SSk za slovensko volilno listo Protest sindikatov na tržaški prefekturi Goriško zdravstveno podjetje bo »govorilo« slovensko
1
Primorski
Št. 121 (20.749) leto LXIX.
Steber Slovencev v Trstu se maje
Dušan Udovič
Ne spominjam se točno, kdaj sem prvič obiskal Tržaško knjigarno. Zagotovo pa vem, da sem bil še kratkohlačnik, tam nekje na koncu petdesetih let minulega stoletja. Ta obisk v maminem spremstvu imam v spominu kot nekakšen čudežen dogodek, ko sem v italijansko govorečem mestnem središču nenadoma naletel na domačo besedo in zame tedaj neverjetno množino knjig, ki so bile vse slovenske. Tam je bil prijazni Pregarc, ki se mi je zdel neznansko star in je o knjigah vedel vse.
Od tistih časov dalje, vse do danes, je Tržaška knjigarna eden mojih nepogrešljivih ciljev, vanjo zavijem instinktivno, če sem tam slučajno ali ne, kot bi šel »osel k jaslim«. Prepričan sem, da enako velja za kopico Slovencev s Tržaškega, starejše in mlajše generacije. Od vedno je knjigarna veliko več kot zgolj prodajalna knjig in umetniških predmetov. To ni ena od pisarn ali sedežev organizacij, vanjo vstopiš neposredno z ulice, kadarkoli želiš. Je kraj srečevanja, ki ga imamo tako rekoč pod kožo in za katerega ti še na misel ne more priti, da nekega dne lahko zmanjka. V zadnjih letih se je njena izrazito družabna vloga še okrepila s spoštovanja vredno kulturno ponudbo, v te dejavnosti je bilo vloženega veliko truda in iznajdljivosti.
Gospodarska kriza, ki je spravila v težave že marsikatero pomembno ustanovo naše skupnosti, žal ni zaobšla niti Tržaške knjigarne. Razlogi so v kroniki današnjega dnevnika jasno navedeni. Za nakup knjige se v časih težav odloča vse manj ljudi, lokacija knjigarne tudi ni več centralna, kot je včasih bila. Dodajmo dejstvo, da Tržaška knjigarna nima pogojev, da bi živela izključno na tržni podlagi. Problem je, ko zmanjka vir, ki ji je doslej omogočal preživetje in jo reševal iz občasnih težav.
Ob tem novem kriznem žarišču, ki žal, kot vidimo, ni edino ne zadnje, pa se vendar z vso nujo postavlja vprašanje, ali si lahko kot Slovenci privoščimo izgubo tolikšne postojanke v samem središču Trsta. Lahko brez pretiravanja rečemo, da gre za enega od vidnih in simbolnih stebrov slovenske prisotnosti v mestu. Narediti bi morali vse, kar je v naših močeh, da se ne zruši.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Podmorski
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 25. MAJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
rim - Vlada sprejela smernice za zakonski ukrep
Stranke v prihodnje brez javnih sredstev
doberdob-sovodnje - Zadružna banka
V vzajemnosti je izhod iz težav
GORICA - Čas je za novo vzajemnost. V to je prepričano vodstvo Zadružne banke Doberdob-Sovodnje, katere občni zbor je potekal sinoči v goriškem Kulturnem domu. Predsednik upravnega odbora banke Dario Peric je poudaril, da je izhod iz sedanjega težkega obdobja le v povezanosti in medsebojni pomoči, ki sta temeljni vrednoti zadružnega bančnega sistema. O lanskem poslovanju, v katerem so beležili 1.321.000 evrov izgube, je spregovoril direktor banke Flavio Mosetti. O dogodku bomo podrobneje poročali v jutrišnji izdaji dnevnika.
trst - TK v stiski
Kaj bo
s
knjigarno?
TRST - Prihodnost Tržaške knjigarne je pod vprašajem. Kriza pometa s številnimi podjetji, kaj šele s takimi, ki nimajo moči, da bi samostojno obstala na trgu. Alarmni zvonec prihaja iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki opozarja, da knjigarna potrebuje pomoč. Upraviteljica razlaga, da je prodaja knjig v teh mesecih močno padla.
Na 5. strani
slovenija
Fiskalno pravilo bo v ustavi z letom 2015
LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj po številnih zapletih potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, način in dinamika uravnoteževanja javnih financ pa bosta določena v izvedbenem zakonu. Poslanke in poslanci so potrdili tudi ustavne spremembe referendumske ureditve. Premierka Alenka Bratušek je ocenila, da pomenita odločitvi zmago vseh.
Na 9. strani

i 11 i n n n il junu
Vanja Devetak
I
Ol I O I I I Ol II IM I
IZDELAVA, POPRAVILA 4 IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV
Alternativni in I obnovljivi energetski viri
Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva,pellet...) znamke ett=k*
ŠEMP0LHJ 1/D6, TS TEL. 040-288312 MOB. 347-6282879
RIM - Vlada Enrica Lette je včeraj po daljši razpravi dosegla sporazum o ukinitvi javnega financiranja političnih strank. Opredeljene so bile glavne smernice, minister za deželna vprašanja Gra-ziano Delrio pa je zagotovil, da bodo v prihodnjih dneh predstavili ustrezen zakonski osnutek. Cilj je sprejetje zakona v nekaj tednih, pri čemer je treba rešiti nekatere davčne aspekte vprašanja, kot je včeraj pojasnil predsednik vlade Enrico Letta.
Na novico o sporazumu je sarkastično reagiral voditelj Gibanja 5 zvezd Bep-pe Grillo, ki je dejal, da ima vlada ljudi za norca, kot že tolikokrat v preteklosti.
Pozitivno se je o dogovoru izrekel sekretar DS Guglielmo Epifeni, ki pa se obenem zavzel za postopnost, da ne bib bilo prizadeti ljudje, ki so zaposlani v strankarskih strukturah.
Na 2. strani
Dragocena zapuščina Martina Jevnikarja
Na 8. strani
Prve letošnje bralne značke na Tržaškem
Na 8. strani
Sredi Gorice »mokri« banditi
Na 13. strani
Danes v Londonu finale Lige prvakov
Na 17. strani
ELITE UOMO
MOŠKA OBLAČILA Gorica, korzo Verdi 141
RAZPRODA
ZARADI SELITVE
od 25. maja do 3J. julija 2013
POPUSTI
od 30%
do eo%
BARBA ■ INC0TEX - JACOB COHEN - PEUTEREY ■ SIVIGLIA V A.FENZI - DELLA CIANA CASHMERE -FRED PERRY J
9771124666007
2
Sobota, 25. maja 2013
ITALIJA, SVET
/
rim - Vlada dosegla dogovor in bo pripravila zakonski osnutek
Stranke ne bodo več
Ob zaključku volilne kampanje za upravne volitve pozornost usmerjena na Rim
RIM - Vlada Enrica Lette je včeraj po daljši razpravi dosegla sporazum o ukinitvi javnega financiranja političnih strank. Opredeljene so bile glavne smernice, minister za deželna vprašanja Graziano Del-rio pa je zagotovil, da bodo v prihodnjih dneh predstavili ustrezen zakonski osnutek. Cilj je sprejetje zakona v nekaj tednih, pri čemer je treba rešiti nekatere davčne aspekte vprašanja, kot je včeraj pojasnil predsednik vlade Enrico Letta.
Na novico o sporazumu je sarkastično reagiral voditelj Gibanja 5 zvezd Bep-pe Grillo, ki je dejal, da ima vlada ljudi za norca, kot že tolikokrat v preteklosti.
Pozitivno se je o dogovoru izrekel sekretar DS Guglielmo Epifani, ki pa se obenem zavzel za postopnost, da ne bib bilo prizadeti ljudje, ki so zaposlani v strankarskih strukturah. Dodal je, da je potrebno za strankarski sistem vzpostaviti demokratičen in transparenten način delovanja.
Epifani je tudi zavrnil interpretacijo ministra za notranje zadeva Angelina Alfana, ki je dogovor o ukinjanju finaciranja strank skušal prodati kot zmago Ljudstva svobode. V resnici je to zmaga zdrave pameti, je povedal Epifani.
Na Grillove pripombe se je odzval minister za ustavna vprašanja Gaetano Quagliarello, ki je po Twitterju sporočil, da ima vlada resne namene in ne gre za poskus pridobivanja časa. Dokaz, da je tako, je pričakovati v prihodnjem tednu, ko bo vlada dokončno oblikovala ustrezni zakonski osnutek.
Oglasil se je tudi Matteo Renzi, ki je dogovor vlade označil kot pozitiven korak, obnem pa urgiral sprejetje novega volilnega zakona, ki naj po njegovi oceni ohrani bipolarizem.
Medtem se je sinoči zaključila volilna kampanja za upravne volitve, ki zadevajo kakih petsto občin v Italiji. Največja pozornost je logično usmerjena na Rim, kjer so realno v igri štirje županski kandidati, čeprav jih je skupaj šest. Za Demokratsko
Štirje županski kandidati med oddajo SkyTG24
ansa
stranko se za župansko funkcijo poteguje Ignazio Marino, ki je svoj zaključni shod imel na rimskem Trgu San Giovanni. Podprla sta ga predsednik dežele Lazio Nicola Zingaretti in sekretar DS Guglielmo Epifani. Marino je duhovito odgovarjal na
vprašanja komika Daria Vargassole, kon-certiralo pa je tudi več znanih pevcev.
Dosedanji župan Gianni Alemanno, ki je kandidat Ljudstva svobode, je svojo kampanjo zaključil pri Koloseju. »Blagoslovit« ga je prišel sam Silvio Berlusconi, či-
gar poseg pa je bil po splošnih ocenah pod običajnim tonom. O tem priča že dejstvo, da je Cavaliere zgolj prebral izjavo in ni stresal iz rokava svojih običajnih domislic.
V četrti San Paolo je nastopil centri-stični kandidat, podjetnik Alfio Marchini, ki ga je v zadnjih dneh podprl Mario Monti, še prej pa Casinijeva UDC. Tudi tu ni šlo brez komika (Maurizio Battista), nastopil pa je še Antonello Venditti.
Kandidat Gibanja 5 zvezd Marcello De Vito je nastopil na trgu Piazza del Popolo, kjer ga je k »rimskemu tsunamiju« pospremil Beppe Grillo.
Na vseh štirih zborovanjih glavnih kandiatov se je zbralo le nekaj tisoč ljudi, znatno manj pa na zborovanjih Sanda Me-dicija, ki nastopa za listo »Repubblica romana« in Alessandra Bianchija, ki je kandidat druge občanske liste.
Volitve bodo jutri in v ponedeljek do 15. ure, prve rezultate pa bo mogoče izvedeti uro po zaprtju volišč.
dunaj - Sporni nakupi stanovanj v tujini
Zaradi škandala odstopil prvi mož avstrijske Raiffeisen Bank
Sedež banke Raiffeisen v avstrijski prestolnici
milan - Karima el Mahrough včeraj spet pričala na sodišču
Ruby se ne spomni ali je v vili Berlusconija v Arcoreju spala sama
MILAN - Nekdanjo barsko plesalko, Maročanko Karimo el Mahrough, bolj znano kot Ruby, je obramba v sodnem procesu proti nekdanjemu italijanskemu premieru Sil-viu Berlusconiju včeraj znova poklicala na prostor za priče. Ruby je sicer na vprašanja večinoma odgovarjala precej nedoločno, tako se na primer ne spomni, ali je v Berlusconijevi vili spala sama. Lomilka src, kot tudi pravijo Ruby, je na sodišče prišla s svojim partnerjem Luco Rizzom. Odvetnik Antoni Sangermano jo je med drugim vprašal, ali je v luksuzni Berlusconi-jevi vili v kraju Arcore blizu Milana prenočila sama. Ruby je odgovorila, da se natančnih okoliščin ne spomni več.
Znova pa je ponovila, da jo je Berlusconiju predstavil novinar Emilio Fede, ki je tesen Berlusconijev sodelavec, njo pa je spoznal na nekem lepotnem tekmovanju na Siciliji.
V zaslišanju prejšnji teden je 20-letna Maročanka med drugim povedala, da je med večerjo Berlusconiju izčrpno pripovedovala o svojih finančnih težavah. Premieru naj bi lagala o svojih letih in mu natvezila, da je sorod-nica egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka. Berlusconi jo je, kot je ta-
Posnetek z včerajšnje rzprave na milanskem sodišču
ansa
krat dodala, odpeljal tudi v t. i. bunga bunga dvorano, v kateri so plesala mlada dekleta. Nekatere med njimi so bile preoblečene v različne kostume, npr. v medicinske sestre ali nune. Dekleta naj bi se do Berlusconija sicer vedla izzivalno, ni pa prišlo do nobenih spolnih odnosov, je zatrdila Ruby.
Berlusconiju sodijo zaradi obtožb,
da je imel spolni odnos z Ruby v času, ko je bila stara 17 let, kar sicer oba zanikata. Ob tem naj bi leta 2010 zlorabil uradni položaj, ko je posredoval pri policiji za izpustitev Ruby iz zapora. Tožilka Ilda Boccassini je za Berlusco-nija zahtevala šestletno zaporno kazen in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij.
DUNAJ - Dolgoletni prvi mož avstrijske Raiffeisen Bank International (RBI) Herbert Stepic je po objavi podatkov o domnevno spornih nakupih stanovanj v tujini prek poštnih nabiralnikov včeraj ponudil svoj odstop. 66-letnik očitke zavrača, a odhaja zaradi občutka odgovornosti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. »Zaradi odgovornosti in povezanosti z mojo organizacijo ponujam svoj odstop z vseh funkcij. V okoliščinah, ki sem si jih drugače predstavljal, a z zavedanjem, da sem dal najboljše,« je novinarjem na Dunaju dejal Stepic.
Bankir, eden od najbolj prepoznavnih avstrijskih menedžerjev, je kupil tri stanovanja v Singapurju s transakcijami prek davčnih oaz. Da bodo posel pregledali, so napovedali v nadzornem odboru RBI, v avstrijski agenciji za finančne trge in v centralni banki. Stepic sicer poudarja, da gre za nakup, opravljen z denarjem, obdavčenim v Avstriji. Kljub temu pa se je odločil predčasno končati mandat, ki bi se mu sicer iztekel leta 2015.
V banki, ki jo je uspešno vodil od leta 2001, je Stepic odigral pomembno vlogo. Po mnenju analitikov je prvi mož RBI združeval banko, v zadnjih letih pa je uspešno širil njeno poslovanje v državah vzhodne Evrope, s čimer je slednja postala ena največjih posojilodajalk v regiji, poroča dpa.
Kdo bi lahko Stepica nadomestil, zaenkrat še ni jasno. Analitiki opozarjajo, da bi moral to biti nekdo s podobno vizijo in nastopom, ki bi dalje uresničeval zastavljeno strategijo. Vprašanje pa je, kdo bo lahko stopil v velike Stepiceve čevlje.
Sicer ne gre za prvi škandal, v katerem se je znašel prvi mož RBI. Sumljiv je bil že njegov nakup nepremičnine v Srbiji prek banke Hypo Alpe Adria, banke, katere sporno poslovanje je povzročilo največji gospodarski škandal v povojni Avstriji, v katerega so bili vpleteni tudi številni politiki. Takrat se je preiskava zaključila brez konkretnih ugotovitev. (STA)
Napad talibanov
KABUL - V središču Kabula sta včeraj odjeknili močni eksploziji, ki jima je sledilo silovito streljanje. Kaj točno je bila tarča napada, ki so ga izvedli talibani, ni znano, se pa v bližini nahajata poslopji, ki jih uporabljajo Združeni narodi in Mednarodna organizacija za migracije (IOM). V nasilju je bila huje ranjena italijanska uslužbenka IOM. Oboroženi taliba-ni so najprej zgodaj popoldne po srednjeevropskem času sprožili eksploziji, nato pa zavzeli položaje v bližnjih zgradbah.
Posredovali so pripadniki elitnih varnostnih sil, ki naj bi jim uspelo ubiti vsaj dva napadalca. Še en napadalec naj bi se že pred tem razstrelil v avtomobilu bombi. Nasilje se je sicer več ur po prvih eksplozijah še nadaljevalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Med drugim je zajelo tudi objekte afganistanske obveščevalne agencije in enot za javno varnost. O drugih mrtvih zaenkrat ne poročajo, bi pa naj bilo več ljudi ranjenih - med njimi huje italijanska uslužbenka IOM, poleg tega pa še štirje varnostniki IOM iz Nepala, dva afganistanska civilista in dva policista, piše AFP.
Nemška tiskovna agencija dpa piše, da gre za prvi tovrsten napad -dobro organiziran, koordiniran, izveden s strani več napadalcev - v afganistanski prestolnici od februarja. Se pa nasilje v Afganistanu v zadnjem času, potem ko so talibani napovedali začetek svoje pomladne ofenzive, stopnjuje.
Še nasilje v Stockholmu
STOCKHOLM - V predmestjih Stockholma je že peto noč zapored prišlo do nasilnih izgredov. Pri tem je bilo zažganih najmanj devet avtomobilov, požar pa so podtaknili tudi v dveh šolah. Policija je ob tem sporočila, da so prijeli več ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. V predmestjih Stockholma spopadi med policijo in večinoma mladimi izgredni-ki potekajo od nedelje dalje.
Povod za izgrede je bila smrt 69-letnika, ki so ga policisti, po uradnih navedbah v samoobrambi, ustrelili. Mladi v predmestju Husby na severu švedske prestolnice so po tem dogodku odšli na ulice in začeli s kamenjem obmetavati policiste ter zažigati avtomobile. Izgredi so se nato razširili še na več stockholmskim predmestij, kjer pretežno živijo priseljenci.
L
_
zlato
(999,99 %%) za kg
34.375,61 € -188,78 sod nafte
(159 litrov)
102,44 $ +0,12
evro
1,2939 $ +0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
24. maja 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 24.5. 23.5.	
ameriški dolar	1,2939	1,2888
japonski jen	131,25	131,07
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,993	26,094
danska krona	7,4539	7,4541
britanski funt	0,85695	0,85515
madžarski forint	290,40	292,18
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7003	0,7005
poljski zlot	4,1982	4,2092
romunski lev	4,3550	4,3655
švedska krona	8,5980	8,5943
švicarski frank	1,2466	1,2486
norveška krona	7,5285	7,5340
hrvaška kuna	7,5685	7,5765
ruski rubel	40,5360	40,4890
turška lira	2,3913	2,3872
avstralski dolar	1,3369	1,3302
braziljski real	2,6470	2,6463
kanadski dolar	1,3369	1,3335
kitajski juan	7,9341	7,9055
indijska rupija	72,1300	71,8050
južnoafriški rand	12,3724	12,3661
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 25. maja 2013
3
nabrežina - Seja strankinega deželnega sveta
SSk razmišlja o novi slovenski volilni listi znotraj leve sredine
Tajnik Damijan Terpin ne verjame v izvedbo vsemanjšinskih volitev
NABREŽINA - Slovenska skupnost je na deželnih volitvah dosegla vse svoje cilje: dogovor z Demokratsko stranko, izvolitev Igorja Gabrovca, ki je postal podpredsednik deželnega sveta, ter zmago leve sredine Debore Ser-racchiani. Trije razlogi za veliko zadovoljstvo, je na seji strankinega deželnega sveta poudaril tajnik Damijan Terpin, volilne številke pa kličejo SSk in vse stranke, za katere glasujejo Slovenci, k razmišljanju o tem, kako naprej. Terpin vidi prihodnost v oblikovanju vseslovenske liste (ni govoril o stranki), ki bi nadgradila SSk in združevala - kot je poudaril Gabrovec - najbolj ugledne in sposobne osebnosti v slovenski manjšini. Zamisel za takšno listo, ki bi bila sestavni del leve sredine, Terpin in Ga-brovec ponujata v razmislek vsem Slovencem.
SSk je na teh volitvah dosegla najvišji odstotek (1,36) v svoji zgodovini, precejšen osip glasov (od 6.900 pred petimi leti na današnjih 5.400) pa je po Ter-pinovi oceni vezan predvsem na zelo nizko volilno udeležbo, ki je očitno prizadela tudi Slovence. Osip glasov SSk je bil vsekakor manjši kot pri drugih strankah, kar pa tajnika nikakor ne tolaži. Terpin je govoril o skrčenem slovenskem deželnem volilnem telesu, ki šteje od 10 do 12 tisoč volivcev, pri čemer je upošteval glasove SSk in slovenske glasove ostalim strankam leve sredine, sodeč po preferencah, ki so jih dobili slovenski kandidati. Zunaj tega okvira ostajata desna sredina in Gibanje 5 zvezd, da ne govorimo o Slovencih, ki niso šli na volišča.
Terpin je za izvolitev čestital tržaškemu demokratu Stefanu Ukmarju (če ne bi zmagala Serracchianijeva bi bil sicer Gabrovec edini Slovenec, je dodal), Slovenci v stranki SEL pa so v Trstu in Gorici odločilno pripomogli k izvolitvi dveh svetnikov italijanske narodnosti. Kar 70 odst. volivcev SSk je oddalo preference, kar se Terpinu zdi velik uspeh. Zanimiv je podatek, da je slovenska stranka v odstotkih dobila več glasov v Nadiških dolinah kot na Goriškem.
Slovenci so še razmeroma množično bojkotirali volitve zaradi nezaupanja do politike in politikov, a tudi ker so naveličani delitev v manjšini, je prepri-
Deželni svet Slovenske skupnosti je na srečanju v Nabrežini ocenil deželne volitve, vsej manjšini pa v razmislek ponudil slovensko volilno listo za nastope na volilnih preizkušnjah v okviru leve sredine
kroma
čan Terpin, ki v teh razmerah ne vidi večjih možnosti za izvedbo vsemanjšinskih volitev. Bolj ga zanima nov slovenski volilni subjekt v sklopu leve sredine, glede občinskih volitev prihodnje leto pa SSk računa na zavezništvo z DS tudi v Zgoniku, Doberdobu in Sovod-njah. To je tudi želja tržaškega tajnika Petra Močnika, medtem ko je Goričan Julijan Čavdek izpostavil spodbudne številke z goriških volišč, negativna izjema za SSk je le Doberdob. Vsi so se zahvalili kandidatkam in kandidatom, ki so sprejeli kandidaturo, čeprav so dobro vedeli, da ne bodo izvoljeni.
Gabrovec je glede dogovarjanja med Slovenci dejal, »da ne bomo prišli nikamor, če bomo napadali in poniževali ostale komponente«. Za dialog je po njegovem potrebna strpnost, zato v preteklosti ni sodeloval v javnih polemikah v manjšini, tega načela se bo držal tudi v prihodnosti. Podobno kot Terpin je tudi deželni svetnik prepričan v splošne blagodejne posledice sporazuma med DS in SSk, glede Zgonika pa Gabrovec ocenjuje, da so se po znani predvolilni aferi znotraj slovenske komponente DS tam razmere zelo spremenile. (ts)
ssk - Deželni svet
Gabrovec: Ne smemo samo braniti obstoječega
NABREŽINA - »Ce si v opoziciji je dosti lažje. Lahko kričiš in se na glas pritožuješ nad večino, v resnici pa si ko-mod, ker ti nihče ne more nič. Ko pa si v večini, moraš predlagati in marsikomu tudi reči ne,« je na seji deželnega sveta SSk dejal Igor Gabrovec. Svojo stranko je pozval, naj od obstoječega brani le koristne stvari in ne tisto, kar je odvečno. Podpredsednik deželnega sveta je eden redkih v SSk, ki načelno ne nasprotuje ukinitvi pokrajin v sklopu resne reforme lokalnih uprav, kot ga npr. predlaga predsednica Dežele Debora Serracchiani.
Svoje somišljenike in volivce je Gabrovec pozval, naj ne hodijo k njemu le za denarne prispevke ter za takšne ali drugačne usluge, ampak naj pri-
dejo tudi s konkretnimi predlogi, ki jih je v preteklem mandatu pogrešal. Zmagovito deželno levo sredino čakajo zelo
težke naloge, saj je Tondova uprava pustila za seboj veliko odprtih problemov, da ne govorimo o skoraj prazni deželni blagajni. Gabrovec je prepričan, da SSk ni povozil čas, kot se je zgodilo drugim strankam, tudi SSk pa se mora prenoviti in korenito reorganizirati. (ts)
Igor Gabrovec kroma
Mlakarjev Sljehrnik v ponedeljek v Sežani
SEŽANA - V Kosovelovvem domu v Sežani bodo v ponedeljek ob 20. uri uprizorili Sljehrnika Iztoka Mlakarja. Predstava je nastala v kopro-dukciji med SNG Nova Gorica in Gledališčem Koper, Mlakar pa se je tokrat navdihoval pri Hugu Hof-mannsthalu, ki je natanko pred sto leti za salzburški festival napisal Slehernika, igro o smrti bogatega človeka, katere motiv izhaja iz angleške srednjeveške moralitete (The Sononynge of Everyman). V življenju ni nič gotovega razen smrti in davkov. To zelo dobro ve tudi Mlakarjev slehernik, novodobni slovenski bogataš, katerega duša uživa v blagostanju, dokler na vrata ne potrka brezsrčna izterjevalka, pred katero ni moč ubežati. Poleg Iztoka Mlakarja igrajo še Marjuta Slamič, Rok Matek, Teja Glažar, Igor Štamulak, Ajda Toman, Ivo Barišič in Radoš Bolčina, režiser pa je Vito Taufer.
Kangler v primeru Ježovita obsojen na 7 mesecev zapora
MARIBOR - Okrajno sodišče v Mariboru je v primeru Ježovita nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja obsodilo na sedem mesecev zapora, vedeževalko Karin Ježovita pa na pet mesecev pogojnega zapora s poskusno dobo enega leta in 5000 evrov denarne kazni. Zoper direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman so bile obtožbe umaknjene. Tožilstvo je Kanglerju, Ježoviti in Tanji Vindiš Furman očitalo kazniva dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter ponarejanja listin. Obtožnica se je nanašala na sporno dodelitev službenega stanovanja Ježoviti, ki ga je prejela kot članica sveta invalidov, posvetovalnega telesa župana, kamor pa je bila imenovana šele dan po objavi razpisa za dodelitev treh stanovanj. Nekdanji mariborski župan je skupaj s svojim zagovornikom Markom Bošnjakom takoj po izreku sodbe napovedal pritožbo, ob tem pa dodal, da gre očitno za politično obsodbo ter da je prvi župan v Evropi, ki je bil obsojen za nekaj, kar je zgolj predlagal. Čeprav je bila obsojena samo na pogojno kazen, je pritožbo napovedala tudi Ježovita.
skgz-sso - Konvencija med državo in ustanovo RAI
Krovni organizaciji se zavzemata za večjo samostojnost slovenskih programov
TRST - Predsednika SKGZ in SSO, Rudi Pav-šič in Drago Štoka, sta v pismu naslovljenem na Predsedstvo vlade in na vsedržavno vodstvo RAI pozdravila dejstvo, da je Predsedstvo vlade izboljšalo ekonomske postavke v okviru Konvencije za radijske in televizijske oddaje v slovenskem jeziku na območju Furlanije Julijske krajine med ustanovo RAI in državo. To predstavlja osnovo, ki naj nadgradi zdajšnjo radiotelevizijsko ponudbo, sta zapisala v tiskovnem spročilu. Predsednika krovnih organizacij sta omenila tudi potrebo po primernejši sestavi strukture, ki te vsebine producira, predvsem na oddelku Slovenskih programov.
