vrstom jakog, konopčastog, puzavog, ko-rova, kojim zemljište bese potpuno pokriveno, da je bilo jedva mogučno da kroz njega prodju čovek ili konj. 21 [julij — Put smo nastavili oko 4 sata iz jutra: izišli smo na obalu kod jednoga sela, koje se zove Ašau (Asehaw), u kome ima crkva i oko 30 ili 40 siromašnih kuča i u kojima je nastanjeno, kako nam rekoše, ništa manje no jedan kapetan i 22 vojnika. U 5 časova u veče došli smo u Komo ran (Komora [nem. Komorn* madj. Komarom]), koji mislim da je više od 60 milja daleko od Požuna. Ivomoran 60 — To je jedno otvoreno (grad, kako ga tamo nazi-vaju) mesto, na dnu ostrva Šit, sa jedno 300 ili 400 kuča, sa jednim vrlo jakim zamkom, na mestu gde se dva, vrlo široka, dunavska rukava sa-sfctju. Komoran je bio posedan, ali nikad nije bio osvojen od Turaka. Ovde smo prenočili, ali nigde u bližini nišam video vinograda. 22 [juli] — Pošli smo oko 8 časova iz jutra. U podne dunu tako jak vetar, da smo bili prinudjeni da ostanemo čitava 4 sata blizu jednoga sela koje se zove Šoj ter (S c he u ter), koje je nastanjeno Nemcima, tako da je več bilo prošlo 8 sati, kad smo stigli u Ostrogon (Gran, latinski Strigonium [nem. Gran, madj. Esztergom]), oko 45 milja ispod Komorana, gde smo prenočili. Ostrogon — 45 - Ovo je mesto na južnoj obali reke. Kažu da je u staro vreme bilo vrlo znamenit grad. Stalno je stolica arhiepiskopa sa počašču primasa nad eelom Ugarskom, koja je obdarena velikim priho-dima. Sad je arhiepiskop kardinal Saxe Zites. Zamak i katedrala sa mnogim drugim dobrim gradjevinama sazidani su na jednom visokom steno-vitom brdu sa vrlo strmenim padom svuda u naokolo. Ostrogon je ne samo bio opsednut i osvojen od Turaka 1683 godine, več je posle toga bio os vaj an i oslobadjan od pobunjenika, tako da je ceo pokriven ruševinama, izuzevši jedan deo zanika, koji je opravljen, a sada se radi na tome da se i ostatak popravi. Današnji grad zahvata ravnicu sa dunav-ske strane i sastoji se iz jedva 150 kuča u ruševinama, od kojih je opravljeno samo 40 do 50 i nastanjeno Nemcima, i jednog koleža, koji je nedavno sagradio kardinal za jezuite. Grad je opasan jakim zidom, koji ga spaja sa zamkom. Madjari su sagradili jedno podgradje od 300 ili 400 (ponajviše siromašnih) kuča na zapadnom kraju (gde jedna mala reka utiče u Dunav), a i Srbi (Rascians) imaju jedno podgradje na istoč-nome kraju. Blizu ovoga mesta bile su dve velike bitke u poslednjem ratu sa Turcima i u obema su hriščani bili pobedioci: prva je bila na ravnici 2 ili 3 milje iznad varoši, a druga jc bila na drugoj strani Dunava. blizu utvrdjenja Parkanj (Barcan |madj. Parkany|) iznad varoši. Pola milje izpod Ostrogona, ali na suprotnoj strani, je reka istoga imena, koja je plovna za male ladje, za više milja iduči uz reku. Oko ovog mesta ima mnogo vinograda, ali su vina, koja sam probao, bila vrlo rdjava,. što su pripisivali nepodesnom vremenu poslednje berbe. 23 [juli] - Odavde smo pošli oko 6 sati. Od prilike 13 milja is-pod Ostrogona, na istoj strani Dunava leži Višegrad (Vicegrad [madj. Visegradj), od koga ništa nije ostalo sem ruševina od nekolikih gradje-vina i nekoliko bednih koliba. Zamak zauzima vršak jednog vrlo visokog brežnog šiljka. U vezi je sa Dunavom putem, kojim se vrlo teško penje. Na podnožja je sagradjena varoš, na uskoj ravnici, koja se granici rekom. Ugarski su kraljevi ponekad u ovom mestu imali prestonicu i ovde im je bila kovnica novaca. Oteta je od Turaka 1684'godine, kad se mislilo da je zgodno da se razori. Na drugoj strani, za 18 milja niz Dunav leži Vac (Waitzen ili Vaccia [nem. Waitzen, madj. Vaczj), episkopsko mesto, i nekada lep i dobro utvrdjen grad, ali je danas spao na otvorcnu varoš sa 300 ili 400 obicnih kuča. Kazuju da je uziman i gubljen 20 puta. Odavde do Hudima ima oko 24 milje. U Budim (Buda) smo stigli oko 5 sati u veče. Leži na južnoj strani reke. Budim — 55 — Ovo se mesto sastoji od tri varoši, od kojih je glavna na strmenom stenovitom bregu od dobre polovinc milje u dužinu i nešto manje od četvrt milje u širinu. Na zapadnom kraju ima četiri ulice, oko sredine se sužava u dve, a završava se jednom širolcom ulicom, koja vodi u zamak, koji jc odvojen od varoši jakim, visokim zidom. Prešavši preko jednog prostranog dvorišta ili vojničkog vežbališta, mi smo došli do drugog zida sa prostranim rovom. Takvo jedno dvorište vodi ka tre-čem zidu, iza koga je unutraši deo zamka, nekadašnja rezidencija ugar-skih kraljeva, a sada ruševine od veličanstvenih, visokih, gradjevina f ogromnog zida. Zamak je opasan sa dva, a na nekim mestima i sa tri, vrlo debela zida. Cela je varoš tako jako utvrdjena veštački i prirodno, da se može smatrati kao jedan veliki zamak, ali nad njom gospodari jedan visoki breg (na čijem je vrhu jedno porušeno utvrdjenjc), iz koga top tuče istočni kraj. Silazak u Vod en u Varoš (Water Town, [nem. Wasserstadt, madj. Vizvaros]) je vrlo strmen. Ona se pruža jednu milju u dužinu, pored Dunava i ogradjena je dugim zidom, koji se proteže od reke do zidova gornje varoši. Srpska Varoš (Rascian Town [nem. Raitzenstadt, madj. Raczvaros]) zahvata ravnicu i strane brega na istoč-nome kraju. Može imati 1500- 2000, ponajviše bednih, od blata načinje-nih i slamom pokrivenih koliba, ali je tako naseljena da, kažu, ima 20.000 duša, medju kojima ima mnogo bogatih ljudi. Ovi su Srbi [Rascians] ra-stureni po svima ovim krajevima i uvek su nastanjeni odvojeno od Madj ara i Nemaca, zadovoljavajuči se da žive po dve ili tri familije zajedno u ovim siromašnim, malim kučicama, da bi uvek mogli biti gotovi da se, u burnim vremenima, krenu sa svoga mesta. Pored ove tri varoši ima i četvrta na drugoj strani Dunava i