r Izvolili smo nove obratne delavske svete Od 26. do 28. aprila so bila prva zasedanja novoizvoljenih obratnih delavskih svetov. Poleg tega, da so se konstituirali, so se na teh zasedanjih tudi temeljito pogovorili o novih nalogah, ki jih v prihodnje čakajo. Vse kaže, da se novoizvoljeni člani dobro zavedajo svojih odgovornosti. Zato je povsem razumljiva njihova težnja po družbeno-ekonomskem izobraževanju, ki so jo povsod poudarjali. Kadrovsko-socialni oddelek je v sklopu Delavske univerze Velenje že organiziral seminar za novoizvoljene člane samoupravnih organov. Na tem seminarju se bodo vsi novoizvo- ljeni člani seznanili s pravicami in dolžnostmi organov delavskega samoupravljanja ter z vlogo proizvajaveev in upravljavcev, ki jo imajo pri reševanju vseh eko-noinsko-proizvodnih problemov v gospodarski organizaciji, posebej pa še v ekonomski enoti. Obratni delavski sveti so iz svoje sredine izbrali naslednje tovariše za predsednike in namestnike: EE Jama-vzhod — Kortnik Rudi, predsednik; Vidmar Mirko, namestnik EE Jama-zahod — Čas Stane, predsednik; Premožič Vlado, namestnik Kam nas bo to privedlo? Letošnje muhasto vreme je bilo krivo, da je v marcu in tudi v prvi ipolovici aprilu meseca razsajala nalezljiva bolezen — gripa. Ta nam je »vrgla« iz proizvodnje veliko število delavcev. Samo v marcu mesecu smo imeli 383 primerov obolelih za gripo ali 1.762 izgubljenih delovnih dni oziroma povprečno izgubljene 4.6 dni na enega bolnika. Če izgubljene delovne dni primerjamo z rudniškim učinkom, potem lahko ugotovimo, da smo z njimi izgubili preko 8.000 ton proizvodnje, oziroma je družbeni dohodek zmanjšan za preko 20 milijonov din. To izgubo nam je samo v marcu mesecu povzročila gripa: Ne bi bilo prav, če ibi ugotavljali in Obravnavali samo gripo. Prav je. da pogledamo kako je tudi z drugimi boleznimi in nezgodami. V letošnjem letu se nam bolniški stalež znatno dviga. V I. četrtletju nam je močno porastel. V januarju smo imeli bolniški stalež 7,6 %. v februarju 8,7 % in v marcu 9,4%. Še bolj porazno pa izgleda, če pogledamo izgubljene dni zaradi bolniškega sta-leža. Te pa izgledajo takole: v januarju smo zaradi bolniškega staleža izgubili 6.570 delovnih dni, v februarju 6.709 in v marcu 8.589 delovnih dni. Če vzamemo izgubljene dneve in to po indeksu — v januarju kot 100 potem se nam je v februarju povečalo na 102 in v marcu na 130. To pa so tako visOke številke, da moramo o njih vsi skupaj resno razmisliti. Da nam je epidemija gripe dvignila bolniški stalež. nam je razumljivo. Manj razumljivo pa nam je za ostale bolezni, ki so nam tudi porastle kot je razvidno iz tabele: Izgubljeni delovni dnevi za posamezne bolezni po mesecih: marec febr. jan. 1484 1530 1644 A — nezgode 556 565 565 B —- nezgode 316 445 389 Želodec 747 552 609 Dihala 901 856 857 Revina 65 4t 10 Zobje 1762 300 313 Gnipa 454 551 403 Kožne bolez. 152 156 108 Postrežba 181 156 133 Živci 1971 1557 1539 Ostale bol. 8589 6709 6570 Skupaj iz- gubij. del. dni 130,7 102,1 100 Indeks EE Klasirnica — Malin Ferdo, predsednik; Kranjc Jože, namestnik 1 ' EE Elektrostrojni obrat — Pe-čečnik Franc, predsednik; Petrej Ivan, namestnik EE Gradbeni obrat — Turnšek Jože, predsednik; Kuhar Herman, namestnik EE Zunanji o.brat — Medved Vinko, predsednik; Kneževič Aco, namestnik EE Avtopark — Čas Stane, predsednik; Črep Viki, namestnik EE EFE Šoštanj — Riipnik Roman, predsednik; Maksimovič Miloš, namestnik Iz gornje tabele j« razvid.no, da so v I. četrtletju A in B nezgode pa tudi želočna. obolenja nekoliko nižja, da pa so "nam vsa ostala obolenja poras(tla. Pri tem se človek lahko vpraša, če, niso posamezniki izkoristili velik naval v zdravstvenem domu in 7. raznimi lažmi in tarnanjem zdravnika prevarili, da jih je vpisal v bolniški stalež. Zelo zanimivo je pogledati bolniško kartoteko iz iyatoro je razvidno, da ob povečanem staležil bolnih, ne bolujejo toliko starejši rudarji, ki že dolgo delajo-v podjetju kot mladi delavci, ki so pri podjetju šele par'm.e.setev. In še ena zanimiva ugotovitev: ; Delavci., ki neopravičeno izdajajo Z dela (tako imenovani »pjaVr. moharji«) pogosto, bolujejth Ker se jim ne ljubi delhti^razmlflja-jo o tem, kako bojo nalagali zdravnika, da br'jiti vnesfel .v ' bolniški stalež. da bi lahiko brez dela prejemali 80 % osebni dohodek. Taki delavci nimajo ni-kake zavesti. Sleherni"delaVec' je ' dolžan, da' pomaga, da še ' take' »cvetke« čimprej odkrijSjo ih izločijo iz kolektiva, kajti to So paraziti, ki delajo samo škodo in živijo na račun poštenih delavcev. i Tekavec VELENJE SO OBISKALI V d^eh 19. in 20. aprila je obi* skala Velenje skupina 78 rudarjev iz Fohnsdorfa. Avstrijski rudarji so se navdušeno izražali naYl lepoto in urejenostjo Novega Velenja, zlasti nad ureditvijo stanovanjskega problema v katerem vidijo veliko pridobitev našega delovnega človeka. Dne 19. 