Znotraj RAI-a delujeta dve strukturi, in sicer Slovensko informativno uredništvo in Struktura slovenskih programov, ki letno producirata 4.517 ur radijskih programov in 208 ur televizijskih vsebin v slovenskem jeziku. Za koordinacijo obeh struktur skrbita redno zaposlena kadra iz vrst naše manjšine: odgovorni urednik v informativnem uredništvu, na programskem oddelku pa urednica-režiserka s kvalifikacijo, ki vsekakor ne odgovarja dodeljeni funkciji.
Do leta 1999 je to funkcijo opravljal direktor slovenskih programov, nakar je funkcija prešla na direktorja deželnega sedeža, ki je ob poznavanju slovenskega jezika lahko prevzemal tudi odgovornost za oddaje v slovenščini. Ob skorajšnjem prihodu novega direktorja, ki slovenščine ne obvlada, je po mnenju krovnih organizacij nujno, da se za vodenje slovenskih programov zagotovi večja avtonomija vodstvu slovenskih programov.
Pavšič in Štoka sta v sporočilu izrazila tudi zaskrbljenost, ker se je na spletnih straneh RAI-a/ Direkcije za koordinacijo sedežev pojavil zapis, da direktor Sedeža FJK prevzema tudi koordinacijo Slovenskih programov, kar se doslej ni nikoli dogajalo. Krovni organizaciji sta se zato v dopisu Predsedstvu vlade zavzeli za to, da se koordinatorju Slovenske programske strukture povrne status direktorja in se s tem zagotovi določeno mero avtonomije, ki je vsekakor potrebna pri vseh notranjih organizacijskih in produkcijskih procesih. S tem posegom bo lahko slovenski programski oddelek kos vsem obvezam, ki jih
nalaga Konvencija. Glede tega bi se podjetje RAI lahko zgledovalo po organiziranosti sorodne strukture v Bocnu, ki oddaja v nemškem jeziku za tamkajšnjo manjšino.
Ob tem je treba Deželni sedež RAI posodobiti in opremiti z novo tehnologijo, ki bo jamčila ustrezne in kvalitetne radijske in televizijske izdelke. Glede na ure produciranega programa tako v slovenskem kot italijanskem, po novem pa tudi v furlanskem jeziku, sta se krovni organizaciji v dopisu zavzeli za to, da postane deželni sedež za FJK tudi formalno eden izmed produkcijskih centrov državne radiotelevizijske ustanove RAI.
Ob vseh teh argumentih sta SKGZ in SSO kot krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji prosili pristojne službe na Predsedstvu vlade, da se ju vključi v delo Posvetovalne komisije, ki nadzoruje izvajanje Konvencije za radijske in televizijske oddaje v slovenskem jeziku na območju Furlanije Julijske krajine med ustanovo RAI in državo, kot to predvideva 4. člen omenjene Konvencije, še piše v tiskovnem sporočilu obeh krovnih organizacij.
JUTRI - Praznik prijateljstva
Furlansko filološko društvo v Tolminu
TRST - Furlansko Filološko društvo bo imelo jutri svoj tradicionalni »Fraie de Vierte« (Praznik pomladi in prijateljstva) v Tolminu. Po kongresih, ki ju je ta najpomembnejša furlanska kulturna institucija priredila v Celovcu (2003) in Ljubljani (2003), se Filologica tokrat tretjič s prireditvijo seli izven državnih meja. Prireditelji hočejo s to simbolno izbiro lokacije »praznovati stike furlanskega in slovenskega naroda ter izpostaviti zgodovinsko povezavo vasi Zgornje Soške doline s Fur-lanijo.« Te doline, pravijo Furlani, so namreč bile del Oglejskega pa-triarhata in tolminski dekan je bil član Čedajskega kapitlja. Na nedeljskem prazniku, ki ga Filologica prireja v sodelovanju s tolminsko Občino, se bodo na primeren način spomnili tudi 300-letnice Tolminskega punta. Prireditev se bo začela z jutranjo mašo v slovenščini (berilo bo v furlanščini) v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete ob 10. uri. Uro kasneje bosta v prostorih občinskega gledališča na vrsti zgodovinski predavanji: o Znakih tisočletnih vezi med Furlanijo in Posočjem bo govoril Silvester Gaberšček; poseg Damjane Fortunat Černilogar nosi pa naslov Tristo let od velikega Tolminskega punta leta 1713. Dopoldanski del se bo sklenil s podelitvijo potrdil udeležencem tečajev furlanskega jezika in kulture in nagrajevanjem študentov natečaja prevajanja iz grščine in latinščine v furlanski jezik (XI. izvedba) oz. natečaja Lenghis 2013. Popoldne bo ob 15.30 na Mestnem trgu nastopila krajevna Folklorna skupina Razor. Praznik se bo zaključil z vodenim ogledom Tolminskega muzeja, v katerem je razstava ob 300-letnici punta. (ARC/MCH)
TRST	Sobota, 25. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PREFEKTURA - Podprefekt Argentieri sprejel zvezne sindikate Cgil, Cisl in Uil
Ali kriza resnično skrbi javne institucije?
Drugod po Italiji ni kot v Trstu. V mnogih pokrajinah in deželah so javne institucije, delodajalske organizacije, stanovske organizacije in sindikati začeli sodelovati in skupaj kljubovati gospodarski krizi. Ponekod se je celo že začel nov razvoj.
V Trstu ni tako. Kriza razjeda podjetja in prebivalce, lokalne uprave, stanovske in delodajalske organizacije pa niso še nič predlagale in še manj storile za izhod iz položaja, ki je v bistvu že izredno stanje. Toda zdaj ni več časa in je nujno ukrepati. Lokalne uprave in vsi ostali dejavniki morajo tesno sodelovati in usklajevati pobude. Nastati mora tudi poseben organ, ki bo povezoval njihovo delo in na čelu katerega mora biti nova deželna vlada. Sicer bo Trst dokončno zdrsnil v brezno, iz katerega se bo zelo težko pobrati.
To so poudarili pokrajinski tajniki zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Umberto Brusciano in Claudio Cinti na tržaški prefekturi, kjer jih je včeraj sprejel namestnik prefekta Rinaldo Argentieri v imenu vladne komisarke in tržaške prefektinje Francesce Adelaide Garufi. Na Velikem trgu je bila namreč včeraj popoldne demonstracija, ki so jo priredili sindikati in na kateri je kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram sodelovalo približno sto brezposelnih, delavcev v dopolnilni blagajni ali mobilnosti in ljudi, ki so po t.i. reformi Fornero ostali brez pokojnine.
Demonstracija je sledila ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri so sindikati že opozorili na izredno hud položaj in odločno pozvali javne institucije in vse druge dejavnike, naj vendarle skupno nastopijo. Od
Kljub nalivu je bilo pred tržaško prefekturo približno sto demonstrantov
kroma
takrat se ni z občinske, pokrajinske in deželne uprave oglasil nihče, so nam povedali pokrajinski tajniki, ki so o (ne)delu lokalnih uprav govorili na srečanju z Argentie-rijem. Sodelovanje je nujno, so poudarili, ker je potrebno postaviti temelje za strateške načrte, ki bodo omogočili razvoj posameznih panog, od terciarnega sektorja do obrti in industrije. Kot primer so sindikalisti omenili spremembe prostorskih načrtov, ki jih pripravljajo tržaška, miljska in de-vinsko-nabrežinska občina. Ali se občinski upravitelji posvetujejo in usklajujejo načrte, so vprašali.
Izhod iz krize je vsekakor mogoč, so poudarili sindikati, ki bodo tudi prispevali svoje predloge. Toda vsak ima svojo vlogo, sindikati, javna uprava in delodajalci, in vsakdo mora ukrepati. Drugače bo na Tržaškem nastal pravi »industrijski muzej«, je opozoril pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Uilm-Uil Antonio Roda in spomnil na mnoge delavce podjetij, ki jih je požrla kriza, kot so Sertubi, Stock, Duke, Mase, Radio Trevisan, Alutec in drugi. Kriza industrije, je dodal Roda, povzroča krizo v drugih sektorjih, ker delavci v dopolnilni blagajni ali mobilnosti in brezposelni eno-
stavno ne (po)trošijo denarja. Trgovine zato zapirajo, storitve so vedno manj zanimive.
Gradbeništvo je tudi na psu. Za zdravstvo je vedno manj finančnih sredstev, vedno več ljudi je brez denarja. Zadnji podatki pokrajinskega odborništva za delo pravijo, da se je 8200 vpisanim v tržaškem uradu za zaposlovanje v prvem tromeseč-ju letos pridružilo še 1084 brezposelnih. Ali vse to koga zanima, so vprašali sindikalisti na prefekturi. Skratka, ali je kriza sploh problem?
A.G.
Nesreča v športni palači: preložitev predhodne obravnave
Sodnica za predhodne obravnave Laura Barresi je odredila preložitev predhodne obravnave v zvezi z nesrečo v športni palači PalaTrieste, ko je 12. decembra 2011 pri zrušenju odra, na katerem bi bil moral imeti svoj koncert pevec Jo-vanotti, umrl 20-letni delavec Francesco Pinna, na 27. september. Barresijeva se je za preložitev odločila zaradi napake v obtožnici: potrebno bo namreč popraviti kvalifikacijo ene od prizadetih strank, delavca, ki je bil v nesreči ranjen. Kot znano, je tožilec Matteo Tripani obtožil povzročitve nesreče in nenamernega umora Egidia Conteja, pooblaščenega upravitelja podjetja, ki je bilo zadolženo za dobavo in postavitev odra, dalje inženirja Andreo Guglielma, ki je bil zadolžen za preverjanje stabilnosti odra, in Lorisa Tramontina, lastnika družbe Azalea Promotion, ki je organizirala koncert.
S stavbe bivše TKB zgrmel del napušča
S stavbe v Ul. Filzi, kjer je bil nekoč sedež propadle Tržaške kreditne banke in iz katerega se je pred nedavnim izselila podružnica banke Antonveneta-Montepaschi, je včeraj okoli 15. ure zgrmel del napušča, ki k sreči ni poškodoval nikogar. Domnevni vzrok naj bi tičal v slabem stanju na-pušča, svoje pa naj bi dodale še obilne padavine teh dni. Na prizorišče so prišli gasilci, ki so zagradili območje.
Maša v spomin na Vincenza Raiolo
V cerkvi Blažene device rožnega venca na Starem trgu je včeraj dopoldne policijski vikar Paolo Rakic daroval mašo v spomin na policista Vincenza Raiolo, ki je 24. maja 1999 umrl za posledicami ran, ki jih je bil dobil med streljanjem z roparji v Milanu. Po Raioli je poimenovana policijska šola pri Sv. Ivanu, maše pa so se poleg staršev padlega policista udeležili še tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi, kve-stor Giuseppe Padulano in več predstavnikov krajevnih oblasti ter delegacija tržaške sekcije Vsedržavnega združenja državne policije. Po maši so še položili venec na Raiolov grob na pokopališču pri Sv. Ani.
Odbornica Laura Famulari
OBČINA TRST - Projekt odborništva za socialne zadeve
Socialno vključevanje mladih s posebnimi potrebami
Ponuditi možnost uspešne socialne integracije mladega posameznika s posebnimi potrebami v sistem dela je namen projekta, ki ga je uspešno zaključila Služba za integracijo in delovno vključevanje občinskega odborništva za socialne zadeve. Na včerajšnji novinarski konferenci so avtorji projekta v družbi občinske odbornice za socialne zadeve Laure Famulari predstavili rezultate projekta, pri katerem je sodelovalo tudi nepro-fitno združenje La Strada dell'Amore. Končni rezultat njunega sodelovanja je tudi brošura z naslovom L'integrazione sociale di soggetti in stato di difficolta - Interventi teorico-esperienziali (Socialna integracija posameznikov s težavami - Teoretični in praktični posegi), o kateri je med drugim včeraj tekla beseda.
Več o projektu, v sklopu katerega so nekaterim skupinam pomagali premagati socialno odri-njenost, je povedala Mariuccia DAmbrosio, ki je pojasnila, da je bil projekt, ki je trajal 2 leti in pol, razdeljen v več vsebinskih sklopov. Osrednja tema se je vrtela okoli vključevanja mladih s posebnimi potrebami v delovno okolje, v sklopu srečanj Il Caffe Filosofico pa so govorili o socialni integraciji, marginalizaciji, neodvisnosti, avtonomiji, osamljenosti in drugih sorodnih temah. V projekt so sprva vključili dijakinje inštituta Carducci in pripravnike s posebnimi potrebami, vsi pa so bili na tem, da si morajo poiskati zaposlitev. Dve različni skupini sta se soočili in si na različnih srečanjih izmenjavali izkušnje in primere dobrih praks. D'Ambriosiova je povedala, da so sodelujoči sprva analizirali teme, ki zadevajo delo, odgovornost, svobodo, pravila in drugačnost. O teh temah so govorili strokovnjaki različnih poklicnih profi-
lov. Marca 2011 se je začel drugi cikel srečanj Caffe Filosofico, na katerih so govorili o zmernosti, ki v našem zahodnem sistemu vedno bolj izginja. Lani jeseni pa je pisana druščina poslušalcev lahko prisluhnila srečanjem na temo varnosti na delu.
Slišali smo, da so predavatelji celovito analizirali dejavnike aktualnega stanja socialne integracije mladih ter njihovega vpliva na (ne)uspeš-nost različnih skupin. Nadgradnjo omenjenih srečanj pa je pomenilo tudi sodelovanje občinskega odborništva za socialne zadeve z združenjem La strada dell'Amore, s katerim so realizirali projekt spodbujanja socialne integracije posameznikov s posebnimi potrebami. V sklopu tega projekta, v katerem so sodelovali tudi psihologi, so mladim in njihovim družinam ponujali nasvete, s katerimi bi marginalizirani posamezniki dobili boljše možnosti za optimalni razvoj lastnih sposobnosti pri vključevanju v izvenšolski sistem. Rezultati projekta so zbrani v prej omenjeni brošuri, v kateri lahko bralec tudi prebere, kaj vse se lahko zgodi, če splete-mo mrežo močnih vezi, ki imajo povezovalno vlogo. (sč)
Drevi koncert Green Day
Na Velikem trgu bo drevi ob 21. uri koncert znane ameriške pop-punk glasbene skupine Green Day. Organizatorji pričakujejo približno 13 tisoč ljudi, tržaška občinska uprava pa je poskrbela za potrebne ukrepe in izdala dve odredbi. Prva krepko omejuje prehod pešcev in promet na območju Velikega Trga in stranskih ulic. Na osnovi druge odredbe pa bo na tem območju veljala od 14.30 do 24. ure (in vsekakor do zaključka koncerta) tudi prepoved prodaje alkoholnih pijač. Spomnimo naj, da so vstopnice še na voljo na spletni strani www.ticketone.it, prodajali pa jih bodo tudi danes na blagajni v Ul. Passo di Piazza, ki jo bodo odprli ob 12. uri. Zaradi koncerta bodo tudi preložili srečanje, ki ga vsak teden prireja v baru Cafle degli specchi Mednarodno združenje operete. Koncert Andree Binettija in Paola Trojana so preložili na soboto, 1. junija.
V muzeju Revoltella razstava Artefatto 2013
V	muzeju Revoltella v Ul. Diaz bodo danes ob 19. uri v 5. nadstropju odprli razstavo, ki je nastala v okviru 8. izvedbe mednarodnega natečaja umetnosti Artefatto, sicer prave »stalne umetniške delavnice«. Natečaj, ki ga je priredila tržaška občinska uprava, je bil namenjen za mlade do 35. leta starosti. Razstavo bodo postavili na ogled tudi v palači Gop-čevič, v palači Costanzi in v parku muzeja Sartorio.
Ostrouška (SL) o »Pedocinu«
Svetnik Severne lige v rajonskem svetu Novo mesto-Nova mitnica-Sv. Vid-Sta-ro mesto Adriano Ostrouška je vložil vprašanje v zvezi s slabim stanjem sanitarij v slovitem kopališču Lanterna, bolj znanem kot »Pedocin«. Pri tem se navezuje na pismo kopalke, ki je bilo objavljeno v krajevnih medijih in kjer se opozarja, da sta uporabni le dve od štirih stranišč, ki povrhu naj ne bi odgovarjala higienskim predpisom, problem pa je še posebej občuten v ženskem oddelku kopališča, poleg tega je za koriščenje obrata potrebno plačati vstopnico, opozarja Ostrouška, ki meni, da bi morala občinska uprava poseči pri zdravstvenem podjetju in preveriti, ali sanitarije odgovarjajo higienskim predpisom ter poskrbeti, da bodo omenjeni predpisi upoštevani, tudi z ozirom na začetek poletne sezone.
Danes in jutri sejem Bioest
Danes in jutri bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu potekal sejem biološkega kmetovanja in življenja v skladu z naravo Bioest, ki ga prireja istoimensko združenje s podporo Pokrajine Trst. Sejem bo svoja vrata odprl danes dopoldne ob 10. uri, na njem pa bodo svoje proizvode razstavljali biološki kmetovalci, ravno tako pa bo steklo več predavanj, delavnic in animacij za otroke. Tako bo npr. danes ob 10. in 16. uri mogoče spoznavati svet čebel med vodenim ogledom panjev in pokušnjo medu z izvedencem Liviom Dorigom, jutri pa bo med 10. in 13. uro srečanje o rojstvu in materinstvu, ki ga prirejata združenje La scuola delle Doule in združenje babic L'albero della vita.
Vodnik po Porečanki
V	čitalnici knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili kolesarski vodnik po znameniti Porečanki oz. Parenzani, nekdanji ozkotirni železniški progi, ki je povezovala Trst s Porečem v hrvaški Istri. Vodnik, ki nosi naslov La Parenzana in bi-cicletta. Da Trieste a Parenzo lungo la ex ferrovia istriana, je izšel pri založbi Emiciclo.
/
TRST
Nedelja, 19. maja 2013
25
gospodarska kriza - Alarmni zvonec SKGZ in pogovor z upraviteljico Ilde Košuta
Tržaška knjigarna kliče na pomoč, njena prihodnost pod vprašajem
Prihodnost Tržaške knjigarne, zgodovinske slovenske postojanke v središču Trsta, je zelo negotova. Obstaja celo možnost, da jo bodo zaradi pomanjkanja sredstev zaprli. »Splošna gospodarska kriza je postavila v resno nevarnost nadaljnji obstoj in delovanje Tržaške knjigarne, edine slovenske knjigarne na Tržaškem. Lastništvo pomembnega trgovskega obrata in predvsem kulturnega središča v Trstu ne zmore v zdajšnjih pogojih nadaljevati z dejavnostjo, ki ustvarja vse večje primanjkljaje,« v pisnem sporočilu opozarja Slovenska kulturno-go-spodarska zveza (SKGZ). Lastnik knjigarne, kakor tudi celotne stavbe, je Jadranska finančna družba.
Zvoniti po toči je prepozno, zato gre včerajšnji alarmni zvonec tolmačiti kot poziv, naj se javni in zasebni osebki - v Italiji in Sloveniji - zavzamejo za rešitev knjigarne v Ulici San Francesco. V sporočilu SKGZ piše, da je kriza sredi devetdesetih let zamajala manjšinski gospodarski sistem in s tem povezane medijske, založniške in druge dejavnosti, med katerimi je bila tudi Tržaška knjigarna (TK). Takrat je vodenje in lastništvo TK prevzel zasebnik, ki je ob koncu leta 2008 odločil, da bo knjigarno prodal. Slovenci bi lahko izgubili svojo edino knjigarno, zato jo je Jadranska finančna družba kljub splošnim negativnim kazalcem kupila, pojasnjuje SKGZ. »S tem se je ohranila sredi mesta slovenska kulturna knjižna izpostava, ki pa doslej ni bila, z razliko od drugih kulturnih sredin, deležna javnih prispevkov, brez katerih bi v našem prostoru vidno zmanjšali ali celo ukinili marsikatero kulturno in drugo dejavnost. Po štirih letih upravljanja, ob sodelovanju TK s slovenskimi založbami in ob povečanem številu pobud za obiskovalce, pa se je izkazalo, da knjigarna izključno s tržne plati nima perspektive,« piše v sporočilu.
V zadnjih letih je imela TK po navedbah krovne organizacije sistemske pri-mankljaje, ki so dosegli višek v lanskem letu. Ob nastalem stanju bo izredno težko nadaljevati s poslovanjem, »če ne bo prišlo do potrebnih sprememb in širšega prizadevanja za nadaljnje delovanje TK, saj gre za vprašanje, ki zadeva vseslovenski kulturni prostor.« Organizacija poudarja, da ji ni vseeno, kakšna bo usoda edine slovenske knjigarne v Trstu, za katero ni možnosti, da bi se vzdrževala le na zdajšnji tržni osnovi. To je dejansko kulturna institucija, ki je ob prizadevnem vodenju povečala svojo vlogo v mestu. »Velika škoda bi bila, če bi se ta kulturni knjižni utrip upočasnil ali celo ustavil,« ugotavlja SKGZ.
Upraviteljica knjigarne Ilde Košuta je za Primorski dnevnik potrdila, da nevarnost zaprtja obstaja, »saj tudi mi spadamo v to krizo«. Do decembra so bili podatki o krizni nevihti še znosni, od konca leta do danes pa je prodaja znatno padla. »Možnih rešitev je vsekakor več, samo da se zagotovi določen priliv denarja,« je povedala Ilde Košuta in pristavila, da se sooča z raznimi negativnimi dejavniki. »Knjigarno upravljam štiri leta, v zadnjih dveh letih pa je ta del mesta veliko izgubil. Mestno središče je danes samo okrog Ulice Mazzini in Korza, tukaj pa smo že v predmestju. Če prodajaš knjige, potrebuješ vidne izložbe. V zadnjem letu je močno upadlo število ljudi, ki se zadržujejo na tem koncu. Včasih opazim, da celih deset minut ne gre mimo niti en pešec,« je razložila Košutova. Ob vsem tem pa še ugotovitev, da je knjigarn v Trstu veliko, nekatere italijanske knjigarne so med drugim že zaprli.
Openska podružnica je poglavje zase. Tamkajšnja naložba se po besedah Ilde Košuta obrestuje, saj obiskuje opensko knjigarno veliko slovensko in tudi italijansko govorečih strank (na Opčinah ni drugih knjigarn), pa tudi stranke iz Slovenije. »Tudi openska podružnica malo trpi zaradi krize,
kriza - Predsednik Boris Siega
Jadranska finančna družba ima kopico odprtih vprašanj
Boris .Siega je predsednikJadranskefinančne družbe (JFD), lastnice Tržaške knjigarne ter raznih podjetij, ki so jih ustanovili tržaški Slovenci. O knjigarni predsednik ni hotel dodati ničesar, ker je njen položaj že obrazložen v tiskovnem sporočilu SKGZ.
Kakšen pa je položaj pri podjetju Farco?
Je še vse odprto, pogovarjamo se in v tej fazi pravzaprav ne moremo veliko povedati.
Potrjujete, da so vsi zaposleni prejeli predhodna odpovedna pisma?
Da, na žalost lahko to potrdim.
Kaj je privedlo do tega?
Dejavniki so splošne narave in ne bi rekel, da so tu kaki posebni vzroki. So dejavniki, ki so trenutno značilni za celotno gospodarstvo. Žal smo tako kot ostali v državnem trendu. A smo na delu in ko se
Stavba s Tržaško
KNJIGARNO V
pritličju in upraviteljica TK Ilde Košuta
kroma
glavni problem pa je gotovo v Trstu,« je povedala. Na osebju ni mogoče varčevati, saj so v dveh knjigarnah vsega skupaj zaposlene tri osebe, trenutno pa delata le dve. Ko-šutova je še izpostavila, da v TK vseskozi pro-movirajo Slovenijo, saj so v izložbi turistični vodniki in karte, tako da bi lahko bila tudi Slovenija pozornejša do te »postojanke«. Na vprašanje, ali bi lahko knjigarno komercia-lizirali še z drugimi artikli, je dejala, da je načrt preureditve celotne stavbe predvideval tudi kavarno, a je propadel. Prodaja šolskih in drugih potrebščin pa se verjetno ne bi obnesla, saj je v bližini več papirnic. (af)
manjšinsko gospodarstvo
Kaj je Jadranska finančna družba
Morda ni vsem bralcem znano, kaj je pravzaprav Jadranska finančna družba. To je v bistvu naslednica Založništva tržaškega tiska, vidnega podjetja iz nekdanjega družbenega gospodarstva -sistema, ki ga je stečaj Tržaške kreditne banke sredi devetdesetih let izredno oslabil. Danes je Jadranska finančna družba (JFD) lastnica Tržaške knjigarne, Založništva tržaškega tiska (to ime je obdržala sama založba brez ostalih dejavnosti), podjetij Edigraf, Farco, 4 Log in propadlega Grapharta Printing ter stavb v ulicah San Francesco (sedež SKGZ, ZSKD in NŠK) in Montecchi (sedež Primorskega dnevnika, Edigrafove ti-
skarne, same JFD in drugih podjetij).
Predsednik je Boris Siega (leta 2010 je nasledil nekdanjega ravnatelja Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje Branka Jazbeca), pooblaščeni upravitelj pa Adriano Sossi, ki je med drugim tudi predsednik košarkarskega društva Jadran. Družba spada pod okrilje SKGZ, njena lastnika sta podporno društvo Tržaška matica in Sklad Trinko. Slednja sta tudi lastnika družbe Dom (lastnice raznih nepremičnin, med drugim Kulturnega doma in stavbe v Ul. Cicerone, kjer so sedeži raznih slovenskih organizacij) ter ustanovitelja finančne družbe KB1909.