zove se Pest a (P est h), u koju se prelazi jednom skclom (flying bridge). I)va dugačka Samca ili barke učvršeena su jedan za drugi, a na njih je postavljena platforma od 40 ili 50 kvadratnih stopa, koja može nositi 300 do 400' ljudi. Ova jc naprava prive zana za jedno sidro debelim konopeem, najmanje dvesto h vati dugim, i snagoln rečnog toka i. upravljanjem dva krmanoša, bez ikakvog vesla, ona plovi s jednc stran e na drugu. Ovo mesto (Pešta) je polu milje dugo i gotovo isto toliko široko i ima jedan visok stari zid. Budim su Turci osvojili 1529 godine, i bio je 8 puta opsedan. dok nije ponova osvojen od zajedničke hriščanske vojske 1680 godine, posle jedne vrlo snažne opsade i. jake odbrane od 12 nedelja, pri čemu je jedva koja kuča, sem jedne crkve, u varoši ostala, a garnizon i gotovo sve stanovništvo behu predati maču. Mnoge su kuče popravljene, nešto ih je iščezlo, ali se računa da ih ima nastanjenih u gornjoj varoši na 180. Utvrdjenja, izuzevši spoljne zidove, stoje od tada u ruševinama, dok ovc godine nije naredjeno da sc sve popravi, što sadašnji guverner, general Regal, izvršuje sa velikom marljivošču. U varoši nema dobre vode, več se snabdevaju iz Dunava ili sa izvora iz velike daljine. Ovde ima više toplih izvora i dorta ugodnih banja, od kojih je glavna na zapadnom kraju Vodene Varoši i zove se Carcva Banja (Emperors Bath [nem. Kaiserbad, madj. Csaszar furdo]). Ova ima više odeljenja različitih stepena toplote. Ova banja izgleda da je iste prirodc i mirisa kao naše u Engleskoj, ali je nešto topli j a. Kažu da ima sumpora i nitrata. Druge pak banje, koje su na istočnoj strani, smatraju se kao sumporne i gvoz-dene. Na puškomet od Careve Banje i toliko isto od Dunava je jedna prostrana bara na podnožju stena, čiji je izvor tako obilat da daje čitavu reku, koja snabdeva vodom mlin sa četiri vitla i čija se voda nikad ne mrzne, čak ni kod mlina. Iznad ovih banja ima dva ostrva u Dunavu na kojima takodje izbijaju topli izvori. Kraj oko Budima je visok i brdovit, obilat vinogradima, koji, rodnih godina, daju dobra vrstu vina, od kojih je črno vrlo slično franeuskom klaretu [vrsta bordovskog crnog vina] i koje se može kupiti za 3, 4 do 5 formata ajmer1, ali je berba-za tri poslednje godine,' uzastopce, bila tako rdjava, da sam jedva mogao nači dobroga vina za piče. Druga strana reke je prostrana, suha, ravnica, u lcojoj sč izuzevši Peštu, nekoliko kuča oko nje i jedno malo selo, malo koje drvo, žbun ili kuča mogu videti. Dunav je svuda oko Budima vrlo dubok i dobru milju širok, ali malo iznad i ispod1 njega ima prostranih i nastanjenih ostrva. Mnoge turške džamije sa svojim munaretima2 još neprestano stoje u donjoj varoši i u Pešti. Ovde sam ostao 18 dana, kupuj uči konje za svoj put. 1 Jedan ajmer (eymer) ima oko 15 galona (gallon). " Munare je tanak, visok, stub sa balkonom na vrhu (kao spomenik u Londonu), odakle muhamedanski sveštenici pozivaju svet na molitvu. 10 |avgust] — Iz Budima sam pošao posle podne i došao sam u selo, koje se '/o ve Tarn o k [madj. Tarnokj. naseljeno Slovacima i Sr-bima (Slovacs and Rascians). Ono ima mnogo stanova, i ako se malo kuča vidi. jer su to ponajviše siromašne kolibe, ili još bolje zcmunice. ukopane u zemlju. te im se samo krovovi vide iznad zemljirie površine. I ako je narod isto tako bedno, odeven. kao što je i nastanjen on živi u bogastvu i izobilju, jer je sva zemlja, koja je oko njega, najbogatiji orni močvar, što sam ga video, a i gusti stogovi pšenice pokazuju njc-govu plodnost: ledine daju travu za hranu stoke i mnogo bilja. Zbog upazloženosti |zanemarenosti|. ugaženosti i zapuštenosti zemljište je divije, grubo, bujno i puno korova, te je u ovoine kraju opšti običaj da se polja u jesen zapale, da bi se na čitavim miljama sagorela suvišna trava. Prošao sam kroz jedan lep kraj, na kome se zemljište krasno uzdiže i spušta, pa sam došao u jedno isto takvo selo, koje se zove Juro, samo jc razlika u tome, što njegove rasturene lcuče behu nad zemljom i što beše naseljeno Madjarima. U ovim selima nema krčmi (inns) (a vrlo su proste i po varošima), ali putnici idu rikteru (Rickter) (nalile na naše policajce (constables]), koji ih namešta kod stanovništva, kako misli da je zgodno i šaljc obroke (portions) (kako ih nazivaju) črna hleba, sira ili j a j a za ljude i hranu za konje. Ja sam ovde nočio na slami zajedno sa |doma-činovom] familijom, a moj je konj bio vezan za ogradu u dvorištu, ali jc dobro hranjen. U [avgust] — Odavde sam pošao u 5 sati. Zemlja je i dalje vrlo lepa. 1 ako smo prošli preko mnogih omanjih brežuljaka, zemlja je gotovo svuda izgledala trošna i dobra. Prošli smo kroz 3 ili 4 siromašna sela i u 10 sati smo stigli u Stolni Beograd (Stul \v ei ssen b ur g, latinski Alba Regal i s a madjarski F ire war [nem. Stuhhveissenburg, madj. Szckest'eherwar]), koji računam da je 38 ili 40 milja od Budima. Stolni Beograd - 38 — Ovaj je kraj prostrana ravnica sa baruštinom u svojoj sredini, koja se, kažu, proteže za 100 milja u dužinu. Varoš jc sagradjena u ovoj baruštini i ima dve uske pruge čvrste zemlje na svakom kraju, koje idu ka njenim dvema kapijama, što joj daje tako nad-močan položaj, da u poslednjem ratu nije smatrano za zgodno da se napada kao obično, več, posle blokade od 3 godine, Turci behu prinudjeni da je predadu 1689 godine, pošto su prednja utvrdjenja porušena. Varoš je mala, oko tri osmine milje duga i za polovinu toga široka. U njoj su sahranjivani ugarski kraljevi. Sad je episkopsko mesto i ima lepu kate-dralu. ali ova i mnoge druge lepe gradjevine leže u ruševinama. Ima dva prostrana podgradja sa siromašnim kučama. 