4. jim je bil v Kulturnem domu prirejen majhen kulturni večer, kjer so nastopili pevci našega pevskega zbora in rudarska godba na pihala s krajšim programom. Ko so našii pevci ubrano. zapeli rudarsko pesem, so avstrijski rudarji takoj prepoznali n jeno melodijo, ki tudi pri njih pomeni stanovsko pesem. Težave in lepote rudarskega poklica so.sk,upne in jih ne morejo ločiti in zato je prav, da se s takšnimi obiski medsebojno seznanjamo in spoznavainoi lAv-sirijei so bili nad izvajanjem obeh naših rudarskih kulturnih skupin zelo očarani in so poudarjali njihovo kvalitetno raven. Naslednji dan je manjša skupina obiskala jamo, ostali pa so si ogledali Novo Velenje in zunanje Obrate podjetja. V razgovoru s predstavniki RLV v dvorani DS pa so se zanimali za ' življenjske pogoje, uspehe samoupravljanja in druge probleme .iz življenja velenjskih rudarjev. V današnji številki: # Visoka napetost v jami Plavajoče črpališče- •' j§.0 jamskih svetilkah # Ni za vzgled % Marksistična filozofija # Nekaj o f otoki ubu 0 Prvoaprilsko pismo , # Šport O Naši modelarji % Zgodba iz NOB iz naših krajev Leto in. štev. 9 GLASILO 0 E L 0 V N E G A K 0 L E K TIV A RUDNIKA LIGNITA VELENJE i*. Visoka napetost v jami Še v predaiprilski Jugoslaviji se v inašem ipadjetju v veliki meri .ni uporabljala električna energija v jami, ker še in i bilo v dovoljni meri ti a razpolago za to odgovarjajočih električnih naprav. V kolikor so pa bile, so bile takšne, ki niso odgovarjale predpisom v »Sb« izvedbi. Z naglim razvojem elektrotehnike, iso strokovnjaki tudi ina tem področju dosegli .lepe uspehe ter skonstruirali takšne električne naprave, ki v popolni meri odgovarjajo današnjim predpisom o »Sbs izvedbi, posebno še tam, kjer so jame priznane kot strogo metanske im med katerimi je tudi naša jama. Seveda so bile vse te električne naprave prvotno grajene za nizke napetosti. Ker pa bi bilo zelo otežko-čeno voditi nizke napetosti na večje raizdalje, kot in. ipr. pri mas. da bi vodili 380 V od zunaj v jamo in nato po celi jami, bi bili i prvič veliki stroški za nabavo večje količine kablov z velikimi preseki, drugič pa bi bila zelo i. aprila je bilo spuščeno v veliko jezero pod Škalami »plavajoče črpališče« z namenom, d« bi se voda izčrpala in bi bil tako izključen vdor vode v jamo ter s tem nudila večja obratovalna sigurnost delavcev v jami. O tem črpališču se je že dalj časa razpravljalo in končno se je le uresničila zamisel v tesnem medsebojnem sodelovanju elektro-s trojnega obrata z investicijsko in konstrukcijsko grupo. Da bi javnost seznanili s to novo napravo, smo obiskali tov. inženirja Barleta in ga naprosili, da nam o tem pove kaj več. • Kaj Vas je pravzaprav privedlo do tega, da ste začeli misliti na »plavajoče črpališče«, tovariš inženir Barle? S tem smo se ukvarjali že dalj otežkočena sama montaža električnega omrežja do posameznih delovišč. Da bi se vsem tem slabostim izognili, smo pričeli uvajati v jamo visoko napetost 6000 V, kar je močno poenostavilo saim način napajanja jame. kakor tudi posameznih etaž. Da bi ise spoznali z napajan jem visoke napetosti za naš rudnik, navajam naslednje: iz elektrarne Velenje vodita električno energijo 2 paralelna nizkonapetostna voda s 3500 V do RTP Preloge, kjer se transfor-mira na 6000 V napetosti. Od tu potelka eden dovod direktno v RTP k + 100 jama-vzhod, 2 dovoda potekata, v RTP k + 35 in 2 dovoda v RTP k + 5. Iz k + 35 se odcepi drugi dovod za RTP k + 110. Kot je omenjeno imamo v RTP na k + 100 2 glavna dovoda in to v izvedbi z NKB kablom, ki potekata ob glavnih transportnih trakovih. V RTP k + 100 imamo vgrajene 6kV od-cepne stikalne omare, od koder potem napajamo posamezne TP na etažah. Tako imamo n. pr. na 80 etg v stebru 2 transformatorja (315 in 400 KVA) ki ju napajamo z visokonapetostnim NKB kablom. Dooim imamo za 'krovuino in talnmo 91 in 90 etg napajanje TP izvedeno eno tretjino z NKB kablom ostale dve tretjini pa z visokonapetostnim »Supromont« kablom. Ta napajanja posameznih TP na etaži omenjam ravno zaradi tega, da opozorim vse tiste, ki delajo v neposredni bližini visokonapetostnih kablov, da hi znali razločevati kje, kdaj in na katerem kablu se lahko najprej povzroči okvara. N. pr. če neka tesarska skupina deila v rovu, kjer poteka NKB kabel, je nujno, da pred pričetkom dela obvesti dežurnega električarja ali tretjinskega elektro-nadzorni-ka. da se kabel zaščiti s cevjo ter se na ta način prepreči, da ne pride na kablu do kakšne mehanske okvare. V kolikor bi prišlo do udarca na NKB kabel, ni nujno da takoj eksplodira, ampak se lahlko ta okvara pojavi kasneje in to ravino pni dviganju ali spuščanju tega kabla, ker se bo na udarjenem mestu prelomil svinec, ki je pod jeklenim ople-tom in bo imela vlaga možnost vstopa v sam kabel, kar je lahko vzrok poznejše katastrofe. Še večjo pozornost pa moramo posvetiti »Supromont« kablu, kljub temu, da ima večjo možnost tehnične zaščite. Pri tem kablu pa morajo tesarske partije posebno paziti, da ne povzročijo kakšnega zaseka, ker s tem povzročijo takojšen izpad dotične TO, ki jo napaja kabel, kar lahko ima hujše posledice. Zato se mora pred pričetkom dela kabel pravilno zavarovati ter upoštevati vse varnostne mere. Vedeti moramo to, da vsaka okvara na visokonapetostnem kablu povzroči prvič zastoj v proizvodnji, drugič pa škodo na samem fcalblu. katerih cena pa ni mala, če povem, da stane lm Supromont kabla 9000 din in 1 m NKB kabla 4000 dinarjev. Kranjc Plavajoče črpališče časa. Predvsem nas je k temu si lila potreba, da bi enkrat za vselej odstranili nevarnost vdora vode v jamo. Že pred leti smo študirali, kako /bi izčrpali vodo iz tega jezera, toda žal, iz več vzrokov smo izvedbo načrtov odložili. Rudnik je vložil zahtevek na 45. natečaj za kredit za odpiranje površinskega kopa. Ker pa je investicijska banka odložila reševanje 45. natečaja za nedoločen čas, smo se morali odločiti za takojšno črpanje vode iz jezera. Zato je tov. direktor Žganik sklical skupaj investicijsko grupo, konstrukcijski biro ter elektro-strojni obrat ter nas zadolžil, da v čim krajšem času naredimo osnutek predloga za izčrpanje 1. Poskusna montaža črpališča — pred delavnico El. strojnega obrata. Na sliki doma izdelana rezervoarja, 192 cm premera m 600 cm dolžine - t. j. 17,4 m'. Rezervoarja