Podjetje Farco v težavah
Zaposleni prejeli predhodna odpovedna pisma - Težave zaradi splošne negativne gospodarske slike predvsem v Sloveniji
Gospodarska slika je tako v Italiji kot v Sloveniji zelo neugodna, in to seveda ni dobro za podjetja, ki na tej osi trgujejo. V težavah je med drugim tržaško podjetje Farco srl, ki je v lasti Jadranske finančne družbe. Vseh devet zaposlenih je po izteku socialnih blažilcev prejelo predhodna odpovedna pisma, kar še ne pomeni, da bo zgodbe konec. Vodstvo si prizadeva, da bi našlo primerno rešitev in vprašanje je še odprto, kot je včeraj potrdil predsednik finančne družbe Boris Siega. Dejal je, da so vzroki splošne narave, povezani z negativnimi trendi na trgu. Predsednik upravnega sveta podjetja Farco, ki ima sedež v Ulici Lavatoio v Trstu, je pooblaščeni upravitelj Jadranske finančne družbe Adriano Sossi, ki je bil včeraj nedosegljiv. Podjetje Farco je pred leti prevzelo podjetje Agroforest in prodaja farmacevtske izdelke, živila, železo, les ter drugo. Samo podjetje bi bilo baje zdravo, ko ne bi bilo odvisno od negativnih okoliščin v Sloveniji, kjer so firme brez denarja. (af)
Sedež podjetja Farco je v Ulici Lavatoio v središču Trsta
kroma
Boris Siega
kroma
bo stvar razčistila, bomo povedali kaj več.
Kakšno pa je zdravstveno stanje same Jadranske finančne družbe?
Smo v trendu z vsemi ostalimi v Italiji. Pri nas ni nič boljše, tako da tudi JFD ne beleži posebnih rezultatov. Imamo cel kup odprtih vprašanj.
Pod okriljem JFD deluje veliko podjetij. Kakšna je slika?
Podjetij pravzaprav ni dosti, med njimi pa so tudi taka, kot sta knjigarna in Založništvo tržaškega tiska (ZTT), ki ne temeljijo samo na ekonomski računici, ampak tudi na določenih budžetih. Potem je tu Edigraf, ki je odvisen od Primorskega dnevnika. Če gre slabo časopisu, gre slabo tudi tiskarni. Naša družba je finančna samo v besedi, saj nima participacij v strogo ekonomskih, tržnih podjetjih, z izjemo Farca, podjetja 4 log in Grapharta Printing - pri slednjem se je žal slabo končalo.
Katera podjetja so v lasti JFD?
Edigraf, ZTT, Tržaška knjigarna, Far-co in manjše špeditersko podjetje 4 log, ki je ekonomsko nekaj vredno.
JFD je lastnica stavb v ulicah San Francesco in Montecchi. Dodaten problem so najemnine, ki se v kriznih časih ne plačujejo redno, kajne?
Da. Zato pravim, da je naša finančna družba sui generis. Vezana je na najemnine naših organizacij in ustanov, ki so v težavah; na časopis, ki je v težavah; na TK in ZTT, ki po svoji logiki nista nikoli bila in bosta težko pozitivna. Vse skupaj sloni na relativno trhlih nogah, ker družba nima močne podlage in nima opravka s finančnim sektorjem. Ustanove, ki so v težavah, ne plačujejo redno najemnine, račun pa na koncu plačuje JFD. Nimamo zunanjega budžeta, s katerim si lahko pomagamo. To gre lahko naprej en čas, a potem ...
Še do lani ste s SKGZ načrtovali ambiciozno prenovo stavbe v Ul. San Francesco. Ali so bila še do lani na razpolago zadostna sredstva?
Razmišljalo se je o ponovnem zagonu dejavnosti v mestnem središču, potem pa so se stvari hitro spremenile. Tudi na Goriškem stanje ni rožnato. Če smo mislili narediti kaj skupnega s KB1909, v tem trenutku ne pride v poštev. Kratkoročno s tem gotovo ne bo nič. Na žalost.
Obe omenjeni stavbi sta bili svoj čas po krizi iz 90. let pod hipoteko. Sta hipoteki še vpisani?
Hipoteke so za podjetja normalna. Ne poznam zasebnega ali javnega podjetja, ki ne bi imelo hipotek. Še ju imamo in ju odplačujemo, vezani sta na Primorski dnevnik in ZTT, na 25 let stare stvari.
Koliko časa bo treba še plačevati?
Za Ulico Montecchi bi na pamet rekel, da še 5-6 let. Začetni saldo je znašal 24 milijard lir. Potem se je dosegel dogovor z bivšo TKB, ki je znižala in reprogramirala dolg, ki ga v bistvu še plačujemo.
Aljoša Fonda
6
Sobota, 25. maja 2013
TRST
/
Podmorski
dnevnik
Najbrž se je marsikdo vprašal, ali se bo Primorski dnevnik preimenoval v Podmorskega, saj se je na prvi strani našega dnevnika prikazala nova potencialna glava. Zvestim bralcem lahko zdajle z gotovostjo potrdimo, da bo ime dnevnika ostalo nespremenjeno, dnevnik bo dobil le mlajšega bratca. Podmorski dnevnik, ki bo izšel prvič jutri kot priloga našega dnevnika, je namreč končni izdelek dijakov tretjih razredov znanstvenega in klasičnega liceja Franceta Prešerna, ki so med šolskim letom sodelovali v projektu Dijaški dnevnik (DD). Projekt so si v celoti zamislili in vodili mladi novinarji Primorskega dnevnika Aljo-ša Fonda, Jan Grgič, Poljanka Dolhar, Sara Sternad in Veronika Sossa, ki so dijakom med šolskimi urami na interaktiven in svež način hoteli približati raznolik svet medijev, predvsem tiskanih, jih seznaniti z novinarskim delom, novinarskimi žanri in novinarsko etiko. Dijaki so obiskali uredništvo, z učnimi delovnimi listi, različnimi nalogami in skupinskimi
Februarja so bili dijaki gostje na našem uredništvu
kroma
oblikami dela so spoznavali različne vsebine in medije, jih kritično ocenjevali, ob koncu projekta pa so s pridobljenim znanjem tudi sestavili svoj dnevnik. Pri izbiri naslovov, grafike in ostalega uredniškega dela je bil dijaški uredniški odbor popolnoma avtonomen. Končni izdelek bomo lahko prebrali v jutrišnji
številki Primorskega dnevnika. Priloga je dvodelna, več o tem pa jutri ...
Cilj projekta je bil predvsem želja, da se vzbudi v dijakih zanimanje za široki svet medijev, v katerem morajo biti kritični in selektivni medijski porabniki. Prepričani smo, da je to možno ravno z aktivnim soustvarjanjem.
Včeraj danes
U Kino
¿J Čestitke
Danes, SOBOTA, 25. maja 2013
GREGOR
Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 15.16 - Luna vzide ob 21.09 in zatone ob 5.36
Jutri, NEDELJA, 26. maja 2013
ZDENKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. maja 2013
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Garibaldijev trg 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Garibaldijev trg 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 - 040 364330.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Fast & Furious 6«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »No - I giorni dell'arcobaleno«.
ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Essential killing«.
CINECITY - 15.20, 16.30, 17.30, 19.40 »Epic«; 21.30 »Epic 3D«; 15.30, 18.30, 21.30 »La grande bel-lezza«; 18.40 »Iron Man 3«; 15.15, 16.15, 18.00, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 21.00 »Il grande Gats-by 3D«; 15.30, 16.30, 18.10, 19.10, 20.50, 21.50, 22.10 »Fast & Furious 6«.
FELLINI - 15.30 I Croods«; 17.00, 20.30 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grane bellezza«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 21.45 »A lady in Paris«; 18.20, 20.15 »Viaggio sola«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.10, 23.05 »Balkanska bojevnica«; 16.00 »Hipnotizer«; 12.40, 14.20, 15.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00, 22.50 »Hitri in drzni 6«; 18.30 »Iron Man 3«; 18.40 »Klic v sili«; 16.40 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 14.40, 16.50 »Vaje v objemu«; 22.40 »Velika poroka«; 12.30, 15.50, 21.15 »Veliki Gatsby 3D«; 12.20, 13.20 »Zambezija«; 11.30 »Zambezija 3D«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 13.00, 21.05 »Zvezdne steze: V temo«; 18.35 »Zvezdne steze: V temo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Epic - Il mondo segreto«; 17.45 »Epic - Il mondo segreto 3D«; Dvorana 3: 16.40 »Ki-ki consegne a domicilio«; 15.30, 19.30, 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; Dvorana 4: 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 6«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.15 »La grande bellezza«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Epic«; Dvorana 4: 17.30 »Iron Man 3«; 20.10, 22.00 »Miele«; Dvorana 5: 17.00, 19.40, 22.10 »Il grande Gatsby«.
Vili in Isabella
sta se včeraj poročila. Danes bomo v Lonjerju fešto imeli, da bomo z njima skupaj praznovali in "Živio ohcet" zakričali. Vso srečo jima želimo
Agata, Mitja, Alenka in Samo
Draga
Isabella in Vili
Vso srečo na skupni življenjski poti vama želi
Godbeno društvo Prosek
Draga
nona Marija in nono Milan!
Ob vajini zlati poroki topel objem
vajinih vnukinj!
P.S.: v četrtek pridemo na kosilo?
Draga MARKO in CRISTINA! Spoštujta se in imejta se rada, predvsem pa podarita drug drugemu čudovito in pravljično življenje, v katerem naj bo čim več smeha in veselja. Emil, Dorina, Katja, Nicola, Damjan, Mija in Matjaž.
Danes, 25. maja, naša nona FRANCKA praznuje 96. rojstni dan! Z njo se veselimo in ji želimo še mnogo zdravja, sreče in veselja Vanessa, Fjona, Karin in vsi, ki jo imamo radi! Matija in Isabel pa ji pošiljata zvrhan koš poljubčkov!
Starši in odbor KD Anakrousis čestita profesorju MARCHESICHU ter PEVKAM in PEVCEM MlVS Anakrousis ob prejetju zlatega priznanja na 5. regijskem tekmovanju v Novi Gorici.
Danes se poročita v Samatorci LIVIA PONTONI in LORENZO NERI. Mnogo sreče na vajini življenjski poti in da bi se vama uresničile vse vaše želje, vama želijo tata, mama, brat Stefano, sestra Martina in vsi ostali.
H Šolske vesti
OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 340-4022209. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Gin-nastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). OBČINA DOLINA obvešča, da so do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
Danes se poročita
Marko in Cristina
Mnogo sreče in ljubezni jima želi ŠKD Cerovlje Mavhinje
S Izleti
POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljkih na sedežu društva, Repen-tabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 3355476663 (Vanja).
V	SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123 (s. Angelina).
ZA BRATISLAVO in s katamaranom na Dunaj od 14. do 16. junija, je še nekaj prostorov. Pokličite na tel. št.: 3402741920.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Skandinavijo do Nordkappa od 22. junija, za 11 dni. Vse informacije in prijave na tel. (00386) 41800938 (Ana).
S Mali oglasi
DAJEM na razpolago 400 trt in dve zemljišči v Podlonjerju, za pridelavo zelenjave. Tel. 040-576116.
DELNO OPREMLJENO STANOVANJE
dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729.
GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam 24 ur dnevno. Tel. 329-6055490.
PODARIMO mlade mucke. Tel. št.: 040-213996 (v popoldanskih urah).
PODARIMO 3-MESEČNEGA majhnega psička ljubiteljem živali. Tel. 040231855 ali 040-213821.
RESNA GOSPA srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440.
V	BOLJUNCU prodam nezazidljivo zemljišče, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910.
m SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana
Osnovni abonmajski program
Danes, 25. maja, 2013 ob 19.30 - red B
jutri, 26. maja, 2013 ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom za abonente in gledalce) v ponedeljek, 27. maja, 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja, 2013 ob 19.30 - red F V veliki dvorani SSG, na tribuni z občinstvom na odru, rezervacija je obvezna
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
Vozni red nedeljskega, brezplačnega avtobusa za abonente in gledalce.
PRVI AVTOBUS
14.50 - Sežana, železniška postaja 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred
športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00 - Milje, avtobusna postaja 15.05 - Zavije, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja TRETJI AVTOBUS 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prašek, Kržada
Avtobusi bodo pričakali gledalce po predstavi na drevoredu D'Annunzio.
Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in
eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com
Turistične kmetije
PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu
vabi danes in jutri od 12.00 do 21.00 na obisk lastnega vinotoča.
Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina.
Tel.:00386 5 7668245 00386 40 644121
H Osmice
BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta
odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel št.: 040-232223. DAVID IN MILOŠ sta odprla osmico v Repnu pri Branovih. Toplo vabljeni! Tel. 333-4874824. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni!
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. NA KONTOVELU pri Kndletvih sta odprla osmico Vasilij in Jasna. Vabljeni! Tel. št.: 040-225887. OLJKARJI STAREC so odprli osmico,
Boljunec 623. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296038. OSMICO sta odprla Nini in Stano v
Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. SAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943.
ao no
www.primorski.eu
TRST
Sobota, 25. maja 2013
i
SKD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi na poletna glasbena kampusa za otroke od 6. do 14. leta, ki bosta v parku Hribenca v Zabrežcu od 10. do 14. junija in od 17. do 21. junija. Info: Goran Ruzzier 328-3635626, ali goran-ruz@gmail.com
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.0012.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 25. maja, gobarski dan na Razdrtem. Ob 9. uri bo odhod na gobarjenje pod strokovnim vodstvom g. Slavka Šeroda, ob 13. uri bo otvoritev gobarske razstave v prostorih Bar Nanos (Razdrto) in v istih prostorih predavanje: »G. Slavko Šerod - Pomen gob« ob 18. uri. Dušan: (+38)670407923.
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do danes, 25. maja, na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja 51. praznik češenj do ponedeljka, 27. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Me-težici«. Program: danes, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni!
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. maja, ob 11.30 nastop v Tržiču (v bližini občinskega bazena) ob poimenovanju mestne ulice po parti-zanki Ondini Peteani (zbirališče ob 10.15 na Padričah, ob 10.30 pri centru Lanza). V torek, 28. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah bo redna pevska vaja.
GURENCI - DULENCI: v nedeljo, 26. maja, toplo vabljeni na tradicionalni kriški derbi med Gurenkami in Du-lenkami ob 17. uri in med Gurenci in Dulenci ob 19. uri na vaškem nogometnem igrišču.
OŠ FRANA MILČINSKEGA, s sodelovanjem NSŠ Cirila in Metoda s Kati-nare, organizira srečanje s psihologom Danilom Sedmakom in gospo Floria-no Stefani v ponedeljek, 27. maja, ob 11. uri v Lonjerskem društvu. Gosta bosta predstavila knjigo Jadranska oaza. Toplo vabljeni!
MFU - Magna Fraternitas Universalis CEGEN vabi na konferenco v knjigarno Borsatti - Libreria del centro, Ul. Ponchielli 3: »Ženski doprinos kulturi znanosti« v torek, 28. maja, ob 17.30.
OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare vabi na predavanje »Čustvena vzgoja - Pomen čustev za zdravo otrokovo odraščanje« v četrtek, 30. maja, ob 17.30 v šolskih prostorih. Predaval bo psiholog in psihoterapevt Iztok Spetič.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040-635626.
49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: uradno odprtje razstave bo v petek, 31. maja, ob 18.00 na razstaviščnem prostoru. Poleg tega pa bo tudi otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi; ob 20.00 ples z ansamblom »Nebojsega«.
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja.
SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 31. maja, 7. in 14. junija, od 17.00 do 19.00, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Za informacije in prijave tel. 040-220155 (Livio).
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 040-2017370.
NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000
-	2007 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15
-	17.00. Vpis najkasneje do petka 7. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 333-2939977, Franco 340-2467782.
KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JADRALNI KLUB ČUPA, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, organizira štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Namenjeni so osnovnošolcem, ki znajo plavati, poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: prvi 10.-21. junij; drugi 24. junij-5. julij; tretji 8.-19. julij; četrti 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.0018.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it.
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsi-rena.it.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure.
TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje Nazaj v taborniški raj 2013. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniskiraj@gmail.com ali na telefonskih številkah 3394120280 (Andrej), 335-5316286 (Veronika) in 349-3887180 (Gabrijel).
JADRALNI KLUB ČUPA organizira štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa o'pen bic in FIV 555. Potekajo od ponedeljka do petka 13.0018.00: prvi 17.-21. junij; drugi 1.-5. julij; tretji 15.-19. julij; četrti 29. junij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org, www.yccupa.org.
SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka 5. julija, v Šempolaju delavnico (od 8. do 13.30) za otroke, ki obiskujejo v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na tajni-stvo@skdvigred.org - tel. 380-3584580.
0 Prireditve
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA iz
Trsta vabi danes, 25. maja, v župnijsko dvorano pri cerkvi v Špetru na izročitev 25. Nagrade Dušana Černeta msgr. prof. Marinu Qualizzi. Na sporedu bodo tudi nastop zbora Rečan z Les, slavnostni govor Giorgia Banc-higa in predstavitev knjige Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černe-ta in po njem poimenovanih pobud. Začetek ob 20. uri.
MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA
vabi v športni center Zarja danes, 25. maja, ob 20.30 na 9. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«. Nastopajo: MoVS Lipa - Bazovica, MoPZ Kraški dom - Repen-tabor, Oktet Aljaž - Sv. Anton, Prade, Dekani, Slov. vok. skupina 4GIVEN -Štajerska. Vstop prost.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 26. maja, ob 18. uri v rojansko dvorano, Ul. Cordaroli 29, na ogled otroške igre »Jurček« v izvedbi Slovenskega odra in režiji Lučke Su-sič. Pred pričetkom bo slovesno poimenovanje pevske sobe po msgr. Stanku Zorku.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-le-tnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: nedelja, 26. maja, ob 17. uri Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Na-brežina; sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri Godbeno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma.
OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA BREG vabi v nedeljo, 26. maja, ob 17.30 v Kulturni dom v Lokev na ogled glasbene igre »Večerne pravljice Ole-Lu-Oieia«. Glasba A. Puric, režija B. Hrvatič.
PRAZNOVANJE SV. TROJICE v Kro-gljah bo v nedeljo, 26. maja, ob 11. uri s slovesno sv. mašo, sledil bo koncert Malih kitaristov iz Brega pod vodstvom Lorenza Buona. Toplo vabljeni!
V NEDELJO, 26. MAJA, bomo na Ka-tinari praznovali Sv. Trojico. Ob 9.15 bo procesija z narodnimi nošami in slovesno sveto mašo. Po sv. maši bo otvoritev razstave Daria Lorenzija v župnijskem domu. Vljudno vabljeni, posebno dobrodošle narodne noše.
DSI vabi v ponedeljek, 27. maja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na večer s Samom Pahorjem. Govoril bo na temo »Vincenc Franul - kulturni in politični problem«. Začetek ob 20.30.
GLASBENA MATICA vabi na zaključni akademiji: v ponedeljek, 27. maja, (solisti in komorne skupine) in v sredo, 29. maja, (solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu.
SEŽANA - KOSOVELOV DOM vabi na sledeče prireditve: danes, 24. maja, ob 20. uri, v sodelovanju s Klubom študentov Sežana »večer stand-up komedije z Jonasom Žnidaršičem« - TV voditelj, igralec, pisec bloga); v ponedeljek, 27. maja, s pričetkom ob 20. uri predstava »Sljehernik« v režiji Vita Tauferja in koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica, nastopa Iztok Mlakar - igralec, kantavtor ter član novogoriškega dramskega ansambla; v sredo, 29. maja, ob 9. uri v sodelovanju s Kulturnim društvom Jožeta Pahorja Sežana - Skupina za izrazni ples Mehki čevlji, plesna predstava »Cirkus Copatki«.
SKD V. VODNIK vabi v torek, 28. maja, ob 20.30 v Dolino na predstavitev knjige Claudie Cernigoi »La banda Colot-ti«. Avtorico in knjigo bo v društveni dvorani predstavil prof. Jože Pirjevec.
ZTT vabi na predstavitev knjige »Dotiki pokrajine«. Avtorja Igor Škamper-le in Igor Mezgec se bosta z bralci srečala v Tržaški knjigarni v torek, 28. maja, ob 17.00. Literarni večer se bo nadaljeval ob 20.00 na Krasu, pri Davidu in Martini, Volčji Grad 54, kjer se bodo pridružili tudi člani skupine Trobinova s krajšim koncertom.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 29. maja, ob 18.00 na predstavitev pobude »Primorci beremo«. Projekt bo predstavila Ksenija Majovski. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: MePZ Barkovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 29. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Vse, kar hočem vedeti o tebi«, se bo z avtorjem dr. Luigijem Varanellijem pogovarjala Mateja Erčulj.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja.
SKD PRIMOREC vabi na predstavitev knjige »Orlek in Orlečani« avtorice Iris Birsa v četrtek, 30. maja, ob 20. uri, v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Dogodek bo glasbeno popestril Erik Birsa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrej Uroš Biček.
ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.0013.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.00-20.00).
SKD SLOVENEC vabi na »43. praznik vina«, ki bo od 31. maja, do 2. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: petek, 31. maja, ples z ansamblom »Venera«, sobota, 1. junija, ples z ansamblom »Gedore«; nedelja, 2. junija, ples z ansamblom »Hram«. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru.
UČENCI OŠ I. GRBEC - M.G. Stepan-čič, malčki OV iz Škednja in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 31. maja, ob 14. uri v Uk-marjevem domu v Škednju.
V	MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tu-ljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
V	PROSTORIH SKD GRAD OD BANOV bo v petek, 31. maja, ob 20.30 predstavila dr. Sara Carciotti svojo tezo z naslovom: »Preureditev nekdanje vojašnice pri Banih«. Predavanje bo v italijanskem jeziku. Toplo vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 2. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 1. junija, ob 18.00 na sedežu Zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku. Sodelujejo Šolski pihalni orkester Glasbene šole Komen, Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in »Tamali« Brkinske godbe 2000.
SKP IN SIK vabita v soboto, 1. in v nedeljo, 2. junija, na ljudski praznik v ljudski dom v Podlonjerju. Sobota, 1. junija, od 20. ure rock glasba s skupinami: Le for 2, Tag of war, S.A.DI.C., nedelja, 2. junija, od 19.30 glasba s skupino Wilson trio.
BALETNO DRUŠTVO DIVAČA vabi v nedeljo, 2. junija, ob 18. uri v Kosovelov dom v Sežani na Baletno revijo na Krasu »Iz plesa v pravljico«. Vabljeni vsi, ki imate radi umetnost skupaj s svojimi najmlajšimi, ki bodo uživali v čarobnosti baletnih korakov, kostumov in pravljičnih bitij.
KRUT vabi na sklop predavanj, ki jih bo vodila Marija Merljak na tematiko »Zdravje je naša odločitev« v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 3. junija, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na kulturni večer ob zaključku šolskega leta. Sodelujejo vsi društveni odseki in še nekateri prijatelji.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, Trst. Predaval bo prof. civilnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon.
SKD BARKOVLJE, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v torek, 4. junija, v gledališču Miela celovečerni film »Nahrani me z besedami«, režija Martin Turk. Film so snemali v Trstu. Začetek ob 20. uri.
SKD VIGRED vabi v torek, 4. junija, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na premie-ro gledališke predstave »Gledališka su-permineštra« (tekst in režija Kim Fur-lan), nastopila bo tudi mladinska glasbena skupina Vigred »Kraški fenomeni«.
ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni.
Prispevki
V	spomin na našega dragega Stojana darujejo Alma ter Magda in Sandra z družinama 60,00 evrov za Glasbeno kambrco.
Namesto cvetja na grob Milana Če-bulca daruje Magda Pertot z družino 30,00 evrov za SKD Barkovlje.
Ob obletnici smrti dragega sina Andreja Batiča daruje mama Delka 50,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Re-pentabru.
Namesto cvetja na grob Korada Švaba in njemu v zahvalo za življenjski nauk daruje Paolo Košuta 100,00 evrov za ŠD Mladina.
V	spomin na Dimitrija Prašlja darujeta Mauro Primosič in Miranda Ferlu-ga 50,00 evrov za Pihalni orkester Breg - Dolina.
8
Sobota, 25. maja 2013
TRST
/
OPČINE - Celodnevni simpozij Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm in Slovenske prosvete ob 100-letnici rojstva
Dragocena zapuščina prof. Martina Jevnikarja
Prvega maja pred stotimi leti se je rodil profesor, literarni kritik, esejist, pedagog, prevajalec in izjemen strokovnjak, ki je znal vsem radodarno priskočiti na pomoč z nasvetom. Profesor Martin Jevnikar je bil vsestranska kulturna osebnost, ki je s svojim strokovnim znanjem doprinesla k razvoju literarnega in kulturnega življenja. Da bi ob visokem jubileju počastili spomin na profesorja, je v sklopu projekta Jezik Lingua izšla zajetna publikacija Slovenski avtorji v Italiji, gradivo katere je dve leti zbirala, urejevala in dopolnjevala prof. Marija Cenda. Monografijo so predstavili na celodnevnem Jevnikarjevem simpoziju, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Medtem ko je bil dopoldanski del osrediščen predvsem na delo neutrudnega profesorja in literarnega kritika, so popoldanski del posvetili širšim kulturnim zanimanjem Martina Jevnikarja.
Uvodno je prisotne pozdravila predsednica Slavističnega društva, prof. Marija Pirjevec, ki je poudarila pomen simpozija, saj je bil Jevnikar v šestdesetih letih med ustanovitelji tržaškega slavističnega društva in častni član ljubljanskega slavističnega društva, pobudnik izjemnih dogodkov na šolskem in kulturnem področju, ki so pustili neizbrisno sled v našem prostoru. Nadalje je prebrala pismo Bože Krakar Vogel, ki je v imenu Slavističnega društva Ljubljana izrekla čestitke organizatorjem. Svoj pozdrav je prof. Pirjevečeva zaključila z žalostno
Simpozij se je odvijal v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah
kroma
vestjo o pisateljici, slavistki in prevajalki Ivanki Hergold, ki je preminula v četrtek in kateri smo lahko hvaležni za vse, kar je napisala.
V dopoldanskem delu simpozija, ki ga je povezovala Olga Lupinc, je najprej spregovorila Lojzka Bratuž o svojih spominih na prof. Jevnikarja, vezanih na nastajanje Primorskega slovenskega biografskega leksikona in na leta videmske univerze: »Bil je eden izmed tistih Slovencev, ki so ob koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovi-
no, se naselili v Trst in se popolnoma vživeli v novo okolje. Primorskim rojakom je razdajal svojo moč, jih navduševal za društvene dejavnosti in postal nepogrešljiv del naše skupnosti.« Robert Petaros je predstavil Jevnikarjevo življenje in delo s posebnim ozirom na univerzo v Vidmu. Kot literarni kritik je objavil več kot dvesto recenzij, opravil veliko lektorskega dela in poslovenil 73 radijskih iger. Vera Tuta Ban je izpostavila Jevnikarja kot docenta slovenskega jezika in literature na univerzi v
Padovi, kjer je predaval trikrat tedensko in se obenem ukvarjal z raziskovalnim delom. Napisal je 40 gesel iz slovenske literature za enciklopedijo Curcio, leta 1971 pa izdal slovensko slovnico za italijanske govorce, ki so jo pozneje ponatisnili kot uvod v Kacinovo slovnico. Pisateljica Zora Tavčar je prof. Jevni-karja označila kot svečenika našega jezika in slovstva. Sama se ga spominja kot veliko dobričino, kateremu ni bilo žal časa in truda, če je le lahko priskočil komu na pomoč.