12 [avgust] — Ovo sam mesto ostavio oko 10 sati. Prelazeči preko krasnih brežuljaka, na kojima ima nešto grmovite šume, posle 9 milja putovanja, sišli smo u jednu prostranu, bogatu, dolinu sa brzom uskom rekom, koja jc preseea ka zapadu. Prošavši dalje kroz 7 sela došao sam oko 5 sati u Vesprim (Vesprim [madj. Veszprem]). Računam da sam ovoga dana prošao 28 milja. Dovde sam jedva video koje drvo za gradivo ; gore (ako se tako mogu nazvati) bile su sami grmenovi i to ponajviše hrastovi. Danas jc zemljište variralo ka peskovitom. šljunkastom i kamenitom, i mi počesmo da vidjamo prostrane šume. Vesprim — 28 — Ovo je mesto sagradjeno na strmenoj steni, jedva je pristupačno sem na kapiji, gde je penjanje lako. Ono je oko polovinu milje dug o u jednom pravcu i 100 jarda široko. Može imati oko 100 malih kuča, a sem toga još i katedralu i episkopsku kuču. Dugo je ležalo za-nemareno. ali pošto su mu nezadovoljenici (malecontents) zidove popravili, impcrijaliste su ga opseli i oteli, pošto su njihovi veliki topovi porušili sve sem erkve. Dve dubokc doline, kroz koje protiče rečica, ispunjene siromašnim kučama, okružavaju ovo mesto, a bregovi su na obe strane vi-soki koliko i zamak. Ja sam bio upučen u, kako oni kažu pivaru (Brew hous). gde mi bosonoga gazdarica nije mogla ništa nabaviti za jelo sem nešto jaja, gruba hleba, i bedna butera i sira. Spavao sam na'slami. Narod je u ovoj varoši i okolini obično protestantske vere. 13 |avgust) Pošao sam posle 5 sati. Iduči kroz goru (ili još bolje šumu) sa visokim drvetima, ponajviše hrastovim, posle, od prilike 6 milja,, došli smo u Vatan (Vathan), dosta veliko selo, koje leži na strani jednoga brega, na kome je zamak, koji lepo izgleda i koji pripada grofu Ziči (Zichi). To je bila treča zgrada, koju sam u ovome kraju video, koja je bar u nekoliko izgledala kao stan kakvog gospodina. 10 milja odatle prispeh u jedno siromašno selo, koje se zove Kapoč (Ka-poch |madj. Kapošvarj), u kome nišam mogao dobiti ništa drugo sem vode za piče, a poslaše nam porcije črna hleba i jednu vrstu omleta od jaja i slanine i sena i ječma za naše konje. Saznao sam da su [stanov-nici] protestanti i posetio sam paroha. Našao sam ga u odelu kakvo nose i njegovi siromašni parobijani: jedna vrsta pršnjaka (ili još bolje košulje, jer nemaju ništa ispod njega) od grubog platna (kao naš kanvas) koje ko-motno visi do ispod pojasa sa šarama [pestro okrasje] od pojasa do članaka; ali da bi mi učinio čast on odmah obuče svoj kratki plavi kaput, postavljen kožom (koji ovde nose i kad je najtoplije i kad je najhladnije vreme). Izgledašc da nije veliki filosof, več više prost pošten čovek, koji je učio Sveto Pismo, tečno = fiiifiig govorio latinski i obdelavao svoju sopsvenu zemlju, da bi izdržao svoju familiju kao i ostali njegovi susedi. On mi reče da je luteran. da su njegovi parohijani delimično luterani a delimično kalvini, ali da se medju sobom slažu vrlo dobro. Prošavši 2 ili 3 sela došao sam u gradič, koji se zove Topol ca (Topoltza [madj. TopolczaJ) (u jed-noj lepoj dolini prostranog obima, gde sam našao dosta dobrog vina), za tim u Kastelj (Kestcl [madj. Keszthely]), koji leži na Blatnom Je- zeru (Lake Balaton [nem. Plattensee, madj. Balaton]). Video sam po-više porušenih zainkova, od kojih jedan lici na glavu od šečera. Ovde računaju da od Vesprima dovde ima 5 madjarskih milja ; neki dopuštaju da ima i 6; ali jc meni trebalo više od 9 časova dobroga putovanja, te računam da ima dobrih 40 [engleskih] milja. Kastelj - 40— Kastelj (Kestel ili Castel [madj. Keszthely]) je varoš od 200 ili 300 kuča, ako se pletene i slamom pokrivenc koliba ovoga kraja, koje imaju samo jedan pod, mogu tako nazvati. [edine sit kamene gradjevine: jedna lepa crkva i jedan stari neopravljeni zamak» koji pripada knezu Esterhazi (Esterhasi). Neki Francisko Morton, koji ju u ratu služio kao husar i govorio franeuski, ukazao mi jc ovde ljubaz-nosti. Napred pomenuto jezero počinje blizu Vesprima i proteze sc u dužinu oko 40 milja, a široko jc 3, 4 ili 5 milja, a ponegde i više, dok se nekoliko milja ispod ovog mesta ne završi (kao što to neke mape pokazuju) u jednu reku. Neke |mape] imaju i jednu reku na severnom kraju, koja se uliva u Dunav. 14 [avgust] ....... Iz Kastelja smo pošli oko 10 sati. Za jednu mil ju odatlc prešli smo preko jedne baruštine, koja se začva u nekoliko grana i produžujc se oko 30 milja. Ručao sam u Zalavaru (Salavar [madj. Zalavar]), malom selancetu. u kome nišam mogao dobiti ništa drugo sem hleba i malo vina. Tu sam se pridružio dvojici konjanika, koji me, da bih izbegao obilaženje bare, povedoše prečim putem za jedno selo, gde oni odsedoše i u kome sam ja, zajedno s njima nočio na slami. Tri sata ispred Kaniže i oko dve milje od Zal vara prevezao sam se preko jedne široke i duboke vode, za koju mi rekoše da dolazi iz jezera, ali ja ne mogoh opaziti da je imala ma kakav tok. Ja sam očekivao da opet kod Kaniže na nju naidjem, jer moja mapa pokazivaše da tu pravi ostrvo, ali od toga ne beše ni traga. Ja sam vidjao i druge mape, na kojima se [ova voda] svršava u jednoj bari, ali ne nadjoh nijedne, koja mi mogaše pokazati istinu. S druge pak strane, mi smo putovali nekoliko milja kroz jednu lepu oblast čvrste i bogate zemlje, ali tako slabo obradjene, sem. od dva sela kroz koja smo prošli, da hiljade rala guste visoke trave leži. i trune na zemlji, ili se pali. Tu mi rekoše da narod u ovitn krajevima, preko zime, radije hrani svoju stoku slamom, no što se muči da stvori seno, i ako ovo ne košta ništa sem košenja i prenosa. Video sam na mnogim mestima pokošenu travu, ostavljenu da leži na zemlji na kiši i žezi bez okretanja, i ako nemaju ništa drugo da rade no da je pokupe. i prenesu za seno. U ovom su kraju, isto kao u Slavoniji, Hrvatsko j i Kranjskoj, proste kuče u opšte bez odžaka [dimnika] i dim izlazi na vrata ili prozore. Ova oblast obiluje u šumama sa visokim drvečem ; mi smo prošli kroz mnoge od njih. 15 [avgust] — Kaniža— 35 — Idučega jutra došao sam u Kaninu Nekrolog. I Anton Kaspret f Za dr. Stegenškom in ravnateljem Schreinerjem je 1. 