isbn 961-6455-10-9 9 789616 455107 Medijske podobe homoseksualnosti Media Representations of Homosexuality MEDIA REPRESENTATIONS of HOMOSEXUALITY An Analysis of the Print Media in Slovenia, 1970–2000 roman kuhar MEDIJSKE PODOBE HOMOSEKSUALNOSTI Analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000 roman kuhar isbn 961-6455-10-9 9 789616 455107 naslovka.indd 1 1.7.2003, 12:23:22 doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar Retorika begunske politike v Sloveniji breda luthar Politika teletabloidov darren purcell Slovenska drþava na internetu tonèi a. kuzmaniæ Bitja s pol strešice karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl Mi o Romih matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ Mit o zmagi levice sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih sandra b. hrvatin Drþavni ali javni servis gojko bervar Svoboda neodgovornosti majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Njena (re)kreacija dragan petrovec Mediji in nasilje other titles in the mediawatch series marjeta doupona horvat, jef verschueren, igor þ. þagar The rhetoric of refugee policies in Slovenia breda luthar The Politics of Tele-tabloids darren purcell The Slovenian State on the Internet tonèi a. kuzmaniæ Hate-Speech in Slovenia karmen erjavec, sandra b. hrvatin, barbara kelbl We About the Roma matevþ krivic, simona zatler Freedom of the Press and Personal Rights breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, sreèo dragoš, mitja velikonja, sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ The Victory of the Imaginary Left sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ Media Policy in Slovenia in the 1990s sandra b. hrvatin Serving the State or the Public gojko bervar Freedom of Non-accountability majda hrþenjak, ksenija h. vidmar, zalka drglin, valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc Making Her Up dragan petrovec Violence in the Media naslovka.indd 2 1.7.2003, 12:23:24 . slovenski.indd 1 1.7.2003, 12:21:31 . mirovni inštitut metelkova 6 si-1000 ljubljana e: info @ mirovni-institut.si izdajatelj: mirovni inštitut zbirka: mediawatch urednica: brankica petkoviæ medijske podobe homoseksualnosti Analiza slovenskih tiskanih medijih od 1970 do 2000 avtor: roman kuhar lektor: jaka þuraj design: id studio fotografi ja na ovitku: photodisc tipograja: goudy & goudy sans, itc papir: notranje strani munken print 90g vol. 1,5, ovitek tocata mat 200g organizacija tiska: boþnar & partner © 2003 mirovni inštitut Izid knjige je omogoèil Open Society Institute. cip - Kataloþni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana 316.774:613.885 070(497.4)”1970/2000” kuhar, Roman, 1973- Medijske podobe homoseksualnosti : analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000 / Roman Kuhar. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2003. - (Zbirka Mediawatch) Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Media representations of homosexuality : an analysis of the print media in Slovenia, 1970–2000/ [translation Olga Vukoviæ] isbn 961-6455-10-9 1. Kuhar, Roman 1973-: Media representations of homosexuality 124808704 slovenski.indd 2 1.7.2003, 12:21:32 . MEDIJSKE PODOBE HOMOSEKSUALNOSTI Analiza slovenskih tiskanih medijev od 1970 do 2000 roman kuhar, Mirovni inštitut e: roman.kuhar @ mirovni-institut.si slovenski.indd 3 1.7.2003, 12:21:32 . slovenski.indd 4 1.7.2003, 12:21:32 . VSEBINA povzetek 7 predgovor 10 1. diskurz 14 2. kritièna diskurzivna analiza 17 3. reprezentacije homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) 22 3.1. prve razprave o homoseksualnosti 22 3.1.1. sedemdeseta 24 3.1.2. osemdeseta 26 3.1.3. devetdeseta 34 3.2. statistièna analiza gradiva in prikaz vzorca 39 4. stereotipizacija 45 5. medikalizacija in vzroki za homoseksualnost 54 5.1. aids in medikalizacija 61 6. seksualizacija 66 7. skrivnost 77 8. normalizacija 83 9. namesto konca 89 10. seznam citiranih èasopisnih in revialnih besedil o homoseksualnosti 95 11. izbrana literatura 99 slovenski.indd 5 1.7.2003, 12:21:32 . slovenski.indd 6 1.7.2003, 12:21:32 7 Medijske podobe homoseksualnosti POVZETEK Avtor se v delu ukvarja z medijsko konstrukcijo ho- moseksualnosti. Zanimajo ga medijske reprezentacije te marginalizirane skupine in s tem povezan diskurz o ho- moseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih od 1970 do 2000. Reprezentacije postavlja v zgodovinski kontekst, saj analizirana besedila umesti v zgodovino predvsem gejevskega in lezbiènega aktivizma v Sloveniji. Medijske podobe homoseksualnosti razdeli v pet osnov- nih kategorij: stereotipizacija, medikalizacija, seksualizaci- ja, skrivnost in normalizacija. Stereotipizacija se navezuje predvsem na rigidne druþbenospolne sheme, prek katerih po analogiji druþbenih vlog, za katere se zdi, da so naravne, ne pa druþbeno konstruirane, mediji geje reprezentirajo kot poþenšèene, lezbijke pa kot moþaèe. Medikalizacija homo- seksualnosti je podaljšek psihiatriènega diskurza o istospolni usmerjenosti iz konca devetnajstega stoletje, kot medijska reprezentacija pa se kaþe v iskanju vzrokov za homoseksual- nost (vprašanje, na katerega mediji poskušajo odgovoriti, je, kot ugotavlja avtor, pravzaprav, kaj je bilo narobe, da se je raz- vila homoseksualnost) in potiskanje vprašanja homoseksual- nosti v zdravstvene in psihiatriène okvire (homoseksualnost kot bolezen ali motnja). Seksualizacija homoseksualnosti kot tretji del medijskega diskurza o njej se izraþa v redukciji homoseksualnosti zgolj na spolnost in seks (pogosto tudi v slikovnem materialu, pri analizi katerega avtor uporablja Barthesov razloèek med konotativnim in denotativnim pomenom). Skrivnost je tista medijska reprezentacija, ki homoseksualnost kaþe kot nekaj skritega in povezanega s sramovanjem in obþalovanjem. Normalizacija kot zadnja medijska formacija, ki se vzpostavlja v odnosu do homo- seksualnosti, je znaèilna predvsem za konec devetdesetih in presega prejšnje podobe homoseksualca kot kriminalca, duševnega bolnika in podobno. A ta sprememba je, ugo- tavlja avtor, zgolj navidezna, saj je normalizacija subjekta v medijskih reprezentacijah pravzaprav heteroseksualna normalizacija. Medijska reprezentacija normalne homo- seksualnosti je medijska reprezentacija homoseksualnosti po meri heteroseksualca, ki ne ogrozi njegovega sveta. Homoseksualnost je sprejemljiva le kot depolitizirana. Avtor svoje delo zakljuèuje z ugotovitvijo, da so mediji v analiziranem obdobju praviloma naklonjeno ali vsaj nev- tralno poroèali o homoseksualnosti, a hkrati v generalnem pozitivnem trendu v medijskih reprezentacijah ostajajo slovenski.indd 7 1.7.2003, 12:21:33 8 Povzetek tudi nastavki za ohranjanje negativnega javnega mnenja do obravnavanega fenomena. Meni, da moramo enega izmed vzrokov za razkorak med medijskimi reprezentacijami, ki sledijo politiki politiène korektnosti, in negativnim javnim mnenjem do homoseksualnosti iskati prav v najpogostejših principih reprezentacij homoseksualnosti. Slednja namreè še vedno povzroèa negotovost in nelagodje, zato se o njej praviloma govori v visoko stereotipiziranih podobah, ki se lahko umestijo v bralèevo podobo o homoseksualnosti in ga tako ne vznemirjajo. slovenski.indd 8 1.7.2003, 12:21:33 . Homoseksualec v Tivoliju Vsi, ki bodo v sredo zavili v dvorano Tivoli, naj bodo zelo previdni. V nedrjih ljubljanske športne dvorane bo namreè pretila velika nevarnost okuþbe z virusom aids, kajti pod Roþnikom se bo mudil homoseksualec. Posebej nevaren bo bliþnji stik z omenjeno (rizièno) osebo, zato je bolje, da z njim ne kontaktirate, kaj šele, da se ga dotaknete. Èeprav je osvešèenost ljudi zaradi pojava nove kuge zelo narasla, pa nikoli ne veš, kje te ta nesreèa lahko doleti. Omenjena oseba, ki bi lahko zaradi svoje temne polti zavila v èrno tivolsko dvorano, je gay, ki prihaja ravno iz drþave, kjer je ta bolezen najbolj