Drugi del dopoldanskega simpozija je povezovala Loredana Umek. Najprej se je prof. Marija Pirjevec osredotočila na začetke slovenske pripovedne proze, ki so povezani s prevodom svetopisemskih zgodb za mladino nemškega pisatelja Krištofa Schmida, nakar je Marija Cenda predstavila novo knjigo, Martin Jev-nikar: Slovenski avtorji v Italiji, ki jo je sama uredila in v kateri so zbrani članki in recenzije, ki jih je prof. Jev-nikar objavljal v revijalnem tisku skozi pol stoletja. Publicist in pisatelj Jože Horvat je pod naslovom »Nepogrešljiva dopolnila« razvrstil Jev-nikarjeva besedila med daljše zapise in leksikografske sestavke ter se po-mudil pri razlagalnih oznakah, medtem ko je Vilma Purič odstrla Jevni-karjev pogled na slovensko mladinsko književnost preko profesorjeve razprave iz leta 1968 v italijanskem jeziku.
Popoldne so Zoltan Jan, Lida Turk, Marij Maver in Sergij Pahor spregovorili o širših kulturnih zanimanjih prof. Jevnikarja, in sicer o njegovem leksikografskem delu, o sodelovanju z Radiem Trst A, v komisijah za literarno nagrado Mladika in Vstajenje ter o ustanovitvi Društva slovenskih izobražencev in študijskih dnevov Draga. Ob zaključku simpozija je Marko Tavčar v imenu GMD dejal, da so hvaležni profesorju za vse, Marjan Jevnikar pa se je v imenu družine zahvalil vsem predavateljem in prirediteljem, ki so počastili spomin na Martina Jevnikarja (met).
OPČINE - Prvi letošnji srečanji s podelitvijo bralne značke na Tržaškem
Andreja Peklar in Evelina Umek gostji osnovnošolcev Večstopenjske šole Opčine
Učenci nižjih letnikov so se srečali z Andrejo Peklar ...
kroma
... njihovi starejši vrstniki pa z Evelino Umek
kroma
Knjiga te popelje v druge svetove in ti da možnost, da razmišljaš. Stavek, ki je bil izrečen v okviru včerajšnjih podeljevanj bralne značke učencem osnovnih šol Večstopenjske šole Opčine, lahko kar razglasimo za geslo pobude, ki si že štirideset let (prva podelitev je bila leta 1972) prizadeva širiti bralno kulturo med učenci slovenskih šol v Italiji.
Podeljevanje bralnih značk, pohval in priznanj za knjižne molje je, ob obveznem petju Himne bralnih značkarjev Janeza Bi-tenca, potekala na dveh lokacijah: učenci
prvega in drugega letnika so se zbrali v večnamenski dvorani pri Osnovni šoli Franceta Bevka, učenci tretjega, četrtega in petega letnika pa v openskem Prosvetnem domu. Prvi so se seznanili z delom in ustvarjalnostjo ilustratorke Andreje Peklar, ki je otrokom predstavila svoje stvaritve, druge pa je pričakala pisateljica Evelina Umek, ki je spregovorila o svojih pisateljskih začetkih, brala iz svojih del in odgovarjala na kar številna vprašanja mladih bralcev.
Tako sta stekli prvi dve tržaški srečanji v okviru letošnjega podeljevanja bral-
ne značke, ki ga prirejata Društvo Bralna značka Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kot je dejala pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, bo na naših šolah od Milj do Špetra vsega skupaj 25 srečanj za približno 2500 mladih bralcev iz osnovnih in nižjih srednjih šol. Bralna značka bo zopet obiskala Tržaško prihodnjo sredo, 29. maja, ko bo pesnik Matjaž Pikalo gost osnovnošolcev in nižješolcev Večstopenjske šole Dolina, pisateljica Barbara Gregorič Gorenc in ilustratorka Andreja Gregorič pa
se bosta mudili med osnovnošolci Večstopenjske šole Sv. Jakob. Ostala srečanja na Tržaškem pa bodo vsa potekala 31. maja: zbirateljica ljudskega blaga Ljoba Jenče bo obiskala učence Večstopenjske šole Na-brežina, na Večstopenjski šoli Vladimirja Bartola bodo gostili pesnico in pripove-dovalko Anjo Štefan, pisateljico Janjo Vidmar in pisatelja Marka Kravosa, šentjakobski nižješolci se bodo srečali s pisateljem Andrejem Rozmanom Rozo, njihovi open-ski in proseški vrstniki pa s pesnico Nejko Omahen. (iž)
Trebče: stoletnica godbe Viktor Parma
Z nizom koncertov gostujočih godb na vrtu Ljudskega doma v Trebčah bodo v naslednjih dneh in tednih počastili stoletnico delovanja krajevne godbe Viktor Parma. Tako bosta jutri ob 17. uri nastopila Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Na-brežina, 8. junija ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača, 15. junija ob 20. uri pa Godbe-no društvo Prosek in Pihalni orkester Kras iz Doberdoba. Vrhunec praznovanja pa bo 30. junija, ko bo na vrtu Ljudskega doma ob 20. uri jubilejni koncert Godbenega društva Viktor Parma.
Devin: počastitev tristoletnice punta
V avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta v Devinu bodo danes slovesno obeležili kmečki upor, ki je pred tristo leti izbruhnil v tem kraju. Pobudo prirejajo člani Jusa Devin v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina in Kmečko zvezo, spored pa obsega predavanje zgodovinarja Aleksandra Panjeka z Univerze na Primorskem o tem zgodovinskem dogodku, ki bo ob 17. uri v slovenščini, ob 20.30 pa v italijanščini. Ob tem bo pihalni ansambel pod vodstvom Stefana Sacherja izvajal glasbo iz 18. stoletja, ob tej priložnosti pa bodo tudi podelili nagrade za slikarski ex tempore na temo devinskega punta za učence osnovnih in nižjih srednjih šol na ozemlju devinsko-nabrežinske občine.
MNENJA, RUBRIKE	Sobota, 25 . maja 2013 9
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
/
slovenija - Za Bratuškovo je to zmaga vseh
DZ potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo in spremenil referendumsko zakonodajo
Slovenski državni zbor je včeraj po številnih zapletih potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, način in dinamika uravnoteževanja javnih financ pa bosta določena v izvedbenem zakonu. Poslanci so potrdili tudi ustavne spremembe referendumske ureditve.
Za vnos fiskalnega pravila v ustavo je glasovalo 78 poslancev, proti pa je bilo osem poslancev SD. Ustavne spremembe referendumske ureditve pa je potrdilo 86 poslancev, proti je bil le nepovezani poslanec Ivan Vogrin. V SD so podporo vnosu fiskalnega pravila v ustavo odrekli, ker se niso strinjali z začetkom uveljavitve fiskalnega pravila z letom 2015, in to iz pomislekov glede učinkov na socialno državo in ključne dele javnega sektorja. Svojo odločitev pa so morali pojasnjevati predvsem v največji parlamentarni in koalicijski stranki PS, kjer do zdaj uveljavitvi fiskalnega pravila z letom 2015 niso bili naklonjeni.
Premierka Bratuškova je včeraj večkrat zagotovila, da Slovenija ostaja solidarna in socialna država. Poudarila je, da gre za zmago vseh strank in nobene posamezne, PS pa ni gledala na trenutni politični izplen in strankarski interes, temveč na to, da bi se zagotovilo čim boljše pogoje za življenje in delo državljanov. Vsi ti ukrepi gredo v to smer, je dodala premierka. Poslanka PS in predsednica ustavne komisije Maša Kociper je povedala, da so v PS za dosego kompromisa storili več korakov nazaj, saj v stranki še vedno menijo, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo. A slovensko politiko se je postavilo pred dejstvo, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, je dodala.
Včerajšnja odločitev glede fiskalnega pravila tako po besedah Bratuškove določa srednjeročno uravnoteževanje javnih financ, ki bo opredeljeno v zakonu. Omenja se obdobje od petih do osmih let. Vlada izvedbeni zakon že pripravlja in šele z njim se bo, tako Bratuškova, naredilo piko na i tej odločitvi. Kot je pojasnila, bosta v tem zakonu določena način in časovni okvir konsolidacije javnih financ.
SLOVENIJA TA TEDEN
Pobeg
gradbene baronice
Darja Kocbek
Predstavniki opozicije so tudi včeraj poudarjali, da svojih stališč v primerjavi z lani, ko so bili v koaliciji, niso spreminjali. V SDS, SLS in NSi so zato v tej odločitvi videli zmago razuma, obžalovali pa so, da je DZ ni sprejel že prej.
So se pa tako v koaliciji kot opoziciji strinjali, da sam vnos pravila v ustavo ne rešuje še ničesar in da mora vlada sprejeti še številne ukrepe za normalizacijo razmer za slovensko gospodarstvo in zagon rasti. Samo z rastjo in uspešnim podjetništvom bo namreč Slovenija lahko ohranila svojo ekonomsko suverenost.
Zelo široko podporo slovenskega parlamenta vpisu fiskalnega pravila v ustavo in ustavnim spremembam referendumske ureditve je pozdravila tudi evropska komisija. To je močan signal iz Slovenije, je včeraj v Bruslju ocenil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor.
V sindikatih zasebnega in javnega sektorja so nad odločitvijo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo razočarani. Opozarjajo namreč, da bo to še poglobilo krizo in okrnilo socialno državo. Kot dodajajo, pa jim sedaj preostajajo le opozorila, a demonstracij pred vlado in DZ verjetno ni pričakovati. Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so poudarili, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo nujna in koristna odločitev.
Manj dilem je bilo glede ustavnih sprememb referendumske ureditve, saj se je politika o njih dogovorila že pred časom, a so v zadnjih tednih postale del paketnega odločanja o ustavnih spremembah.Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Spremembe pa uvajajo model t. i. zavrnitvenega referenduma. Zakon na referendumu bo tako zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako DZ ne bo več vezan na izid referenduma in bo lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.
Policija, tožilstvo in sodstvo so si v tem tednu podajali krivdo za pobeg gradbene baronice Hilde Tovšak, ki je bila marca letos v primeru Čista lopata zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb in podkupovanja na javnem razpisu za dograditev kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana obsojena na leto in dva meseca zapora in 11 tisoč evrov kazni. Hilda Tovšak, ki so jo iskali z mednarodno tiralico, se je prelevila iz najbolj znane pri-pornice v najbolj znano begunko iz Slovenije. Neznano kam je namreč odšla iz pripora, kjer je bila pridržana zaradi očitkov treh novih kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril pri posredovanju delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki je največja naložba v Sloveniji.
Nekdanja direktorica velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ga je spravila v stečaj, ne bi mogla pobegniti, če bi že bila na prestajanju zaporne kazni zaradi pravnomočne obsodbe v primeru Čista lopata, za katero je bila sodba izrečena 21. marca. Na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnjujejo, da so vročitev sodbe Hildi Tovšak odredili 10. maja, dan potem, ko so od višjega sodišča prejeli spis. V torek, ko je že bila na begu, pa so Hildo Tovšak pozvali na prestajanje kazni. Toda direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje je v torek za komercialno Pop TV pojasnila, da so se ob odpravi pripora za Tovšakovo v petek, 17. maja, na okrožnem sodišču v Ljubljani pozanimali, kako je z izvršitvijo njene sodbe v zadevi Čista lopata in dobili odgovor, da o tem še ni odločeno.
Na višjem sodišču v Ljubljani pravijo, da je bila sodba Hildi Tovšak in njenemu zagovorniku vročena 13. maja. Do-
kazila o vročitvi so po njihovih podatkih na okrožnem sodišču prejeli 16. in 17. maja. Informacijo o izvršljivosti je predsednica senata po podatkih višjega sodišča prejela 17. maja po 14.30 uri in šele takrat je lahko izdala nalog za izvršitev kazni. Ker je bil pripor za Tovšakovo že odpravljen, je bilo mogoče izvršitev kazni izvesti tako, da je sodišče poslalo poziv, naj se zglasi na prestajanju kazni. Mariborsko okrožno sodišče je medtem zaradi državno-tožilske prekvalifikacije očitanega dejanja v milejšo obliko v petek, 17. maja, najprej pripor Tovšakovi odpravilo, dan pozneje, v soboto, 18. maja, pa ga znova odredilo. A nekdanja gradbena baronica, proti kateri skupaj poteka več kot ducat sodnih postopkov oziroma preiskav, se ni več vrnila.
Izginotje Tovšakove je v javnosti, medijih in na socialnih omrežjih, kajpak sprožilo številna ugibanja o tem, kam bi se lahko zatekla, predvsem pa seveda, kako se je lahko zgodilo, da je ena od simbolnih oseb »slovenskega poslovnega modela« (korupcija-klientelizem-menedžerski odkup) prišla iz pripora in s tem možnosti za beg. Odzivi politike in pravosodja na več kot zgolj očitajoče vrtanje medijev niso bili najbolj posrečeni.
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je, denimo, najprej dejal, da so mediji »zadevo s Tovšakovo« obravnavali preveč hrupno, sistem ima strokovne napake sam v sebi, ni pa v navadi tožilstva, da bi jih sankcionirali. »Politiki in mediji dnevno sprejemajo zaključke o krivdi in odgovornosti pristojnega državnega tožilca, še preden so znana vsa dejstva, ki se ugotavljajo v okviru že odrejenega strokovnega nadzora, kar je v pravni državi edino zakonit postopek,« pa je v svojem
sporočilu za javnost napisalo 16 tožilcev specializiranega tožilstva, ki je pristojno za najtežje oblike kriminala.
Manj obrambno-napadalno, vendar bolj ali manj neprepričljivo je bilo tudi pojasnjevanje vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana, ki pa je posredno vendar dopustil vsaj možnost objektivne odgovornosti, ko je potrdil, da je postopek proti Tovšakovi vodil sam in da bo razmislil o osebni odgovornosti, če bo izredni nadzor, ki ga je ukazal generalni državni tožilec, »pokazal nanj«.
V četrtek je nato še predsednica le-vosredinske vlade Alenka Bratušek sklicala sestanek s predstavniki vodstva policije, tožilstva, sodstva in pristojnih ministrstev, minister Pličanič pa je navzlic prevladujočemu mnenju pravnikov, da tokrat zakonodaja ne more biti prvenstveno »kriva« za škandal, na seji vlade napovedal ukrepe za preprečitev takšnih primerov s spremembami zakonov. Pli-čanič je prepričan, da je šlo nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije.
Nekaj ur po vrhuncu aktivizma, s katerim sta politika in pravosodje poskušali pomiriti javnost, je v noči s četrtka na petek policija nato Hildo Tovšak prijela v Mi-slinji.
Bistva pa to kajpak ne spremeni. Pravosodju se preprosto dogaja preveč »napak«. Na podoben način kot Tovšakova je, denimo, lani v jeseni po odpravi pripora pobegnil Anes Selman, ki je bil obsojen na 10 let zaporne kazni zaradi svoje vloge pri tihotapljenju kokaina v zadevi Balkanski bojevnik. Z drugimi besedami, državljani imajo zdaj še en tehten razlog več, da ne zaupajo v pravno državo.
Zgodnji razvoj
V starosti od dveh do treh let je malček sposoben teči, skočiti in poskakovati, poleg tega pa se prav takrat nauči še vrste spretnosti: hoditi po prstih, se povzpeti po lestvi ali obdržati ravnotežje na eno sami nogi. Vrata mu niso več ovira, z lahkoto jih odpre, sam gre po stopnicah in odpira pokrovčke na škatlah. Večina otrok od drugega leta do 30. meseca pri hoji upogiba stopalo od pete do prstov, z lahkoto skoči z ene stopnice na tla, si sama umiva roke in jih obriše, samostojno uporablja žlico pri jedi, prelistava knjigo, gradi stolp iz kock. Vsaj polovica si zna s pomočjo umivati zobe, teče in se izogiba oviram, se samostojno oblači. Manjša skupina zna že narisati vodoravne črte, pravilno držati v rokah svinčnik in ga uporabljati, se zna sleči in obleči, zna sestaviti enostavne »puzzle« ali pa nanizati barvne kroglice na nitko.
Od 31. meseca do treh let večina otrok že obdrži za sekundo ravnotežje na eni nogi, si zna umiti zobe s pomočjo odraslih, prostoročno narisati navpično črto, sami prebirajo slikanico in mečejo žogo nad glavo. Maloštevilni pa že znajo pravilno držati v roki svinčnik in ga uporabljati ali narisati krog.
Besedni zaklad se po drugem letu starosti obogati. Malček sestavlja stavke. Všeč mu je peti in izgovarjati besede. Čedalje pogosteje govori o sebi in o tem, kar počenja in kaj mu je všeč. Kdor je otroku blizu, razume vsaj polovico tistega, kar otrok izreče. Po 24. mesecu starosti uporablja večina otrok kakih 50 besed, sestavljajo dvobesedne stavke, pogosto se izražajo jasno in razumljivo, znajo poimenovati vsaj eno barvo in vsaj šest delov telesa. Kar polovica teh otrok pa se zna pretežno jasno in razumljivo izražati, zna zapeti enostavno melodijo, se začenja zavedati spolnih razlik. Nekaj otrok te starostne skupine zna poimenovati in spoznati več kot eno barvo.
Po 31. in do 36. meseca zna večina malčkov poimenovati vsaj šest delov telesa in sestavljati stavke iz štirih ali petih besed. Polovica malčkov iz te starostne skupine pravilno uporablja predloge »na«, »pod«, »v«, »mimo« itd. Maloštevilni že znajo imenovati vsaj enega prijatelja po imenu.
Izboljšana motorična sposobnost torej ugodno vpliva na govorne zmogljivosti, hkrati pa tudi na duševne sposobnosti. Malček si sedaj mnoge stvari tudi predstavlja: ima sposobnost razmišljanja po kategorijah, ki jih razvršča po določenem redu. Tako spozna tudi razliko med spoloma, s posledico, da začne posnemati obnašanje svojega spola, kakor ga je opazil pri mami, (če je deklica), ali pri očetu, (če je deček). Velikokrat pa tudi deček rad posnema obnašanje žensk, ki so mu blizu, deklica pa obnašanje moškega člana družine. To obnašanje je popolnoma normalno in spada v območje otrokovega »eksperimentiranja«.
Pri treh letih je otrok motorično že tako sposoben, da je njegovo prelistavanje knjige spretno in z žlico nosi v usta hrano brez večjih nerodnosti. Gradnja s kockami je čedalje bolj zanimiva in kompleksnejša. Fina mo-torika je zelo razvita, zato lahko otrok niza kroglice na nitko. Vsi otroci te starosti se še ne znajo igrati z vrstniki, navadno pa v družbi hitro napredujejo, še zlasti, če jih tudi mama zna primerno spodbuditi, da se je ne oklepajo kot opice. V družbi vrstnikov postane otrok od mame neodvisen in se pri njem hitro razvijejo govorne in gibalne sposobnosti, ki mu začnejo odkrivati popolnoma nove svetove.
Triletnik se vzpenja po stopnicah z eno nogo, lahko se že uči plavanja ali rolkanja. Brez padca teče kakih 15 m. Skače sonožno s stopnice ali presko-
či črto na tleh. Večina otrok se že oblači sama. Polovica zna narisati »glavo-nožca« in vstavlja pravilno oblike v šablone. Manjše število tri- do štirilet-nikov zna poganjati tricikel ali zgiba-ti papir.
Govor se zelo hitro razvija. Besedni zaklad se izpopolnjuje in je natančnejši. Govor in razumevanje otrok velikokrat preizkuša z opazovanjem in primerjanjem na sliki. Kocke razvršča po barvi. Razume razliko med eden in dosti. Pravilno artikulira večino besed in sestavlja čedalje zaple-tenejše stavke. Večina otrok poimenuje in razvrsti dve barvi, sestavi samostalnik in glagol, pove svoje ime in svojo starost, govori o sebi »jaz«, se izraža s poudarjanjem. Maloštevilni sestavljajo stavke z »in« ali »in potem«.
Otroci kažejo čedalje več zanimanja za to, da bi odraslim pomagali pri dnevnih opravilih in postajajo spretnejši. Zgibajo papir, prelivajo tekočino iz ene posode v drugo, pri risanju uporabljajo tudi barvice, kmalu se njim izriše prvi »glavonožec«: krožna oblika, iz katere izhajajo številne nožice. Njih število se za tem čedalje bolj krči, dokler nekega dne ostanejo le noge in roke. Ta faza risanja je za otroka izredno pomembna, saj gre za njegovo prvo narisano podobo bitja. Kasneje se otrok nauči risati tudi drugačne oblike: kvadrat, trikotnik in nariše človeka tako, da doda k glavi še trup. V tej kreativni fazi se otrok nauči tudi daljše koncentriranosti.
Med tretjim in četrtim letom starosti otrok prepozna kraje, kjer je že bil, svoje obleke, dejavnosti, ki jih je že počel, in odkrije stvari, ki jih mama ali oče skrijeta. Sposoben je komunicirati z drugimi otroki, se z njimi igrati. Gre torej za velik korak k razvoju lastne osebnosti. Uči se sodelovati, pa tudi izražati in uveljavljati svojo voljo. Radoveden postane, kakšne so želje drugih, pridobi na sposobnosti empatije. V skupini spozna, da mora potrpežljivo počakati na svojo vrsto. Njegove domišljijske iznajdljivosti nasmeje staro mamo ali teto, opravi naloženo nalogo presenetljivo dobro in zelo rad prevzema vlogo kakšne živali z vsemi zvoki, ki so zanjo značilni (muca, ovčka ali psiček).
Večinoma so otroci že čisti, znajo sklepati prijateljstvo, učijo se stvari deliti z drugimi. Maloštevilni že opravijo s fazo trme.
Strokovnjaki svetujejo, naj se otrok ukvarja s plesom. Ta dejavnost utrjuje občutek za ritem in telo. Tako otrok razvije tudi svojo muzikali-čnost. Nekateri starši navajajo na ples in ritmično gibanje že dojenčke. To je temelj za razvoj muzikaličnosti in občutka za ritem. Spodbuda v tem smislu naj se začne čim bolj zgodaj. Dodatno plesno gibanje utrjuje zlasti mo-toriko, mišično napetost, koncentracijo in koordinacijo. Otroci se pri plesu tudi zabavajo in zelo hitro duševno in telesno napredujejo.
Preko plesa se otroci učijo tudi spoznavati svoje meje in graditi samozavest. Ko imajo dovolj gibanja, se umirijo in se koncentrirajo. To je osnova tudi za vstop v šolo. Tudi v osnovni šoli je zelo pomembno, da poleg matematike, pisanja in branja gojijo še gibalne dejavnosti, ki otrokom omogočajo, da se do kraja telesno sprostijo in dosežejo potrebno ravnotežje med učnimi predmeti. Otrok naj ima možnost priti v stik s športnimi ali plesnimi dejavnostmi. Brez vzora staršev pa ne gre. Če starši raje pre-sedijo popoldan pred televizorjem, se bo tudi otrok navzel te razvade. (jec)
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	o
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Nabrežina 124, tel. 040 200122 www.zelezninatercon.com
EDILEGNO SANTACROCE SPI
KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373
DRVA ZA KURJAVO - tudi na paleti iRELETIfZjVI S O KOj K A LO Rl C N OjV R E D N O STJOl ■BRTKET I NIZ\GA L NE | KO C KE ■
^gradbenilmiberialp ŽELEZNINA ZA GRADBENIŠTVO ZEMLJA V VREČI, GNOJILA, HLEVSKI GNOJ
KOKRASN EIR A S T L IN E11NlDISA V NIC E B KmTNOlROHISTVOl
i^^^^^nm^m^^tori^efztžeuavom]
URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00
BIZJAK BORIS
Nabrežina Kamnolomi 63/A
•	Izkopi - rušenje - kanalizacija
•	gradbena, gozdna in cestna dela
Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it
Racionalna izraba prostora
Če vas je bivalni prostor začel utesnjevati in ugotavljate, da bi potrebovali dodatno sobo, se sprehodite na podstrešje. Leta in leta ste tja nosili predmete, za katere nikjer drugje v stanovanju ni bilo prostora. Ko jih boste odstranili, boste ugotovili, da zdajšnje podstrešje lahko preoblikujete v moderno zasnovano delovno sobo, spalnico, atelje... Ali pa kar v celotno mini bivalno enoto, s katere seže pogled daleč v daljavo. Ob deževnem vremenu pa vas odmev zvoka padavin ponese v romantične oblake.
Podstrešje ni za bivanje nič manj kakovosten prostor od spodnjih stanovanjskih enot. Morda potrebujete mir in tišino za delo ali študij ali pa igralnico za otroke. Nekateri se odločajo za podstrešno kopalnico, drugi za kreativni atelje, tretji za sobo za goste, odvisno od želja in potreb. Morda je kateri od vaših otrok dobil družino in ste mu podstrešje ponudili za ureditev doma mlade družine.
Preden se boste odločili za prenovo, se posvetujte s strokovnjaki, ki vam bodo svetovali glede trdnosti konstrukcije, napeljave in ostalih pomembnih elementov. Skrbno razmislite, kaj nameravate s podstrešjem početi. Ko boste definirali želje in potrebe, se dogovorite za
sestanek z arhitektom in po potrebi tudi oblikoval cem. Ne pozabite namreč na dejstvo, da je podstrešje spe cifičen prostor in kot tak potrebuje specifične pristope pri prenavljanju, ki jih najbolj poznajo profesionalci.
Notranjost podstrešja lahko preoblikujete v sodobno oblikovan prostor s pomočjo mavčno-kar tonskih predelnih sten. Z njimi lahko ustvarite podstrešne prostore različnih oblik
EDIL CARSO
s.r.l.
GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB
Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B
Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656
www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it
Izgradnja bazena v Nabrežini
Sanacija podpornega zidu v Trstu
Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST
in velikosti. Njihova prednost in vse bolj pogosta uporaba v gradnji je odraz dejstva, da niso težke in debele. To pomeni tudi, da ni obremenjena statičnost. Poleg tega v primeru odločitve za omenjene stene, pri prenovi odpade razbijanje za napeljavo inštalacij. Te namreč lahko napeljete po predelni steni, vam bodo povedali strokovnjaki. Odlika mavčno-kartonskih predelnih sten je tudi hitra in gospodarna gradnja z manj gradbenimi odpadki.