sta preizkušena z vodnim trakom 3 atm. Sila v rezervoarju pri tem pritisku Da znaša ca. 12.500 ton. Tovornjak s prikolico pa je pripravljen za transport opreme od delavnice do črpališča. jezera. Na osnovi teli osnutkov smo takoj oskrbeli opremo in material in pristopili k izdelavi dokončnega projekta. # S kaikšnim materialom ozir. s kakšno opremo vam je uspelo uresničiti te načrte? Črpalke smo naročili v Litostroju, ker so pa dobavni roki precej dolgi, zadeva pa je bila nujna, smo si za začetek izposodili črpalke v mežiškem rudniku. Orni so te črpalke uporabljali pri črpanju vode iz jame. Posodili so dve črpalki in sicer je ena zmogljivosti 5 m3/nuin., druga pa 15 m'/min. Cevovodi so premera 320 mm in 210 mm. 0 Ali nam lahko poveste koliko vode in v kakšnem času bo izčrpalo to »plavajoče črpališče«? Izčrpati moramo 4,500.000 m3 vode, saj je globina tega jezera približno 37 m. S temi črpalkami bomo, iseveda, če bo po sreči, izčrpali vodo pribl/ižno v enem letu. Pravzaprav pa ne bomo izčrpali vode prav do dna, temveč bo ostalo še kakih par metrov, ki pa ne bodo tudi v slučaju vdora vode povzročili nobene nevarnosti. 9 iln kam se bo iztekala ta voda? Ta voda iz jezera se bo potom črpalk iztekala v Lepeno, ki smo jo v ta namen morali regulirati in poglobiti ter je speljana mimo jezera. . 0 Tov. ing. Barle, od kod dobivate električno energijo, ki je potrebna za te črpalke? Vso električno energijo za potrebe črpališča dovajamo iz starega jaška po daljnovodu 10 kV do montažne trafopostaje ob jezeru, tu pa se potem tramsfor-mira potom transformatorja 400 kVA v nizko napetost 380/220 voltov. # Prej ste omenili črpalke, naročene v Litostroju. Kakšne pa bodo te črpalke? Črpališče je zgrajeno za ,defi-niitivno z novimi v Litostroju naročenimi črpalkami. To so tri črpalke, ki bodo črpale 6m3/min. Namen teh črpalk je tudi ta, da ko bo jezero izčrpano, se bo preostala voda s pomočjo teh črpalk držala na najnižjem nivoju. Črpališče Ibo avtomatizirano, ko bo gladina vode narastla do gotovega nivoja, bodo črpalke avtomatsko črpale. In ko bo gladina vode spet najnižja, se bodo te črpalke avtomatično izklopile. Obratovanje črpalk se bo kontroliralo potom signalizacije, ki bo speljana do strojnika pri izvoznem vitlu na Glinškovem jašku. V ilustracijo bi omenil še to, da to črpališče laliiko prenese težo 34 tpn, sedanja dejanska Obremenitev pa je polovična — 17 ton. Iz varnostnih razlogov je črpališče močno zasidrano, ker se tekom črpanja vodna gladina niža in slkuipno z njo tudi črpališče. Zaradi tega se bo črpališče pomikalo proti sredini jezera in cevovodi se ibodo podaljševali. V tem je pravzaprav prednost »plavajočega črpališča«. Naj omenim še to, da je bila svoj čas izdelana varianta, po kateri naj bi bile črpalke montirane na vozičkih, ki bi se po tirih premikali po bregovih proti vodni gladini. Seveda smo to iz več razlogov opustili. # Kdo so bili vaši sodelavci, inženir Barle? Elektrost/rojni obrat je vztrajal na zamisli »plavajočega črpališča«, ideja pa pravzaprav obstoja že dalj časa. Konstruktivni oddelek je prišel do istega zaključka. Soglašala je prav tako tudi investicijska skupina. Gradnja črpališča je tako hitro napredovala, da projekt v tem kratkem času ni bilo mogoče narediti. Pravzaprav smo gradili to e Putiar Stev. 9 — 14. maja 1962 Nekaj o jamskih svetilkah plavajoče črpališče« manj kot en mesec. Delavci elektrostroj-nega obrata, ki so se ukvarjali s tem, kakor iudi tehnično osob-je, so delali zelo požrtvovalno 'in vestno. Prav tako je tudi konstrukcijski oddelek pri tem delu sodeloval ter vsiklajeval gradnjo s projekti. Posebej bi pohvalil tov. Lebana in tov. Petreja, ki sta neumorno delala na pripravah ter montažno skuipino s sku-pinovodjem tov. Pečeoniikom. Vise priznanje je trelba dati tudi elektro slkupini s tov. Meh Jože-tom na čelu ter skupino vod jem Oštir Slavkom, iki so pod najslabšimi vremenskimi pogojii v kratkem času postavili daljnovod. V konstrukcijskem oddelku so poleg drugih sodelovali predvsem ing'. Jevšenak ter inig. No-grašek, ki obenem delata tudi na izdelavi projekta. Pri gradnji je sodeloval tudi zunanji obrat, mizarska delavnica ter avtoparlk, kjer se je posebno izkazal požrtvovalni buldožerist Kotnik Anton. 9 S kakšnimi stroški so povezana vsa ta dela? Celotni stroški za izgradnjo črpališča znašajo okoli 18 milj. din (elebtrostrojna oprema, material ter montaža s transporti). Letni obratovalni in vzdrževalni stroški bodo predvidoma znašali okoli 9 milijonov din. Celotni stroški črpališča in črpanja bodo letno znašali okoli 27 milijonov din oziroma 1 m3 izčrpane vode iz jezera bo stal približno 6 din (pri izčrpanju vode 4 milijone 500.000 m3). Omenil bi rad, da smo pri gradnji uporabili v glavnem doma razpoložljivo opremo in material in s tem prihranili ogromno denarja. Celo cevovode smo izdelali doma, pri tem pa prihranili okoli 8 milijonov din. 0 Ste že preizkusili to novo črpališče in kako vam je uspelo? Poizkiusno obratovanje je bilo 21. aprila ob 5. uri popoldne, kar smo naznanili s salvami in zaključili z družabnim večerom. Rezultati začetnega poizkusnega črpanja so bili že vidni. Skoraj neverjetno! Gladina jezera se je prav vidno zniževala. Seveda mi to težko verjamete, zato pa vas vabim kot tudi rudarje in ostale Velenjčane, da si to ogledajo in se samii prepričajo, kako se znižuje vodna gladina. Črpališče je še v preizkusnem obdobju. Za dokončno obratovanje pričakujemo namreč pregled in odobritev od pristojnega inšpektorata. # Ne vem, ali smo prav slišali, da so te naprave pri »plavajočem