razširjena. Je namreè Amerièan, ki ima zdaj italijansko drþavljanstvo, prebiva pa v Bologni. Na sreèo se novi Italijan v slovenskem glavnem mestu ne bo zadrþeval dolgo, v dvorani Tivoli pa ga bo mogoèe videti predvsem na košarkarskem parketu. Dan Gay ima 35 let in 206 centimetrov, je igralec Teamsystema in bo v sredo igral v dresu italijanske košarkarske reprezentance v kvalifikacijskem sreèanju za nastop na evropskem prvenstvu v Španiji proti izbrani vrsti Slovenije. Slovenske novice, 28. oktobra 1996 slovenski.indd 9 1.7.2003, 12:21:33 10 Medijske podobe homoseksualnosti PREDGOVOR Ko sem prièujoèi tekst oddajal v tisk, smo na Mirovnem inštitutu opravljali široko zastavljeno raziskavo o socialnih kontekstih þivljenja gejev in lezbijk v Sloveniji. Ure in ure sem presedel ob kavah z geji in lezbijkami, izpolnjeval obseþno anketo in – skorajda obvezno – po koncu »uradnega dela« z njimi klepetal o njihovih izkušnjah þivljenja s to (stigmatizirano) identiteto. Marsikdo je koncept homosek- sualnosti spoznal iz mladostniških zbadljivk in þaljivk, saj smo oèitno socializirani v celotni nabor stereotipiziranih in vulgariziranih predstav o pedrih, ne da bi kdaj koga videli ali poznali. Tistim, ki so se rodili v sedemdesetih in prej, pogosto pa tudi mlajšim, šola tako rekoè ni dala informacij o homoseksualnosti, sploh ne takih, ki bi destigmatizirale istospolno usmerjenost, zato so bile þaljivke edina socializa- cija. Eden od sogovornikov mi je pripovedoval, da dolgo ni vedel, kaj pomeni »peder«, se je pa zavedal, da je to nekaj negativnega, saj so njegovi starši, vedno ko se je na televiziji pojavil kakšen politik, ki ga niso marali, z njim opravili tako, da so v televizijski ekran vpili: »Prekleti peder!« To je tudi vse, kar je od staršev izvedel o homoseksualnosti. Mnogim so bili edini vir informacij o istospolni usmer- jenosti medicinske knjige, tako imenovani domaèi zdravniki, še pogosteje pa sicer redki èlanki v raznih revijah. Ti so v kontekstu stigmatizacije in informacijske blokade, ko o istospolni usmerjenosti v èasu adolescence ponavadi ni (bilo) moè razpravljati s prijatelji in prijateljicami, kaj šele z razrednièarko ali starši, ko o tem v šolskih knjigah ni (bilo) moè prebrati niè ali pa, da je homoseksualnost »posledica napaène vzgoje,« èeprav ni dokazov, da so homoseksualci »huje osebnostno moteni ali iztirjeni«, kot je še leta 1985 pisalo v srednješolskem uèbeniku za zdravstveno vzgojo 1 …, v takih razmerah so medijske reprezentacije homoseksual- nosti pomenile neizpodbitno in edino resnico. V tem delu se bomo prav zaradi pomembnosti medijskih reprezentacij, ki jih omenjamo, ukvarjali s èasopisno in re- vialno reprezentacijo homoseksualnosti v Sloveniji v letih od 1970 do 2000. Medijska konstrukcija homoseksualnosti je namreè pomembna tako na osebnem nivoju posameznega bralca ali bralke, ki se sreèuje s stigmatizirano identiteto, kot tudi na splošnem druþbenem in politiènem nivoju, saj mediji (z drugimi druþbenimi institucijami vred) soob- 1 Glej Gradišek, Anton in drugi (1985), Zdravstvena vzgoja (druga izpopolnjena iz- daja), Univerzum, Ljubljana, str. 137. slovenski.indd 10 1.7.2003, 12:21:33 11 Predgovor likujejo klimo in miselne okvire, znotraj katerih mislimo doloèene koncepte. S tem seveda noèemo privoliti v tako imenovano viktimizacijo bralca (Mihelj, 2001a), po kateri je medij razumljen kot izvor zla, njegov porabnik pa nemoèni sprejemnik tistega, kar mu ta ponuja. Mediji hkrati tudi niso zrcalo sveta kot takega, paè pa ga zgolj reprezentirajo. Materialnega sveta namreè ne smemo enaèiti s simbolnim procesom, preko katerega delujejo reprezentacije, pomeni in jezik. Pomen je druþbeno konstruiran, ne obstaja zunaj èasa in zgodovine, ne obstaja v predmetu, osebi ali dogodku per se in nikoli ne more biti dokonèen, saj vedno ostane dovzeten za spremembe. T o hkrati pomeni, da razumevanje pomena nujno vkljuèuje tudi aktivni proces interpretacije. Kot bralke in bralci, poslušalke in poslušalci ali gledalke in gledalci smo aktivno vkljuèeni v produkcijo pomena prek interpretacije. Pomen, kakor ga razume prejemnik, zato ni nikoli natanèno tak, kakršnega sporoèa pošiljatelj. Vmes vedno poseþe interpretacija. Ali, kot pravi Hall: »V vsaki interpretaciji obstaja konstantno drsenje pomena« (Hall, 1997:33). Zato je medijska objektivnost, ugotavlja avtor študije o medijskih reprezentacijah homoseksualno- sti v Ameriki Edward Alwood (1996), pravzaprav le mit. Novinarke in novinarji, pravi, mislijo, da lahko svoje pred- sodke in stereotipe dajo ob stran in sporoèajo resnico, kot se je zgodila (in pri tem si celo domišljamo, da vemo, kaj je resnica). A veèina tistega, kar vidimo, je proizvod dolgega procesa fi ltriranja, ki doloèi, kaj bo postalo novica in kaj ne. Pri tem postane heteroseksualna predpostavka ali hetero- normativnost temeljna perspektiva novic. Pri prièujoèem delu je naše izhodišèe ugotovitev, da so medijske reprezentacije pomembne za oblikovanje in legi- timacijo identitet. Luther (1998) piše, da se naša identiteta oblikuje na podlagi diskurzov in reprezentacij, ki smo jim izpostavljeni. Za razumevanje lastne identitete ali druþbeno skonstruiranega jaza je zato potrebna interpretacija tekstov, ki jih proizvajamo in v katerih se ogledujemo in samote- matiziramo. »Mediji so sredstvo, ki nam posreduje naèine zamišljanja doloèenih identitet ali skupin. To ima lahko tudi povsem mate- rialne posledice v smislu posameznikovega izkustva sveta, kako ga drugi razumejo, kako ga obravnava zakonodaja, kako ga, na primer, nekdo pretepe na ulici. … To se dogaja zaradi moèi mnoþiènih medijev, ki imajo vedno znova moþnost re-prezenti- ranja identitet, s tem pa lahko nekatere posameznike izloèajo, slovenski.indd 11 1.7.2003, 12:21:33 12 Medijske podobe homoseksualnosti jih naredijo za tuje ali celo ogroþajoèe« (Branston, Stafford, 2001:125). Branston in Stafford (2001) poudarjata, da obstaja po- vezava med frekvenco, s katero se kakšna podoba pojavlja v medijskih tekstih, in odzivom publike nanjo. Èe mediji kar naprej reprezentirajo homoseksualce kot ogroþajoèo skupino v stigmatiziranih podobah spolnih perverzneþev, ki na pri- mer ogroþajo narod in spodjedajo druþbeno moralo, potem je ta podoba za geje in lezbijke resnièna predvsem v njenih posledicah, v odzivih publike. Spomnimo se samo poskusa prvega beograjskega pohoda gejevskega in lezbiènega ponosa leta 2001, ki se je konèal v krvavih spopadih z nacionalisti, podporniki Miloševiæa in nogometnimi navijaèi. Naše delo predstavlja pet glavnih linij diskurza o homo- seksualnosti v slovenskih tiskanih medijih v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja. Zaradi narave in formata pu- blikacije MediaWatch je tu daljši teoretski uvod izpušèen, ker v ospredje postavljamo analizo in njene rezultate. 