Verjetno boste prenavljali tudi tla. Če se bo vaše podstrešje preoblikovalo v bivalno enoto, z lesom ne morete zgrešiti. Ni res, da je izbira pohištva in dizajnov strogo omejena, ker je pri opremljanju mansarde treba upoštevati tudi naklon strehe. Resda je pri oblikovanju, izbiri in nato montaži potrebno nekaj več živcev, a možnosti so. In ne majhne. Mojstri vam lahko oblikujejo pohištvo po meri, ki bo unikatno, samo vaše in samo za vas.
Ugotoviti boste morali tudi, na katerem mestu bi bila osvetlitev najbolj optimalna. S primernim sistemom osvetlitve je mogoče osvetliti še tako umaknjene kotičke, za katere ste mislili, da bodo za vedno ostali skriti. Ko se boste odločali za osvetljavo, ne pozabite, da so številne študije potrdile pozitivno povezavo med naravno svetlobo in počutjem človeka. Celo več, naravna svetloba ne vpliva samo na kakovost zdravja in počutja, tudi storilnost je večja, če je svetlobe dovolj. Zato se temeljito posvetite razporeditvi, številu in velikosti okenskih odprtin na podstrešju in upoštevate formulo strokovnjakov,
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	o
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
da je osvetlitev mansarde rezultat različnih velikosti, števila in razporeditev okenskih odprtin. Velja pravilo, da se svetloba bolj enakomerno razporedi po prostoru, če je več manjših okenskih odprtin.
Posebno pozornost namenite toplotni, zvočni in protipožarni izolaciji strešne konstrukcije. Med pogostejšimi materiali sta steklena in kamena volna. Slednjo priporočajo zlasti pri večjih potrebah po požarni in zvočni
izolativnosti. S toplotno izolacijo sten, tal in stropov, ki resda sodi med najdražja opravila, na dolgi rok privarčujete, namen izolacije je namreč energetska učinkovitost.
Sveži poleti in topli pozimi
Specialisti termične izolacije, sanacije in energetskega ovrednotenja
toplota sevanja
notranja
temperatura POZIMI
BIVALNE PREDNOSTI
Klimatska udobnost Dobro počutje Varovanje poslopja
DENARNE PREDNOSTI
Energetski prihranek Prevrednotenje poslopja Bonus 55%
TermoK8e
www.tecnoedile.net mail info@tecnoedile.net
6
debelina stene X
BREZTermoK8 S Termo K8
Toplotni plašč TermoK8
Nov razstavni prostor: podovi iz umetnih smol in stenske dekoracije METROPOLIS ter delovna oblačila in zaščitne obutve
ULICA ERRERA16 (icTrst) TEL 040827179
info@zankl.it - Urnik: od ponedeljka do petka 8-12 in 14-18 / sobota 830-1230
^^nmlfl ulic
ÄSum* rr
VERNICI DAL 1862 B
BREZPLAČNI OGLEDI PARKIRIŠČE ZA STRANKE IN PREDRAČUNI
Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic
Obrtna cona »Zgonik«
Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK
Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it
p o h
s t; v
H RR
na Opčinah, ul. Carsia 45 tel. 040.213579 info@kralj.it
1 2 Sobota, 25. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORIŠKA - Temperature krepko pod povprečjem
Majski sneg na Lokvah, sadja bo zaradi dežja malo
Tako deževnih in mrzlih majskih dni na Goriškem že dolgo ne pomnijo. Včeraj dopoldne se je živo srebro v Gorici ustavilo na devetih stopinjah Celzija, na Lokvah pa komaj na stopinji nad ničlo, zato so bili domačini priča snežnim padavinam, ki pa se niso oprijemale podlage. Domačini pravijo, da so sneg na Lokvah ob takšnem času zadnjič imeli 30. maja leta 2006. Slabo vreme je včeraj povzročilo tudi nekaj težav v prometu. Na hitri cesti med cestninsko postajo Nanos in priključkom Ajdovščina ter na regionalni cesti Podnanos-Ajdovščina so včeraj dopoldne zaradi močne burje prepovedali promet za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osem ton.
Pozna in deževna pomlad se že pozna pri sadju, zlasti pri češnjah in marelicah, ki jih bo na Goriškem in v Brdih malo kljub obilnemu cvetenju. Breskev naj bi bilo nekaj več, tako da sadjarji lahko pričakujejo normalno letino. »Letošnja letina bo zelo različna, odvisna glede na vrsto sadja, lego sadovnjaka in glede na sadno sorto. Zelo malo bo marelic, ki so delno poze-ble. Malo bo tudi češenj, saj je bila oplodnja slaba zaradi mrzlega in deževnega vremena,« pravi specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Ivan Kodrič in pojasnjuje, da bo kakovost sadja vidna ob koncu zorenja, zato jo je težko napovedovati. Če ne bo v kratkem prenehalo deževati, bodo po njegovih be-
LOČNIK
Bomo letos končno dočakali nov pesjak?
Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel dokončni načrt novega pesjaka, ki so ga že pred leti začeli urejati v Ločniku. »Dela so bila že zaključena lani, združenje Ai-pa, ki upravlja goriški pesjak v Ulici Scogli in se bo preselilo v novega, pa nas je po ogledu zaprosilo, naj razširimo območje za prosto gibanje živali. Da bi ugodili njihovim potrebam in zagotovili psom čim boljše življenjske pogoje, smo morali zaprositi deželo Furlanijo-Julijsko krajino za dodaten prispevek in razlastiti bližnje zemljišče, ki meri 2000 kv. metrov. Razlastitveni postopek je zdaj v teku,« pravi občinski odbornik Francesco Del Sordi, po katerem bi se dela lahko začela že v prihodnjih mesecih, če seveda ne bo prišlo do novih zapletov. »Tudi pakt stabilnosti bi v tem primeru ne smel biti ovira,« meni odbornik in dodaja, da je bila odobritev dokončnega načrta pogoj za pridobitev deželnega prispevka v višini 100.000 evrov. Kako pa je s preiskavo računskega sodišča v zvezi s kupoprodajo zemljišč, ki je bila v minulih mesecih predmet vroče razprave v goriškem občinskem svetu? »Računskemu sodišču smo morali poslati nekaj dokumentov, zaenkrat pa nismo dobili sporočil o uvedbi preiskave,« pravi odbornik.
Sprehod po Gorici z dežnikom v roki
bumbaca
sedah češnje razpokale, kar bo oškodovalo predvsem sadjarje, ki svoj pridelek prodajajo in ga ne namenjajo zgolj domači porabi.
Vremenoslovci tudi za prihodnje dni napovedujejo nič kaj pomladansko vreme s temperaturami, ki bodo za osem stopinj nižje od dolgoletnega
povprečja. Danes bo prevladovalo spremenljivo vreme s pogosto nestanovitnostjo in krajevnimi padavinami. Najvišje dnevne temperature bodo malo nad 15 stopinjami Celzija. Jutri bo sprva še deževno, padavine bodo oslabele in popoldne večinoma ponehale. Še bo hladno. (km, ur)
RONKE - Občina
Nove vrtine na nekdanjem odlagališču
Podjetji Selc iz Marghere in Ca-stel Mella bosta izvrtali nove vrtine za opazovanje podtalnice ob nekdanjem odlagališču v Ulici Monte Sei Busi v Romjanu, hkrati pa bosta skrbeli za vzdrževanje osmih že obstoječih vrtin. Na ronškem županstvu so v okviru javne dražbe pregledali ponudbe 12 podjetij in na koncu dodeli izvedbo javnega dela navezi med podjetjema iz Marghere in Brescie, ki sta na izklicni ceni 54.500 evrov ponudili 40 odstotni popust.
Nekdanje odlagališče so zasegli leta 2005, nato pa so leto kasneje izvrtali prve tri vrtine, da bi ugotovili, ali je podtalnica onesnažena. Drugih pet vrtin so s pokrajinskim prispevkom 65.000 evrov izvrtali leta 2008, zatem pa so ugotovili, da je stopnja onesnaženosti območja pod mejnimi vrednostnimi, zaradi česar naj okolje naj ne bi bilo ogroženo. Odlagališče gradbenega materiala so odprli leta 1983, od leta 1988 do leta 1997 ga je upravljalo podjetje iz Latisane. Gozdni stražarji so leta 2005 odlagališče zasegli, ker so ugotovili več kršitev okoljskih predpisov.
GORICA - Razpis za novega sodelavca
Goriško zdravstveno podjetje bo kmalu »govorilo« slovensko
Goriško zdravstveno podjetje bo kmalu govorilo tudi slovensko. Pred kratkim je podjetje objavilo razpis za novega sodelavca, ki bo začasno zaposlen na uradu za komunikacijo, izobraževanje in razvoj, kjer bo skrbel za stike z javnostmi v slovenskem jeziku. »Teritorij, na katerem deluje naše podjetje, je večjezičen, zato se nam zdi prav, da v čim večji meri komuniciramo z uporabniki tudi v slovenščini,« pravijo na uradu za stike z javnostmi in pojasnjujejo, da bodo projekt uresničili z denarjem iz zaščitnega zakona. »Gre za prispevek, ki smo ga dobili na podlagi prošnje izpred dveh let. Del denarja - tega je skupno okrog 70.000 evrov - bomo uporabili tudi za prirejanje tečajev slovenščine za osebje in za objave v slovenskih medijih,« pojasnjujejo pristojni in dodajajo, da so za prispevek na podlagi zakona št. 38/2001 zaprosili tudi v lanskem in letošnjem letu.
Novega sodelavca bodo zaposlili z enoletno pogodbo. Skupno je predvidenih 1.140 delovnih ur, plača pa bo znašala 20,66 evra bruto na uro. Pogoja za prijavo sta univerzitetna diploma (štiriletna ali petletna diploma iz prejšnjega sistema ali petletni študij po bolonjskem sistemu) in obvladovanje tako slovenskega kot italijanskega jezika. Pri ocenjevanju kandidatov, ki imajo čas za prijavo do 5. junija (prošnje sprejemajo do 12. ure), bodo upoštevali tudi delovne izkušnje, znanje tujih jezikov in računalniško znanje. Za dodatne informacije je od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na voljo tel. 0481/592527; razpis je objavljen na spletni strani zdravstvenega podjetja.

sfrj? mre--"!™'^
(¡¡Hrt Ravnateljstvo ron-sivena uprava tyravrn vodstvo ujna« siting Btlniij-slte Storitve
ftreiisn gjcjiaral Dirswiianitarie Direridi Anini aLrati'.'e ^■"iisaininisiratlfs 5srA:ji 'nlermitm&tic
Trijezični totem zdravstvenega podjetja
GORICA
McDonald's lani z 270.000 obiskovalci
Med lanskim letom so v goriški restavraciji McDonald's postregli 270.000 obiskovalcev. »V kratkem se bo število obiskovalcev v goriški pokrajini še povečalo, saj se ravnokar zaključuje opremljanje naše nove restavracije ob veleblagovnici Emisfero v Tržiču. Točnega datuma njenega odprtja sicer še nismo določili, lahko pa že vnaprej napovemo, da bo sredi junija,« pojasnjuje Simone Domi-nioni, upravitelj restavracije McDonald's iz Tržaške ulice v Gorici, v kateri po novem obiskovalcem ponujajo hladno solato iz testenin, ki jo pripravljajo v sodelovanju z družbo Barilla. Dominioni še sporoča, da bodo v ponedeljek, 27. maja, v goriški restavraciji McDonald's zaposlili dva nova vajenca.
Zapora podaljšana
Izvozne rampa na avtocestnem vozlišču pri Vilešu bo zaprta do 29. maja. Da bo zapora trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno, je včeraj sporočila družba Auto-vie venete. Zaradi slabega vremena se namreč asfaltiranje avtocestnega odseka še ni zaključilo.
Nagradili študente
Konzorcij za razvoj goriškega univerzitetnega pola je včeraj podelil štipendije 15 zaslužnim študentom. Po tisoč evrov nagrade so prejeli Francesca Toninato, Ilaria Rossi, Maria Carmela Paternoster, Giu-lia Lenardon, Giulia Cian Seren, Annalisa Boccalon, Andrea Giuseppe Cerra, Martina Marizza, Beatrice Demori, Gia-como Bonaiuto, Gessica Iacuzzi, Eleonora Esposito, Giulia Mazzocchi, Stefano Parolin in Eleonora De Fabris, ki študirajo na fakultetah za diplomatske vede, arhitekturo in stike z javnostjo.
Špacapan ne bo več svetnik
Dolgoletni novogoriški mestni svetnik Črtomir Špacapan je te dni nepreklicno odstopil s te funkcije. Na njegovo mesto prihaja Viljem De Brea, nadomestni član liste Zares - nova politika, katero je sedaj v novogoriškem mestnem svetu zastopal Špacapan. Ta odstopa zaradi nezdružljivosti funkcije direktorja Regijske razvojne agencije (RRA) za severno Primorsko z javno funkcijo mestnega svetnika. Ponovni direktorski mandat je Špacapan nastopil 1. aprila letos. »Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bil lani dopolnjen, od tedaj direktorji RRA ne smejo več opravljati javne funkcije. Pridobili smo tudi mnenje ministrstva, po katerem tisti, ki so že imenovani, lahko do konca mandata opravljajo javno funkcijo,« je včeraj za Primorski dnevnik pojasnila direktorica novogoriške občinske uprave, Vesna Mikuž. Špacapan je tako z nastopom novega mandata direktorja RRA moral odstopiti z mesta mestnega svetnika. (km)
Na ulici o odpadkih
Gibanje 5 zvezd bo danes med 10. in 19. uro pred hranilnico na Korzu Verdi v Gorici mimoidočim spregovorilo o ravnanju z odpadki. Prisotna bo tudi deželna svetnica Ilaria Dal Zovo.
60 let Vodopivcev
Primorski akademski zbor Vinko Vodo-pivec, eden vodilnih slovenskih moških zborov, v letošnjem letu praznuje 60. obletnico. Jubilej so počastili z izdajo zgoščenke in ciklom koncertov po Sloveniji in zamejstvu, vrhunec praznovanja pa bo slavnostni jubilejni koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica danes ob 20. uri. Slavnostni govornik bo kulturnik Marcel Štefančič, tudi nekdanji pevec zbora, koncert bo povezoval radijski voditelj Jure Sešek. Na jubilejnem koncertu bo zbor Vinko Vodopivec med drugim izvedel tudi tri novitete, ki so jih prav ob jubileju zbora napisali trije mladi slovenski skladatelji. (km)
Šparglji v Štandrežu
V	Štandrežu bo še danes in jutri potrkal tradicionalni Praznik špargljev, ki ga prireja domače prosvetno društvo. Danes ob 20.30 bo ples z ansamblom Souvenir. Jutri ob 19. uri bo nagrajevanje zmagovalcev ex-temporeja, nato se bodo zvrstili nastopi otroškega pevskega zbora Štandrež, moškega pevskega zbora Štmaver z eno-dejanko in ples z ansamblom Hram.
Brezplačen voden ogled
V	Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici bo jutri ob 16. uri brezplačen voden ogled (v italijanščini) pi-nakoteke in razstave Odprta obzorja.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 25. maja 2013
13
éSTORIA - Začel se je festival zgodovine
Merola: »Zaprite šole, pripeljite sem mlade«
<
Slabo vreme je zaznamovalo včerajšnji začetek festivala zgodovine eStoria, ki bo še danes jutri potekal v goriškem mestnem središču. Niti mraz in dež, ki je neusmiljeno padal predvsem dopoldne, pa nista zadržala doma najbolj zvestih obiskovalcev prireditve: le-ti so oblekli zimske jopiče in navdušeno sledili srečanjem na raznih festivalskih prizoriščih, kjer je tekla beseda o banditih, a ne le o njih. Prave gneče, na katero smo bili navajeni v minulih letih, včeraj ni bilo, vendar privlačnih zgodb, znanih osebnosti in pričevanj, katerim je bilo vredno prisluhniti, res ni manjkalo.
Odločno premalo je bilo ljudi, predvsem mladih, ki so prišli poslušat neapeljskega duhovnika Lugija Merolo. Lilo je kot iz škafa, toda govornikove besede s sočnim neapeljskim zvokom so bile nabite z življenjem. »Zaprite šole in pripeljite sem mlade. To je šola za življenje! Mladi potrebujejo pričevalce,« je prepričan Merola. Par metrov od njega je stal karabinjer v civilu, Pep-pe, njegov osebni varuh. Merola zaradi javnega boja proti kamori in mafiji na vsakem koraku tvega življenje: »V Italiji je 558 oseb, ki jim država zagotavlja osebne stražarje, od tega le 86 je takih, ki resnično tvegajo ži-
Luigi Merola
bumbaca
vljenje. To so sodniki, novinarji in trije posvečeni možje. Ostali pa so politiki, strankarski tajniki, ki malo ali nič ne tvegajo.« »Finalmente tenimmu nu papa,« je dejal o sedanjem papežu, ki pod talarjem nosi hlače in kavo plačuje z drobižem iz svojega žepa, o italijanskem šolstvu pa je pristavil, da so
ga vsi dosedanji ministri uničevali, Mariastella Gelmini pa mu je zadala še hujši udarec. Jasne besede je imel tudi za mafijo, ki ima »na jugu Italije korenine, na severu pa rojeva sadove.«
Ob Meroli so se prvega festivalskega dne udeležili številni ugledni gostje, med obdelanimi temami pa so bili kmečki upori v 16. stoletju. V tem okviru je o pomenu, ki ga imajo punti za slovenski narod, spregovoril zgodovinar Darko Darovec. »Slovenci se ponašamo s kmečkim izvorom, saj nismo imeli veliko plemičev. Naše zgodovinopisje je iz tega razloga polagalo posebno pozornost na kmečke upore in je skozi nje v 19. stoletju skušalo oblikovati slovensko nacionalno identiteto, medtem ko je v času socializma poudarjalo predvsem vidik razrednega boja,« je povedal Darovec in omenil Boga Grafenauerja in Ferda Gestrina. »Slednji je ocenil, da je večino puntov v 15. in 16. stoletju povzročilo omejevanje trgovine kmečkih trgovcev,« je dejal Darovec in zaključil: »Kako je bila trgovina pomembna, nam pove sama zgodba o Martinu Krpanu, ki premaga Turka in od cesarja zahteva le, da mu izda dovoljenje za trgovanje s soljo.« (ide, Ale)
eSTORIA - Današnji program srečanj
Ian Kershaw o četrtem Reichu, Ruini o razbojnikih v krščanstvu
Drugi festivalski dan se bo začel ob 8.45 s pregledom tiska. t.i. »zajtrkom z zgodovino«, ki bo potekal v baru Cicchetteria ai giar-dini. Ob 9. uri bo v Herodotovem šotoru srečanje o piratih v antičnem Rimu (Giovanni Brizzi, Nic Fields in Gianpaolo Urso), o ban-ditizmu pred zedinjenjem Italije pa bodo v šotoru Apih govorili Irene Fosi, Maria Lepori in Owen Moore. Zlata doba piratstva med Vzhodom in Zahodom bo tema srečanja z Angusom Konstamom in Stephenom Turnbullom (ob 10.30), ob 10. uri pa bo v Kinema-xu srečanje o banditih v filmu. Razbojniki in druge figure srednjeveške Italije bodo tema predavanja Gherarda Ortallija in Gianluce Potestaja (ob 11. uri, š. Apih), ob 11.15 pa bo v baru Galleria srečanje »Naša Soča: cilj UNESCO«. Bivši oficir CIE Brian Latell bo ob 12. uri predaval o umoru predsednika ZDA Johna F. Kennedyja in Fidelu Castru (Herodotov š.), sočasno pa bodo na Verdijevem kor-zu predstavili strip o Maradoni. V šotoru Apih bodo opoldne gostili pravega bandita: z Giorgiom dellArtijem se bo pogovarjal San-tino Stefanini, bivši član tolpe Renata Vallanzasche. On 12.15 bo v baru Qubik v ospredju slovenska zgodovina: Zdenko Čepič, Damijan Guštin in Nevenka Troha bodo predstavili knjigo Slovenija med drugo svetovno vojno.
Popoldanski del se bo začel ob 14.30 v Herodotovem šotoru, kjer bo potekalo srečanje »1993. Oslo, poskusi vzpostavitve miru«. Ob 15.30 bodo predstavili knjigo »Alla fine di un'infanzia felice«, ob
16. uri pa se bo pod Herodotovim šotorom začelo srečanje s kardinalom Camillom Ruinijem »Jezus med razbojnikoma«. Ob 16.30 bo spregovoril Gianpaolo Pansa, ki bo podal svoj pogled na časnik La Repubblica, ob isti uri pa bodo na korzu Verdi predstavili knjigo Giovannija Marie Marusiga »Le morti violenti«. Ob 17. uri se bo v Herodotovem šotoru začelo srečanje s francoskim antropologom Marcom Augejem: oče teorije o »nekrajih« bo govoril o medijih, kulturi in nasilju v sodobnem svetu. Figuri sicilskega bandita Salvatoreja Giuliana bo posvečeno srečanje, ki se bo začelo ob 17.30 v šotoru Apih, ob 18. uri pa bo v Herodotovem šotoru na sporedu izročitev nagrade Friuladria Ianu Kershawu. Britanski zgodovinar, ki velja za enega izmed največjih poznavalcev nacizma, bo govoril o Hitlerjevemu prevzemu oblasti in možnih posledicah gospodarske in družbene krize, ki jo doživljamo. Ob isti uri bosta v sosednjem šotoru o samurajih spregovorila Stephen Turnbull in Alberto Sebastiani, ob 18.30 pa se bo v Apihovem šotoru začelo srečanje o spletnih nevarnostih. Ob 19. uri bodo v Herodotovem šotoru spregovorili o razbojništvu v južni Italiji v času združitve Italije; sodelovali bodo Pino Aprile, Alessandro Barbero, Giordano Bruno Guer-ri, Arrigo Petacco in Lucy Riall. V šotoru Apih bo sočasno srečanje o svinčenih letih »Oboroženi boj«, na dvorišču knjigarne LEG pa bo od 19. ure dalje potekal spektakel »The man who sold the world«, kjer bodo glavno vlogo odigrale pesmi skupine Nirvana.
eSTORIA - Srečanje o partizanstvu
Banditen?
Okupatorji so na najrazličnejše načine skušali očrniti partizansko gibanje
Udeleženci srečanja o partizanstvu
Nikoli niso v prejšnjih letih šotori v Ljudskem vrtu odigrali v tolikšni meri svoje vloge kot včeraj zjutraj, ko je nekaj ur zapored dež lil kot iz škafa. Kljub temu so obiskovalci goriškega festivala zgodovine eStoria skoraj povsem napolnili osrednji festivalski platneni predavalnici, v katerih je tekla beseda tudi o uporništvu med drugo svetovno vojno.
»Achtung Banditen?« je bil naslov predavanja, ki so ga v Herodoto-vem šotoru oblikovali univerzitetni profesor Furio Bianco, zgodovinar in bivši politik Nicola Tranfaglia ter zgodovinar Mimmo Franzinelli skupaj s povezovalcem Williamom Klin-gerjem. Vprašaj je upravičen le v naslovu pobude v okviru prireditve eStoria, sicer je znano, da je bil na plakatih in tablah med drugo svetovno vojno marsikje po Evropi debel klicaj.
Na začetku so predavatelji najprej razčlenili razlike med zlikovci, uporniki in razbojniki (banditi) iz vidika italijanskega miselnega sistema. Potem so prišli na vrsto tudi uporniki - partizani, ki so jih vse legalne in okupacijske oblasti nalašč opredelile za bandite, da bi izničile njihovo moralno poslanstvo na navadno roparsko vedenje in bi posledično imele pravno osnovo za obsojanje, streljanje in obešanje.
Po zlikovcih, ki so izven zakona zaradi iskanja lastnih gmotnih koristi, upornikih, ki se odzovejo na opredeljene in časovno omejene krivice - na primer v ameriških »črnopoltih« mestnih četrtih -, po endemičnih izob-
bumbaca
čencih, kakršne poznamo v južnih italijanskih deželah in so del tamkajšnjega izročila in kulture (ali res le tamkajšnjega?), so z odra razčlenili različne vidike italijanskega uporništva med drugo svetovno vojno.
Poleg glavnega toka »resisten-ze«, ki se je oblikoval najmanj pol leta po razsulu v septembru leta 1943 in je uravnovesil ter discipliniral najrazličnejše pojave, je na začetku bilo več oblik upora najprej proti fašistični milici in italijanski kraljevi vojski, potem proti nemški oblasti. Na začetku se je upor izražal z zasedbo vojašnic in odnašanjem orožja ter streliva, a tudi posteljnine, orodja in tehničnih sredstev. Nekatere skupine, ki so se preoblikovale v gverilske enote, so še naprej imele samosvoje vedenje in so se dvoumno obnašale do prebivalstva. Zato so se jim krajevni partizani zo-perstavili celo z orožjem. Okupacijske oblasti so za boj proti partizanom uporabile namensko sestavljene enote kaznjencev, obsojencev, pravih kriminalcev, ki so jih vrinile na določena območja, da bi očrnili partizansko gibanje z banditskim vedenjem. V Sloveniji poznamo eno takšno enoto, ki jo je okupator organiziral na Dolenjskem; ljudstvo je njihove člane opredelilo za »raztrgance« (op. kronista).
Omenjene so bile tudi nekatere razlike med jugoslovansko NOB in italijansko »resistenzo« ob sicer veliki podobnosti. Prva se je postopoma preoblikovala v politični subjekt in bila leta 1943 mednarodno priznana, druga je opredeljena le kot upor. (ar)
1 4 Sobota, 25. maja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
šempeter - V skupini Letrika
Odjemi kupcev se povečujejo
Za letošnje leto so obeti poslovanja pozitivni
Skupina Letrika je v prvem tromesečju letošnjega leta ustvarila 59,7 milijonov evrov konsolidi-ranih prihodkov od prodaje, ter 3,8 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je za 75 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prav tako pozitivni so tudi obeti poslovanja do konca leta 2013, so sporočili iz šempetrske Letrike.
