171
Acrocephalus 21 (101): 171 – 172, 2000
Hektocephalus
Hectocephalus
Po dvajsetih letih izhajanja smo do~akali stoto {tevilko glasila Dru{tva za opazo-
vanje in prou~evanje ptic Slovenije, stoto {tevilko Acrocephalusa. Dogodek je
gotovo dovolj sve~an, da ga proslavimo s kozar~kom rujnega in nazdravimo
vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu spo{tljivemu jubileju. Kaka stoletnica
to res ni, pa vendar. Odprimo steklenice, naj vino te~e v potokih!
Z najve~jim kozarcem, morda kar s celim {tefanom, lahko nazdravimo dolgo-
letnemu uredniku Acrocephalusa, Iztoku Geistru, ki je reviji kar dvajset let
neutrudno razdajal svojo du{o in srce. Ne samo, da ji je ta zagnanost omogo~ila
tako dolgo `ivljenje, dajala ji je tudi potrebno energijo za razvoj. Od prvih rjavih
in za v`igalico debelih {tevilk, natisnjenih na grobem, ~asopisnem papirju, ki so
se prodajale za 100 takratnih dinarjev, prek izvodov z barvno naslovnico, do
povsem v barvah natisnjenih zvezkov, ~e ne omenjam tudi {tevilnih vsebinskih
preskokov. Urednikovi tanko~utnosti gre tudi zasluga, da revija kljub razvoju ni
izgubila svoje razpoznavnosti. Skozi vsa leta je ostala glasilo Dru{tva za opazo-
vanje in prou~evanje ptic Slovenije. @iveli!
Nazdraviti moramo tudi … samo trenutek, da si nato~im … pa saj ne vem,
kako naj jih imenujem: v~asih so bili tehni~ni uredniki, v~asih pomo~niki
urednika. V nekem obdobju so bili vsi urednikovi pomo~niki zdru`eni pod
imenom uredni{ki odbor, pogosto so se tudi menjavali, vsi pa so bili ~lani
dru{tva. Delo so opravljali v svojem prostem ~asu, ko smo drugi hodili po terenu
in opazovali ptice. Da koga pomotoma ne izpustim, zaslu`nih sploh ne bom
imenoval, sicer pa so kot urednikova desna in leva roka jubilantu dali neizbrisljiv
pe~at. @iveli! 
Brez sramu lahko dvignemo kozarec tudi … aha, se `e polni … {e trenutek … v
pozdrav vsem ~lanom uredni{kega sveta, ki so nadzorovali utrip urednikovega
srca, reviji pa nesebi~no posojali svoje znanje. Pregledovali so prispevke, {e
preden so pri{li do tiskarne, in (avtorjem) odstirali tan~ico, ki lo~i dober in
zanimiv prispevek od slabega in dolgo~asnega. @iveli! … Hm, moj kozarec je `e
spet prazen, to~ajka, do vrha prosim … Hvala! Mislim, da je prav, da se
spomnimo tudi tistih … kaj v teh krajih ptice vedno letajo v parih? … ki so
reviji dali meso, ho~em re~i telo … torej vsem tistim, ki so po{iljali prispevke o
svojih terenskih opazovanjih in spoznanjih. @iveli! … In kon~no, nazdravimo s
prav vsakim od ~lanov dru{tva. S svojo zvestobo so ekipi, ki je pripravljala revijo,
dajali vedeti, da jo {e potrebujejo, da so z njo zadovoljni, kar je vsem dajalo
potrebnega poleta za delo. Tudi brez njih ga danes ne bi pili, vam povem …
Madonca, za proslavo, kakr{no si revija zaslu`i, bi morali popiti cel hektoliter
vina, meni se pa `e zdaj … tako zelo vrti v glavi – bolje, da kon~am … Ob
koncu pa dvignimo ~a{e {e vsi skupaj in si za`elimo {e nadaljnjih sto {tevilk
Hektocephalusa, pardon, Acrocephalusa; novemu dirigentu (opomba treznega:
novemu uredniku in njegovi ekipi) pa lahek korak na pohodu do 200. {tevilke.
Davorin Tome
(Ne, ne, saj me ni treba dr`ati … lahko stojim sam!)