2 Kljub vsemu pa na naslednjih nekaj straneh najprej predstavljamo temeljne teoretske okvire, ki so nas vodili pri delu, predvsem Foucaultovo tematizacijo diskurzov in kritièno diskurzivno analizo, ki je metodološka podlaga našega dela. Nato sledi zgodovinski linearni prerez gejevskega in lezbiènega gibanja v Sloveniji in najpogosteje afer, ki so uokvirile medijsko poroèanje o homoseksualnosti. Po kratki statistièni analizi vzorca besedil, ki smo jih analizirali, pa s kritièno diskurziv- no analizo stopamo na drseèa tla interpretacije medijskih reprezentacij v 644 besedilih o homoseksualnosti, ki so v slovenskem dnevnem èasopisju in revijah izšli v letih od 1970 do 2000. Za opogumljajoèa elektronska pisma in pogovore, za zaupanje in vodenje pri prvi, daljši razlièici tega besedila se zahvaljujem dr. Vlasti Jalušiè in dr. Tanji Rener. Brez tega zagotovo ne bi bil zmogel. Za konstruktivne pripombe hvala dr. Mirjani Ule in dr. Slavku Splichalu. Za pomoè pri razmiš- ljanju in delu hvala dr. Majdi Hrþenjak, Marti Gregorèiè in dr. T onèiju Kuzmaniæu, za odloènost pri krèenju besedila pa Brankici Petkoviæ. Hvala tudi Maruši in Mojci, še posebno pa – vedno znova – Ruþi. 2 Daljša teoretska argumentacija prièujoèe analize je dostopna v Kuhar, Roman (2002): Diskurzi o homoseksualnosti (Primer èasopisnega in revialnega poroèanja v Sloveniji od 1970–2000), Magistrsko delo, Fakulteta za druþbene vede, Ljubljana. slovenski.indd 12 1.7.2003, 12:21:33 13 Predgovor Kljub vsem, ki so me med pisanjem tega dela usmerjali in predlagali boljše rešitve, je zadnja razlièica teksta moje delo in zato so moje tudi vse morebitne napake. roman kuhar Ljubljana, 16. maja 2003 slovenski.indd 13 1.7.2003, 12:21:33 14 Medijske podobe homoseksualnosti 1. DISKURZ V Arheologiji vednosti Foucault (2001, 1969) presega razumevanje diskurza kot zgolj skupka izjav, osredišèenih okrog doloèene teme. Razume ga kot nadzorovano skupino izjav z notranjimi pravili in mehanizmi, ki so mu lastna. Diskurz zdruþuje torej tiste izjave, ki imajo pomen, moè in posledice znotraj druþbenega konteksta. Ena od osrednjih znaèilnosti diskurza je njegova funkcija izkljuèevanja. Diskurz, ki je povezan z oblastjo 3 , se konsti- tuira in organizira s prakso izkljuèevanja, kar pomeni tudi naturalizacijo izreèenega. Tisto, o èemer je moè govoriti, se zdi samoumevno in naravno, vendar je ta naravnost rezul- tat izkljuèevanja onega, kar je skorajda neizrekljivo. Proces izkljuèevanja poteka v diskurzu kot oblika defi niranja, kaj je moè reèi, o èem je moè razmišljati in kaj velja za znanje ali védenje. Zgovorna ilustracija diskurza kot prakse izkljuèevanja je sámo vprašanje homoseksualnosti. Homoseksualnost je bila namreè v doloèenem zgodovinskem obdobju razumljena kot mutasti greh. Diskurz heteronormativnosti (normalna in naravna je le heteroseksualnost) in diskurz spolnosti kot ekskluzivno reproduktivne prakse sta tako v zaèetku devet- najstega stoletja povzroèila, da je bil v angleško zakonodajo vpisan zloèin, ki je bil tako neizrekljiv, da mu ni pristajalo niti ime (a crime not fi t to be named), in je zato postal znan zgolj kot velika nespodobnost (gross idencency). Homoseksualnost je pod diskurzivnim pritiskom spolzela v termine skrivnostnosti in sramu. Dejstvo, da homoseksualnost še danes marsikdo tako obèuti, je posledica istega diskurzivnega pritiska, iste prakse izkljuèevanja doloèenega znanja in védenja, vendar to ne pomeni, da ima tako obèutenje homoseksualnosti avtentièno in resnièno eksistenco per se. Takšna izkušnja homoseksual- nosti je namreè diskurzivno skonstruirana, mogoèa le zaradi izkljuèevanja nekaterih diskurzov, drugaènega in drugega vé- denja, znanja in razumevanja homoseksualnosti. Prav zato sta si feministièna ter lezbièna in gejevska teorija tako prizadevali za preseganje naravnosti dominantnih (heteronormativnih) diskurzivnih struktur, ki so svojo prevladujoèo vlogo pridobile 3 Foucault govori o kroþnem, razpršenem modelu oblasti, o produktivni in represivni vlogi oblasti in s tem presega razumevanje oblasti kot zgolj represivne. Sodi namreè, da je upor þe vsebovan v ideji oblasti. Kjer je oblast, pravi, tam je tudi upor. Mesto oblasti je prazno, saj si je ni moè prilastiti, ker je vedno relacijska. Hkrati diskurz ni nekaj, kar kratkomalo prevaja sistemsko dominacijo v jezik, paè pa je prav diskurz tisti, zaradi katerega in za katerega potekajo ti boji. Glej veè o tem v Dolar, M., (ur.) (1991): Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana. slovenski.indd 14 1.7.2003, 12:21:33 15 Diskurz z izkljuèevanjem. Gre za revitalizacijo izkljuèenih diskurzivnih pozicij, ki naj bodo dostopne in kredibilne. Diskurz torej defi nira in producira objekte našega védenja in je zato þe v sami defi niciji vkljuèevalen in izkljuèevalen: tako kot vkljuèuje ali dovoljuje nekatere naèine razmišljanja ali govorjenja o stvareh, tako tudi izloèa, diskvalifi cira in izkljuèuje drugaène in druge naèine razmišljanja in govor- jenja, izkljuèuje sebi nasprotne diskurze. Diskurz je nadalje zamejen z rituali, ki le izbranim posameznikom dovoljujejo izrekanje doloèenih izjav. Le duhovnikove besede pri poroki dveh ljudi, na primer, štejejo, èe pa bi jih izrekel kdo drug, njegova ali njena izjava ne bi imela uèinka. Tu lahko naredimo vzporednico s psihiatriènim diskur- zom o homoseksualnosti. Ker so psihiatri rekli, da je homo- seksualnost bolezen, je bilo to zaradi njihove institucionalne moèi razumljeno kot »resnica« (ki je bila za homoseksualce resnièna predvsem v njenih posledicah). Èe bi kdo drug trdil podobno, a ne bi imel take moèi oziroma pozicije, njegova izjava ne bi imela enakega uèinka. Prav zato so bili vsi kon- tradiskurzi proti psihiatriènemu diskurzu tako neuèinkoviti, saj se niso dogajali znotraj institucij, èe pa þe, so bili v manj- šini, v nesozvoèju s takratnimi pravili diskurzivnih formacij. Hkrati so bili to diskurzi z manj moèi in z manjšo stopnjo povezanosti z oblastjo (Mills, 1997:67 – 75). Za našo analizo diskurzov o homoseksualnosti je po- sebnega pomena Foucaultova ugotovitev, da diskurz kot praksa oblikuje ali konstituira subjekt, na katerega se doloèeni diskurzi nanašajo, ter ga hkrati tudi pozicionira. Subjekt je torej proizveden znotraj diskurza, zunaj njega pa ne obstaja, saj se mora podrediti pravilom in konvencijam diskurza, relacijam oblasti in védenja. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da je èlovek tisto, kar se govori in piše o njem ali o doloèeni druþbeni skupini, ki ji pripada, in ta diskurz hkrati oblikuje tudi njegovo mesto in mesto njegove skupine v druþbi. Diskurz zato lahko razumemo kot »jezik v akciji«: le z jezikom lahko vidimo in osmislimo stvari. S takšno diskurzivno izkušnjo se oblikuje tudi razumevanje nas samih. Diskurz do doloèene mere regulira, kontrolira in sooblikuje naše misli in dejanja, hkrati pa producira tudi mesto za subjekt. S temi pozicijami, ki jih konstituira diskurz, se identifi ciramo in tako šele postanemo subjekti. 4 T emeljni 4 Foucault govori o treh naèinih konstitucije ljudi v subjekte oziroma treh naèinih zasedanja pozicije subjekta. Govori o modusih objektivizacije: loèitvene prakse, znanstvena klasifi kacija in aktivna vloga èloveka. Glej veè o tem v Foucault, Michel (1991): »Subjekt in oblast, zakaj preuèevati oblast: vprašanje subjekta«. V .: Dolar, M., (ur.) (1991): Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana, str. 103-120. slovenski.indd 15 1.7.2003, 12:21:34 16 Diskurz mehanizem, ki ga Foucault predlaga za razumevanje teh pro- cesov, je delovanje oblasti znotraj diskurzov. Gre za pred- pisovanje in oblikovanje delovanja v skladu z normami, ki posameznikom postavljajo meje, hkrati pa omogoèajo doloèeno obliko delovanja in identitete. Posamezniki so postavljeni v doloèeno diskurzivno pozicijo kot rezultat delovanja oblasti nad njimi. Èe stvar konkretiziramo: diskurz o homoseksualnosti je v zaèetku dvajsetega stoletja sestavljal skupek heterogenih izjav (npr. izjave, teksti, kret- nje, vedenje in podobno, kar je bilo sprejeto kot bistvene znaèilnosti homoseksualca – duševni bolnik, feminiziran, nerešen Ojdipov kompleks ipd.) – ki postavljajo parametre, znotraj katerih lahko homoseksualci najdejo svojo identi- teto. Hkrati so seveda obstajali še drugi diskurzi, ki so temu nasprotovali, vendar zaradi premajhne institucionalne moèi niso mogli parirati cerkvenemu in psihiatriènemu diskurzu o homoseksualnosti, ki sta bila povezana z oblastjo in sta se reproducirala seveda tudi z mediji. Hall (1997) pa kljub vsemu svari pred pretirano resigni- ranim razumevanjem medijev. V nas kljub vsemu ne morejo vpisati in vtisniti pomenov in razlag, saj nismo mentalne ta- bulae rasae. A kljub temu imajo integrativno, pojasnjujoèo in legitimno moè, da oblikujejo in defi nirajo politièno realnost, še posebno v tistih situacijah, ki so neznane, problematiène ali ogroþajoèe. Gre torej za urejanje druþbene realnosti, ki je prej še ni bilo, ali pa za preoblikovanje pomena þe obstojeèih tendenc na naèin, da je oblikovanje novega odnosa pred- stavljeno kot njegova druþbeno sprejemljiva oblika, medtem ko je nezmoþnost prevzemanja takega odnosa oznaèena za druþbeni odklon. slovenski.indd 16 1.7.2003, 12:21:34 17 Medijske podobe homoseksualnosti 2. KRITIÈNA DISKURZIVNA ANALIZA Popularnost diskurzivne analize v druþboslovju je bo- trovala k hipertrofi ji znanstvenih pristopov in metodologij v opisovanju in analiziranju pomenov diskurzov. K temu je pripomogla tudi sama narava diskurzivne analize, saj je zaradi predmeta svojega raziskovanja – teksta, govora ali, najbolj splošno, lingvistiène druþbene interakcije – pred- vsem interpretativna. Pomembno je namreè poudariti, da ni enotnega in »pravilnega« odgovora na vprašanje »kaj ta podoba pomeni?