Nekaj 6 pr&gfruiimi ,,Samo« stajne". 2e dolgo pred vojno- je bilo naše pošteno in dobro kmetsko Ijudstvo tesno združeno in organizirano v Kmeeki Zvezi. Kako da so se .zastopniki in odposJanci Kmeeke Zveze že v starem avstrijskeni parla mentu kot edini neustrašeno in z vso odlGčnostjo po iegovali za dobrobit slovenskega kmeta, je vsej javnosti dobro znano. Pa naša Kmečka Zveza se ,je še bolj oeistila in pojeklenila v ognjii svetovne vojne . iVeoinoma v&e strarike liberalnega piograma so se v -življenjsko uevarnem času svetovne borbe sirahopetno potuknile v svoja skrivališča z vodiielji in svo.iimj glasili vred. Le naša Kmecka Zveza je tudi v teb nezabno hudih t-asih stala pogumno na plani ket bra aiik slovenstva in osobito zatiranega kmetskega sta «u, ki ,je v vojHi najvee žrtvoval, izgubil ter prestal. Ravno v teli hudoburnili easih vojske je Kmečka Zveza uvrstila v svoje prve bojne vrste raože in bojevnike, katerih špomm bo ostal v Jugoslaviji nesmrten: dr. Kreka in dr. Korošca. Zastopniki Knrečke Zveze so zamisliii globoko idejo Jugoslavije, jo zasejali med narod in jo gojili z življenjsko nevarnostjo tako dolgo, dokler ni iz jugoslovaaske ideje in zahteve yzrastla resnifina, mogočna in velika Jugoslavija syobode in prostosti. Torei zastopniki kmetskega Ijudstva so se poganjali za njegovo osvoboditev in za njegov blagor v razsuli Avstriji, dokler niso temu zatirano-tlačenemu kmetskemu narodu dali samostojnost in prostost v bratski Jugoslaviji. Po teh blestečih sadovih, ki jili je ob preobratu zarodilo mogočno drevo KmeCke Žveze, dobili so naenkrat tudi drugi poželenje, osobito oni, ki so se za časa borbe za našo prostost ali skrivali ali roke križem držali v narodni brezdelnosti ali pa se jjm sploh ni sanjalo o kaki Jugoslaviji in osvoboditvi. Med strahopeineže moraino prištevati liberalce, med one pa, ki jim je bila Jugoslavija — španska vas, pa ,,Samostojno." Kot bi zablisnilo na jasnem, brezoblačnem nebu, pojavila se je ta strančica, ki si jjiisva.ja nalogo: postati nova zastopniea kmefskega stanu, eeš, Kmeeka Zveza se je in se premalo briga za kmetsko težnje in potrebe. Naši Kmečki Zvezi, ki je peljala ves slovenski rod iz egiptovske sužnjosti v obljubljeno deželo svobode in samostojnosti, si upa ,,Samostojna" očitati brezbrižnost v kmetskem vprašanju. Naš zaveclni kmet, ki je bil združen, ki je veroval, pvisegal in,bil organizi ran v svoji stari Kmečki Zvezi, bi na.j naenkrat ostavil to v smrtni nevarnosti preizkuSeno prijateljico in se oklenil neznane novorojenke ,,Saniostojne;', katere edini namen je kmetsko Ijudstvo razcepiti, ga razdvojiti, napraviti nepotrebni _ravs in kavs. Kinetje, dovolj smo se borili v stari Avstriji zoper nemške trinoge in nemškutarje, poneJhal je ta boj, sedaj bi še pa naj izbruhnila bratska vojna in to po ščuvanju in ruvanju ^Samostojne", katero krmari mož iz zgagerske Vrtojt»e — Mrroolja. ,,S a in o s t o ,j n a" j e p r e d v s e m stranka.uepotreb.Bega in pogubonosnega razdor.a med še p-re.d kratkim Hied seboj take edinim kmetskim stanom. Prepirljivega soseda se boji vsakdo. Kinetje^ bojte se ^Samostojne", katepe program je predvsem: R a z p o r in razdvoj dosedanje kmetskeedinosti. Da je pa naša Kmečka Eveza se zamogla tako neusirašljivo boriti za dobrobtt kmeta in naše pros tosti, tega njenega junaštva preko prezira smrti njenih zastopnikov je iskati v programu Ksaeeke Zveze, ki je predvsem — v e r s k i. Katoliška krščanska vera je K. Z. temelj in podlaga. Pri ,,Samostojni" pa je vera postranska stvar, ni prva točka programa. Seve, tudi ta strančiea pravi in trosi po svojem glasi Ijj, da ni proti veri. Isto pravijo tudi liberalei in soc. demokratL Na programu in papirju res niso sovražniki vere, a iz njih protiverskih dejanj in postopanja jih poznamo. da jadrajo proti cilju: cslabljenje in uničenje vere in Cerkve. Kakor hitro bi se ,,Samostojna" le količkaj ukoreninila raed