1920 dne 27. oktobra odšel v večnost tretji mož, ki je stal ob zibeli našega društva ter bil urednik »Časopisu« od njegovega začetka do 1. 1917. Že na prvem občnem zboru 28. maja 1903 je bil izvoljen v odbor. Od 28. nov. 1909 do 17. januarija 1917 je bil tudi društveni podpredsednik. Anton Kaspret je bil rojen 22. aprila 1850 v vasi Lesično št. 22, v občini Pilštanj. Oče Anton— je bil gostilničar in kmet; mati Marija roj. Srednik, je bila sestra rajnega župnika Antona Srednika. Oče je bil vobče spoštovan in priden gospodar. Umrl pa je tragične smrti: ubil ga je lastni sin, brat profesorjev. Oče je pripeljal nekoč voz pšenice pod kozolec. Sin, ki mu oče zavoljo njegove malopridnosti ni hotel dati posestva, je zgrabil očeta ter ga vrgel iz kozolca, da je padel na vozno ročico in tam obležal. Razdivjani sin še je omedlelega očeta tolkel z železnim klinom. Oče je kmalu na to umrl dne 16. avgusta 1870. Nesrečni morilec je sprejel tudi orožnike s sekiro v roki. Iz ječe se ni več vrnil. Posestvo je zdaj dobil dijak Anton. Ker pa je hotel nadaljevati svoje študije, je dal posestvo svoji sestri, ki je bila omožena v Bučah. Sestra je pa posestvo prodala, tako da je zdaj vse v tujih rokah, še ime Kaspret je izginilo iz župnije. Gimnazijo je dovršil v Celju, kjer je pozneje nekaj časa tudi služboval, razen tega v Ljubljani, v Mariboru in končno v Gradcu. Objavil je lepo vrsto razprav v slovenskem in nemškem jeziku v »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko«, v »Lj. Zvonu«, v »Mitteilun-gen« Muz. društva, v »Laibacher Zeitung«, v izvestju I. drž. gimnazije v Gradcu in v posebnih knjižicah. Njegove zgodovinske študije temeljijo vseskozi na arhivalnih virih. V našem »Časopisu« je objavil naslednje članke : Programatičen uvod v prvi številki, ki ga je bral v odborovi seji 1. marca 1904 ter ga je odbor soglasno odobril. O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 1. 1560 v isti številki, v 2. zv. i. 1. pa nekrolog dr. Vladimira Levca. V II. letniku (1905) je kratka razpravica o »Letini« — die landgerichtliche Gebiihr, v III. pa ocena 3. zvezka Levčevih »Pet-tauer Studien.« Za našo pravno zgodovino je znamenit Kaspretov članek »O večah«, kmetskih in trških sodnih zborih okoli 1. 1500 v IV. letn. (1907) str. 214 do 222. V istem letniku (str. 222—225) je objavil iz starih aktov in listin zbirko slovenskih izrazov, v VI. letn. (1909) str. 152—157 je objavljena druga skupina. Ta zbirka bi se imela nadaljevati ter je odbor že celo določil v ta namen neko svoto, vendar do tega ni prišlo. V V. letniku (1908) je »Navodilo kranjskima poslancema škofu T. Hrenu in Herbertu Turjaškemu za občni deželni zbor v Lincu 1614«. Za zgodovino kmetskih vstaj je zelo važen in zanimiv Kaspretov spis, oprt izključno na arhivalne vire: »Tiranstvo graščaka Frana Taha in njegovega sina Gabriela« (nanaša se na podložnike stattenberške graščine pri Ma-kolah) v VI. letn. str. 70—108. Na kmetsko vstajo se nanaša tudi v VIII. letn. (1911) str. 21 32 objavljen spis »Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov 1. 1573«. V letn. X. (1913) str. 37 40 je krajši spis »Pridvižni zemljevid bovškega glavarstva iz začetka XVII. stol.«, v XI. letn. (1914) str. 18 32 je njegov zadnji, v »Časopisu« objavljen spis »Juri Dalmatin kot zagovornik škocjanskega župljana«. Z XII. letn. je zaključeno njegovo uredništvo. Najznamenitejše pa je njegovo delo, ki mu ga je izročila dunajska akademija, namreč zbiranje gradiva za historični atlas alpskih dežel in sicer za Kranjsko in nekdaj ž njo združeno Istro. Kaspret je imel redko srečo, da je dobil pristop tudi v zasebne arhive raznih graščakov, kar ni vsakomur dano. Po svojem znanstvenem delovanju spada Kaspret nedvomno med najboljše historičarje, kar smo jih Slovenci doslej imeli in ko takemu bo tudi »Zg. dr.« ohranilo časten spomin. * * * S temi besedami bi najrajši zaključili nekrolog Kaspretov, toda nekateri krogi so smatrali za umestno, proslavljati mrtve s tem, da se živim dela krivica. Najprej je »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino« (II. 1., snop. 3. in 4.) v nekrologu (prilogi) namignil, da je K. »kot dolgoletni urednik z moško odločnostjo branil resni znanstveni značaj« našemu »Časopisu«. Kjer treba »z moško odločnostjo« braniti kako stvar, tam jo pač nekdo resno ogroža. Še bolj v podrobnosti se je spustil g. dr. M Dolenc v Kaspretovem nekrologu v »Ljublj. Zvonu« 1920, št. 11, str. 703. Dasiravno priznava, da je bil K. »sila občutljiv« in da ne ve, ali je imel (K.) upravičenega povoda za take tožbe ali ne, je vendar nanizal celo vrsto težkih obdolžitev na račun odbora »Zg. dr.« Literarni historik, ki bo čez par desetletij čital te reči, bo dobil utisek, da je bil Kaspret pravcati mučenik za znanstvo, odbor »Zg. dr.« pa družba srednjeveških inkvizitorjev. Čast našega društva in njegovega glasila zakteva, da spravimo resnico na dan. Afera dr. Štreklja. G. dr. M. Dolenc ve poročati ves razvoj in konec te zadeve: »Deloma iz m rž nje zoper biologijo sploh, deloma iz osebne protivnosti napram uredniku, se je začela nekakšna agitacija zoper Štrekljeve spise in s tem tudi gonja zoper urednika Kaspreta; vsaj 011 sam je tako čutil. Vse to je dobilo sčasoma tako ostre oblike, da se je rahločutni Štrekelj pismeno odpovedal odborništvu zgod. dr. Kaspreta je to dejstvo globoko užalilo in pomiril se je vsaj nekoliko šele tedaj, ko je prodrl s predlogom v odborovi seji 4. jan. 1911, da se naj Štreklju pošlje odborova pismena zahvala za njegovo sodelovanje z zatrditvijo, >*da je odbor vedno čislal in priznaval veliko vrednost njegovih filoloških spisov.