črpališču« tudi nevarne. Ali bi nam hoteli povedati par besed v zvezi :s tem? Na vsak način bi želel opozoriti ribiče in kopalce, kakor tudi vse eventualne obiskovalce, da je dostop na črpališče in v okolico transformatorske postaje ter ostalih električnih ter strojnih naprav (cevovodi in kablovodi) strogo prepovedan. To je predvsem v interesu slehernega posameznika, kajti naprave so pod napetostjo in kot take smrtno nevarne. Nevarnost je seveda tem večja, ker je v okolici voda z vlažnim terenom, konstrukcija pa vsa železna. Tovarišu inž. Barletu smo se zahvalili za njegovo prijaznost, ker je kljub svojemu dragocenemu času zadovoljil naši radovednosti. Zaželeli smo njemu in prav tako vsem ostalim, ki delajo na pripravah, da bi bilo delo našega rudarja čdm varnejše, še nadaljne uspehe. Tako kot so oči za vsakega človeka eden ifemed najvažnejših organov, tako je tudi jamska svetilka za vsakega rudarja y jami eden izmed najvažnejših elementov, t. Posebno pa je važno.to, nas, ki že. stopamo smelo v socialistične odnose, v socialistično proizvodnjo, ko je dobila neposredna demokracija svoj pečat v delavskem in družben em, .sampup ra vi j a n ju: ko stre-uniimo Za..tem, da naše delo čim bolj .olajšamo ip zato uvajamo sodobne -^znanstvene dosežke v proizvodnjo in proizvodne odnose?, „; .;• itnagpkrat' s.e ^sprašujemo, kako se je^razvila človeška družba, kako je sploh prišlo do teh impo-zantnik dosežkov ananosti. kdaj je 51-o.vek prestopil mejo med nižje razvitim, bitjem in najvišje razvitim bitjem v naravi, zakaj goji poleg dela še clruge dejavnosti, kot so kultura, umetnost, ŠpO.r.i; zatkaj je prišlo do razre- 4. Skupinovodja tovariš Pečečniik — s svojo skupino! Vrši zadnji pregled tlačnega cevovoda pred poizkusnim obratovanjem. Na sliki so doma izdelane cevi premera 320 in 210 m/m. Na črpališču pa vlada nestrpnost, kajti, vsak si želi dobrih rezultatov. . „'■ ,4». Pozno sobotno popoldne je, monterji pa vztrajajo do zadnjega. Cez nekaj trenutkov bo steklo po ceveh 20 m3 vode v minuti. Zaključek o črpališču sledi v naslednji številki. Foto: Petre Ivo Velenjcani! Vljudno bi Vas radi naprosili, da tudi Vi sodelujete v pripravah za letošnjo turistično sezono. Predvsem prosimo, da uredite okolje svoje hiše, posadite cvetice in okrasite okna s 'cvetjem. Če želite oddati sobe turistom ali celo kompletne pensione, se pogovorite o tem v informativni dov in razlik med ljudmi, zakaj so lahko nekateri druge l judi izkoriščali, zakaj so bili nekateri izkoriščani in teh je bilo vedno . več kot prvih; zakaj so bile in so vojne itd. Na vse to tudi najdemo odgovor v dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Pa še več, ta ideologija in znanost nam pomaga ocenjevati sedanjost, vse dogajanje pri nas in v svetu. Pomaga pa nam tudi pri naših načrtih za prihodnost. Rekli smo že. da je ta znanost večno živa in ravno zato, ker je tako tesno spojena z resničnost jo. je kos vsem vprašanjem in nalogam. ki jih poraja praksa, s tem pa tudi sama sebe plemeniti in bogati. Zato želimo, da bi vsi naši delovni ljudje, da bi vsi uri, ki ži- vimo in delamo, v času tako velikih premikov v svetovnem merilu, ko si kapitalizem na vse kriplje prizadeva zadržati kolo zgodovine, ko pa mu pri nas nismo nadeli zavor, kajti ustvarjamo takšne odnose, ki jih je zahteval razvoj, spoznali to, kar si pravzaprav želimo, kar nam je v srcu. Da bi spoznali in doumeli marksistično ideologijo.dialektični maiteriailizem, kajti ta je posnel vse, kar je bilo v zgodovini dobrega, rteniu dal znanstveno podlago in ocenil delo kot najvišjo vrednoto pri preoblikovanju narave in družbe. Delamo pa mi. delavci in zato, je ta ideologija naša! Pa še to. Tudi zato je naša, iker stremi za tem. da bo to naše delo čim lažje, da bomo s čim manjšimi fizičnimi napori ustvarili čim več. Da bomo pa to dosegli, se moramo učiti, kajti le tako bo mogoče odpraviti razlike med fizičnim in umskim delam. NEKAJ BESED O matltsistiim fifozefliji pisarni Turističnega društva, ki se. nahaja v recepciji Hotela »PAKA«. Prepričani smo, da boste tudi Vi pripomogli, da bo naš kraj lepo urejen ter, da se bodo turisti pri nas lepo in prijetno počutili. S tovariškiini pozdravi! Tur'si'čno olepševalno društvo VELENJE (Nadaljevanje) Marx pravi: »Zame je idejni svet samo materialni svet, prenesen v človekovo glavo in v njej predelan«. Z istega stališča je izhajal tudi Lenin, ko je opredelil materialistično dialektiko kot »nauk o razvoju v njegovi najpopolnejši, najgloblji in najmanj enostranski obliki; nauk o relativnosti človeškega znanja, ki nam podaja odraz večno se spreminjajoče materije.« Razlikujemo dve dialektiki: objektivno in subjektivno. Z objektivno označujemo zakonita dogajanja v svetu (v prirodi in družbi), s subjektivno dialektiko pa proces človekovega mišljenja, v katerem se odraža dialektično gibanje zunanjega sveta. Ta dialektika je ali spontana ali zavestna. O spontani govorimo takrat, ko človek neposredno registrira dialektično dogajanje v svetu in ga spoznava. O zavestni dialektiki pa takrat, kadar človek tako dobljena spoznanja o dialektičnem dogajanju v svetu uporablja pri nadaljnjem znanstvenem delu in gradi to znanstveno delo na že spoznanih dialektičnih zakonih. Zato jo štejemo za nauk o splošnih zakonitostih mišljenja. Pri proučevanju vsebine dialektičnega materializma, to je pri spozanavanju tistih najsplošnejših zakonov, ki gibljejo prirodo, družbo in človekovo mišljenje, je treba izhajati do spoznanja, da sta dialektika in materializem v marksistični filozofiji neločljivo med seboj