« ali »kaj ta oglas sporoèa?«. Problem, ki ga pomen predstavlja diskurzivnim analizam, je njegova drseèa narava. Teksti, slike, besede, dejanja – vse to ima doloèen pomen, a ne absolutnega. Zato ne vemo, kakšen pomen ima tekst za izbranega posameznika, saj se oblikuje v interakciji z njim. Verschueren (2000:136) tako piše, da mentalno stanje gledalcev, bralcev ali poslušalcev prav v tolikšni meri ustvarja pomen, kolikor tudi same izjave in tisti, ki jih izjavljajo. Ker ni (druþbenega) zakona, ki bi zagotavljal, da imajo stvari en sam resnièen pomen, ki se ne bo spre- minjal v èasu in prostoru, je analiza tega vidika druþbenega þivljenja omejena na interpretacijo. T o ni debata o tem, kdo ima prav in kdo ne, paè pa razprava med enako plavzibilnimi, èeprav vèasih kompetitivnimi in spodbijajoèimi pomeni in interpretacijami. V prièujoèi razpravi se metodološko opiramo na tradicijo tako imenovane kritiène diskurzivne analize (kda), kakršno je utemeljil Norman Fairclough. kda ima jasne politiène cilje (na primer sprememba diskriminatornih politik), saj je diskurz skozi teoretsko prizmo kda razumljen kot osnovno sredstvo, s katerimi so ljudje konstituirani kot individuumi in druþbeni subjekti. Jezik in ideologija sta blizu drug druge- mu, zato lahko sistematièna analiza jezika ali besedil (pisnih ali govornih) razkrije sisteme zatiranja ljudi v doloèenih druþbenih strukturah. »Diskurzivna dejavnost ima lahko pomembne ideološke posledice: lahko pomaga pri produkciji in reprodukciji neenakih relacij moèi med (na primer) druþbenimi razredi, þenskami in moškimi ter etniènimi/kulturnimi veèinami in manjšinami, in sicer z naèini reprezentacije stvari in pozicioniranja ljudi. Diskurz je tako lahko, na primer, rasistièen, seksistièen ali pa poskuša prikazati nekatere domneve (najpogosteje napaène) o kakšnih vidikih druþbenega þivljenja kot zgolj zdravorazumske.« (Fairclough, Wodak, 1997:258) slovenski.indd 17 1.7.2003, 12:21:34 18 Medijske podobe homoseksualnosti Ideološki vidiki uporabe jezika in relacije moèi, na ka- terih temelji, so pogosto nevidni in zgolj implicitni. Naloga kda je, da te nejasne vidike diskurza naredi vidne. Prav zato, ugotavlja Fairclough (1997), ta veja diskurzivne analize ni »nepolitièna« in distancirano objektivna druþbena veda. Gre za obliko intervencije v druþbeno prakso in druþbena razmerja in je zato sestavni del politiènega aktivizma, usmer- jenega proti rasizmu, seksizmu, homofobiji in podobnemu. »A to ne pomeni, da KDA ni zavezana normalni objektivno- sti druþbenih znanosti: druþbena znanost je, kot je þe preprièljivo pokazal Foucault (1971, 1979), inherentno povezana s politiko in oblikovanjem politik. KDA loèi od drugih njena intervencija na strani dominiranih in zatiranih skupin proti dominirajoèim skupinam in njen jasno izraþeni emancipatorni interes, ki deluje kot motivacija. Politièni interesi in uporaba druþbene znanosti so obièajno namreè manj eksplicitni. To pa seveda ne pomeni, da je KDA v primerjavi z drugimi raziskovalnimi pristopi manj znanstvena: standardi natanène, rigorozne in sistematiène ana- lize se tako kot pri drugih pristopih uporabljajo tudi pri KDA« (Fairclough, Wodak, 1997: 258–259). kda je, tako kot vse oblike diskurzivne analize, pred- vsem interpretativna in kvalitativna sociološka metoda, zato obstojeèa metodologija diskurzivne analize ne prina- ša »receptov« ali preverljivih in eksaktnih metodoloških pravil, kar je znaèilno za del kvantitativne sociološke metodologije. Rezultati in sklepi raziskave so zato bistveno avtorsko delo. Pomembno vprašanje, ki ga zastavlja kda, je vprašanje moèi nad diskurzom, kar je povezano predvsem z vprašanjem dostopa (na primer, kdo ima dostop do medijev in v njih lahko nastopa, ipd.). Glavna naloga kda kot protidiskri- minatorne politiène znanstvene prakse je zato odkrivanje relacij moèi in implicitnega v tekstu. Analize kritiènih lingvistov so na primer prispevale k spremembi nekaterih uèbenikov, v katerih so bile odkrite številne diskriminator- ne, seksistiène in podobne prakse. Naloga kritiènih lingvi- stov ni samo opisovanje, paè pa tudi pojasnjevanje, kako je diskurz oblikovan prek relacij moèi in ideologij, kako vpliva na druþbene identitete, druþbene relacije, sisteme védenja in vrednostne sisteme. Diskurza hkrati ne moremo razumeti in analizirati brez upoštevanja njegovega konteksta, saj ni ahistorièen, nespremenljiv glede na èas in prostor. slovenski.indd 18 1.7.2003, 12:21:34 19 Kritièna diskurzivna analiza Èe povzamemo, lahko reèemo, da hoèe diskurzivna ana- liza na najbolj splošni ravni refrazirati elemente retoriène strukture, ki se vedno znova pojavljajo v diskurzu in ga zato tudi defi nirajo. Diskurz nas konstituira kot druþbene subjek- te, zato nam bo metodologija kda pri analizi èasopisnega in revialnega diskurza o homoseksualnosti rabila za odkrivanje principov konstitucije homoseksualca kot druþbenega sub- jekta. Pri tem bomo izhajali iz predpostavke, da so homosek- sualci diskriminirana skupina v našem druþbenem prostoru. Prav zato se nam zdi aplikacija naèel kda v diskurzivni analizi medijskega poroèanja o homoseksualnosti najbolj primerna, saj ima jasne politiène cilje in s sistematièno analizo jezika ali tekstov odkriva sisteme zatiranja posameznikov in posa- meznic v doloèenih druþbenih strukturah. Iz mnoþice daljših in krajših novinarskih èlankov, intervjujev, pisem bralcev, reportaþ in podobnega, ki so bili od leta 1970 do leta 2000 objavljeni v slovenskih dnevnih èasopisih in revijah, bomo poskušali izloèiti najpogostejše elemente diskurza o homo- seksualnosti, ki kot diskurzivna praksa konstituira subjekt – homoseksualca – ali skupino, ki ji pripada – druþbeno skupino homoseksualcev. Pri tem je treba omeniti, da je pogled naše raziskave zamejen, saj se omejujemo le na en vidik konstituirajoèe diskurzivne prakse – èasopisno in revi- alno poroèanje – medtem ko je homoseksualca kot subjekta oblikovala še vrsta vzporednih in vèasih nasprotujoèih si diskurzov. Nekateri med njimi, predvsem tisti, ki imajo najveèjo moè, v smislu intertekstualnosti 5 prav zagotovo odsevajo tudi v analiziranih medijih. 5 Diskurz se vedno nanaša na diskurz, ki je bil þe produciran v preteklosti, hkrati pa tudi na diskurze, ki nastajajo sinhrono in kot posledica diskurza, o katerem govo- rimo. Fenomen intertekstualnosti pomeni, da se naše misli in besede povezujejo s tistim, kar je bilo þe izreèeno, in se veþejo na tisto, za kar predvidevamo, da bo izreèeno v prihodnosti. slovenski.indd 19 1.7.2003, 12:21:34 . slovenski.indd 20 1.7.2003, 12:21:34 . Novinarstvo je bilo grozovito moško, grozovito macho, grozovito pijansko, kadilsko, jebaško, vse te stvari. Zgubile so þenske, zgubili so èrnci, zgubili so geji, vsi so zgubili, saj ni odsevalo razliènosti te drþave. nan robertson, New York Times slovenski.indd 21 1.7.2003, 12:21:34 22 Medijske podobe homoseksualnosti 3. REPREZENTACIJE HOMOSEKSUALNOSTI V SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJIH (1970–2000) Preden se bomo lotili diskurzivne analize gradiva, s katero bomo poskušali odgovoriti na naše temeljno vpra- šanje o konstrukciji homoseksualca kot (stigmatiziranega) druþbenega subjekta v medijskih reprezentacijah, bomo omenjeni diskurz obravnavali v okviru zgodovinskega kon- teksta, v katerem se pojavlja, saj diskurz ne obstaja zunaj zgodovine. Pisanje medijev o homoseksualnosti bomo zato najprej prikazali v linearnem zgodovinskem prerezu in pri tem opozorili predvsem na tiste zgodovinske trenutke v èasu naše analize, ki so botrovali medijskim zapisom o homosek- sualnosti. Kot bomo videli, je homoseksualnost v medijih praviloma vidna takrat, ko je z njo povezan škandal, in to so nekatera gejevska in lezbièna gibanja na zahodu, pri tem mislimo predvsem na ameriško aktivistièno skupino Queer Nation, prevzela kot svojo politiko za vzpostavljanje vidno- sti v vseh sferah javnosti, ne samo medijski. 