« Vse to se je tudi do pičice izvršilo in vendar je ostala ost, ki je Kaspreta poslej vedno še bolela.« Stvar pa je bila ta-le: V odborovi seji dne 6. jan. 1907 je društveni blagajnik dr. 1\'. Fipuš izrazil željo, »naj bi se v »Časopisu« bolj oziralo 11a socijalno, politično in gospodarsko zgodovino.« Navzoči urednik prof. K. je zagotovil, da se bo temu ustreglo, a računati je »s težavnimi okoliščinami«. Do kakega nesoglasja radi tega ni prišlo in nihče ni videl v tej izraženi želji kake gonje proti jezikoslovju, najmanj pa proti člankom prof. dr. Štreklja. Potem je o odborovi seji dne 19. nov. 1910 takratni zapisnikar dr. L. Pivko zapisal v zapisnik to-le : »Glede »Časopisa« poroča dr. Verstovšek o splošni sodbi, da ima preveč jezikoslovne vsebine in premalo zgodovinskih razprav. V prihodnjih letih se naj omeji Č. le na članke o politični in socialno-kulturni zgodovini.« Kak formalen predlog o tem ni bil stavljen in se dalje ni o tem razpravljalo. Urednik Kaspret je bil navzoč in ni črhnil besede, tudi ni kazal kake nevolje. Cela reč se je smatrala kot poročilo o javnem mnenju glede C. in kot nasvet za ravnanje urednikovo. Najmanj pa je kdo mislil na kako gonjo proti Štrekljevim člankom. Opomniti treba, da je bil »Časopis« pred vsem ustanovljen za lokalno zgodovino in narodopisje bivše Spodnje Štajerske. S tem pa ni bilo izključeno jezikoslovje, ker je historičnemu znanstvu nujna pomožna veda in ker zgodovina jezika, dialektologija itd. itak spada pod splošni pojem zgodovine in narodopisja, Opazka, da je v časopisu, namenjenem zgodovini, »preveč jezikoslovne vsebine«, vendar ni »mržnja zoper filologijo sploh«. Dejstvo je, da je takrat celo v ljubljanskih literarnih krogih bila razširjena sodba, da je mariborski »Časopis« bolj filologičen kakor historičen. Se celo pa ni bila opazka naperjena proti spisom dr. Štreklja, ki 1. 1910 ni drugega objavil ko neke »Drobnosti o Vrazovem delovanju« med »Malimi izvestji«. L. 1908 in 1909 je pisal o slovanskih elementih v »besednem zakladu štajerskih Nemcev«, a spis je za etnografa ravno tako važen kakor za lilologa. Štrekljeve razprave o gornještajerskih in spodnještajerskih krajevnih imenih (1. 1. in III.) pa smo si naravnost vsi želeli, da bi se nadaljevale. Naravno je tudi, da se v društvenem odboru mora govoriti o društvenem glasilu ter ima vsak odbornik pravico, povedati svoje mnenje. K. je pa storil veliko indiskretnost in netaktnost, da je interno od-borovo zadevo dr. Štreklju predstavil tako, kakor da se je skovala pravcata zarota proti njemu in njegovim razpravam. V naslednji seji dne 4. jan. 1911 je tajnik (pisec teh vrstic) prebral Strekljevo pismo, s katerim je odložil odborništvo in odpovedal sodelovanje pri Č. — Z ozirom na to je odbor ugotovil, da se pri seji 19. nov. 1910 sploh ni govorilo o imenih, poročati pa se je moralo o pritožbah, došlih iz vrst članov, ter izrekel obžalovanje, da je to dalo povod dr. Str. za odpoved. Tajnik prof. Kovačič je še izrecno povdarjal, da je odbor ravno njegove spise hvalil in dostojno cenil. Na to je prof. Kaspret, kakor pravi zapisnik, izjavil, da bo dr. Str. »ohranil naklonjenost našemu društvu in bo še rad v potrebi pomagal.« Na podlagi tajnikove izjave je potem odbor iz lastne inicijative (da popravi, kar je K. netaktno zagrešil) sklenil poslati dr. Š. zahvalno pismo, »da je odbor vedno čislal in še čisla veliko vrednost njegovih in drugih liloloških spisov in bo jih še vedno rad sprejemal.« Tako je tudi bilo. Tudi v naslednjih letnikih so izšli spisi filološke vsebine. Zadeva dr. Str. je bila s tem končana. Sodelovati več ni mogel, ker je hudo bolehal in 7. julija *i912 je — žal, prezgodaj umrl. »Časopis« je i. 1. (str. 160) prinesel iz peresa dr. Murka Štr. nekrolog, ki se končuje z besedami: »Teh razprav (v »Časopisu« objavljenih), ki so v posebno čast »Časopisu« in slovenski znanosti sploh, Strekelj še dolgo ali morebiti nikoli ne bi napisal, ako bi se ne bilo osnovalo naše »Zg. dr.« in njegovo glasilo.« V odborovi seji 25. jan. 1913 je pa isti dr. Verstovšek izrazil željo, naj se v »Časopisu« v obširnejši razpravi oceni znanstveno delovanje dr. Štreklja. Odbor je temu pritrdil. Da se to ni zgodilo, ni krivda odborova. — To je cela »agitacija« proti dr. Streklju ! Tudi je ravno »Zg. dr.« odkupilo rokopis dr. Strekljeve Historične slovnice ter ga le na zahtevo prepustilo Matici Slov. In sedaj se mu očita neka sovražnost proti dr. Štr. in njegovim spisom! Najlepše pa je to, da je končno prof. K. očrnil pisca teh vrstic kot poosebljeno nasprotstvo proti dr. Štr., dasiravno je bil ž njim v prijazni pismeni zvezi in ga je v marsičem prosil za svet in philo-logicis ter v seji 4. jan. 1911 podal slovesno izjavo o vrednosti Str. razprav in nikdar niti besede ni izustil proti dr. Streklju. »Časopis11: Z izdajanjem društvenega glasila se je prvi društveni odbor obširno pečal že v svoji drugi seji 10. okt. 1903. Društveni zapisnik pravi: »Taj- nik poroča, da je več udov izrazilo željo, naj bi društvo izdajalo list.