povezana. Zato bi z vsakršnim trganjem dialektike od materializma izpodkopavali temelje marksistične misli. Drugo spoznanje, ki ga moramo upoštevati je, da ni mogoče zajeti dialektičnega materializma, njegove vsebine in pomena v neko dokončno, enkrat za vselej veljavno shemo osnovnih dialektičnih zakonitosti, tez in protitez. To spoznanje narekuje že samo bistvo subjektivne dialektike, ki je odraz večno se spreminjajoče materije. Mnogi gledajo v dialektičnem materializmu nekakšno zbirko pravil in receptov in menijo, da je dovolj, če te recepte znamo na pamet pa bomo povsod pravilno mislili in ukrepali. To je dogma-tično pojmovanje dialektičnega materializma. Dialektični materializem ugotavlja v stvareh in pojavih notranja nasprotja, ki so lastna vsem stvarem in pojavom. Ta notranja nasprotja pa so vzrok gibanja v svetu, v prirodi, v družbi. To pa je pravo nasprotje metafizičnemu pojmovanju. Engels dokazuje pravilnost dialektičnega materializma s primerom iz organske prirode: »Že danes ne moremo več imeti tiste filozofije za znastveno, ki smrti ne pojmuje za bistveni element življenja, ki ne pojmuje, da vsebuje življenje samo svojo negacijo ... življenje je treba vselej pojmovati z njegovo nujno posledico, ki je v zametku vedno vsebovana v njem, s smrtjo. Dialektično pojmovanje življenja tudi ni ničesar drugega ... živeti pomeni umirati«. Omenil sem notranja nasprotja, za kaj pravzaprav gre? Ena vrsta nasprotij kaže konservativne, druga pa revolucionarne tendence. Torej s filozofskim izrazom, vedno si stojita nasproti afirmacija in negacija pojavov. Afirmacija želi ohraniti obstoječe stanje, negacija pa nasprotno teži k spremembi tega stanja in k oblikovanju drugačnega, novega. Prav zaradi tega obstoji v stvareh in pojavih boj med nasprotji, ki so vzrok gibanja razvoju v svetu. To so načela marksizma, filozofije, ki se neprestano bogati z novimi izsledki. Kajti kvantiteta pojavov, rodi vedno novo kvaliteto. Tu marksizem potrjuje s svojo znanostjo, s svojim dialektičnim in zgodovinskim materia-lizmom svoj nadaljni razvoj. Zato je ta nauk edino pravilen, dokazan z neštevilnimi primeri v prirodi in družbi ter človekovem mišljenju. Franjo Kljun @ Čudac Štev. 9 —.14. maja i962. Življenje admirala nelsona Horacij Nelson se je rodil 29. sept. 1758. Komaj devetleten je zgubil mater. Očetu Nelsonu je priskočil na pomoč pri vzgoji osmih otrok brat pokojne žene, mornariški kapitan. Vzel je 12-letnega Ho-racija na ladjo Raisonnable. Tu je deček preživljal mladost. Kmalu se je povzpel do kapitana. Z ladjo Al-bernable je prekrižaril Severno morje. Leta 1787 se je poročil. Odslej mu je bilo najslajše delo pisanje pisem svoji ljubljeni ženi. Vedno je težko dočakal njenih odgovorov. Znova in znova ji je zatrjeval, da je svet brez nje pust in ji obljubljal, da tak ostane večno. »Francoza moraš sovražiti kot živega vraga«, je dejal ko je odhajal na vojno proti jaikobincem in jo srečno dobojeval. Toda tu se je začelo poznanstvo z napolitanskim dvorom, iz katerega je kasneje nastal edini madež na njegovem znamenitem imenu, ki je nazadnje razdejalo Nelsonovo družinsko srečo. Se se je bojeval, doživljal zmage, razočaranja in prevare in .bil končno smrtno ranjen. Ponos in junaštvo sta ga spremljala vse do smrti. Smrtno ranjen je odklanjal vsako pomoč, češ: »Pomagajte tistim, ki jim pomagati morete, meni ne morete več«. Ranjen je bil v hrbtenico in umrl tri ure za tem. Nelsonovo smrt so v Angliji občutili huje kot narodno nesrečo. Nepričakovano je odšel od njih človek velikih sposobnosti, ki so mu zaupali in ga ljubili. Nekaj o fotoklubu Tudi Fotoklub Velenje se postavlja počasi, a vztrajno na noge. Na februarskem občnem zboru je članstvo podčrtalo naloge in postavilo delavoljni upravni odbor. Le-ta se je nalog temeljito oprijel. Osnovna dejavnost FotOklulba je naučiti čim več ljudi slikanja, razvijanja in tudi izdelave salmih slik, t. j. pozitiva. Zaradi tega želimo, da se interesenti sami priglašajo, Res je, da smo ibili zaradi tehničnih razlogov skoraj leto dni brez foto laboratorija ter, da ni bilo kraja zbiranja. Starejši amaterji so si uredili temnice doma ali pa se navezali na šolske in privatne povečevalniike. Tega sedaj ne bo potrebno več. Zahvaljujoč predstavnikom Ljudske tehnike za dodelitev klubskih prostorov v domu in razumevanju ljudi v EE elektrostrojnega, zunanjega in gradbenega obrata, smo uspeli v prejšnjem mesecu zelo dobro urediti fotolaiboratorij. Tu se bodo v bodoče nemoteno uidejistvo-vali amaterji, izpopolnjevali svoje znanje in prenašali izkustva na mlajše člane. Zato ljubitelji fotografije pridite, prena- mesec in drobiž Roman tudi pri nas dobro znanega slavnega ameriškega dramatika, novelista in romanopisca W. Somerseta Maughama, ki ga pod tem naslovom predstavljamo slovenskim bralcev, sodi med njegova najzanimivejša dela. Gre za svojevrsten življenjepis francoskega slikarja Gauguina, ki mu je dal pisatelj v romanu angleško ime Strick-land, da je lahko svobodneje obravnaval njegovo nenavadno življenje. Kot mlad človek je živel Maugham v Parizu med umetniki in ... Se spomniš draga moja, zadnjega obiska v Velenju, kako hudo mi je bilo, ko ti nisem mogla poleg turške kave servirati svežo stepeno smetano. No, draga moja, danes ti obljubljam, da te bom prihodnjič lahko postregla s smetano, kajti v Velenju smo dobili končno mlekarno; odprlo jo je »Kmetijsko posestvo Šalek«. . .. Slaščičarna? Seveda jo imamo! Draga moja, poceni, okusno sveže pecivo in slaščice, velika izbira kot v bifeju ... Saj razumeš, &li ne?, če si jedla slaščice tam ... .. . Zadnjič si kritizirala pusto lice lokalov oziroma izložb v Hart-manovih blokih, zavese. »Bele zavese«, si rekla. »Dolgočasno!. .. »Ljudje se skrivajo pred soncem, toda poleti bo vroče,« si rekla, »ko se bo sonce uprlo v te bele ploskve in jih razbelilo ...