6 Pred analizo elementov retoriènih struktur v medijskih reprezentacijah homoseksualnosti sledi osnovna statistièna analiza zbranega gradiva, splošne principe medijske konstrukcije homosek- sualnosti pa bomo v sklepnem delu orisali s petimi principi reprezentacij: stereotipizacija, medikalizacija, seksualizacija, skrivnost in normalizacija. 3.1. prve razprave o homoseksualnosti Prvi èasopisni èlanek, ki se dotika homoseksualnosti, je v Sloveniji izšel þe leta 1921 v reviji Njiva. V njem se anonimni avtor zavzema za odpravo èlena, ki kaznuje »vsak akt, s katerim je krivec iskal ali našel spolno zadošèenje na telesu osebe istega spola«. 7 Pet let zatem je bila v samozaloþbi na nekaj veè kot tridesetih straneh objavljena tudi prva razprava o homoseksualnosti, pod katero se je s psevdoni- mom Vindex podpisal Ivan Podlesnik. Njegovo pionirsko delo, ki se veèinoma opira na ideje in pisanje nemškega znanstvenika Magnusa Hirschfelda, je bilo podobno kot prvi èasopisni èlanek napisano v zagovor homoseksualno- sti in ljudi s tovrstnim nagnjenjem. Podlesnikova knjiþica 6 Glej veè o tem v Berlant, Lauren in Elizabeth Freeman (1993): »Queer Nationality«. V: Michael Warner (ed.) (1993): Fear of a Queer Planet. Queer Politics and Social Theory, University of Minnesota Press, Minneapolis, str. 193-229. 7 Citirano po Mozetiè, Brane (1990): Modra svetloba: homoerotièna ljubezen v slo- venski literaturi, škuc, Ljubljana, str. 155 slovenski.indd 22 1.7.2003, 12:21:34 23 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) Homoseksualnost deluje kot terapevtsko delo, saj jo tudi konèuje z nasveti homoseksualnim moškim in þenskam. Med drugim piše, naj se homoseksualni moþje in þene »ne poèutijo vse nesreène. Pred najvišjim sodnikom – njih vestjo – stoje nedolþni vsled njihove homoseksualnosti in sicer tembolj nedolþni, èimbolj se jih smatra krivim. Tudi svoj èut osamelosti bodo zgubili, ko bodo videli, kako mnogo ljudi vseh èasov in krajev je nosilo isto breme usode. Pred vsem pa naj ne prezro tega, da jim njih – prav razumevana – istospolna ljubezen, kakor vsaka druga, navzlic temu, da jo premnogi tako zametujejo, donaša lahko najèistejšo sreèo. S tem, da s to ljubeznijo druge osreèujejo, osreèujejo tudi sebe. Z moènim dviganjem duše in telesa pa jim daje tako veliko þivljenjsko dobro, da se þe izplaèa za to dobro vzeti en del trpljenja na se. Saj tudi heteroseksualnim ni prihranjeno, da se ne bi v opojni pijaèi njih ljubezni nahajale tudi grenke kaplje.« (Podlesnik, 1926:8) Liberalnemu duhu, ki veje iz prvih dveh tiskanih omemb homoseksualnosti v Sloveniji, so se kmalu pridruþili tudi nasprotni glasovi, predvsem tistih, ki so homoseksualnost oznaèevali za nenaravno in v duhu takratne medicinske znanosti kot bolezen oziroma duševno motnjo. Leta 1937 je bil v Sloveniji objavljen prevod dela nizozemskega esejista Vana Oertringena Nagnjenje k lastnemu spolu. Prevajalec s. k. je slovenski prevod naslovil Protinaravna èud in tako þe s prevodom naslova zaostril Oertringenovo pozicijo, ki hoèe homoseksualnost prikazati kot nenaravno. s. k. je v uvodu zapisal, da je tudi med Slovenci tovrstna spolna zloraba zelo razširjena tako kot tudi v drugih evropskih mestih, le v Nemèiji teh anomalij ni, saj jih je z vzponom na oblast uspešno oèistil Adolf Hitler. Po vojni je bila homoseksualnost predvsem predmet psiholoških in psihiatriènih razprav, medtem ko je v tako imenovanem javnem medijskem diskurzu skorajda ni bilo. Uradna psihiatrija in medicina sta jo obravnavali kot dušev- no motnjo. Anton T rstenjak je v knjigi Pastoralna psihologija, ki je izšla takoj po vojni leta 1946, o homoseksualcih na primer zapisal, da so »spolni psihopati«. Homoseksualec je po njegovem »predstavnik fanatiènega tipa psihopata, ki je èloveku nevaren«. Te navedbe so ostale nespremenjene tudi v drugi, predelani izdaji Pastoralne psihologije, ki je izšla leta 1987. Medikalizacija homoseksualnosti je, kot bomo videli, postala osrednja toèka medijskih reprezentacij ho- moseksualnosti v sedemdesetih letih, prisotna pa je tudi v osemdesetih in devetdesetih, ko je bil medicinski diskurz slovenski.indd 23 1.7.2003, 12:21:35 24 Medijske podobe homoseksualnosti praviloma preseþen in ga je nadomestil diskurz o èlovekovih pravicah. 3.1.1. Sedemdeseta Za èas prvega desetletja naše analize, od leta 1970 do 1980, je za tiskane medije, brþkone pa tudi za splošno me- dijsko poroèanje o homoseksualnosti, znaèilna predvsem tišina. Zmotijo jo le posamezni mali oglasi, ki sta jih Nedeljski dnevnik in Antena objavljala þe proti koncu šestdesetih let in v katerih so moški iskali prijatelje. Nekaj veè medijskega prostora je bilo namenjeno le razpravljanju o smiselnosti drugega odstavka 186. èlena jugoslovanskega kazenskega zakonika, po katerem je bilo »nenaravno neèistovanje med osebama moškega spola« kaznivo dejanje. Kazenski zakonik tovrstnega nenaravnega neèistovanja med þenskami ni po- znal, tega pa seveda ne smemo interpretirati v luèi kakšnega posebnega liberalnega odnosa do þenske homoseksualnosti. Nevidnost »þenske ljubezni« je namreè posledica patriar- halnega razumevanja spolnosti in ljubezni, po katerem so spolni odnosi med dvema þenskama manj problematièni ali pa, zaradi odsotnosti moškega spolnega uda, nemogoèi in zato neobstojeèi. 8 Problematiziranje zakonodaje, ki je inkriminirala moške homoseksualne odnose, medtem ko so bile tovrstne spolne prakse v zaèetku sedemdesetih v zahodnem svetu pogosto þe dekirminalizirane, je rabilo za izhodišèe za splošnejšo raz- pravo o homoseksualnosti, o kateri sta v treh intervjujih leta 1974 in 1977 govorili le dve osebi: sodnik vrhovnega sodišèa srs Janez Šinkovec in psihiater dr. Joþe Lokar. Homoseksualnost je, kar se tièe omenjenih treh medijskih reprezentacij, ki so bile objavljene v èasopisu ITD, postav- ljena v okvir kriminalistiènega in psihiatriènega diskurza, ki zgodovinsko gledano nista nujno loèena, saj sta pripadala isti logiki represivnih druþbenih aparatov: homoseksualnost kot duševna bolezen je bila hkrati tudi kriminalno dejanje (in še prej, pod vladavino cerkve, greh). Prvi revialni zapis o homoseksualnosti v sedemdesetih je bil objavljen v reviji Problemi, ki je v dveh delih, leta 1971 in 1972, predstavila tako imenovani »Dolgi pogovor s homoseksualcem«. Prvi del pogovora je podnaslovljen z 8 Manjšo problematiènost lezbiènih odnosov si je s patriarhalne pozicije moè razlagati v rugljevskem smislu: dvema þenskama se aktivno lahko pridruþi še moški, zato je tak odnos vsaj potencialno lahko reproduktiven, medtem ko spolni odnos med dvema moškima þe v osnovi izkljuèuje to moþnost. slovenski.indd 24 1.7.2003, 12:21:35 25 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) besedami »Štiridesetletni intelektualec g. k. iz Zagreba nam razkriva svojo genetsko napako« (1, 1971) 9 , kar je prav- zaprav odlièna ilustracija tipiène medijske reprezentacije homoseksualnosti v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih. Izhodišèe intervjuja je v smislu postavljanja