« Prof. Kaspret je bil takrat proti izdajanju lista, češ, da manjka tvarine in nastajajo tudi administrativne potežkoče. Nasproti temu je bila večina odbornikov mnenja, da so glede tvarine kakega večjega zbornika težave še večje, in časopis tudi lahko bolj sproti poroča o strokovnem slovstvu ter goji stik med društvom in udi. Pri »nedoločenih obrokih« se stvar rada zavlačuje, dokler končno ne zaspi. Obveljal je takrat posredovalni predlog podpredsednika ravnatelja Schreinerja, naj se to vprašanje odloži, pa med tem zbirajo rokopisi in iščejo sotriidniki; na podlagi zbranih rokopisov in pridobljenih sodelavcev se potem odloči izdajati ali periodičen list ali kak zbornik v nedoločenih obrokih. Ker je neki drugi odbornik ponujeno uredništvo odklonil, se je v isti seji izročilo uredništvo prof. Kaspretu, njegov načrt izdajanja v nedoločenih obrokih pa se je pozneje modificiral tako, da na leto izidejo 4 snopiči. Dejanski se je pa urednik vendar držal svojih »nedoločenih obrokov« ker skoraj noben letnik ni izišel pravočasno. Odbor mu v tem oziru ni delal sile, ko so bile res premagati razne težave, včasi je pa vendar moral urgirati izdajo posameznih številk. Kaspret je navadno koncem leta z neko misteriozno pozo namigaval, kako imenitne reči ima že pripravljene za prihodnje leto. Ko je pa bil skrajni čas za tiskanje, pa so se mnogokrat morali šele iskati pisatelji. Razen programatičnega uvodnika ni urednik predložil odboru nobenega spisa, pri sprejemanju in odklanjanju spisov z ozirom na njih zno-tranjo vrednost je imel K. popolnoma proste roke in niti navadno ni obveščal odbora, če je komu rokopis odklonil. Najmanj pa mu je kdo vsiljeval kake spise. Navadno so mu pisali članke le tisti, katere je sam naprosil. »Križev in težav« pri uredništvu mu odbor ni delal nobenih. Ob koncu posameznih letnikov mu je vselej predsednik v imenu odbora v seji izrazil zahvalo in v nobeni seji se ni K. pritožil, da bi mu kdo izmed odbora delal težave. Odpoved uredništva. Prof. dr. Dolenc piše v »Lj. Zv.«, da je meseca junija 1916 obiskal prof. Kaspreta, ki mu je pri tej priliki naznanil, da se je odpovedal uredništvu našega »Časopisa«. Z ozirom na to navedemo naslednja dejstva: V odborovi seji 25. sept. 1915 se je razpravljalo o tem, kako naj društvo vravna svoje delovanje v težavnih vojnih časih. Prof. Kaspret se je opravičil in je pismeno svetoval, naj se opusti 2. zv. XII. letnika »Časopisa«, pa mesto tega izda kazalo za prvih deset letnikov po pisateljih in strokah. Vendar glede »Č.« je odbor bil mnenja, naj se po možno- s ti še izda 2. zvezek za 1. 1915, da društvo ne izgubi stika z udi in da ta letnik ne ostane okrnjen. Glede kazala pa je odbor pustil uredniku proste roke, »če mu bo mogoče v kratkem sestaviti tako kazalo.« Ta skromni sklep je pisec kot tajnik naznanil v Gradec prof. Ka-spretu, na to pa je na svoje začudenje dobil od njega razburjeno pismo z dne 14. okt. 1915, v katerem očita odboru brezobzirnost ter celo reč predstavlja tako, kakor bi bil ta sklep izzval tajnik, da pribavi Ciri-lovi tiskarni zaslužek! V resnici pa tajnik ni drugega storil, kakor prebral Kaspretovo pismo v seji in mu sporočil odborov sklep. Cirilova tiskarna pa v takratnih razmerah ni lovila za delom, marveč se ga celo branila, ker je bilo skoraj vse tehnično osobje v vojski. »Časopisa« 2. zv. za leto 1915, o katerem je želel odbor 25. sept. 1915, da bi se »po možnosti« izdal, je izšel šele koncem junija 1916 in urednik je še pustil na platnicah naznanilo, naj se rokopisi pošiljajo nanj, dr. Dolencu pa je vedel poročati, da je že odložil uredništvo. Radi njegove občutljivosti odbor ni več urgiral izdajanja, mirno čakajoč »kdaj bo K. sam kaj ukrenil«. Pri tem čakanju je »Časopis« za 1. 1916 sploh izostal. Po daljšem presledku je bila zopet 10. dec. 1916 sklicana odborova seja, h kateri K. ni prišel, pač pa je poslal pismeno opravičbo radi slabih komunikacij, kar je bilo takrat res, torej se je še smatral odbornikom. S pismom »na dan sv. Antona puščavnika« (17. jan.) 1917 na društvenega predsednika je potem odložil odborništvo in uredništvo. Svoj odstop je utemeljil s tem, »da razne težave in zapreke ovirajo uspešno urejevanje našega Časopisa. Sosebno je obžalovati, da se od leta do leta bolj krči število sotrudnikov, da prav oni, pisatelji odpadajo, ki jih pripo-znani učenjaki zelo cenijo in spoštujejo.« Potem našteje celo vrsto pisateljev od rajnega dr. Štreklja do tistih, ki so še v 2. zv. letnika 1915 objavili svoje spise, in vso krivdo pri Štreklju in pri drugih zvrne na pisca teh vrst. »Zakaj so drugi pisatelji, kakor . . . (našteje imena) odstopili, je prof. Kovačiču dobro znano.« In proti koncu pisma pravi: »Kdo je v prvi vrsti odgovoren za to, da se v Mariboru odklanjajo pisatelji, ki se drugod spoštujejo, za to se ne brigajo več prizadeti gospodje.« Vsi ti očitki se stekajo v eno: da sem jaz odbil od »Časopisa« najboljše sodelavce, začenši od dr. Štreklja do tistih, ki so še v zadnji številki pod Kaspretovim uredništvom objavili svoje spise. Tako pride pisec v neprijeten položaj, da mora v tej zadevi braniti tudi lastno osebo. Tajnikova služba je večinoma v vseh društvih taka, da gredo skozi njegove roke vse društvene agende. Opravljal sem tajniške posle od začetka društva do novembra 1917 ter bil navzoč pri vseh sejah. Z očitki, ki jih je nakopičil K. v odpovednem pismu, se je pečal odbor -i- v moji odsotnosti — v seji 18. febr. 1917. Dotični zapisnik pravi: »V odsotnosti tajnika prof. Kovačiča je odbor soglasno sklenil; Odbor »Zg. dr.« izreka popolno zaupanje prof. Kovačiču in ga prosi, da prevzame zanaprej uredništvo »C.«, prof. Kaspretu pa naznani dr. R. Pipuš, da odbor obžaluje njegov sklep, pa ga prosi, da ostane društvu še naprej naklonjen.« Odbor »Zg. dr.