« No draga moja, zdaj so montirane živopisane platnene strehe nad okni, tako da so lokali v senci in moram ti reči, zlasti krojaški salon in frizerski sta se potrudila. Da bi ti videla, kako okusno oblečene lutkice stojijo v njihovih oknih in izložbah, za frizure skrbi frizerstvo (veš, imajo lutke lasulje na glavi) za obleko skrbi pa krojaštvo. Kro-jaštvo bo preobleklo lutke vsak teden in moram reči, da so Velenj-čanke in Velenjčani zdaj na tekočem z modo in lepim praktičnim oblačenjem. Vse modele potem prodajo, res so se znašli. šajte lepe motive iz-narave, dokumentirajte razvoj našega mesta in postanite član našega kluba. Kot sekcija Fotokluba Velenje ima vse pogoje za uspešen razvoj mladina na IRS. Tu se pripravlja začetnišiki tečaj, katerega bo vodil naš inštruktor tov. Tomšič Marjan. Ta sekcija je zelo dobro preskrbljena z rekviziti, medtem ko to pri matičnem Fotoklubu ni slučaj. Upajmo, da bomo našli tudi po tem vprašanju razumevanje in skupen cilj. Malo težje je s sekcijo »Vograd -, kjer razpolagajo s foto-tehnični-mi pripomočki, a premalo organiziranim članstvom. Bojazen je celo ta, da je ta sekcija preveč slikarji, ki so mnogi izmed njih Gauguina dobro poznali, bil je velik občudovalec njegovih slik, ki so ga privlačile s svojo simboliko in velikokrat literarno vsebino. Zgodba slikarjevega življenja se mu je zdela kakor ustvarjena za roman. Deset let je zbiral gradivo za to delo in premišljeval o njem Odpravil se je tudi v Tahiti, kjer je Gauguin preživel zadnja leta svojega življenja in najznamenitejše obdobje svojega slikarskega ustvarjanja. Pisatelj je hotel odkriti kar največ iz njegovega tamkajšnjega življenja in se je tudi seznanil z večjim številom ljudi, ki Sprehajati se sedaj po Cankarjevi ulici je prava paša za oči ... Pred prvim aprilom so bila tudi posajena po vsem Velenju drevesa, rečeni ti, prav veselim se poletja, še kakšna klopica kje, pa bo poleti pravi raj, ti rečem . .. . . . Draga moja, spomnim se, kako si bila zadnjič osupla, ko si »zagledala »protitankovske zobe« in »zidce« čez cesto. »Madonca«, si zaklela, »mar ste se tudi Velenjčani pokvarili? Zmeraj sem vas smatrala za silno disciplinirane ljudi, zdaj pa kar naenkrat tak ukrep! Mar vaši šoferji ne znajo čitati prometnih znakov?« No, veš kaj, sem ti odgovorila in ne bi rada ponavljala. Da te pa nekoliko potolažim, ti sporočam tole: Namesto »protitankovskih zobov« so postavili zdaj prav lepe premične teraco posode, teraco lonce za cvetice, na zidovih pa bodo tudi montirana teraco korita za cvetice, menda bodo posajene notri čudovite ovijalke, ki cvetejo s krasnimi, živobarvnimi cvetovi in še druge izredno lepe cvetice ... Tako, vidiš! Kar se pa tiče prometnih znakov, ti moram povedati tole. Naši ljudje jih upoštevajo (vsaj v strogem centru), toda tujci, draga moja, so pa preklemansko drugega kova, da ti povem en primer: Moj kolega v pisarni je šel zapirat okno, kar nenadoma zavpije: »Brž pojdite pogledat, neki vase zaprta. Smoterneje bi bilo, da se te sekcije povečajo z matičnim društvom in z združenimi močmi razvijemo to lepo tehnično vejo na primerno višino. Razumljivo je, da ta dejavnost stane denar, vendar z intenzivnim delom, uslugam podjetjim in društvom pa le lahko računamo na fin. pomoč. Fotoklub bo lahko našel svoje mesto pri raznih reklamah, prikazovanju nezdravih odnosov na družbeni imovini, kakor tudi pohvalnih in vzornih primerov iniciative državljanov itd. V bodoče moramo še več in bolje sodelovati pri raznih športnih in političnih dogodkih v Velenju. Penšek Alojz so bili z Gauguinom bolj ali manj povezani. Zd»; jc slednjič lahko napisai roman, ki ga je tako dolgo snoval. V njem je opisal Gaugui-novo življenjsko pot od časa, ko se je ta kot dober družinski oče in na videz nepomemben poslovni človek odtrgal od svojih meščanskih vezi in odšel za klicem umetnosti, ki si ga tedaj še sam ni znal pojasniti. v neznano — najprej v Pariz, da bi tam postal slikar, nato stran od civilizacije, ki mu ni mogla dati tistega, kar je iskal, v samoto otoka na Tihem oceanu, kjer je našel ključ do svoje umetnosti in tudi svojo smrt. Z navidezno lahkotnostjo in s tanko ironijo, vendar notranje globoko prizadet, nas vodi pisatelj, odličen poznavalec človeških duš, od postaje do postaje slikarjevega razgibanega življenja, posredujoč nam hkrati s svojstveno trpko modrostjo svoje nazore o življenju in umetnosti, še posebej pa o življenju genialnega ustvarjalca. Rozenstein avto kar čez zelenice vozi!« In res, glej ga šmenta! Tujec je vozil s precejšnjo brzino, ker ni mogel speljati ovinka, je zapeljal kar na zelenico, potem pa direktno proti »Hartmanu«, toda, ko je zagledal tri kamne, je zapeljal spet na zelenico in dirkal na Prežihovo cesto .. . Sodobni Teksas!