okvirov raz- mišljanja o homoseksualnosti zanimivo v vsaj dveh toèkah; fenomen postavlja v polje skrivnostnosti in tujosti, kar je znaèilnost medijskih reprezentacij v vseh tridesetih letih, ki so vkljuèena v analizo, hkrati pa homoseksualnost me- dikalizira. Medikalizacija je znaèilna za vseh šest besedil 10 o homoseksualnosti, ki so izšla v sedemdesetih letih, saj jo postavljajo v okvir medicinskega ali psihiatriènega diskurza, deloma tudi kriminalistiènega, razumevajo pa jo kot »na- pako«, »napako narave«, »genetsko napako« in podobno. Umestitev homoseksualnosti na polje skrivnostnosti in tujosti izhaja iz zapisa intervjuvanèevega imena. Zapisano je zgolj z inicialkami (v drugem intervjuju pa je oznaèen kot »anonimni intelektualec«), kar je sicer lahko v smislu varovanja identitete intervjuvanca povsem razumljivo, vendar taka medijska reprezentacija, ki je znaèilna pred- vsem za objave o kriminalnih dejanjih na èrnih straneh in kronikah èasopisev, na konotativni ravni sporoèa še veliko veè. Homoseksualnost je tako povezana s skrivanjem, skriv- nostnostjo, sramom, nezaþelenostjo, prepovedjo, kaznivim dejanjem in podobno. Prezentirana je kot »èlovekova lastnost«, ki jo je treba skrivati, hkrati pa je bilo tovrstno spolno nagnjenje v èasu objave intervjuja preganjano tudi po zakonu, èeprav se tako imenovana sporazumna homosek- sualna dejanja med polnoletnima osebama vsaj v Sloveniji de facto niso kaznovala þe od šestdesetih let. Podnaslov »Dolgega intervjuja s homoseksualcem« nam torej odlièno zarisuje diskurzivne okvire, znotraj katerih so se v naslednjih letih oblikovale medijske reprezentacije homoseksualnosti. Njihova temeljna znaèilnost je razumevanje heteroseksual- nosti kot izhodišène, prave in pravilne, lahko reèemo tudi zdrave spolne prakse, v odnosu do katere se ocenjujejo druge oblike (neprave, nenaravne, bolezenske, kriminalizirane) seksualnosti. Homoseksualnost je predvsem stvar medicine, ker je razumljena kot genetska napaka. T ako stigmatizirana 9 Vsi citati iz èasopisnih in revialnih besedil so oznaèeni s številkami, ki predstavljajo zaporedno številko analiziranega besedila, in letnico objave besedila. Èe v veznem tekstu vir ni naveden, potem je poleg letnice zapisano še ime revije ali èasopisa, v katerem je bil citat objavljen. Seznam v tem delu citiranih besedil je z naslovom besedila, avtorstvom, èasom izida in imenom èasopisa ali revije, v katerem so bili ob- javljeni, objavljen na koncu te razprave. 10 Termin »besedilo« tu uporabljamo kot generièno ime za èasopisne in revialne èlanke, intervjuje, notice, komentarje, reportaþe in podobno. slovenski.indd 25 1.7.2003, 12:21:35 26 Medijske podobe homoseksualnosti in drugaèna ne more ogroþati naše (bralèeve, novinarjeve) lastne trdne heteroseksualne identitete. Homoseksualnost je v medijskih reprezentacijah namreè sprejemljiva le toliko, kolikor je konstituirana kot drugaèna in obrobna in zato neogroþajoèa za obstojeèi sistem. 3.1.2. Osemdeseta V osemdesetih se je število besedil, ki se dotikajo vpra- šanja homoseksualnosti, z vsakim letom poveèevalo. Veèja koncentracija besedil je nastala leta 1984 ob prvem festivalu Magnus (Kultura in homoseksualnost), ki v svojih konsek- vencah ne pomeni zgolj zaèetka organiziranega najprej ge- jevskega in nato še lezbiènega gibanja v Sloveniji, paè pa na neki naèin uvaja tematiko homoseksualnost v slovenske (in jugoslovanske) mnoþiène medije. Magnus je pomemben tudi zato, ker homoseksualnost kot temo medijskega diskurza demedikalizira in jo postavlja v drugaène okvire, na zaèetku predvsem v okvir kulture, potem pa tudi politike. Sekcija Magnus v okviru škuc Foruma se je z gejevsko sceno konstituirala kot del takratne alternativne scene in novih druþbenih gibanj, kar je v okviru svetovnega gejevske- ga in lezbiènega gibanja pravzaprav netipièno, saj se je, kot ugotavlja Nataša Velikonja (1999), v zahodnih metropolah najprej izoblikovala koncentracija gejevske in lezbiène po- pulacije, znotraj nje pa se je nato oblikovala kritièna masa za politièno, socialno in kulturno nadgradnjo. Stuart Hall (1993) meni, da se lahko stigmatizirane deviantne skupine na diskriminatorne prakse odzovejo le tako, da oblikujejo (politièni) program, da organizirajo (politiène) akcije, ki so usmerjene proti tovrstni praksi. V foucaultovskem smislu gre torej za upor, ki ga izzove sila oblasti. Tak proces hkrati pomeni tudi politizacijo devi- antne skupine, saj ji le politizacija zagotavlja legitimnost v druþbi, medtem ko jo etiketa deviantnosti delegitimizira kot nepolitièen subjekt. Politizacija se izvrši vsaj na dveh nivojih: diskriminirana skupina se z nasprotovanjem avtoriteti organizira v odnosu do te avtoritete, hkrati pa v procesu organiziranja retrospektivno v politiènih terminih redefi nira druþbeno stigmatizacijo, usmerjeno proti sebi. Tako imenovane deviantne subkulture zagotavljajo široko podlago za politièno organiziranje, in to se je zgodilo tudi z gejevskim in lezbiènim gibanjem v Sloveniji leta 1984. Prvotno kulturni okvir, ki je zdruþil istospolno usmerjene, slovenski.indd 26 1.7.2003, 12:21:35 27 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) je bil prav zaradi stigmatizacijskih praks kmalu preveden tudi v politièni okvir delovanja. Nekaj veè medijske pozornosti, predvsem v obliki pisem bralcev, je leta 1984 sproþil èlanek Miroslava Slane – Mirosa »Topli bratci vseh deþel …« v Teleksu. V naslednjih števil- kah so objavili kar devetnajst pisem bralcev. Na èlanek, v katerem se je Slana zavzemal za ustanovitev gejevskega in lezbiènega kluba in èasopisa, so se oglašali predvsem homo- seksualci in lezbijke sami, ki so se avtorju zahvaljevali za umešèanje teme v slovenski medijski prostor. Pri tistih, ki so se odzivali negativno, pa je bilo Slanovo pisanje razumljeno kot provokacija in škandal. Pa menda ja ne mislite, da je svet tako zaplankan, da ne pozna vaših pravih namenov, ko toliko navijate za te uboge buzerante (ali kako jim þe pravite)? Menda mislite, da ste vi edini rešitelj vaše in njihove buzerantske riti. … Objavljate samo tiste dopise, ki vam ustrezajo. Èe pa je kdo nasprotnega mnenja, pa ne objavite ali pa vso stvar prekrojite tako, kot vam ustreza. Drugo pa je, da s temi buzerantskimi èlanki zavzemate cele strani. Seveda! Laþje je sedeti v Operni kleti, pri Slonu, Daj-damu ipd., prepisovati te butaste èlanke o buzijih, kot pa dati pot pod noge in napisati druþbeno koristen èlanek. … Èe bi vam èlovek res verjel tako, kot o buzijih pišete, bi si še na cesto ne upal oz. bi si rit zaklenil s kljuèavnico. (11, Teleks, 1984) Leta 1987 beleþimo drugi višek medijske pozornosti do homoseksualnosti, saj je takrat izbruhnila prva prava politièna afera, povezana s homoseksualnostjo oziroma ho- moseksualno kulturo. Tega leta bi se bil moral 25. maja, na Titov rojstni dan, zaèeti èetrti festival Magnus in na njem naj bi prikazali nizozemsko gejevsko in lezbièno kulturno produkcijo. T o je bilo leto tako imenovanega »slovenskega sindroma«, leto plakatne in štafetne afere, zato so predvsem beograjski in sarajevski mediji zaèetek homoseksualnega festivala na dan mladosti interpretirali v okviru še ene slovenske politiène provokacije. Šestega marca 1987 je beograjska Politika zapisala: V Ljubljani se nihèe ne vznemirja zaradi zbora homoseksualcev in »Magnus gejev«. … Nikogar sploh ne moti, da se festival zaèenja 25. maja. Ves ta homoseksualni vik in krik pa v Ljubljani ni novost, saj þe èetrtiè gosti homoseksualce ter njihove spremljevalce in spremlje- valke, vsekakor pa je letos novo to, da se festival zaèenja 25. maja. … Homoseksualec tam ni obsojen in deleþen posmeha. Predpostavlja se, da je to njegova osebna stvar. slovenski.indd 27 1.7.2003, 12:21:35 28 Medijske podobe homoseksualnosti Beograjska Politika ekspres je istega dne zapisala: Ljubljana ni gostiteljica umazanega festivala. … Provokacija ne