Od sredine leta 2012 pa do začetnih mesecev letošnjega leta je bila prodaja skupine Letrika zaradi vpliva splošne gospodarske krize, tako v Evropski uniji kot drugod po svetu, nižja od pričakovane. Kot se je pričakovalo že v zadnjem delu leta 2012, so se z letošnjim marcem odjemi kupcev začeli povečevati. »Glede na zadnje odzive iz tržišča, se tudi do sredine letošnjega leta pričakuje prodajo vsaj na ravni meseca marca,« se nadejajo v Le-triki. Kljub splošnim skromnim napovedim gospodarske rasti, si Letrika že v letošnjem letu, obeta tudi rast prodaje predvsem na temelju novih projektov. Skoraj 60 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, ki jih je Letrika ustvarila v prvem letošnjem trimesečju, predstavlja 24,2 odstotka načrtovane letne vrednosti. Prodaja v obvladujoči družbi je v prvih treh mesecih leta znašala 46 milijonov evrov, to pa pomeni 24,4 odstotkov letnega načrta. Dobiček iz poslovanja matične družbe Le-trika je znašal 2,8 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več od primerljivega lanskega dobička. Matična družba izkazuje čisti poslovni izid v višini 2 milijona, skupina pa 2,8 milijona evrov. Tako čisti poslovni izid skupine kot matične družbe sta višja kot v primerljivem lanskem obdobju ter predstavljata 48,7 oziroma 54,2 odstotkov načrtovanega dobička za celotno leto 2013. V matični družbi so v prvih treh letošnjih mesecih prodali za 46 milijonov evrov izdelkov, blaga, materiala in storitev, kar pomeni 24-odstotno doseganje letnega načrta. Letrika je v prvih treh letošnjih mesecih letos ustvarila 2 milijona evrov čistega dobička, v enakem lanskem obdobju pa 1,4 milijona evrov.
Med pomembnejše dogodke za družbo Le-trika, ki so se zgodili v prvem letošnjem trimesečju, je gotovo sprememba firme družbe, vpisana v sodni register Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Družba se je iz prejšnjega imena Iskra Avtoelektri-ka preimenovala v Letrika, Proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna vozila. Januarja je Letrika z indijskim partnerjem Roots Group podpisala pismo o nameri za ustanovitev podjetja za skupno vlaganje s sedežem v Indiji z namenom proizvodnje zaganjalnikov in alternatorjev, poslovna enota Mehatronika je zaključila pogajanja za novo petletno pogodbo z indijskim kupcem Comstar,
Proizvodnja v Letriki
foto k.m.
ki izdelke dobavlja avtomobilskemu velikanu Ford. Poslovna enota Pogonski sistemi je podpisala novo dolgoročno prodajno pogodbo s kupcem Concentric (Haldex), ki je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev črpalk v svetu.
Letrika je s svojimi alternatorji in zaganjalniki tudi to leto uspešno podprla ruski Kamaz pri osvajanju lovorik na priznanem reliju Dakar, kjer so se v zahtevnih razmerah izkazali tudi Letrikini izdelki, na reliju alternativnih energij v Monte Carlu so podprli posadko, ki je tekmovala s predelanim električnim avtomobilom, ki ga poganja Letrikin asinhronski motor in krmilnik. »Prestali smo tudi presojo ameriškega kupca Navistar in se uvrstili v najvišjo kategorijo njihovih dobaviteljev, v razred A,« so v Letriki nanizali nekaj najpomembnejših dosežkov iz letošnjega prvega trimesečja.(km)
gorica - Goriški lok o krizi politike in družbe
Ni več kadrovanja kot za časa KD in KPI
Udeleženci klepetalnice
bumbaca
Na vprašanje, ki si ga postavlja Goriški lok, ali gre za krizo politike oz. za krizo družbe, bi lahko enostavno odgovorili, da gre za oboje, saj je politika družbeni pojav, družba pa je odvisna od politike. V torek pod večer so prisotni na »klepetalnici« v Fieglovi knjižnici vprašanja in odgovore nekoliko bolj razčlenili. Glavni sogovorniki so bili Albert Vončina, ki je ponujal iztočnice, odgovarjali pa so podpredsednica pokrajine Mara Čer-nic, do nedavnega deželni svetnik Igor Kocjančič in goriški občinski svetnik David Peterin ter nekateri poslušalci med prepičlo publiko. Na prvo iztočnico je Koc-jančič odgovoril, da so nekatera mladinska okolja precej zavzeta in odgovorna, na deželnih volitvah pa se je pokazala vzporednost z državnim trendom. V Sloveniji so se kaj hitro naveličali parlamentarne demokracije, če sodimo po številu volilnih udeležencev, na Hrvaškem pa sploh. Černičeva je ocenila, da nimajo državljani več nekdanjega občutka, da morda razpolagajo z orodjem vplivanja. Peterin je dodal, da nista v Drugi Republiki niti »liberalna revolucija« niti levica uresničili reform. Zato se lahko zgodi, da bodo ljudje šli na ulice.
Z zagrenjenostjo so bili posejani odgovori na vprašanje, ali si politiki sploh prizadevajo za zaupanje ljudi. Nizki odstotki pri volilni udeležbi kandidatov ne zanimajo, ker so itak izvoljeni ne glede na absolutna števila volivcev. Če hoče imeti politik svoje ljudi na voliščih, potem jim mora prisluhniti, uravnavati mora različne interese in blažiti nejevoljo občanov, je menila Mara Čer-nic in dodala, da je ciničnost poguba za politiko skoraj toliko kot pretirana birokracija. O zadnjih deželnih volitvah so vsi trije verižno menili, da so bile značilne po visokem številu osebnih preferenc, da je to dokaz zaupanja posameznemu kandidatu/tki, veliko manj pa strankam, saj je kar strašljiva izguba glasov v absolutnih številih. Seracchianijeva bo zato imela bolj proste roke kot Illy, ki je moral upoštevati koalicijske partnerje. Je pa na zmago leve sredine vplivalo kar nekaj vidnih dejavnikov, ki kažejo na to, da so desnosredinski volivci ostali v precejšnjem številu doma. Poleg tega je opredeljena levica - tako je iz publike posegel Livio Semolič - imela težave s predložitvijo svoje liste in veliko glasov je šlo refor-mistom DS. Kandidat Bandelli je odnesel desnici 12.000 glasov, La Destra ni zbrala dovolj podpisov, zato ni pripomogla v skupni kotel in rezultat leve sredine
je na dlani. Vprašani so se še najbolj razgovorili o neupravičenih predpravicah politikov. Mara Černic je ocenila, da gre za popolno izgubo čuta za stvarnost; ni omejitev in Tondo je celo opravičil razdeljevanje sredstev preko svetnikov po liniji poznanstev in povezav. Kocjančič je spomnil, da je razdeljevanje sredstev civilni družbi iz strankarskih znanih ali manj znanih proračunov potekalo že med Prvo Republiko, le da je vse teklo v skladu z zdravo pametjo in pod nadzorom notranjih struktur. Peterin je mnenja, da se je vse zaostrilo in je prišlo pod drobnogled, ker je minilo obdobje debelih krav. Poleg tega v Italiji pristopi po zdravi pameti ne delujejo, vsekakor pa se opredeljuje za ohranitev javnega financiranja, saj bi drugače šli v politiko le petičneži.
Med značilnostmi sedanjega razburjenja v zvezi s strankami je večja ali manjša oz. ničelna odprtost do članov mlajših let. Mladost sama po sebi ni zagotovilo kakovosti, na drugi strani pa zasidranost starejših na brezštevilnih funkcijah ne omogoča prenove, svežine, dinamike, dialektike... Kadrovanje je sedaj postavljeno na glavo. Tako pri Krščanski demokraciji kot pri Komunistični stranki, manj pri Socialistični, je bilo pomembno imeti svoje mesto v stranki, v kateri so te vsakoletno ali ob volilnem ciklusu ocenili in odločili, kaj bo s teboj. Potem pa so začeli vpadati outsiderji, pogosto po izboru vodilnih, ki so izbirali najbolj poslušne. Linija stranke se ne odloča na seminarjih, sestankih, srečanjih. Paradoksalno povedano zvejo o strankarski liniji tudi srednje visoko postavljeni funkcionarji iz televizijskih oddaj, kakršna je Ballaro. Aldo Rupel je bil mnenja, da družbenim zakonitostim ni mogoče uteči; smo v fazi antiteze, ki bo trajala še nekaj let, preden pride do nove sinteze morda v obliki kritične mase brezposelnih intelektualcev, ne več delavcev v modrih kombinezonih, ki nimajo dovolj tehnološkega in kompleksnega znanja za vodenje sodobnih družb. Glede korupcije je oblikoval mnenje, da gre za posledico negativne selekcije pri kadrovanju. Občinska svetnica Marilka Korsič je dejala, kako je nujno, da je osnovno politikovo izhodišče poštenost do okolice in družbenih vprašanj; v mlajši generaciji pa primanjkuje poleta in zanimanja za »javno dobro«; v Italiji smo prešli iz ene anomalije v drugo. Vprašanje je, ali bomo dosegli v tretjem povojnem obdobju nekakšno ravnovesje. (ar)
Spomin na tri vojne
Preteklo soboto se je na območju Škabrijela in Ravnice dogajalo marsikaj. Krajevna skupnost Ravnica in razna borčevska in veteranska društva so pripravila vsakoletni spominski pohod treh vojn: 1. svetovne vojne 1915-1917, narodnoosvobodilne borbe 1941-1945 in osamosvojitvene vojne iz leta 1991. Pohod-niki so v najhujšem nalivu štartali iz štirih smeri: s Kekca, z grada Kromberk, s Prevala in iz Ravnice. Do vrha Škabrijela se je prebila le skupina petnajstih najbolj drznih pohodnikov, odetih v uniforme raznih obdobij in okinčani z oznakami različnih vojsk, ki so se borile v Posočju. Na
vrhu Škabrijela so položili venec na obeležje iz 1. svetovne vojne, nakar jih je nagovoril goriški kulturni delavec Vili Prin-čič, sicer tudi član društva Soška fronta. Premočenim pohodnikom je obrazložil, kaj se je na Škabrijelu dogajalo avgusta in septembra 1917, ko je v treh tednih bojev padlo 50.000 padlih vojakov. Sledila slovesnost na Slemenu pri spomeniku slovenskim padlim vojakom na Škabrijelu, v Ravnici pa so se poklonili pri spomeniku padlih partizanov in pri obeležju vojne za osamosvojitev Slovenije. Pod velikim šotorom je sledil kulturni program z zborovskim petjem, recitacijami in nastopom mladih harmonikarjev. Slavnostni govornik je bil brigadir David Humar.
nova gorica - Goriški muzej
Mestni svetniki bodo odločali o novem pooblastilu
Novogoriški mestni svetniki bodo prihodnji teden znova odločali o šestmesečnem pooblastilu muzejskemu kustosu Mat'ažu Brec-lju za nadomeščanje direktorja Goriškega muzeja Andreja Malni-ča. Muzej je zaradi nenadne Malničeve bolezni novembra lani ostal brez operativnega vodstva, obenem pa noben zakon ne predvideva situacije, kakršna je nastala v muzeju. Prvo pooblastilo za nadomeščanje so Breclju svetniki podali že na lanski decembrski seji. Ker se bo šestmesečno obdobje čez dva tedna izteklo, bodo o tem odločali znova. Tudi tokrat bo veljalo za nadaljnjega pol leta oz. do vrnitve direktorja. Sodeč po zdravniškem potrdilu o večmesečnem zdravljenju, ki je bil za Malniča izdan marca, bo ta odsoten še najmanj do 25. septembra.
Občinski oddelek za družbene dejavnosti je ministrstvo za kulturo zaprosil za mnenje oz. stališče v zvezi z reševanjem nastale situacije. »Glede na to, da noben zakon ne predvideva situacije, kakršna je trenutno v Goriškem muzeju, jasnega odgovora oddelek ni prejel. Mestna občina Nova Gorica bo skušala v dogovoru z ministrstvom za kulturo pripraviti dolgoročno rešitev nastale situacije v skladu z veljavno zakonodajo,« pojasnjuje Miran Ljucovič, podsekretar za področje mestnega sveta na novogoriški mestni občini. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na torkovi seji sprejela sklep, da se novogoriškemu mestnemu svetu predlaga, da se zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja Goriškega muzeja za nadomeščanje direktorja v času njegove odsotnosti, vendar največ za obdobje šestih mesecev oziroma do njegove vrnitve na delo, Matjažu Breclju ponovno poda pooblastilo za nadomeščanje direktorja. (km)
gorica - V Kulturnem domu
Od pastirja do direktorja
V okviru tradicionalnih srečanj z avtorji, ki jih prireja Kulturni dom v Gorici, bo v ponedeljek, 27. maja, ob 18. uri, Anton Stipanič iz Ljubljane predstavil svojo knjigo »Od pastirja do direktorja«. Uvodno misel bo podal zgodovinar Jože Pirjevec iz Trsta.
Anton Stipanič je imel bogato življenje. Rojen leta 1928 v Kloštru Dolenjske v kmečki družini, in svojo »kariero« je resnično začel kot pastir. Še mladoleten je šel nato v partizane, po vojni pa je bil delavec na železnici, miličnik, udbovec, vladni uradnik, konzul v Pittsburghu v Pensilvaniji in direktor Iskre, največjega podjetja v Sloveniji. Za Primorce je posebno zanimiv, ker je služboval nekaj časa tudi v Novi Gorici in v Trstu, tako da pozna marsikatero zakulisno zgodbo našega zamejstva.
200 strani debela knjiga je zanimiva tudi zato, ker je v njej zapisal dogajanja v Sloveniji oz. Jugoslaviji tako, kot jih je videl s svojega zornega kota in kot so mu ostala v spominu. In povedal je marsikaj, kar je bilo takrat, ko se je dogajalo, strogo zaupno, pa naj gre za dogajanja tik po drugi svetovni vojni ali med osamosvajanjem Slovenije. Srečanje z Antonom Sti-paničom prirejata Kulturni dom v Gorici in Slovenska kulturno gospodarska zveza.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 25. maja 2013
15
Mozaik na mozaiku
Prejšnjo soboto je bilo na mozaiku pred Severno postajo vse živo. V okviru obsežnega projekta o spoznavanju slovenstva pri nas in v Sloveniji sta si trg in nato še nekaj točk v mestu ogledala dva razreda krminske italijanske osnovne šole z učiteljicami. Pripetilo se je drugič v sosledici, kajti še en razred je tam bil pred tednom dni.
Med ogledovanjem in poslušanjem priložnostne razlage se je nabralo nekaj italijanskih turistov z otroki, kar nekaj časa pa je na mozaiku ostala ob poslušanju dolge zgodovinske razlage velika skupina žena. Vodička je bila Novogo-ričanka, pazljive poslušake pa članice Društva kmečkih žena iz Kočevja in okolice. Pravi mozaik najrazličnejših ljudi na Vecchieto-vem mozaiku.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340.
J Mali oglasi
V	ULICI ROCCA V GORICI v mirni lokaciji blizu centra oddamo v najem trem študentkam/om klimatizirano stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka; popolnoma opremljeno, kuhinja, večji dnevni prostor, spalnica, soba, kopalnica, pokrita terasa, kletni prostor in parkirno mesto na privatnem dvorišču. Ugodna cena po dogovoru; tel. 339-7806548 ali 00386-31411697.
V	NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655.
Gledališče
Fl Razstave
FESTIVAL KOMIGO 2013 v Kulturnem domu v Gorici: 30. maja, ob 20.30 »Moja nit je rdeča«, nastopa Eva Š. Maurer. Uvodno presenečenje skupine Tri grazie iz Štan-dreža; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE sporoča goriškim abonentom, ki so se prijavili za ogled predstave Petra Handkeja »Še vedno vihar«, ki bo v ponedeljek, 27. maja, ob 19.30 v Trstu, da bo avtobus Avri-go štartal ob 18. uri s Trga Sv. Andreja v Štandrežu s postankom ob 18.15 v Tržiču, Ulica San Polo, pri bolnišnici.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 25. maja, komedija o drami (skoraj tragediji) »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.15 -20.15 - 22.15 »Epic«. Dvorana 2: »Opera v kinu« 14.15 »Esmeralda«; 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«.
Dvorana 3: 17.00 - 19.45 - 22.15 »Il grande Gatsby«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«.
Dvorana 3: 16.15 - 18.15 - 20.15 -22.15 »Epic«.
Dvorana 4: 17.30 »Iron Man 3«; 20.10 - 22.00 »Miele«. Dvorana 5: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Il grande Gatsby«.
V	BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO-NINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Una novella patria dello spirito. Firenze e gli artisti delle Venezie nel primo Novecento. Opere dal gabinetto disegni e stampe degli Uffizi«; do 30. junija od torka do nedelje 10.00-18.00. Danes, 25. maja, in v nedeljo, 26. maja, bosta ob 16. uri brezplačna vodena ogleda razstave.
NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici bo v nedeljo, 26. maja, ob 11. uri odprtje fotografske razstave o Izlandiji Nicole Tonona; na ogled bo do nedelje, 3. junija, 10.00-12.30, 16.00-18.30.
RAZSTAVA »ODPRTA OBZORJA / ORIZZONTI APERTI« je na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev v palači Attems Petzenstein v Gorici. Razstavljena so dela iz umetniških zbirk delniške družbe KB1909 in banke Monte dei Paschi di Siena, med katerimi izstopajo slike uveljavljenih in mednarodno priznanih umetnikov kot so Veno Pilon, Ivan Čargo, Anton Zoran Mušič, Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Tone Kralj; do 26. maja 10.00-17.00, zaprto ob ponedeljkih.
FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na ogled razstave fotografij Simona Zamarja in Marka Vogriča, ki so izdelane po antičnih postopkih fotografije z naslovom »Po starem«; do sobote, 1. junija, od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-12.30; informacije na in-fo@skupina75.it, www.skupina75.it.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled samostojna razstava unikatne keramike Ivana Skubina; do 16. junija od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter v večernih urah med prireditvami.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Viki Grošelj. Velikani Himalaje«; do 30. junija ob prireditvah ali po dogovoru (tel. 0481-531445 po urnik urada KCLB ponedeljek - petek 8.30 - 12.30).
~M Koncerti
PRIMORSKI AKADEMSKI ZBOR VINKO VODOPIVEC prireja ob 60. obletnici delovanja slavnostni jubilejni koncert v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici danes, 25. maja, ob 20. uri. Koncert bo potekal pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, slavnostni govornik bo kulturnik Marcel Štefančič, tudi nekdanji pevec zbora, povezoval ga bo radijski voditelj Jure Sešek. Zbor bo izvedel tudi tri novitete, ki so jih prav ob jubileju zbora napisali trije mladi slovenski skladatelji; več na www.vinko-vodopivec.org.
POEZIJA VINA IN MELODIJA LJUDSKEGA PETJA - Pevski večer v priredbi ženske vokalne skupine Danica in moške vokalne skupine Sraka bo v soboto, 8. junija, ob 20.45 v kleti Ru-bijski grad na Vrhu. Gost večera bo et-no-rock skupina Fletno iz Cerknice.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 28. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bosta nastopila Dario Savron (tolkala) in Lina Uinskyte (violina).
GLASBENA ŠOLA NOVA GORICA prireja v četrtek, 30. maja, ob 19. uri zaključni koncert učencev v Kulturnem Domu Nova Gorica; vstop brezplačen, potrebna je predhodna rezervacija vstopnic po tel. 00386-53351050 ali po mailu gs.nova-gorica@guest.arnes.si.
GLASBENO DRUŠTVO NOVA IN NOVA FILHARMONIJA vabita na koncert »Toccata & fuga« v nedeljo, 2. junija, ob 17. uri v baziliki Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori.
H Šolske vesti
10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za
fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok.
KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest.
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana).
POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 3. in 7. junijem Pripravo na malo maturo za tretješolce; med 10. in 21. junijem Poletne izzive za pe-tošolce in srednješolce (z videodelav-nico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem Zeleni teden za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka Šola za šalo za osnovnošolce in Srednja na štartu za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj Vstop v srednjo šolo, za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 339-3853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it.
@ Izleti
□ Obvestila
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087.
SPDG vabi na tradicionalno srečanje planincev, ki bo v nedeljo, 9. junija, v Koprivni pri Železni kapli na Koroškem v priredbi SPD Celovec. Napovedana sta dva pohoda (daljši in krajši) ter kulturna prireditev in družabnost. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Prijave na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro. Kot rezervacija velja vplačilo prispevka za prevoz.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo v soboto, 15. junija, enodnevni avtobusni izlet v Marano, kjer se bodo udeleženci vkrcali na ladjo; ob kosilu in zabavi si bodo ogledali laguno. Odhod iz Doberdoba ob 8.15 pred cerkvijo s postanki v Jamljah, Štivanu, Tržiču in Ronkah; informacije in vpisovanje po tel.0481-78398 (trgovina Mila) in tel. 380-4203829 (Miloš).
SPDG organizira v nedeljo, 26. maja, planinski izlet na Rovtarsko hribovje (nezahtevno, pribl. 6 ur hoje). Startali bodo na Medvedjem Brdu (785 m), povzpeli se bodo na Vrh Sv. Treh Kraljev (884 m) od tu nadaljevali pot do Rovt ter zaključili pohod na kmetiji Šinkovec na Medvedjem Brdu. Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu.
SPDG prireja v nedeljo, 26. maja, kolesarski izlet po goriškem Krasu z zbirališčem ob 8.15 na parkirišču za občino v Doberdobu in s startom ob 8.30. Tura je zahtevna, podrobnosti na vodniku SPDG GO 3D; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), obvezna čelada, zaželjena prijava udeležencev.
VZPI-ANPI VRH organizira udeležbo na 28. tradicijonalnem spominskem pohodu združenja borcev za vrednote NOB, veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS in SEVER) in Slovenskih častnikov na Triglav. Odhod iz Vrha, 11. julija, ob 17.30, vrnitev 13. julija v poznih popoldanskih urah; prijave in informacije do 2. junija po tel. 3355735145 (Luciano) in tel. 3356617460 (Gianluca).
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE
vabi člane in kulturne sodelavce na redni občni zbor, letos nevolilnega značaja, ki bo potekal v torek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah.
SKŠD KRAS DOL - POLJANE sklicuje v petek, 31. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu volilni občni zbor na sedežu na Palkišču. Priložnost bodo izkoristili za obnovo oz. vpis članarin.
TABORNIKI RMV vabijo vse starejše in bivše člane Rodu na srečanje Nazaj v taborniški raj 2013. Taborili bomo v kraju Kred pri Kobaridu od petka, 26. do nedelje, 28. julija. Prijave zbiramo do 15. junija. Dodatne informacije in prijavnico lahko zaprosite po elektronski pošti taborniskiraj@gmail.com ali na telefonskih številkah 3394120280 (Andrej) in 3355316286 (Veronika).
AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata 4. Turnir prijateljstva v soboto, 15. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija, za kategorijo malih cicibanov na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba.
0 Prireditve
AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v župnijskem parku med lipami v Štandrežu Praznik špargljev 2013: danes, 25. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 26. maja, ob 19. uri nagrajevanje ex-tempore, nastop otroškega cerkvenega pevskega zbora Štandrež, moškega pevskega zbora Štmaver z enodejanko in ples z ansamblom Hram. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača, bogat srečelov.
SKRD JADRO in društvo Ali sul mondo nuovo vabita na predavanje Paola Pasqualinija z naslovom »Neznani leteči predmeti v zgodovini« danes, 25. maja, ob 18. uri na sedežu društva ACLI v Ronkah, ul. S. Lorenzo 3.
KC DANICA NA VRHU bo v sodelovanju z osnovno šolo na Vrhu v sredo, 29. maja, ob 12.30 predstavitev vodnika »Zgodovinsko arheološki park Brestovec. Učne poti«.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 29. maja, ob 18. uri javno srečanje (v italijanskem jeziku) o svetovni gospodarski krizi z naslovom: »La grande disconnessione« (Veliki odklop). Gost večera bo Wlademir Bia-sia, priznani »strategist WB Advisor« ter profesor na Videmski univerzi.
V	DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu bo v četrtek, 30. maja, brezplačna predstavitev sprostilne tehnike zvočne masaže s himalajskimi posodami; udeleženci, naj oblečejo udobna oblačila, s seboj naj prinesejo blazinico, odejico in steklenico vode.
V	FRANČIŠKANSKI DVORANI na Trgu Sv. Frančiška v Gorici bo v petek, 31. maja, ob 18.30 predstavitev knjige Adama Selija in Kristine Mar-telanc z naslovom »Come incontrare l'altro. La consulenza psico-sociale«. Ob prisotnosti avtorjev bo sodelovala zdravnica Luigina Cotti.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.50, Ines Stefanini por. Gherghetta iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 11.00, Fausta Petropoli vd. Rovati iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče; 11.50, Domenico Di Capua iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče.
16 Sobota' 2S- maj3 2013
APrimorski
r	dnevnik

Bryant enajstič v peterki leta NBA lige
NEW YORK - V izboru novinarjev, ki spremljajo najmočnejšo košarkarsko ligo na svetu NBA, so bili v prvo peterko sezone izbrani Chris Paul (Los Angeles Clippers), Kobe Bryant (Los Angeles Lakers), Kevin Durant (Oklahoma City Thunder), LeBron James (Miami Heat) in Tim Duncan (San Antonio Spurs).Prvi strelec jezernikov 34-letni Bryant si je izbor prislužil že enajstič, s čimer se je izenačil z legendarnim igralcem moštva Utah Jazz Karlom Maloneom.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Di Luca spet padel na dopinškem testu
RIM - Italijanski kolesar Danilo di Luca je spet padel na dopinškem test. Pozitiven je bil konec aprila, neposredno pred pri-četkom Gira, odkrili so mu vzorce eritropoetina. Leta 2009 je Di Luca že dobil dveletno prepoved nastopanja, a so mu kazen skrajšali na devet mesecev zaradi sodelovanja s preiskovalci, že leta 2007 pa je dobil trimesečno prepoved nastopanja zaradi sodelovanja z «dopinškim» zdravnikom Carlom Santuccionejem. Moštvo Fantini-Selle Italia je kolesarja že včeraj takoj odslovilo.
nogomet - Danes v Londonu nemški finale lige prvakov
Bayern je favorit
LONDON - Sloviti londonski Wembley bo drevi ob 20.45 prizorišče zaključnega dejanja nogometne lige prvakov. V finalu elitnega nogometnega klubskega tekmovanja se bosta pomerila nemška kluba, Bayern iz Münchna in Borussia iz Dortmunda. Oba sta že stala na vrhu Evrope, tokrat pa tako stavnice kot strokovnjaki več možnosti dajejo Bavarcem. Bayern, sicer že štirikrat prvak (1974, 1975, 1976, 2001), je v zadnjih dveh finalih, leta 2010 in 2012, izgubil. V tretje gre rado, pravijo pri Bayernu. Slednji je v domači sezoni s številnimi rekordnimi dosežki prišel do naslova prvaka, na svojo moč pa je opozarjal skozi vso ligo prvakov, vključno s polfinalom, ko je s skupnim izidom 7:0 izločil Barcelono.