n^šim Ijudstvom, bi brž za^ela kazati in drezati na v1& strani s svojimi sedaj še samo hinavsko prikritimi rožički brezverstva. Kmetje! Od svojih pradedov nismo podedovali ne srebra in ne zlata, ampak najdražji zaklad — vero . Kdo bi se upal dotakniti ali samo prikriti ta v zgo oovini našega naroda najdražji zaklad, bi bil jovvag kmoiu in narodu JMed naše kmetsko ljudstvo lazijo od liberalnih advokatov nahujskani volkovi v ovčjih oblačilili verske strpnosti, v srcih ])a so zgrabljivi volkovi verske mlačnosti in brežverstva sploli. Torej stranka, k i n e teraelji"naverskipodla"gi, ni kraetska stranka, ki bi bila res zmožna potegniti se za dobrobit slovenskega kmeta'.. Poleg verske zastave, ki vihra na stoipu naše Kmečke Zveze, pa še ugledamo tudi našo milo t r o bojnico — narodnost. Naša Kmečka Zveza je bila in ostane strogo narodna. Izloeevala je iz svoje srede vsakega, ki ni bil pravi narodnjak. Saj je pa tudi obrodila najlepši narodni sad — Jugoslavijo. GJpjte, nova ,,Saraostojna" pa je narodno zastavo — zvila in nekako skrila. Njena nsta, njen jezik in glasilo ,,Kmetijski List" piše v 5. štev. v notici: Kaj pa, Stajereijanci? ,,Stranka se ne ozira, kaj je kdo prci bil. Iščemo in združujemo samo kmete, ki se zaved: - jo, da so v prvi vrsti le kmetje."' Torej naše nekdanje najijo!] obsojaue narodne izvržke Stajerčijanee in nemškutarje zbira in vabi ,,Sainostojna" v svoje okriJ,je. To pač ne bo stranka slovenskozavednih kmetov, ampak naših narodnih sovražnikov. Kdor ni sedaj pri nas naroden, tudi nikdar ne bo. Stranka, ki jiosifirni in uma2aui pečat narodne brezbarvnosti, p a č n i s t r a n k a J u g o slavije, ampak Nemške Avstrije. Kmetje, ako sedaj v svobodi nočete zatajiti narodnosti, za katere prostost smo se borili tako dolgo, potem nepristopajte v ^Samostojno", ki zbira tucli nernškut a r s k o i n š t a j e r 6 i j a n s k o brozgo. Naša Kmečka Zveza je združila v svojem osredju ne samo zastopnike kmetov, anipak v s e h s t a n g v. Kajti le ona stranka, ki ima vse stanove združene in med seboj dobro organizirane, je res tudi notrajno močna, na zunaj uplivna in delazmožna. Sedaj pa pricaplja ,,Samosto,jna" in pravi, da hoče pritegniti na-se v prvi vrste 1 e in s a m o kinete. Ta toeka njenega «programa se ravno tako sveti, kot bi bil kmet edini na svetu. Res, kmetski stan je najstarejši, iz njega so se razvili vsi drugi, a ni edini. Kmet rabi za svoj obstoj tudi druge stanove, n. pr.:, delavskega, obrtnega- in uradniškega. Ta programna (oeka ,,Samoslojne" ,je budalost in je tudi neizpeljiva. Ako bi vsi stanovi nastopili proti kinetu, bi ga tudi ngonobili, tako bo tudi s ,,Samostojno." Slednjič pa ni Mrinoljeva ^Saraostojna1' ni6 drugega, nego nekak izrodek stare liberal n e s t r a n k e. Gospodje liberalni apostoli so izprevideli, da so s svojo strahopetnostjo za časa vojne izgubili pri kmetskeinu ljudstvu vsak vpliv in ugled. Da bi pa vendar se po strankarski stezi počasi pri muzali med kmete, so nahujskali nekaj kmečkih ne zadovoljnežev in jih poslali pred seboj kot nekake — predhodnike pod konkurzno firmo ,,Samostojne." Ko bi se posrečilo tem prvim pridigarjem ..Samostojne" , ki se sicer zavijajo v kmečki plašč, da bi pognala njih ljulika na kmetski njivi, prikrevsali bi za njimi liberalci in povezali to ljuliko v snope, da jo spravijo v svoje uradniške žitnice. Mrmolja iz Vrtojbe in njegova stranka, ki razdvoja k mete, je brez barve v veri ter narodnosti. na videz združuje samo kmete in je izrodek liberalcev, pač ne bo stranka naših kmetov, am pak ostala bo le smešna .,Vrto,jba", kakor smo jo opisali v podlistku. Medved je nekoč pošepnil oneinu potniku, ki ni zlezel pred njim na drevo. ampak ga poeakal na tleh: Zaupaj le onemu priiateliu, ki si ga preizkusil v nevarnosti! To velja tudi našim kme (om: Kmetje, zaupajte in držite se le Kmečke Zveze, katero sfe preizknsili v naivoPji nevarnosti svolovnc vo.jne!