bo uspela. Na takšno pisanje se je odzval jugoslovanski politièni vrh in pritisnil na slovensko republiško vlado, ki je potem izrazila mnenje, da bi organizacija tovrstnega festivala v Ljubljani ogrozila zdravi del druþbe. Med homoseksualnostjo in aidsom je bil postavljen enaèaj, kar je bila splošna medijska praksa v zaèetku osemdesetih. Dvajsetega marca 1987 je bila v Delu objavljena tale notica: Na vèerajšnji seji sveta za socialno in zdravstveno politiko pri pred- sedstvu rk szdl so razpravljali tudi o informaciji, ki so jo zasledili v dnevnem èasopisju in je zadevala napoved, da naj bi bilo v Ljubljani sreèanje oziroma kongres homoseksualcev z mednarodno udeleþbo. Po informaciji, objavljeni v èetrtek, so þe ljubljanski mestni inšpektorji opozorili, da bi utegnilo to pomeniti nevarnost za širjenje bolezni aids, saj sodi omenjena skupina v najbolj rizièno skupnost. Po mnenju èlanov sveta morajo republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo in drugi organi na podlagi argumentov stroke ukrepati, da bi zavarovali prebivalstvo pred to boleznijo. Po daljši razpravi so sprejeli stališèe, da niso dovolj le opozorila inšpekcijskih sluþb, temveè da bi morali pristojni organi prepovedati napovedano sreèanje. Kot so þe zapisali v stališèih s te seje, ni vzrok za nasprotovanje tej manifestaciji le zdrav- stven in socialni aspekt, ampak gre tudi za to, da bi utegnila povzroèiti tudi pomembne ekonomske posledice – predvsem na podroèju turizma – tako v Sloveniji kot Jugoslaviji.« Potem ko se je aferi pridruþilo še vprašanje aidsa, je sarajevska revija Svijet zapisala: Ali nam grozi nevarnost aidsa, èe bodo udeleþenci prešli na praktièno obravnavanje kongresne tematike? … Zato sta razumljivi ogorèenost in zelo èustvena reakcija domaèe javnosti, ki jo je strah ogroþenosti, èe bi tuji udeleþenci iz proraèuna financiranega pederbala v svojem prostem èasu razširili svojo aktivnost tudi na praktièno »obravnavanje kongresne tematike«. V sarajevskem Asu so v strahu, da bi Jugoslavija postala »pederska obljubljena deþela«, predlagali, naj si vsi pravilno usmerjeni Jugoslovani pripnejo znaèko z napisom »Pedri, ne, hvala!« Ob èlanku je bila objavljena slika treh moških, ki so do pasu goli in se med seboj objemajo, pod sliko pa slovenski.indd 28 1.7.2003, 12:21:35 29 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) je bil napis: »Daleè od nas: z nekega sestanka ameriških homoseksualcev.« Konotativni nivo sporoèila je jasen: sek- sualizacija homoseksualcev, ki so promiskuitetni, prenašalci aidsa in zato nevarni, hkrati pa je homoseksualnost nekaj, kar pripada tujini, tujosti, zahodu. slika 3.1.2.1 topli bratci, ne, hvala! Iz predstavljenih zapisov jugoslovanskega èasopisja, ki jih je, tako kot slovenske, nujno treba analizirati v zgodo- vinskem kontekstu in jih postaviti v prostor in èas, ko je Slovenija s plakatno afero in novimi druþbenimi gibanji v Jugoslaviji postajala notranji sovraþnik, lahko razberemo tipiène medijske reprezentacije homoseksualnosti. V prvi fazi afere je kamen spotike 25. maj, vendar se za tem skriva veliko veè; 25. maj je obravnavan kot nekakšen sveti dan, ko so »umazane« stvari prepovedane. Ker naj bi bil festival Magnus, ki bi se bil zaèel na sveti dan, provokacija, je v ozad- ju tega domneva, da je homoseksualnost nekaj umazanega ali, v naslednjem koraku, nekaj protinaravnega, bolestnega, s politiènim besednjakom pa protikomunistièna. Zoja Skušek – Moènik je v analizi dogodkov v Mladini zapisala: Gre torej za klasièen hujskaški postopek: pobezati bralca pri individualni psihologiji, pritisniti na osebne in socialne frustracije, vse to dobro raz- kuriti in usmeriti v nestrpnost do preganjanja manjšine. … Gonjo povza- mejo politiki – natanèneje, uporabi jo neka doloèena oblastniška frakcija. Doseþke medijskega hujskanja vzamejo za podlago, da pogrom lahko razširijo: namreè na okolje, ki takšne »provokacije« dopušèa, omogoèa in nemara celo spodbuja. Okolje dobi ime »Slovenci«, od seksualnega šovinizma smo se povzpeli v nacionalni šovinizem. (20, 1987) slovenski.indd 29 1.7.2003, 12:21:35 30 Medijske podobe homoseksualnosti Mnenje sveta za socialno in zdravstveno varstvo, ki je homoseksualce oznaèil za »rizièno skupino«, kar je bil v tistem èasu þe zastarel pojem v boju proti aidsu, obravnava bolezen v okviru dveh stereotipov, ki sta bila za medijsko poroèanje o aidsu znaèilna v zaèetnem obdobju: aids je bo- lezen, ki se dogaja na tujem, zato je festival problematièen predvsem zaradi tujih udeleþencev, ki bi prišli v Slovenijo in s seboj prinesli aids. Aids je hkrati ekskluzivna bolezen homoseksualcev, zato je vsak homoseksualec vsaj poten- cialno okuþen z virusom. V ozadju teh predpostavk, ki se skrivajo za, kot piše Delo, »povsem dobronamernim opo- zorilom ljubljanskih inšpektorjev« (17, 1987) na skrb za zdravje, stojijo politièni razlogi: homoseksualnost je postala oroþje politiènega revanšizma med Beogradom in Ljubljano, ljubljanski politièni vrh pa se je, da bi se izognil tej stigmi, odloèil za še dodatno stigmatizacijo problematike, tokrat s povsem priroènim aidsom in obuditvijo popularnih in ne- strokovnih povezav aidsa s homoseksualci. S tem je hotel v jugoslovanskem politiènem prostoru ohraniti vsaj nekaj kredibilnosti. Homoseksualnost je bila tako ponovno zre- ducirana zgolj na spolnost, takšna konstrukcija pa temelji na predpostavki, ki jo je nakazoval þe jugoslovanski tisk: vsi homoseksualci so promiskuitetni in bodo na kongresu drug èez drugega seksali. Slovensko èasopisje se je ostro uprlo jugoslovanskemu medijskemu konstruktu. T ega je deloma podprlo le, kot piše Mladina, »glasilo szdl Slovenije – Delo«, ki je »pohitelo in z vso resnostjo, v kurzivu, priobèilo absurdno stališèe ter socialistièno delovno ljudstvo dez-informiralo, da bi ‘kongres homoseksualcev utegnil pomeniti nevarnost za širjenje bolezni aids, saj sodi omenjena skupina v najbolj rizièno skupnost’«. (19, 1987) Dnevnik, Mladina in Jana so opozarjali, da bi »v dveh le- tih, odkar se pri nas sreèujemo z boleznijo … morali spoznati, da ne gre za homoseksualno bolezen, temveè za socialni feno- men«. (19, Mladina, 1987) Èlanki so navajali naèine, kako se je moþno okuþiti z aidsom, in tako poskušali diskvalifi cirati mnenje sveta za socialno in zdravstveno varstvo. Dušebriþniško prizadevanje sanitarcev, da bi nas vendarle obvarovali pred to pogubno boleznijo, sodi zaradi þe nekaj let znanih dejstev o naèinu okuþbe med najbolj nesmiselne in neresne poteze (zdravstve- nih) oblasti. (18, Jana, 1987) slovenski.indd 30 1.7.2003, 12:21:37 31 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) Poroèanja slovenskih medijev v omenjenem primeru in opozarjanja na diskriminacijo homoseksualcev ne mo- remo posplošiti in od liberalnih in revolucionarnih poznih osemdesetih naprej govoriti o zgolj gejem in lezbijkam naklonjenih medijskih reprezentacijah homoseksualnosti. Èeprav je Jana aprila 1987 opozarjala, da je »’dobrohotno opozorilo’ … dalo oroþje v roke vsem tistim, ki jih pre- ganjajo najrazliènejši strahovi pred homoseksualci, pa tudi pred vsakršno drugaènostjo«, je þe septembra istega leta v rubriki Prostovoljno pred poroto, v kateri bralka Leja prosi za pomoè in nasvet, ker jo erotièno vznemirja njena pri- jateljica, objavila skrajno homofobièna mnenja nekaterih »porotnikov«. Veš kaj, punca, pojdi se solit! Malo si oglej tv propagando proti aidsu, malo manj prelistavaj neumne revije in èastnike, pa te bo vznemirjenje oziroma nagnjenje do þensk minilo. Tudi zdravniški nasvet utegne biti dober, posebno èe ti bo »dohtar« všeè. (21, 1987) Mogoèe sploh ni niè hudega, ampak si samo naivna in hrepeniš po prijateljstvu. Mogoèe pa gre za bolezen, ki se ji pravi lezbištvo; veš, to je ljubezen med dvema þenskama. (21, 1987) Verjetno si še precej mlada, homoseksualnost, moška in þenska, pa je zadnje èase precej v modi. Umiri