« je stisnil kolega skozi zobe . . . jaz pa še nekaj drugega v sveti jezi... Številke avtomobila nisva videla, ker sva oba kratkovidna ... Za take packe, bi moral biti okoli vseh zelenic zid, pa si pomagaj, če si moraš . . . . . . Veš, še eno novico ti povem »Rastlinjak« je odprl v mestu prodajalno pridelkov kot so zelenjava in cvetice. Cvetice! Ti ne veš, kako sem se jih razveselila, takoj sem vrgla umetne stran . . . Sveža cvetica v stanovanju, v vazi po dolgem času, kakšen praznik za oči! . .. Kumarično in zeleno solato pa že dolgo jemo, že pred prvim aprilom so kumarice in zeleno solato prodajale trgovine v Velenju . .. Veš, za ta rastlinjak, za tako idejo pa smo vsi zelo hvaležni ljudem ki jim gre zato hvala! Poglej druga rudarska in industrijska središča! Hudičevo na trdem so z zelenjavo In če bi jo ljudje tudi hoteli kupiti za drag denar, jo ne dobe. Vem,' kako si bila ti vesela in iz kakšne zadrege sem te rešila, ko sem ti prinesla zadnjič 1 kg kumaric. .. . Turistično društv« je menda zbralo sredstva za obnev« šaleškega razglednega stolpa, za restavri-ranje grajskih razvalin, ekipa raziskuje tudi notranjost hriba, kjer stoji grad, ker je menda notri polno hodnikov in nekateri govore tudi o kapnikih. . . . Čudovitemu biserčku gotike, cerkvici v Saleku, pa bodo dali novo streho. Menda bodo prestavili gasilski dom, ki kazi z lokacijo celo vas, obstoječo cesto pa zožili za pešce kot sprehajalno pot, kajti cesta za Dravograd ne bo šla več skozi Salek itd.. . Nekaj delajo tudi v Hudi luknji... Dosti sem ti napisala ljuba moja, bodi pozdravljena Tvoja Velenjčanka 1. aprila 1962. Odlomki iz prvoaprilskega pisma Velenjžanke prijateljici Nogometni klub Partizan - Rudar še vedno prvi Prva tri (kola pomladarasikega dela prvenstva Celjske nogometne podzveze so za nami. Ker je naš »Rudar« zmagal vse tri tekme, se trenutno nahaja še na vrhu lestvice s tremi točkami prednosti pred Olimpom in Kovinarjem, kot je razvidno iz spodnje lestvice. Vendar pa je še prekmalu, da bi govorili o prvaku ob koncu prvenstva. Rudarja namreč čakajo še težke tekme z Olimpom, Kovinarjem in Smartnem, kii -bodo na sporedu: z Olimpom 22. IV. 1962 ob 10. uri v Celju, s Kovinarjem 6. V. 1962 ob 15.30 uai v Velenju in s Šmartnim 13. V. 1962 v Smartnem. Vendar, če bodo nogometaši Rudarja še vnaprej itako redno in sistematske trenirali, upamo, da ne bo težko pritli do našega prvega cilja — prvo mesito v Celjski nogometni podzvezi. K uresničitvi te naše želje pa lahko doprinesejo svoj del tudi ljubitelji nogometa v Velenju in to s športnim bodrenjem in vzpodbujanjem naših nogometašev, Z reorganizacijo nogometnega Lestvica po 14. kolu: tekmovanja v Sloveniji se nudi prvaku Celjske nogometne podzveze izredna priložnost, da se letos kvalificira v Slovensko ligo. Ta liga bo namreč povečana na 14 klubov, torej bodo od 8 podzveznih prvakov vstopili kar 4. Poleg enotne Slovenske lige pa bodo v jeseni ustanovljeni dve conski ligi, v kateri bodo imeli pravico nastopati najboljši klubi posameznih podzvez (Celjska podzveza — 4 prvoplasi-ranii klubi). Kot vidite, bo velenjski »Rudar« v prihodnji sezoni sigurno tekmoval v boljšem razredu, če ne v enotni slovenski ligi, pa vsaj v vzhodni conski ligi. Rezultati prvih treh kol: »Rudar : Rogatec 9 : 0 »Nazarje« : »Rudar« 2 : 6 »Žalec« : »Rudar« 0 : 4 O p o m ib a : V lestvici je tudi upoštevan rezultat Olimp : Kovinar 2:0, nakar pa je Kovinar vložil protest. 1. Rudar« Velenje 14 13 1 0 82 : 6 27 2. »Olimp« Celje 14 11 2 1 82 : 6 24 3. »Kovinar« Štore 14 12 0 2 62 : 12 24 4. »Šmartno« 14 7 4 3 53 : 15 18 5. Konjice 14 7 2 5 40 : 29 16 6. »Steklar«, Rog. Slatina 14 5 3 6 28 : : 38 13 7. Šoštanj 14 4 4 6 29 : : 24 12 8. Rogatec 14 • 4 3 7 17 : : 52 11 9. Žalec 14 3 2 9 34" : 64 8 10. Nazarje 14 3 1 10 27 : 67 7 11. Vransko 14 1 2 11 25 : 85 4 12. Zreče 14 1 0 13 15 : 69 2 Občni zbor PD Velenje Planinsko društvo Velenje je imelo 10. aprila 1962 ob številni udeležbi svojih članov občni zbor. Planinska zveza Slovenije ni poslala svojega delegata, temveč je poslala brzojav s pozdravi zboru planincev. Občni zbor je potekal v prijetnem vzdušju. Po končanem občnem zboru je bil predvajan barvni iilm »Na Triglav in njegovo soseščino«, ki je s svojo slikovitostjo in lepoto pritegnil vse, posebno še mlade planince. Naslednjega dne so si film ogledali še šolski otroci. Občni zbor je pod vodstvom delovnega predsednika tovariša Bo-rovšaka potekal po določenem dnevnem redu, t. j. sledila so poročila predsednika, gospodarja, blagajnika in nadzornega odbora. Lepo in prisrčno je bilo poročilo pionirja I. osn. šole, kjer uspešno in res požrtvovalno vodi mladinski odsek tovarišica Podlesnik Anica. V krožek mladih planincev na 1. osn. šoli je vključenih 62 članov. Razdeljeni so v dve skupini. V prvi skupim so mladinci in starejši pionirji, v drugi skupini pa mlajši pionirji. Mlajši člani hodijo na krajše, starejši člani pa na daljše in zahtevnejše izlete in pohode. Okoli 35 mladincev hodi po »Slovenski planinski transverzali«. Lani so planinci iz starejše s kupine prehodili pot od Okrešlja do Slemena nad Šoštanjem. Navajam besede pionirja: »Na tej poti smo prvič stopili na kamnito stopničko in se oprijeli za prvi klin v skali. Malce tesno nam je bilo na dnu srca. Počasi smo se vzpenjali in ob sončnem zahodu prišli na Kamniško sedlo. Naslednji dan smo preko Planjave in Ojstrice prišli v Kocbekov dom na Korošici. Ta dan smo odšli še k pretočnemu jezeru pol ure daleč od Korošice. Naslednjega dne pa smo se spustili po strmih pečinah v Robanov kot. Na Raduho smo šli preko Grohata. Iz koče na Loki pa smo preko Smrekovca in Slemena prišli nazaj v Velenje. Naš prvi vzpon bo vsem ostal v lepem spominu in vsi že težko pričakujemo pomladi in z njo izletov v naš planinski svet.« Naj navedem še zaključne besede teh mladih planincev: »Planine nas vse zelo vlečejo. Imamo zvrhano zalogo zanimanja, veselja in želja, toda žal so vse naše želje močno utesnjene, ker nam za njih izpolnitev vselej zmanjka denarja. Tudi naši načrti so močno odvisni od tega, če bomo zbrali dovolj denarja za pohod na Julijce, kljub temu, da smo skromni in da med seboj vzgajamo poleg skromnosti tudi v tovarištvu in medsebojni pomoči ...