« šteje 1 I zrelih in samostojnih mož. Ako bi K. očitki imeli kaj stvarne podlage, bi bila njegova dolžnost, predložiti stvar odboru in zahtevati remeduro. Z dr. Štrekljevo zadevo sploh ni bil tajnik v nobeni zvezi in je zgoraj pojasnjena. Z drugimi sotrudniki ali sploh nisem prišel v stik ali pa je bilo občevanje prej in slej prijazno. V Mariboru nikdar nihče ni odklanjal'»priznanih učenjakov«, najmanj pa jaz. Dotični gospodje še večinoma žive in se naj blagovolijo oglasiti, če jih je »kdo« odklonil. Navesti pa seveda morajo dejstva, ne Kaspretove enostranske informacije. Vriva pa se vprašanje: Kako je vendar K. prišel do svojih trditev? Neki razlog je vendar moral imeti. Odgovor na to vprašanje zasega v psihologijo in ne zadostujejo zanj suha historična dejstva. Dr. Dolenc je zapisal dve značilni besedi: »sila občutljiv«. Tu je psihološki ključ za rešitev našega vprašanja. Pod vplivom silne občutljivosti se večkrat v mentaliteti ustali neko črnogledno razpoloženje, ki v vsaki gesti, v vs.aki besedi vidi nasprotovanje in napravi celo iz pohvale grajo, iz graje pohvalo, v molku sliši govoriti in v govorjenju zapazi sumnjiv molk. V pojasnilo nekaj vzgledov. L. 1910 je »Zg. dr.« izdalo slavnostno številko v spomin lOOletnice rojstva Stanka Vraza. Mesto običajnih 13—14 tiskanih pol je ta letnik obsegal 25 pol, kar je znatno obtežilo društveno blagajno. To se je ugotovilo v odborovi seji in sklenilo, da se naslednji letnik nekoliko omeji. To je smatral K. že kot razžaljenje in nezaupnico in je končno ta očitek vrgel v obraz tajniku. L. 1914 je dr. Glonar začel objavljati razna pisma iz literarne zapuščine R. Puffa, ki so se nadaljevala še v 1. snop. 1. 1915. V nadaljevalnem rokopisu ni bilo glavnega naslova »Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi«. Ker je K. rokopis meni poslal, da ga izročim tiskarni, sein stavca opozoril, naj si glavni naslov pogleda v prejšnjem letniku, ker na rokopis pri občutljivosti Kaspretovi ni bilo varno kaj pripisati; hitro bi vlovil očitek, da se mešam v uredniške zadeve. Dotični stavec je pa moral k vojakom, preden je začel staviti Glonarjev spis. Stavi! ga je potem drug stavec, ki za to ni vedel, jaz pa tudi ne za to spremembo, in tako je v korekturni zastavi podnaslov »Pisma Leopolda Ivordeša« bil postavljen kot glavni naslov. Kdo drug se ne bi za to zmenil, enostavno bi prečrtal in zapisal, kako naj se postavi. Kaspret je pa iz tega napravil celo afero. Čez par dni je vrnil neopravljeno korekturo in mi poslal ogorčeno pismo, v katerem mi očita »nezaslišano samolastnost«, da pisateljem celo spreminjam naslove člankov. Ta očitek sem takrat odločno zavrnil, a on je po svoji navadi najbrž to »samolastnost« razkladal dalje in tako iz mene napravil pravcatega »enfant terrible«. — Če so v »Časopisu« ostale kake tiskovne pomote, sem bil jaz kriv, kakor bi ščuval stavce, naj nalašč puščajo pomote, dasi nisem imel s korekturami nič opraviti razen pri svojih spisih. Takih »polen« in »polenčkov« bi se dala našteti cela vrsta in iz teh je nastala cela grmada očitkov, ki so jih neinformirani krogi vzeli za golo resnico. »Zg. dr.« je v najtežjih časih tukaj ob severni meji visoko dvigalo zastavo velike kulturne ideje in klicalo k znanstvenemu deju. Društvena poročila in razni pozivi, »Časopis«, knjižnica, muzej in arhiv kažejo, je-li njegovo obzorje segalo čez »opisovanje kapelic« ali ne. Ako svojih velikopoteznih načrtov ni moglo izvršiti, ni krivda na odboru in ne na tajniku. Zadelo je društvo mnogokrat na gluha ušesa, boriti se je imelo z vsakovrstnimi težavami, uloge znanstvenega Herostrata pa ni nikdar igralo ne društvo, ne njegov odbor in ne dolgoletni tajnik. Tu stojimo s svojim delom, sodite nas, a sodite nas pravično! Dr. Fr. Kovačič. Dodatek k društvenemu glasniku. Ob sklepu te številke »Časopisa« se je 13. febr. vršil XIII. redni občni zbor, s katerim je bilo združeno slavnostno predavanje v proslavo 100letnice rojstva znamenitega kartografa Blaža Kocena. Predaval je prof. dr. Karol Capuder, ki je podal najprej pregled o razvoju kartografije od najstarejših časov do dandanes s posebnim ozirom na kartografijo naših dežel. Na to je orisal Kocenovo delovanje in njegove zasluge za kartografijo. Kocen je izdelal 1. 1860 prvi atlant, ki je izšel v Avstriji in je dal močen sunek šolski kartografiji, ki se je odslej lepo razvijala. Po predavanju se je vršilo zborovanje, katero je mesto obolelega predsednika dr. P. Turnerja vodil podpredsednik dr. A. Medved. Tajnik dr. Strmšek je poročal o društvenem delovanju v zadnji triletni dobi, ki radi vojnih nadlog in posledic ni moglo biti posebno plodovito. Društvo ima sedaj 402 uda, med njimi. 15 dosmrtnih. V zadnji triletni dobi je umrlo 23 udov, med njimi soodbornik 'in soustanovitelj društva ravnatelj II. Schreiner in bivši odbornik ter izboren veščak v zgodovini umetnosti dr. A. Stegenšek. Izmed umrlih članov je volil društvu 100 K svečinski župnik Vid Janžekovič (-j- 1919). Za »Trstenjakov sklad« je prispevalo 180 oseb znesek 6585 K 20 v., a namen tega sklada se za sedaj radi draginjskih razmer ni mogel izvršiti. L. 1918 je društvo odkupilo rokopis Štrekljeve Historične slovnice slovenskega jezika in razposlalo poziv na naročbo. Oglasilo se je 257 na- ročnikov in vplačalo naprej 2274 K 80 vin. Ker se je pa oglasila Matica Slov., da prevzame izdajo te slovnice in jo da po dveh veščakih dovršiti, ji je društvo brezplačno odstopilo rokopis. Ker so se pa med tem tiskarski stroški nepričakovano povišali, ni misliti na to, da bi se delo izdalo za ono ceno, kakor je bilo v oglasu napovedano, razmere pri Matici so se tudi v marsičem spremenile, zato je odbor zahteval rokopis nazaj in skrb novega odbora bo, da naročnikom poda vsaj nekaj za vplačano naročnino. Razen predavanj o priliki rednega in izrednega občnega zbora je še društvo priredilo v Mariboru šest predavanj. Nadalje je poročal tajnik o društvenem glasilu »Časopisu« in o knjižnici, kar je že omenjeno v prejšnjih društvenih poročil. Pohvalno se je spominjal večjih daril za knjižnico, tako je 1. 