A tudi na drugi strani stoji ekipa, ki je ne le pokazala kakovost, temveč z načinom igre pridobila veliko novih simpatizerjev. Ru-meno-črni so se resda v četrtfinalu malce «srečno» (a zasluženo) izvlekli proti Mala-gi, toda v polfinalu, posebej na prvi tekmi s štirimi goli Roberta Lewandowskega, zasenčili Real iz Madrida in bodo napadali drugi naslov po letu 1997. A brez nadarjenega vezista, odhajajočega prav k Bayernu, Maria Götzeja, ki bo manjkal zaradi poškodbe.
Borussia in Bayern sta si sicer podobna v igri z visokim ritmom, a njun «imidž» se razlikuje. Na eni strani je delovna in pri-zemljena Borussia iz osrčja nemške industrije, ki je «vstala od mrtvih» po skorajšnjem stečaju v letu 2005. Na drugi strani je «šik» ekipa iz bavarske prestolnice, ki si je na podlagi uspehov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, katerih glavni zvezdi sta bila Franz Beckenbauer in Gerd Müller, priigrala rekordno število lovorik in bogastva. «To je približno tako kot v filmih o Jamesu Bon-du. Le da je hudobec v tem primeru Bayern,» je trener Borussie Jürgen Klopp v torek povedal za Guardian.
Finančne omejitve so Dortmundčane prisilile k novačenju lokalnih obetavnih nogometašev, Klopp pa vse skupaj še vedno vidi kot pravljico.
Toda zmaga s 5:2 proti Bavarcem v pokalnem finalu 2012, kjer so rumeno-črni prav tako igrali brez Götzeja, minimalni poraz v četrtfinalu letošnjega pokalnega tekmovanja in neodločena izida iz letošnje domače lige Borussii dajejo upe na zmago. «Če lahko katero moštvo v tem trenutku premaga Bayern, smo to mi. Seveda, vse mora priti na pravo mesto in moramo igrati svojo najboljšo igro, toda vsekakor imamo mož-nosti,» meni generalni manager dort-mundskega kluba Hans-Joachim Watzke.
Bayern je leta 2010 izgubil finale lige prvakov proti milanskemu Interju, lani pa na domačem stadionu klonil pred Chelsea-jem. Z Borussio se je doslej v ligi prvakov srečal leta 1998 v četrtfinalu, s skupnim izidom 1:0 so zmagali Porurci. A Bayernov strateg Jupp Heynckes, ki bo po koncu sezone trenerski stolček prepustil Pepu Guardioli, je samozavesten, posebej po zanesljivem slavju v domačem prvenstvu, v katerem so bili kar 25 točk pred Dortmundom: «Da so se moji fantje po velikanskem razočaranju v lanskem finalu pobrali in odigrali takšno sezono, dokazuje, da so pravi, izjemni in narejeni iz pravega testa.»
Za nameček so na Bavarskem tudi s prestopi zadeli v polno, posebej z Dantejem in Javijem Martinezom, praktično na
Kit

Velika žoga na znamenitem trgu Trafalgar v Londonu opozarja na drevišnji finale Lige prvakov na stadionu Wembley
ansa



mi


vsakem mestu pa imajo vrhunskega nogometaša. Za piko na i bodo v finalu lahko računali na vsa orožja, vključno z Lah-mom, Schweinsteigerjem, Riberyjem in Mandžukičem.
Dortmundčani bodo morali predvsem zapreti Riberyja in Alabo na levi strani ter Mullerja in Robbna na desni, medtem ko bodo pri Bavarcih bržčas najbolj pozorni na prodorne in hitre podaje Gundogana, ki naj bi zaigral namesto Gotzeja, in Reusa ter na napadalca Lewandowskega.
Na tekmi bo delil pravico Italijan Nlcola Rizzoli, 42 let, iz Mirandole. Po poklicu je arhitekt.
kolesarstvo - Giro
Srečni Nibali: včeraj etapa odpadla, danes poenostavljena
VICENZA - Kolesarska dirka po Italiji je vse bolj v rokah Vincenza Nibalija, saj je bila včerajšnja 19. kraljevska etapa dirke odpovedana zaradi sneženja. Odpadla sta tako vzpona na legendarna Stelvio in Gavia, kjer so vladale temperature pod ničlo, neprevozna je bila tudi vsaka drugačna alternativna trasa. Organizatorji dirke so dodobra spremenili tudi traso današnje etape. Ta bo za sedem km daljša od predvidene, vendar bo lažja. Obdržali so cilj Tre Cime di Lavaredo na višini 2.304 metra, kar bo po novem najvišji vrh letošnje dirke, vendar so odpadli vzponi na prele-ze Costalunga (1.745 m), San Pellegrino (1.918 m) in Giau (2.236 m). Nibali ima pred najbližjimi zasledovalci več kot štiri minute prednosti in vprašanje je, ali ga kdo danes lahko sploh še ogrozi. Poleg tega ni rečeno, da bo tudi danes med samo dirko spet prišlo do sprememb, kajti vremenske napovedi so še vedno slabe. Med organizatorji prevladuje skrb za varnost kolesarjev, ti pa so organizatorje prav zaradi tega tudi soglasno pohvalili.
Vrstni red: 1. Nibali (Ita) 73.55:58; 2. Evans (Avs) + 4:02; 3. Uran (Kol) 4:12; 4. Scarponi (Ita) 5:14; 5. Niemiec (Pol) 6:09; 6. Majka (Pol) 6:45; 7. Betancur (Kol) 6:47; 8. Santambrogio (Ita) 7:30.
4 Nemška bundesliga je sicer četrta od velikih evropskih lig z obema finalistoma v ligi prvakov. Že pred tem so imele oba finalista španska primera division (Real Madrid - Valencia leta 2000), italijanska serie A (Milan - Juventus leta 2003) in angleška premier league (Manchester United - Chelsea leta 2008).
i
Toliko klubov je doslej osvojilo Ligo prvakov. Devet
zmag ima Real Madrid, 7 Milan, 5 Liverpool, 4 Ajax Amsterdam, Bayern München, Barcelona, 3 Manchester United, Inter Milan, 2 Benfica Lizbona, Nottingham Forest, Juventus, Porto, 1 pa Celtic Glasgow, Feyenoord, Aston Villa, Hamburger, Steaua Bukarešta, Eindhoven, Chelsea, Crvena zvezda, Olympique Marseille in Borussia Dortmund.
nogomet
Stramaccionija uradno zamenjal Mazzarri
MILAN - Inter je odpustil trenerja Andreo Stramaccionija in najel dosedanjega trenerja Napolija Wal-terja Mazzarrija. Z njim je podpisal dveletno pogodbo. »Stramaccioni je nadarjen in bo eden najboljših italijanskih trenerjev, a zdaj potrebujemo izkušenega stratega,« je izbiro upravičil predsednik kluba Massimo Mo-ratti.
UEFA - Prvi mož evropske nogometne družine Michel Platini se je na kongresu Evropske nogometne zveze (Uefa) znova zavzel za oblikovanje posebne vseevropske športne policije, ki bi preganjala in se borila proti nezakonitim poslom v nogometu, vključno z ilegalnimi športnimi stavami, zlorabami nezakonitih poživil ter vedno žgočim vprašanjem huliganstva. Kongres Uefe je soglasno sprejel tudi strožjo kaznovalno politiko na področju rasističnih izpadov na nogometnih stadionih.
KOŠARKA - Prva tekma polfi-nala končnice A1-lige: Acea Rim - Le-novo Cantu 82:75
ODBOJKA - Kvalifikacije za SP: Slovenija - Izrael 3:1 (21, 16, -20, 22). Slovenija: Pajenk 7, Šket 9, Ga-sparini 10, Kamnik 8, Urnaut 18, Če-bulj 13.
EURO 2013 - Maskota Lipko bo v ponedeljek, ko bo do košarkarskega EP v Sloveniji manjkalo natančno 100 dni, v Ljubljani, Celju, Kopru in na Jesenicah mimoidočim podelil po 100 balonov z logotipom prvenstva stare celine in napisom «Še 100 dni». V Kopru bo začetek dogajanja na promenadi pri Taverni ob 13. uri.
VATERPOLO - Moška A2-liga, danes ob 18.30 v tržaškem bazenu Bianci: Pallanuoto TS - Andrea Doria. Tržačani pred končnico z napredovanje branijo 2. mesto po rednem delu.
NAJBOLJŠI - Vezist državnih prvakov iz Maribora Agim Ibraimi je najboljši igralec letošnje prve slovenske nogometne lige po izobur samih nogometašev.
košarka - Pobuda navijačev Pallacanestro TS 2004
100 evrov za košarko
Predvsem želja, da bi povrnili mestu to, kar je njegovo, je najzvestejše navijače tržaškega Pallacanestro Trieste 2004 vodilo k razpisu nabiralne akcije, ki bi klubu omogočila nadaljnje delovanje. Vodilni košarkarski klub v Trstu in nasploh v deželi se je namreč znašel na psu in nima še zagotovljenih sredstev za naslednjo sezono. Skratka: če do konca meseca ne dobi zadostnih finančnih sredstev za vpis v prvenstvo LegoDue, se bo moral igranju odpovedati. Skupina zvestih navijačev se je zato na vrat na nos odločila, da jim priskoči na pomoč z nabiralno akcijo Rešimo košarko v Trstu z abonmajem. »Skratka, vse vabimo, da bi podprli tržaški klub z nakazilom 100 evrov, s čimer bi vsak podpornik prejel tudi abonma za naslednjo sezono,« je akcijo predstavil Livo Biloslavo, eden izmed petih pobudnikov. Zbirka bo potekala od danes do 15. junija, torej 22 dni: v tem času bi morali zbrati vsaj 2.500 podpornikov (abonentov je sicer 800, op.a.), kar bi pomenilo, da bi v blagajno kluba prišlo 250 tisoč evrov. »V primeru, da nam to do določenega datuma ne bo uspelo, pa bomo vsem vrnili nakazani denar,« so še poudarili na včerajšnji predstavitvi pobude. Vsak posameznik se lahko prostovoljno odloči za višino nakazila, s tem da je minimalna vsota 100 evrov. To bo vsakemu dalo pravico do abonmaja, ki pa ga bo torej prejel po nižji ceni (lani je najcenejši abonma stal 120 evrov), kar pa ne velja za tiste, ki želijo oštevilčene sedeže zlate tribune in ostalih oštevilčenih tribun B, J, E, F in G. Slednji bodo mo-
rali po abonmajski kampaniji doplačati razliko v ceni. Vsak lahko nakaže denar od danes do sobote 15. junija v Ticket Pointu v Trstu ali pa z bančnim nakazilom na tekoči račun IT42 U057 2802 2008 0157 1043 919 (Bic koda BPVI-IT21801 za nakazila iz tujine), namen nakazila pa je »Un abbonamento per salvare il basket a Trieste« (Rešimo košarko v Trstu z abonmajem). Pobudniki akcije so na včerajšnji tiskovni konferenci v občinski palači dejali, da so že pridobili pozitivne povratne informacije s socialnih omrežji, mesta in drugih mest. »Zakaj bi morali že spet čakati, da nas rešujejo drugi? Že predsednik Kennedy je dejal: "Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti"'« je še dodal Biloslavo, ki z ostalimi pod-budniki razmišlja, da bo morda prav ta pobuda privabila investitorje, morda celo iz tujine.
Rok oddaje so določili zato, je še poudaril predsednik upravnega odbora Luigi Rovelli, ker se mora klub nato do 1. julija že vpisati v prvenstvo. Lani je vpis v LegoDue in strošek za zvezo znašal približno 240 tisoč evrov, letos pa računajo - s tem sicer še niso seznanjeni -, da bo strošek nižji. Podobne nabiralne akcije so sicer že zaživele pri For-titudu in v Naplju, tako da tržaški navijači računajo, da bo pobuda uspela. Podporo, predvsem moralno, jim je zagotovila tudi Občina Trst (na predstavitvi jo je predstavljal odbornik za šport DAgostino), tudi v naslednji sezoni pa bodo lahko računali na glavnega spozorja AcegasaAps. (V.S.)
/
ŠPORT
Sobota, 25. maja 2013 1 7
KOŠARKA - Bor sinoči gladko premagal Breg
Potrebna bo tretja tekma!
Bor Radenska - Breg 90:75 (27:13, 47:33, 69:52)
Bor: Bole 13 (-, 5:9, 1:3), Madonia (-, 0:2, -), Creva-tin 10 (3:4, 2:3, 1:4), Meden 11 (5:6, 0:3, 2:3), Fumarola 8 (-, 4:8, -), Sosič 18 (3:4, 6:9, 1:1), Zivic 20 (6:8, 4:12, 2:3), Ba-bich 8 (2:2, -, 2:4), Contento, Pertot (2 (2:2, -, -), Favretto n.v. Trener: Popovič. PON: Bole.
Breg: Schillani 14 (1:2, 5:6, 1:2), Zobec, Ferfoglia (-, 0:2, 0:2), Gelleni 3 (- 0:2, 1:1), Crismani 3 (- 0:1, 1:1), Ster-nad 5 (-, 1:1, 1:1), Semec 8 (4:4, 2:3, -), Cigliani 12 (7:7, 1:3, 1:4), Mattiasich, Kos 11 (4:6, 2:4, 1:2), Gori 6 (-, 0:5, 2:4), A. Grimladi 13 (3:4, 5:10, -). Trener: IKadnik. PON: Cigliani, Gori.
Odločitev o tem, katera izmed ekip bo igrala v finalu deželne C-lige, bo padla šele v sredo (ob 20.30 v Dolini), saj je na drugi polfinalni tekmi play-offa sinoči zmagal Bor Radenska in tako izsilil tret'o odločilno tekmo. Tokrat sta si ekipi izmenjali vlogo, saj so bili pri Boru čisto vsi razpoloženi v napadu, kar so jasno pokazali že v začetku, ko so povedli 12:4, na koncu prve četrtine pa že 27:13. Razlika se je v drugi četrtini še dodatno povečala na 19 točk (34:15), v tret'i četrtini pa je dosegla maksimalnih 22 točk naskoka (65:43). V nasprcrtju s prvo tekmo so Popovičevi varovanci zaigrali skupinsko, saj so čisto vsi prispevali k nizanju razlike, zanesljivi Zivic je nekaj več maneverskega prostora pridobil šele v drugem delu srečanja. Tudi v obrambi so bili borovci učinkoviti, tako da je Breg težko sploh prišel do meta, s prodori težko nizal točke, iz razdalje pa bil nenatančen. Edino pravo reakcijo je Breg pokazal med 4. in 5. minuto, ko je z delnim izidom 0:7 skoraj izenačil (12:11), to pa je bila najmanjša razlika celega srečanja. Pika na i so bile še osebne napake in živčnost na igrišču, ki je prispevala svoje. Čeprav je Bor Radenska na koncu srečanja nekoliko popustil v intenzivnosti in dinamičnosti igre, je s širšo paleto igralcev uspel upravljati vodstvo vse do konca in zasluženo zmagal. Trener Brega Kladnik pa je v zadnjem delu srečanja, tudi zaradi pomanjkanja igralcev (nekateri s peto osebno napako, Ferfoglia pa si je med odmorom poškodoval nart in ni več igral) izkoristil mlade, ki so samo-
zavestno vstopili na igrišče in tudi prispevali nekaj točk.
Trener Bora Boban Popovič: Tokrat smo bili mi razpoloženi v napadu, tudi igralci s klopi so dali svoj prispevek, skratka obrnile so se vloge.
Igralec Bora Marko Meden: V tem tednu se ni veliko spremenilo. Tekma je bila enaka, s tem da smo mi tu že od začetka zadevali in tako dobili na samozavesti. Potem pa je bilo vse lažje.
Igralec Brega Alen Semec: Popustili smo predvsem v glavi ... Reagirali smo le na začetku prve četrtine, nato pa popustili še v obrambi in tudi v igri živcev s sodniki, ki pa mojem mnenju niso na ravni play-offa.
Trener Brega Klemen Kladnik: Igrali smo tako, kot da bi zmaga lahko prišla sama. Razlike z uvoda srečanja nismo uspeli nadokdaditi, veliko energije pa smo izgubili s polemikami proti sodnikom, ko smo se pustili sprovoci-rati. (V.S.)
Sodnik kaže: 1:1! V sredo v Dolini bodo odigrali še tretjo tekmo. Tokrat odločilno
kroma
ŠOLSKI ŠPORT - Deželno prvenstvo v atletiki
Prvaka, zdaj v Rim
Odbojkarica Mara Lavrenčič najhitrejša na 80 m, atlet Cristian Fajdiga pa na 80 m ovire
Mara Lavrenčič in Cristian Fajdiga
Nižja srednja šola v Doberdobu se prvič lahko pohvali z dvema deželnima naslovoma v atletiki. Na šolskem deželnem tekmovanju sta na najvišjo stopničko stopila dijaka 3. razreda Mara La-vrenčič in Cristian Faidiga, ki sta si tako priborila pravico tudi za nastop na državnem finalu v Rimu 5. in 6. junija. Za pravo presenečenje je poskrbela Mara La-vrenčič, sicer odbojkarica OK Val, ki se z atletiko ni nikoli ukvarjala. Kljub temu je med kadetinjami bila v sprintu na 80 metrov najhitrejša. Razdaljo je pretekla v času 10,87. Cristian Faidiga, sicer član At-letice Gorizia, pa je zmagal na 80 m ovire (12,00)in računa, da bo visoko uvrstitev ponovil tudi na državni fazi. Atleta ŠZ Bor v mnogoboju na najvišji stopnički Na pokrajinskem tekmovanju mno-
gobojev na stadionu na Kolonji so atleti ŠZ Bor dosegli odlične rezultate. Meta Sterni in Jakob Sancin sta stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, kar je dober predpogoj za vpoklic v pokrajinsko reprezentanco, ki bo junija nastopila na mitingu v Padovi. Meta je po zelo dobrih nastopih v teku na 60 metrov, skoku v daljino in suvanju krogle, zasluženo zmagala s 1.769 točkami. Tudi Jakob se je izkazal v vseh treh disciplinah, saj je zmagal v skoku v daljino in bil drugi v teku na 60 metrov in v suvanju krogle ter si tako prislužil končno zmago s 1.616 točkami. Na zmagovalni oder so se uvrstili tudi Lara Betocchi (peta s 1.589 točkami), Sophie Aniaku (šesta s 1.526 točkami), Nika Purič (osma s 1.338 točkami) in Erik Carpani, ki je opravil svoj krstni nastop (osmi z 962 točkami).
VETERANI
15. evropski naslov za Ruzzierja
Lonjerski atlet Fabio Ruz-zier je uspešno začel z nastopi na evropskem veteranskem prvenstvu v hitri hoji v čeških Upicah. Na razdalji 10 km je namreč v svoji novi kategoriji M60 (od 60 do 65 let) z zmago dodal svoji zbirki še petnajsti celinski naslov. V zelo hladnem vremenu in na kilometer dolgi progi (prehodili so jo desetkrat), ki ni bila ravna, je dosegel čas 52:21, Anglež John Hall je na 2. mestu dosegel čas 54:43, Ukrajinec Pavlo Žhyrkov pa na 3. mestu čas 55:40.
»Tekmo sem končal brez opominov, na koncu pa sem tudi varčeval z močmi za nedeljski nastop na 30 km. Današnja proga je bila namreč zahtevna, vsa navzdol ali navzgor, in je zahtevala precejšen napor, zato nisem forsiral, da si ne bi nabral v mišicah preveč mlečne kisline. Časa za regeneracijo pred nedeljsko tekmo je namreč malo,« je povedal Ruzzier.
Skupno je v različnih kategorijah nastopilo 135 hitrohod-cev, v Ruzzierijevi starostni kategoriji jih je bilo sedemnajst.
Domači šport Danes
Sobota, 25. maja 2013 NOGOMET
SPOMLADANSKI POKAL U10 (organizator SD Juventina) - Od 18.00 v Standrežu, igrišče Juventine
TENIS
UNDER 14 ŽENSKE - 15.00 v ČentI: ASDRC Modus - Gaja
Jutri
Nedelja, 26. maja 2013 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA (play-off) - 16.30 v Rivignanu: Rivignano - Juventina 2. AMATERSKA LIGA (play-out) - 16.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Villesse
TENIS
ŽENSKA D1-LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja - TC Ronchi
MOSKA D3-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja A - Pol. S. Primo; 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: M.A.S.I. B -Gaja B
□ Obvestila
ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL prireja v sredo, 29. maja zaključno akademijo za vse otroke in mladince / mladinke, ki vadijo pri društvu. Srečanje se bo pričelo ob 18.00 in bo potekalo v nabrežinski telovadnici. Vabljeni starši in ostali sorodniki !
AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata 4. turnir prijateljstva, v soboto, 15. junija za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija za kategorijo malih cicibanov. Turnir se bo odvijal na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. NK KRAS REPEN in FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata ŠPORTNI TEDEN za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10.6.2013 do 14.6.2013 na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 -17.00. Vpis najkasneje do petka 7.6.2013. Za prijave in informacije: tajništvo 040 2171044 / Roberta 333 2939977 / Franco 340 2467782.
IRcija
ALESSIO PINCIN
Letos na Filipinih, cilj pa so Havaji
Bivši jadralec Alessio Pincin je zdaj povsem predan jadranju na deski, ki ga je popolnoma prevzelo: »Začel sem z jadranjem v otroškem razredu optimist, nato prestopil v dvosed 420, pri 16 letih pa smo se s prijatelji preizkusili na deski. Prvo opremo nam je nudil klub Čupa,« se spominja 33-letnik iz Sesljana, av-toklepar, ki zdaj sede na jadrnico izključno za Barcolano. Sedaj nestrpno čaka, da se bo spet vrnil na desko, saj je poškodovan.
Kako pogosto pa jadrate?
Navadno od marca do decembra, pozimi pa ne, zaradi mraza. V tistih mesecih se navadno odpravim na toplo, kjer lahko deskam.
Kam pa?
Letos sem jadral na Filipinih, bil pa sem že na Rdečem morju, Sardiniji, na Zelenortskih otokih, Braziliji, Grčiji, cilj pa je obiskati Havaje, kjer je pravi raj za jadralce na deski. Navadno potujem s prijatelji. Ustanovili smo tudi skupino Ua-ka Uaka, ki je ravno pred dvema tednoma organizirala sejem rabljene opreme. Vsi smo bivši jadralci Čupe, ki smo jadrnico zamenjali z desko. Smo tudi organizatorji regate za odrasle na optimistih, sicer pa se družimo pri Čupi.
Našteli ste prave raje za jadralce na deski, kje pa jadrate pri nas?
V Barkovljah najpogosteje, ker tam zapiha jutranji termični veter. Tam povprečno jadram dvakrat tedensko, zbujam se ob petih, jadram od šestih do osmih zjutraj, ob 8.30 pa sem že v službi. Ko je burja pa je jadranje možno tudi med dnevom.
Ali jadrate v vseh vetrovnih razmerah?
Da, jutranji termični veter doseže jakost do 20 vozlov, burja pa veliko več. Ko je premočna, izbiram Gradež, Marino julio, Pulj ali Lignano.
Kje pa lahko jadrajo začetniki?
Najprimernejša je Marina Julia, v Barkovljah pa je težje, ker piha veter proti odrtemu morju, zato moraš biti že vešč jadralec.
Jadranje na deski najbrž zahteva dobro fizično pripravo. Ali se ob jadranju ukvajrate še s čim?
Če dvakrat tedensko jadraš, je to že sama po sebi dobra priprava. Sicer pa povprečno enkrat tedensko tudi kolesarim z gorskim kolesom, največkrat se povzpnem na Grmado ali grem proti Nabrežini, pozimi pa deskam na snegu po progi, zunaj urejenih smučišč in v snežnem parku. (V.S.)
18
Sobota, 25. maja 2013
KULTURA
/
trst - Niz Komorni salon, ki ga prireja društvo Chamber Music
Duo Runge-Ammon z drznim JazzTangoNuevom
Niz Komorni salon, ki ga prireja društvo Chamber Music, se je zaključil s koncertom, ki je bil v marsičem svojevrsten: program je bila pisana lepljenka praviloma krajših skladb, trajal pa je kar poltretjo uro. Duo Runge-Ammon je z dokaj drznimi, mestoma celo vprašljivimi izbirami povezal vrsto avtorjev, ki bi jim težko našli skupni imenovalec in tudi naslov koncerta -JazzTangoNuevo - ne zaobjame vsega, kar smo poslušali, nesporen pa je visok nivo obeh glasbenikov, ki sta bila tudi avtorja vseh priredb.
Čelist Eckart Runge ima zelo ugleden položaj kot docent v Nemčiji in Belgiji, njegova kariera pa se giblje med resnobo godalnega kvarteta (je ustanovitelj in član kvarteta Artemis), jazzom, tangom in filmsko glasbo. Tudi pianist Jacques Ammon rad vzporeja klasično z bolj ljudsko obarvano južnoameriško glasbo, zato se duo že deset let uspešno uveljavlja s formulo pre-kožanrskega koncerta. Čeprav glasbo poslušamo brez vsakršnih predsodkov, ne moremo povsem izenačiti partitur, ki izvirajo iz zelo različnih zaledij: dva mojstra argentinskega tanga, Astor Piazzolla in Carlod Gardel, sta z znamenitima Libertangom in El dia que me quieras tvorila dve dvojici s skladbama sodobnega ruskega ustvarjalca Nikolaja Kapustina: Nearly Waltz op. 98, »skoraj« valček, ki je nihal med 3 in 5/4 tempom, nato pa Elegija op. 96 sta zgovorna primera estetske naravnanosti ruskega mojstra, ki se navdihuje po
Eckart Runge in Jacques Ammon
jazzu in bluesu ter zna ustvariti do-padljivo mešanico sveže in neobremenjene glasbe, ki sta nam jo odlična glasbenika predstavila v najlepši luči.
Sergej Prokofjev nas je popeljal v povsem drugačno dimenzijo: Scherzo iz Sonate v C-Duru op. 119 je poletel visoko nad povprečjem prijetne glasbe, in tu sta umetnika dokazala žlahtnost, izvirnost in globino skladatelja, čigar delo sta ovrednotila z res vrhunsko interpretacijo. Skoraj nemogoče je izpadlo vzporedje z Burlesko op. 97 Nikolaja Kapustina, sicer bogato oprem-
ljeno s swingom in humorjem, nato pa sta zaigrala Sonato št. 2 op. 84 istega avtorja.