« Ljubitelj planin, ki so mu pri srcu vse te lepote, ki jih je našteval mladi planinec, se bo z mislijo ustavil ob tej rahlo prikriti želji po podpori, saj letos Planinsko društvo ni moglo zaradi kritične denarne situacije priskočiti na pomoč tej skupini dobrih in res skromnih (Se nadaljuje na str. 7) Nekaj o kajakaših V eni od prejšnjih številk »Rudarja«, je bilo zabeleženo, kaj nameravajo kajakaši v tem letu. Čeprav vreme letošnjo pomlad večini športnikov ni posebno naklonjeno, so kajakaši kljub temu že izpolnili del svojega letošnjega načrta. Treningi na divjih vodah so še kar precej redno. Omeniti moram, da to pomlad izraz »divja voda« kar odgovarja za Savinjo, kjer letos v glavnem treniramo. Nekaj kajakov imamo shranjenih kar v bližini Letuša. Tu se člani veslaške sekcije, ki so že opravili predvidene vaje na jezeru in na Paki, vadijo v tehniki spustov po tekoči in divji vodi. Ti treningi so v glavnem naslednji: prečkanje deroče vode, kroženje v loku, tranverzira-nje pred zapreko in spust preko brzic. Ob tej priložnosti moram omeniti, da gotovi tovariši že kar dobro obvladajo te stvari. Pa tudi navdušenje za te treninge je precejšnje saj prihajajo na treninge celo v najslabšem vremenu. Kot eno prvih letošnjih kajakaških akcij mislimo organizirati v najkrajšem času »Dravsko rega-to«. Le-ta bo potekala od Dravograda do Ptuja. Delila se bo v dva dela in sicer: Prvi dan: Dravograd—Maribor. Drugi dan: Maribor—Ptuj. Prvi del je dolg okrog 65 km in je zaradi stoječe vode najbolj težaven, drugi del pa je dolg 35 km in spada v hitre spuste. Zaradi tega je lažji, zahteva pa več tehničnega znanja. Ker ravno omenjam izraz Regata. bi ljubiteljem športa, predvsem pa veslačem, rad raztolmačil, kaj ta izraz pomeni, predvsem zato, ker ga v raznih športnih časopisih večkrat zasledimo. N. pr. »Tehnika re-gate«. Regata na divji oziroma mirni vodi spaja športno borbo človeka s človekom, istočasno z borbo človeka proti elementom prirode. Ka-jakaš na progi mora biti siguren vase, računati pa mora z vsemi pri-rodnimi težavami in fazami te borbe, katere so značilne za ta vodni šport. Marsikateri kajakaš ve, kako se mora veslati, zna rokovati s svojim veslom, ne pa s čolnom. To se vidi ne samo na divjih vodah, ampak celo na stoječih vodah, kjer se razmeroma mnogo tekmovalcev prevrne. Pri regati na divji vodi fizična moč človeka ne igra glavne vloge. Važnejša je odločnost, spretnost in pravilno čitanje vodne poti pred sabo na podlagi gladine vode. Le regate naredijo pravega kaja-kaša, tekmovalca, športnika in obenem ljubitelja prirode. Zaradi tega bi bilo potrebno čim pogosteje prirejati regate na divji oziroma mirni vodi. Na takih regatah bi vzgojili kajakaše — tekmovalce dobro seznanjene s prirodnimi zaprekami. Le tako bi se ti naučili tudi v najhitrejšem tempu, v najbolj divjih protivalih, okrog ostrih skal in preko raznih ovir, obvladati svoj čoln. Mnogo bi še lahko pisal o regati, ampak za zaključek bi še enkrat čisto na kratko pojasnil izraz »regata«. Regata je tekma, spust in tehnika divje vode. K. T. Rokometaši na čelu lestvice Še štiri kola so ostala do konca okrajnega prvenstva v rokometu. Velenjski Partizan-Rudar se je že v jesenskem delu trdno postavil na čelo prvenstvene lestvice in to mesto Obdržal tudi v spomladanskem delu. Res je, da je imel do sedaj pretežno šibkejše nasprotnike, vendar pa razlika petih točk jasno kaže, da mu tega mesta ne bo lahko odvzeti. Tako mislijo tudi igralci sami, saj so se trdno odločili, da osvojijo naslov okrajnega prvaka in v kvalifikacijah za slovensko ligo dosežejo čimveč. Kakšno je razmerje moči v okrajni ligi pa nam nazorno pokaže lestvica: 1. Partizan-Rudar 10 10 0 0 176:126 20 2. Kovinar 10 7 1 3 203:169 15 3. Laško 9 5 1 3 213:147 11 4. Žalec 9 4 2 3 161:173 10 5. Partizan-Celje 10 4 0 6 136:150 8 6. Konjice 10 2 0 8 173:207 4 7. Polule 10 2 0 . 8 107:143 4 Izven konkurence: Celje B 8 3 0 5 153:136 6 Velenjčani imajo v preostalih kolih še te-le nasprotnike: 6. maja v Velenju Part.-Rudar — Laško 13. maja v Žalcu Žalec — Part.-Rudar 20. maja v Celju Part-Celje — Part.-Rudar 27. maja v Velenju Part. Rudar — Kovinar Store Za Praznik dela so Velenjčani gostovali v Ajdovščini, kjer so med močnimi klubi iz slovenske lige zasedli zadnje mesto. Pripomniti moramo, da so kljub takemu uspehu igrali prav dobro, posebno vratarja Fijavž in Mrav-ljak sta se odlično izkazala. Neuspehu je delno botroval tudi sodnik, saj je samo na tekmi z Ajdovščino razveljavil kar pet golov. Vesti IZ NAŠE KOMUNE 27. aprila je bila v Šoštanju seja Občinskega ljudskega odbora na kateri je bil izvoljen sedanji direktor Industrijske rudarske šole tov. ing. Mali Ludvik za novega predsednika naše komune. Prepričani smo. da bo komuno vodil v zadovoljstvo vseh občanov, ter mu ob tej priliki želimo vso srečo in čestitamo ik iz-, vol i t vi. * VELENJE SO OBISKALI 25. in 26. aprila 1962 se je mudil v Velenju s podpredsednikom Zvezne ljudske skupščine tov. Leskošek Lukom, namestnik deželnega glavarja Štajerske v Gradzu, gospod Matzner. Bil je navdušen nad Velenjem, njegovimi prirodnimi lepotami in socialistično zavestjo Velenjčanov, ki je rodila toliko sadov. Gospod Matzner se je boril med vojno skupno s partizani v savinjski dolini in nam je bil zato še prav posebno dobrodošel. KINO Od 12. do 14. maja »balada o Oblaku in TROBENTI«, domači fillm Od 16. do 18. maja »LIGA GENTLEMENA« angleški film Od 19. do 21. maja »VI