1918 g. Ferdo Lubša prepustil društvu celo svojo historično knjižnico s stojali vred. Lepo število knjig je daroval 1. 1920 g. prof. Jos. Zidanšek, g. predsednik dr. Turner je pa na svoje stroške dal naročiti vse važnejše publikacije Jugoslavenske akademije v Zagrebu. Blagajnik dr. R. Pipuš poda pregled čez gmotno stanje društva v zadnji triletni dobi. Koncem 1. 1920 je imelo društvo prejemkov 19.838-92 K, izdatkov pa 9631-58 K, torej ostane 10.207-34 K. Neporavnan je še pa dolg v tiskarni v znesku 9576-90 K, torej je prebitka le 630'44 K. Prav občuten primanjkljaj je pokrila le vladina podpora v znesku 8000 K. Razen tega je v Trstenjakovem skladu z obrestmi vred 7006-86 K in v skladu za Štrek* ljevo Historično slovnico je znesek 2274-80 K, ta sklad pa za pravo ni last društva. Vsled odborovega sklepa dne 29. jan. 1921 je predlagal tajnik spremembo § 4 društvenih pravil v tem zmislu, da redni udje zanaprej plačujejo letno mesto 10 K 10 dinarjev, dosmrtni udje pa mesto 200 K 200 dinarjev, kar se sprejme. Na to se je volil nov odbor, za triletno dobo. Ker se je dosedanji predsednik g. dr. Turner radi bolehnosti odrekel predsedništvu, je občni zbor izvolil za predsednika prof. dr. Fr. Kovačiča. V odbor so pa izvoljeni gg.: dr. Karol Capuder, dr. Matej Heric, Ferdo Lubša, dr. R. Pipuš, ravnatelj M. Pire, dr. Ant. Medved, dr. P. Strmšek, ravnatelj dr. Jos. To-minšek, dr. K. Verstovšek in prof. Fr. Voglar. Za namestnika pa: prof. Janko Glaser, dr. Maks Kovačič in prof. Košan. Za pregledovalce računov: prof. Bračun, Gabriel Majcen in dr. A. Jerovšek. Na predlog odstopajočega odbora se z navdušenim soglasjem izvolita za častna člana starosta slov. historikov dr. Fran Kos in dosedanji predsednik dr. P. Turner. Na predlog prof. Vesenjaka se sklene, prirejati zopet poljudna predavanja o jugoslovenski zgodovini. Knjižno naznanilo. (100% drag. doklada.) »Časopis« 1. XIV. po K 10 letnik XV. K 20' . Zgodovinska knjižnica I. oddel., 1. zv.: Krajevne kronike. Cena 40 vinarjev. Zgodovinska knjižnica. II. oddel.: Prazgodovinske izkopine. Cena "90 vinarjev. Janežičeva Slovnica. Spisal Gabrijel Majcen k pedesetletnici Slovenske slovnice" Antona Janežiča. 40 vin. Dr. Matija Prelog. Spisal dr. Karol Verstovšek. Cena 40 vin. Fr. Kovačič: Trg Središče. Krajepis in zgodovina. Broš. K 12--. Fr. Ko v a či č : Nadžupnija Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Broš. K 3'—. Fiv Kovačič: Dominikanski samostan v Ptuju. Zv. L-—II. Cena obema K 3-- . Kuhar Štcvan: Narodno blago vogrskij Slovencov. Cena K 0'60. Uredništvo je sprejelo in svoj čas oceni: Čipiko Ivo: Iz solunskih borbi. Beograd 1919. C. 4-50 din. Popovič dr. Vasilj: Istorija Jugoslovena. 1. Sv. Sintetični pregled srednjevječnog razvoja zemlje i naroda. Sarajevo 1920. Hofman J.: Prfivodce sbirkami Waldesova Musea v Pr#e—Vržovicich. V Prazc 1919. Zprdvy Waldesova Musea knofllku. Praha—-Vršovice. 1917. Waldesovo Museum. Sbirka knofliku a šatniph spinadel. V Praze— Vršovicich 1918. Poziv. Z državnim preobratom smo prevzeli velike kulturne naloge, tem večje, ker tukaj ob severni državni meji treba paralizirnti tuji, < dokaj močen, a nagi državi več ali manj sovražen kulturen vpliv. Ni bilo majhnega pomena, da je naša mirovna delegacija mogla pred svetom pokazati na stvarne kulturne uspehe, ki so jih Slovenci vkljub najneugodnejšim razmeram dosegli v Mariboru in v marsičem celo prekosili veliko srečnejše Nemce. Ti uspehi kajpada ne obstojajo v prirejanju plesov in veselic, tudi ne v premoči te ali one politične stranke, marveč pred vsem v lite-rarno-znanstvenem in gospodarskem delu. • Skrajno slabo ubožno spričevalo za slovenstvo bi bilo, če bi sedaj, ko smo postali gospodarji na svoji grudi, v znanstvenem "in literarnem oziru zavladalo mrtvilo v Mariboru. Naj nam torej nihče ne očita separatizma, če glasno poudarjamo, da Maribor mora ostati duševno ognjišče za severni kot naše države, ki ga predstavlja bivša Spodnja Štajerska s Prekmurjem in vzhodnim delom Koroške. Bogato zgodovinsko in narodopisno gradivo — dostavimo še: tudi prirodoslovno - - te zemlje zahteva mnogo delavnih moči in se da le iz bližine obvladati. V oddaljenih centrih, n. pr. v Ljubljani ali Zagrebu bi se tudi paznemu očesu marsikaj izmuznilo, to in ono bi se oddaljenim opazovalcem zdelo brezpomembno, a vendar ni brezpomembno. Obračamo se tedaj z glasnim pozivom na našo javnost in na vlado: nikar ne prezirajte Velikih kulturnih nalog, ki smo jih prevzeli tukaj ob severni meji z osredjem v Mariboru. Vkljub sedanji nepopisni in še vedno rastoči tiskarski draginji se društvu in „časopisu" lahko pomore: 1. če se vsaj podvoji število članov, ki bodo voljni plačevati, tudi večjo udnino kakor 10 K,; 2. če bodo naši denarni zavodi posnemali denarne zavode drugih narodov, ki velikodušno podpirajo raziskavo domače zgodovine, umetnosti in narodopisja; . . 3. če se bodo med. posamezniki, ki so jim zadnja leta nakopičila pokaj imetka, našli idealni Meceni, katerim narodna kultura ni prazna fraza in domoljubje ne molzna krava- 4. če bo naše razumništvo, zlasti akademično, prožeto s prepričanjem, da trajno veljavo v zgodovini ima le pozitivno kulturno delo, ki nam edino more tudi pred zunanjim svetom pridobiti in povzdigniti ugled. Ako se izpolnijo ti pogoji, bo »Zgodovinsko društvo" imelo dovolj gmotnih sredstev in moralnih sodelavcev in bo moglo uspešno vršiti svojo nalogo v prenovljeni domovini. Uredništvo »Časopisa«.