Pestri program nam je ponudil tudi praizvedbo Jazz sonate italijanskega skladatelja, ki je bil prisoten na koncertu: Lucio Franco Amanti je sestavil štiristavčno sonato, ki je črpala
TOMIZZEV DUH
iz jazza Johna Coltraneja, se spogledovala z bossa-novo, v tretjem stavku-Baladi-s filmsko glasbo, v zadnjem pa premešala vplive tanga in sodobne glasbe v neprisiljeno in nezahtevno celoto. Duo Runge-Ammon je mlademu ustvarjalcu in občinstvu postregel s prvovrstnim muziciranjem, svoj nastop pa sklenil z dvema skladbama Astorja Piazzolle: Fuga y Misterio, pričevanje o Piazzollovi predanosti Bachu, nato pa Le Grand Tango, edina skladba, ki jo je argentinski mojster spisal izrecno za čelo in klavir. Eckart Runge se je med posameznimi točkami lepo potrudil, da je v italijanščini orisal njihove značilnosti in občinstvo je program spremljalo z velikim navdušenjem: natrpana dvorana je potrdila uspešnost in kakovost sezone, ki jo je tudi tokrat društvo Chamber Music zarisalo s posrečenimi izbirami, od izredno kvalitetnega začetka z oktetom Mahler Jugend Ensemble do dua, ki se je navdušenim aplavzom oddolžil z dvema dodatkoma, najprej z znamenitim tangom El Choclo, ki ga je baje spisal temnopolti violinist Negro Casimiro ob koncu 19. stoletja, nato pa s temo, ki jo je za Bellocchiov film Henrik IV. napisal Piazzolla.
Katja Kralj
Na poti do slovarja sodobnega slovenskega jezika
Skupina jezikoslovcev je v četrtek objavila predlog za izdelavo slovarja sodobnega slovenskega jezika. Z njim bi Slovenija prišla do ustreznega opisa sodobnega slovenskega jezika, ki bi med drugim zagotovil tudi bazo podatkov za razvoj jezikovnih tehnologij.
V slovenski jezikovni skupnosti po navedbah avtorjev predloga že od 90. let preteklega stoletja obstaja potreba po jezikovnem priročniku, ki bi odražal sodobno stanje jezika tako glede upoštevanja jezikovnih sprememb kot sodobnih leksikografskih metod pri njegovi izdelavi. Predlog je eden od možnih odgovorov na to potrebo, so še zapisali njegovi avtorji - Simon Krek iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan in kamniškega podjetja Amebis, direktor zavoda za uporabno slovenistiko Trojina Iztok Kosem in jezikoslovka Polona Gantar. Tovrsten slovar je pomemben tudi z vidika zagotavljanja jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik, je za STA pojasnil Krek. Slovenija pa slednje potrebuje, če želi priti denimo do aplikacije Siri v slovenščini ali slovenskega jezika v sistemih sprotnega strojnega tolmačenja in podnaslavljanja. Avtorji predloga ob tem vabijo zainteresirano javnost, da predlog prebere oziroma si ogleda predstavitev in svoje mnenje deli na forumu. Celoten projekt naj bi bil glede na predlog zaključen v petih letih. (STA)
Evrolstra kot
rev1je - ~,letošj ni,	* efektni Evrosong
Tržaška Mladika tokrat m,^^	®
z uvodnikom o volitvah
Na začetku maja je zagledala luč četrta številka tržaškega mesečnika Mladika. V uvodnem članku z naslovom Staro in novo na deželnih volitvah uvodničar razmišlja o volilnih rezultatih na nedavnih deželnih volitvah v Fur-laniji Julijski krajini, ki so prinesle zmago levosredinski koaliciji in njeni kandidatki Debori Serracchiani. Aprilske volitve so prinesle precejšnje odstopanje od napovedi in glede na vse-državni italijanski trend; Slovencem so zagotovile dva predstavnika v deželnem svetu, in sicer svetovalca Igorja Ga-brovca in Stefana Ukmarja. Uvodničar se med drugim zamisli v podatek nizke volilne udeležbe in si postavi vprašanje, zakaj je toliko slovenskih volivcev ostalo doma. Potrebna je, pravi, večja prisotnost slovenske stranke na terenu, ki edina lahko jamči stalen kontakt z volivci in spoznavanje njihovih potreb.
V reviji sta objavljeni novela Bri-njeka Tanje Vamberger, ki je prejela drugo nagrado za prozo na 41. literarnem natečaju revije Mladika, in dvanajsto nadaljevanje romana v nadaljevanjih Peta avenija in smrtne zagate, ki ga piše Irena Zerjal.
Jože Bajzek je avtor članka o izvolitvi papeža Frančiška na Petrov sedež. V rubriki Moje življenje v Nemčiji se objavljajo spomini Petra Merkuja na Jugoslovansko tragedijo. O sedemdesetletnici spusta prvih primorskih padalcev iz britanskega letala na slovenska tla in o nedavni smrti enega izmed teh, Stanislava Simčiča, piše Ivo Jevnikar. Renato Podberšič ml. pripoveduje zanimivo življenjsko zgodbo
Jožeta Breclja iz Zapuž pri Ajdovščini, ki je bil med drugo svetovno vojno ameriški vojni ujetnik in je v ZDA preživel tri leta. Erika Jazbar je pripravila intervju s 95-letnim primorskim duhovnikom, lazaristom Cirilom Čargo, ki je več kot 70 let opravljal duhovniški poklic od Turina preko Kitajske, Sardinije in Kanade do Porčinja. Portret Zravka Toškana, istrskega podjetnika, je pripravil Milan Gregorič.
Na zadnjih straneh revije dobimo Anteno z novicami iz zamejstva in zdomstva.
V mladinsko prilogo Rast sta tokrat pisali Neža Kravos, ki je avtorica uvodne misli »Ali živimo v dobi nezadovoljstva?« in črtice z naslovom »Ne«, in Nicole Parmesan, ki je pripravila intervju s Karen Klobas.
Naši mili, vljudni, korektni, modri, efektni (ne pa tudi učinkoviti) demokrati nam pravijo: dobro, dobro, banke, tantieme, bonusi, pavperizaci-ja, saj vemo, ampak - se na svetu dogaja še kaj? Seveda se, kako da ne! Zgodile so se lokalne volitve na Hrvaškem, na trenutke zelo estradne, tudi s cirkuškimi elementi ponekod ... Zgodil se je tudi škandalozni Evrosong, saj se nihče od ex-yu pevcev ni uvrstil v finale. Ah, antislovanska zarota, kakopak. Zagrebški Jutarnji list piše, da je bojda sam ruski zunanji minister Sergej Lavrov dan po Evrosongu navze-zgodaj potarnal azerbejdžanskemu kolegu Elmarju Mamedjarevu: »Pa kaj je to zaboga, Elmar? Mi vam 12 točk, vi pa nam niti ene!« Minister jadrno napoveduje preiskavo o »izginulih glasovih« azerbajdžanskih gledalcev namenjenih ruski pesmi, o tem govori tudi sam predsednik države ... Zato gornji naslov. Da si malce oddahnete, dragi moji, od nenehnega jadi-kovanja o zlomu civilizacije. Za danes malo čenč torej, političnih in estrad-nih, saj je danes vse estrada, ne?
Najprej o Istri, Evroistri, seveda, ki ji nekako uspeva delovati kot »mala Skandinavija«, krize kot da ni. A že po prvem krogu lokalnih volitev je v Istri veliko bolj kot doslej jasno: IDS se je vrnil na »revolucionarne« pozicije s svojih začetkov iz leta 1992. Sedaj ga podpira okoli 50% volilcev, prva stranka za njimi je »leva« SDP s 25-odstotno podporo. Kot v začetku devetdesetih ni uspel poskus HDZ-je-vega udara, tako danes, po dvajsetih letih, spodleteva SDP-jev poskus pa-cifikacije, nacionalizacije, racionalizacije Istre.
O tem še beseda ali dve na koncu. Kajti Evrosong je le pomembnejši, a ne: pa poglejmo povzetek o škandalih iz slovenskih in hrvaških medijev: »Letos je bilo največ govora o nemški pesmi Glorious. Nemški kritiki so jo že dan po tem, ko je bila izbrana, označili za plagiat lanske zmagovalne pesmi Euphoria ... V večji plagiatorski škandal pa je bila leta 1973 vpletena tudi Slovenija. Takratna španska pesem Eres Tu se je kasneje izkazala za kopijo pesmi Brez besed, s katero je Berta Ambrož leta 1966 zastopala Jugoslavijo ... Zanimivo, do škandala je prišlo že prvo leto izbora za pesem Evrovizije leta 1956. Takrat je bilo sporno dejstvo, da nikoli niso objavili uradnih izidov glasovanja. Samo leto kasneje pa se je v festival vpletla politika, ki je zahtevala, da se Španiji in Portugalski zaradi diktature prepove sodelovanje na Evrosongu. Prepoved se ni zgodila, na oder pa je med šovom vdrl moški s tablo, na kateri je pisalo »Bojkot Franca in Sala-zarja«. Španija je bila v škandal, povezan z Evrovizijo, vpletena tudi dve leti kasneje, ko je s prevaro, z eno samo točko prednosti, odvzela zmago Cliffu Richardsu ... Na lanskem 57. Eu-rosongu pa je precej odmeval poziv Španije, naj njihova pevka ne zmaga, saj si država ne more privoščiti, da bi gostila 58. izbor za pesem Evrovizije ... Leta 2004 je Zeljko Joksimovic v Carigradu, kjer je Eurosong potekal, sprožil pravo ogorčenje, ko je v zrak dvignil tri prste, ki so tradicionalni srbski znak za boj« ...
»Gruzinsko pesem je na tekmovanju 2009. prepovedala mednarodna žirija z obrazložitvijo, da ima pesem
izrazito politično vsebino: "We Don't Wanna Put In" (Putin), kratek čas po rusko-gruzijski vojni ... Leta 1978 je Jordanija preprečila predvajanje izraelske pesmi "Abanibi" Izraelci so tedaj zmagali, Jordanska televizija je preprosto izrezala razglasitev zmagovalca, tamkajšnji mediji pa so mirno poročali, da je zmagovalka Belgija, ki je v resnici zasedla drugo mesto ... Na Portugalskem je leta 1974 kodirani signal za začetek revocije bila pesem "And After The Goodbye" Paula de Carvalha. Tako je eurovizijska skladba sprožila revolucijo ... Po masakru izraelskih športnikov na Olimpijskih igrah v Münchnu 1972, na naslednjem Evrosongu izraelska pevka nastopila v vojaškem neprebojnem jopiču ...«
Pesem evrovizije je pravzaprav smešna, zanimivo pa je, kako nam kljub vsemu še vedno je do nje; prva reč po nogometu in pred vsemi življenjskimi problemi. Narodi okoli Rusije si delijo točke, enako počnejo sosedi v Skandinaviji. To smo bratsko počeli tudi mi južno od Triglava, pa so nas letos kar lepo eliminirali. Hudobne zarote, kaj?
EvroIstra je druga zgodba, nas skušajo spraviti h pameti že dvajset let, pa jim ne gre prav od rok; ne Zagrebu, ne Ljubljani, ne Rimu. Sedaj, ko bo meja potonila v Piranski zaliv, se bomo skupaj lahko še bolje po robu postavljali našim ozkosrčnim elitam. Istra je politično relevanten evropski dejavnik, priložnost imamo, da še intenzivneje delujemo kot faktor povezovanja sosedskih narodov. Istra je danas dober primjer strpnega okolja, lahko bi bila večkulturna matrica Evrope. EvroIstra kot efektni Evrosong.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 25. maja 2013
19
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
V" Rai Tre
Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 Film: Inga Lindstrom - Il cuore di mio padre 17.00 Veris-simo 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 20.40 Champions League 22.45 Champions League - Speciale 0.00 X-Style
O Italia 1
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.55 Parlamento Sette-giorni 10.25 Beatifikacija Pina Puglisi 12.20 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita (v. C. Conti) 20.00 0.35 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Don Puglisi martire a Brancaccio 23.45 Beata Provvidenza
6.30 II Divertinglese 7.00 8.00 Risanke 7.40 L'Albero Azzuro 9.05 Art Attack 9.25 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.40 ApriRai 10.55 Parlamento Punto Europa 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: La nave dei sogni - Emirati 15.40 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Nan.: Sea Patrol 17.10 Sereno variabile 18.05 Pit Lane 18.15 Avtomobilizem: Formula 1, VN Monaka (Monte Carlo), prenos kvalifikacij 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.40 Nan.: NYC 22
7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Film: Cuo-ri senza fontiere 9.15 Paese Reale 10.15 Nad.: Doc Martin 11.00 Aktualno: Tgr Bel-litalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Setti-manale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2013, prenos 20. etape (Silandro - Tre Cime di La-varedo) 18.00 Tv Talk 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Che tempo che fa (v. F. Fazio)
^ Tele 4
21.30 Ulisse: Il piacere della scoper-ta (v. AIberto AngeIa) 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Un giorno in pretu-
u Rete 4
7.40 Nad.: L'avvocato Porta 9.30 Nan.: Ca-rabinieri 10.30 Come si cambia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Omicidi sull'asfalto (krim.) 17.30 Nan.: Monk 18.20 Ieri e og-gi in Tv 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.35 Nan.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Im-patto imminente (krim., i. B. Willis, S. J. Parker) 23.40 Film: Potere assoluto (triler, r. in i. C. Eastwood)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 10.00 Melaverde - Estate 11.00
12.35 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.10 18.10 Tedenski pregled 17.30 Poročila 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.10 Satirično oko 20.20 Politik, to sem jaz! 20.45 0.00 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip 22.05 Na tretjem...
Koper
7.00 Risanke 10.25 Nan.: The Jetsons 10.50 Nan.: National Museum - Scuola di av-ventura 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Sergente Bilko 15.35 19.00 Nan.: Life bites 15.45 Kolesarstvo: SP Superbike 2013 17.05 Nan.: The Middle 17.30 Nan.: Mr. Bean 17.50 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.15 Film: Striscia, una zebra alla ris-cossa 21.10 Film: Puzzole alla riscossa
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.20 Biker Explorer 15.50 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.20 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 20 let: Fol-kest 20.20 Va Piran... 22.05 Pogovor z... 22.35 „Q" - Aktualnost mladih
^ Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Žogarija v Piranu 19.00 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Besede miru 22.00 Tedenski pregled 22.30 Glasbeni večer
22.55 FiIm: Io, me & Irene
La 7
LA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 L'aria che tira 12.00 Aktualno: Bookstore 12.40 La7 Doc 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.20 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda (v. N. Porro in L. Telese) 23.00 Film: In my country (dram.)
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.35 Serija: Igra laži 11.35 Jamie - Obroki v pol ure 12.10 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 12.35 Dok. serija: Zvezda dizajna 13.30 Film: Lov za zelenim diamantom 15.30 Serija: Castle 16.25 Film: Lažni kilogrami 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.25 Film: Lepotica pod krinko 2 (kom., ZDA, '05, i. S. Bullock) 23.30 Film: Vdih
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ricette di Giorgia 13.15 Insiel: Speciale appunta-mento a Udine 13.45 Variete: Voci in piazza 17.0019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.35 Male sive celice 10.20 Infodrom 10.30 Nan.: Hiša eksperimentov 10.50 Nad.: V boju s časom 11.25 Film: Najboljši na Švedskem 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.55 Med valovi 15.15 Slovenski magazin 15.50 Dok. serija: Na poti 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.35 Dok. odd.: En dolar za eno življenje 18.30 23.50 Ozare 18.40 Risanke 18.55 22.15 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Film: W (biogr., ZDA, '08) 22.45 Nad.: Sinovi anarhije
(t Slovenija 2
9.00 Skozi čas 9.40 Posebna ponudba 10.25 Pogledi Slovenije 11.50 Slovenci v Italiji 12.30 Opus 13.00 Osmi dan 13.55 19.00 Formula 1: velika nagrada Monaka - kvalifikacije, prenos iz Monte Carla 15.15 Športni izziv 15.45 Migaj raje z nami 16.15 Nogomet: FIFA magazin 16.45 Odbojka - kvalifikacije za svetovno prvenstvo (M): Slovenija : Madžarska, prenos 20.00 La vie en rose, mednarodni večer šansonov 2011 21.40 Aritmija 22.40 Bleščica, oddaja o modi 23.15 Med valovi
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.55 21.30 Žarišče
8.00 Tv prodaja 8.15 Film: Nora Roberts -Točno opoldne 10.00 Dok: Mojstri šminke 10.55 Astro Tv 12.25 Malo za šalo 12.40 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.10 Film: Znova v sedlu 14.55 Film: Kje sta Morganova? (kom., ZDA, i. S. J. Parker) 17.00 23.50 Serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet - Povečava 18.30 Nan.: Semafor 19.00 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Asterix na olimpijskih igrah 22.10 Film: Film katastrofe
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 18.45 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Ivanka Hergold: Med štirimi stenami - izvirna radijska igra, režija Marko Sosič; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna;
Sobota, 25. maja Rai 4, ob 22.45
VREDNO OGLEDA
Strade perdute Lost Highway
ZDA, Francija 1997 Režija: David Lynch Igrajo: Bill Pullman, Patricia Arquette.
Glasbenik Fred je avantgardni džezovski saksofonist, ki živi v razkošni hiši z ženo Renee, o kateri sumi, da mu je nezvesta.
Nekega dne se pred njegovimi vrati pojavi niz videokaset s posnetki, ki dokazujejo, kako nekdo opazuje njegov dom od znotraj in od zunaj. Potem ko najdejo umorjeno Renee, se Fred znajde za rešetkami - a nekega dne ga ni več v celici. Kaže, da se je
telesno spremenil v Peta Draytona, mladega avtomehanika, ki se je nespametno zapletel z ženo mafijskega šefa Dicka Laurenta; bohotno blondinko po imenu Alice, ki je videti natanko tako kot Renee.
9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Literarna oddaja; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 My chance on air; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Et-nobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Fortissimo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.00 Druga godba pred Drugo godbo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer (Giuseppe Verdi-Machbeth); 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20	Nedelja, 26. maja 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Ciklonsko območje nad severno Italijo bo vplivalo na vreme pri nas tudi v soboto. Jutri se bo ciklon počasi umikal proti Balkanu in bodo dotekali nekoliko manj vlažni zahodni tokovi. Ozračje pa bo še vedno nestabilno.
V_A
1020
1010
Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Pojavljale se bodo zmerne padavine, ki pa ne bodo neprekinjene. Možne bodo krajevne plohe ali nevihte. V hribih bo snežilo nad okoli 1200m, krajevno tudi nižje. Ob morju bo pihal zmeren vzhodnik do severovzhodnik. Možna bodo tudi kratka obdobja z delnimi razjasnitvami.
Oblačno bo z občasnim dežjem, ki ga bo več v zahodni polovici države. Meja sneženja bo na severozahodu države na okoli 1000 m nadmorske višine.
Po vsej deželi bo v glavnem prevladovalo spremenljivo vreme. Več jasnine bo sredi dneva na obalnem območju, kjer bo pihal zmeren jugoza-hodnik. Od popoldneva bo možna kakšna ploha ali nevihta, ki bo verjetnejša v Pre-dalpah in na vzhodnem pasu.
Jutri bo sprva še deževno, padavine bodo oslabele in popoldne večinoma ponehale. Še bo hladno. V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine. Nekoliko topleje bo.
¡2 Sonce vzide ob 5.24 in zatone g ob 20.40
Dolžina dneva 15.16
Luna vzide ob 21.09 in zatone ob 5.36
1899 - Obilno deževje pone-a kod v severni in zahodni Sloveniji. Do jutra naslednjega dne so najvišjo 24-urno višino padavin zabeležili v Žireh, 110 mm; v Škofji Loki in Kamniku je padlo 83 mm, v Podkraju nad Vipavo 70 mm in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 66 mm dežja.
Danes: ob 5.11 najnižje -69 cm, ob 12.05 najvišje 26 cm, ob 16.57 najnižje -4 cm, ob 22.46 najvišje 49 cm.
Jutri: ob 550 najnižje -65 cm, ob 13.03 najvišje 25 cm, ob 17.50 najnižje 3 cm, ob 23.16 najvišje 41 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C.
500 m...........13
1000 m ...........6
1500 m............1
2000 m...........-2
2500 m ...........-5
2864 m...........-6
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah 8,5.
Končno dve akustični rešitvi, ki na skoraj neviden način pripomorejo k boljšemu sluhu: Phonak Virto nano in Phonak Audeo Q
Imeli smo veliko ambicijo.
Želeli smo ti, da bi boljše slišal s pomočjo napredne tehnologije, ne da bi te kdo opazil.
Z nanotehnoiogijo UQuest smo našo željo uresničili in ti danes lahko nudimo takojšnji učinek ter zadovoljstvo. Inovacija za sluh!
Udobno: prilagodi se na optimalen način!
m
o. e
S &
Phonak Virto nano
Ulica Massimo d'Azeglio 2 - Tel.: 040 638 775
FESTIVAL V CANNESU - Ob ugibanjih o možnih dobitnikih palm
Luči počasi ugašajo
CANNES - Luči se nad šestin-šestdeseto izvedbo cannskega festivala počasi ugašajo. Taksiji neprestano vozijo goste velikih hotelov na bližnje letališče v Nici in tudi festivalske dvorane so že od včeraj na pol prazne. Mednarodna tržnica, ki privabi v mestece na Ažurni obali nekaj deset tisoč producentov, distributerjev in režiserjev iz vsega sveta in predstavlja pravo dodano vrednost francoskega festivala, je včeraj zaprla še zadnje stojnice. Industrijski, del Canne-sa, tisti, ki zagotavlja festivalu neprecenljivo denarno moč se je tako tudi za letos končal.
Včeraj je na mestnem gradu potekal sprejem, s katerim župan Cannesa vsako leto s tipičnim provansalskim kosilom pogosti novinarje. Skupno jih je bilo letos akreditiranih 4900, ki so v Cannes prišli z vseh koncev sveta. Bogastvo francoskega festivala je namreč prav to, da zelo premočrtno predstavlja film z vseh celin, od Afrike do Azije, kar drugim filmskim izložbam nikakor ne uspe.
Posebnost skupinskega kosila je tudi ta, da se ga udeleži tudi žirija. Tako, da je bilo letos mogoče jesti v družbi Ste-vena Spielberga, Nicole Kidman in An-ga Leeja, katerih delo se v resnici šele začenja, saj bodo morali v prihodnjih štiriindvajsetih urah določiti komu bodo letos šle festivalske nagrade.
Napovedovanje zmagovalcev pa je tudi osrednji argument zaključnih festivalskih dni. Za zdaj velja za najverjetnejšega dobitnika zlate palme tunizijski režiser Abdellatif Kechiche s filmom La vie dAdele, žensko ljubezensko zgodbo dveh deklet, ki je po četrtkovi projekciji v bistvu spremenila vse dotedanje napovedi. Če bi se Kechicheju tudi tokrat izmuznila osrednja nagrada, kot se mu
Režiser James Gray (levo), igralka Marion Cotillard in igralec Jeremy Renner
ansa
je že zgodilo pred tremi leti na beneški Mostri, si je težko predstavljati, da je ne bi dobile protagonistke Adele Exarcho-poulos in Lea Seydoux.
Za najboljšo moško vlogo pa je v resnici kandidatov veliko več. Tako na primer Michael Douglas v Soderberg-hovem Behind the candelabra, a tudi Oscar Isaak, junak dela Inside Llewyn Davis bratov Coen in pa Benicio Del Toro za interpretacijo v Desplechino-vem Jimmyju P. Predvsem tuji izvedenci napovedujejo katero od nagrad tudi italijanskemu filmu La grande bellezza, s katero je Sorrentino samo delno prepričal italijanske medije, docela pa fa-sciniral tuje gledalce.
Odločno pod pričakovanji pa je The immigrant, Jamesa Graya, dolga melodrama postavljena v New York na začetku prejšnjega stoletja, ko je na Ellis Island prihajalo na milijone ljudi, ki so stremeli za ameriškimi sanjami. Prihodnost pa seveda ni bila vsem enako
naklonjena. Grayeva zgodba z Marion Cotillard in Joaquinom Phoenixom v nosilnih vlogah pripoveduje tako o dveh sestrah, Ewi in Magdi, ki sta v New York prispeli iz Katovic na Poljskem, a se je njuna trnova pot ob izkrcanju šele začela. Magda je namreč bolna in je ne pustijo v mesto, Ewa pa se mora pošteno na-mučiti, da je ne pošljejo nazaj v Evropo.
Danes sta na vrsti še zadnja dva filma tekmovalnega sporeda. Dolgome-tražca dveh režiserskih kalibrov kot sta Roman Polanski in Jim Jarmusch. Po-lanski se v Cannes vrača v družbi žene Emmanuelle Seigner in Mathieuja Amalrica. Film La venus a la fourrure (Venera v krznu) je filmska postavitev uspele gledališke predstave. Njegov ameriški kolega Jim Jarmusch pa bo danes predstavil zanj nenavadno romantično komedijo o vampirjih, Only lovers left alive (Edina še živeča ljubimca), ki so jo selektorji zadnji trenutek uvrstili v program. (Iga)
VREME - V FJK tak maj nazadnje leta 1976
Mraz, sneg in burja spet spomnila na zimo
TRST - Na Višarjah se danes uradno začenja poletna turistična sezona. Zato bodo uslužbenci deželne družbe Promotur danes in jutri ponovno zagnali ka-binsko žičnico, ki iz Žabnic pelje do slikovitega naselja in romarske cerkve na Višarjah. Toda letošnje »ponorelo vreme« je spet poskrbelo za neprijetno presenečenje in namesto prijetnega pomladanskega sonca bosta morebitne izletnike pričakala sneg in mraz.
Pravo zimsko vreme je bilo že včeraj, ko so bile Višarje skoraj take kot pozimi, saj je v Furlaniji-Julijski krajini snežilo nad 700 metri nadmorske višine. Danes ne bo veliko bolje, čeprav vremenoslovci napovedujejo z današnjim popoldnevom prehodno izboljšanje. Vendar bodo mrzli višinski tokovi še naprej pritekali in v stiku z vlažnim zrakom, ki prihaja iznad Sredozemlja, še povečali nestabilnost.
Sicer pa se včeraj nikjer v FJK niso mogli pohvaliti z vremenom. Mraz in burja sta že od prvih včerajšnjih ur živosrebrni stolpec spustila na tako nizko raven, ki ga za konec maja ne pomnijo že od leta 1976. V nižinah in ob morju je deževalo, v gorah pa snežilo in marsikje je bila snežna odeja debela nekaj deset centimetrov.
Nič boljše ni bilo včeraj in ne bo danes niti v Sloveniji. Zato je treba sanje o pozno majskem kopanju preložiti na boljše čase.