se ali pa malce poglej po sošolcih, boš þe našla kaj prijetnega. (21, 1987) Èimprej se umakni in na þelje pozabi. Èe pa se ti bodo podobna nagnjenja še kdaj porodila, boš morala takoj na posvet v psihièno ambulanto. (21, 1987) Medijske reprezentacije homoseksualnosti so bile v osemdesetih v veliki meri povezane s poroèanjem o aidsu, med njimi je bilo tudi precej prevedenih besedil iz nem- ških in angleških revij, ki so izhajala v Mladini in Teleksu. Vsaj za prvo obdobje medijskega poroèanja o aidsu, ko se je ta bolezen izkljuèno povezovala le s homoseksualci, je znaèilen nekakšen moralistièni revanšizem, predvsem tako imenovanih (cerkvenih) varuhov morale in zagovornikov patriarhalne druþine. Darko Štrajn je v analizi medijskega odzivanja na vprašanje aidsa v Mladini zapisal: Skratka, aids se je izkazal kot naroèena boþja jeza s samo dvema »le- potnima napakama« – pri miru pušèa lezbijke, ki bi si dotik boþjega prsta zasluþile zaradi usmerjenosti v izkljuèno uþivaški neprokreativni slovenski.indd 31 1.7.2003, 12:21:37 32 Medijske podobe homoseksualnosti seks, in po drugi strani ogroþa »poštene« in bogabojeèe drþavljane, ki potrebujejo transfuzijo krvi. … Odmevi v medijih so seveda tipièni – zgodbe o Rocku Hudsonu, pa o epizodi v Dinastiji, ki jo bomo videli morda l. 1987, zraven pa še razglasi v »resnih« dnevnikih: »Pri nas ni aidsa ali (side)«, spet dokaz, da smo pri nas imuni na še eno zahodno nevarnost. (13, 1985) Iz medijskih podob homoseksualnosti, ki jih uokvirja vprašanje aidsa, so skorajda popolnoma izginila stara vpra- šanja o pridobljenosti in prirojenosti homoseksualnosti, v ospredje pa je stopilo reprezentiranje tako imenovanega gejevskega stila þivljenja, ki je bil predstavljen kot pro- miskuiteten. Leta 1986 so mediji prviè poroèali o politiènih zahtevah Magnusa, ki je na ta naèin postavil pred tem v medijskih re- prezentacijah homoseksualnosti povsem odsotno vprašanje èlovekovih pravic za geje in lezbijke. Magnus je zahteval, da se èleni v jugoslovanskih kazenskih zakonikih, ki inkrimini- rajo homoseksualnost, odpravijo, da se v slovensko ustavo zapiše prepoved diskriminacije po spolni orientaciji, da vlada sfrj vloþi protest pri vladah tistih drþav, ki homoseksualno manjšino grobo zatirajo, in da se v šolski sistem vkljuèijo informacije o homoseksualnosti, ki je po svojem socialnem statusu enakovredna heteroseksualnosti. 11 Za zadnja leta osemdesetih, predvsem po letu 1987, ko se je organiziranemu gejevskemu gibanju pridruþila še uradno ustanovljena lezbièna skupina LL, je bilo tudi v medijskem pisanju o homoseksualnosti èutiti nekakšno revolucionar- nost, ki se je navezovala na pripravo nove slovenske ustave in osamosvojitev. V ospredju je bil diskurz o pravicah (tudi) za homoseksualce. Mladina, Tribuna in predvsem Teleks so objavljali daljše prispevke o homoseksualnosti, ki so govorili tako o zgodovini zatiranja homoseksualcev kot o trenutnem druþbenem stanju te manjšine pri nas in v tujini, zasledimo pa lahko tudi jasno izraþene zahteve po enakopravnem statusu gejev in lezbijk, v ospredju katerih je prepoved di- skriminacije istospolno usmerjenih. V devetdesetih so tem zahtevam eksplicitno dodali tudi zahteve po registriranem partnerstvu in posvojitvah otrok, kar je bilo v klicih k enako- pravnosti konec osemdesetih samo implicitno prisotno. 11 O homoseksualnosti se je v slovenskem šolskem sistemu po uradnem kurikulumu zaèelo govoriti leta 1980, ko je bil v prvi in drugi letnik srednje šole uvedena zdravstvena vzgoja. Homoseksualnost je v uèbeniku za zdravstveno vzgojo ob- ravnavana skupaj z ekshibicionizmom, fetišizmom, promiskuiteto, prostitucijo, incestom in posilstvom, zdruþuje pa jih naslov teme »Nenavadno spolno vedenje«. Homoseksualnost se torej, podobno kot v medijih, obravnava v okviru psihiatrièno- medicinskega diskurza. slovenski.indd 32 1.7.2003, 12:21:38 33 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) »Politiène« pobude sekcije Magnus razumemo kot zahtevo po enako- pravnosti in varstvu pravic, torej kot zavarovanje in uveljavljanje civi- lizacijskih pridobitev, potrebno med drugim prav zaradi teh odporov. In oèitno je, da lahko èlovekove pravice zavaruje le drþava, tako da jih razglasi za drþavljanske pravice. (25, Teleks, 1988) Med klice k enakopravnosti moramo šteti tudi številne pobude Magnusa in ll, kot je na primer »Odprto pismo predsedniku rk szdl Slovenije Joþetu Smoletu«. V njem sta Magnus in ll pozvala Smoleta k javni opredelitvi do ho- moseksualne manjšine. »Svoboda izbire naèina (spolnega) þivljenja je ena temeljnih èlovekovih pravic in menimo, da ste politiki, med drugim, izvoljeni in plaèani tudi za to, da priznavate temeljne èlovekove pravice.« (22, Delo, 1988) Smole na omenjeno pismo nikoli ni odgovoril, medtem ko so bili v pismih bralcev razlièni odzivi, od podpornih do nasprotujoèih. Med druge spada skorajda tipièni primer od- ziva javnosti, ki pobude za enakopravnost razume kot zago- tavljanje dodatnih in posebnih pravic za geje in lezbijke. Ne vem, kaj ima spolna usmerjenost opraviti z ustavo. Saj tudi zakonski stan ni omenjen v 33. èlenu naše ustave. … Tudi zakonci in zunajza- konski raznospolni partnerji nimajo prav nobenih javnih prostorov ali lokalov za namensko druþenje. … Ne preganjajmo homoseksualnosti, a je niti ne propagirajmo niti ji ne dajajmo nikjer posebnega poudarka. … Ali ne mislite na to, da so pri nas mladi polnoletni z 18. leti, takrat ko še dolgo niso ne fizièno ne socialno zreli? In da bi priznanje homo- seksualne partnerske zveze postalo pri takih mladih modna muha, ki bi jim kasneje zagrenila in morda onemogoèila raznospolno partnersko zvezo, ko bi bili gmoto in socialno popolnoma zreli in zmoþni za njo. (23, Delo, 1988) Odzivi, kakršen je ta, praviloma spregledajo tisto, kar je tako oèitno in na površju, da je prav zaradi tega nevidno in povsem samoumevno. Heteroseksualnost kot spolna praksa je namreè v druþbenem sistemu zahodnega sveta urejena tako, da je poskrbljeno za heteroseksualni naèin þivljenja in veèino okolišèin v njem. Protest izraþa tudi v medijih po- gosto zapisano misel, da je homoseksualnost le modna muha, nekaj prehodnega, to pa lahko ovira mlade v trenutku, ko bi se zresnili in zaèeli þiveti normalno, to je heteroseksualno þivljenje. Vsakršen govor o homoseksualnosti se razume kot propaganda, ki je vsaj potencialno škodljiva za mlade, med- tem ko se zaradi prav prej omenjene oèitnosti pozablja, da slovenski.indd 33 1.7.2003, 12:21:38 34 Medijske podobe homoseksualnosti tako rekoè vsi nivoji druþbe, od kulture do politike, za svoje delovanje vsaj implicitno predvidevajo heteroseksualnost. Namigov, naj se homoseksualci umaknejo iz javnosti, ko- nec osemdesetih let niso sporoèala le pisma bralcev, marveè so prihajali tudi iz uradnih policijskih oddelkov. Na pritoþbo Magnusa leta 1989, da »dobiva zadnja dva meseca vse veè informacij o vse pogostejših fi ziènih napadih na homosek- sualne moške, ki se v veèernih urah sprehajajo in sreèujejo v parku ob Cesti vii. korpusa blizu þelezniške postaje« (30, Delo, 1989), je naèelnik inšpektorata milice pri unz Ljubljana Pavle Èelik v intervjuju za Delo, 8. avgusta 1989, med drugim odgovoril, »da bi se sami èlani omenjene sekcije in tudi drugi homoseksualci morali obnašati bolj samozašèitniško. Poleg tega bi morali svoja ‘sreèanja’ umakniti z raznih javnih krajev, ki za to niso primerni. Zavedati bi se paè morali, da vsi kraji niso primerni niti za ljubezenske sestanke razliènih spolov, kaj šele za homoseksualce«. (31, 1989) Pozivi k enakopravnosti, ki so veèinoma delo gejev- skih in lezbiènih aktivistov in aktivistk ter podpornikov in podpornic iz tedanje civilne druþbe, so nekakšen obraèun z diskriminirajoèo preteklostjo, vendar so verjetno preprièevali þe preprièane, saj se je medijska podoba ho- moseksualcev v devetdesetih z disperzijo in diverzifi kacijo tiskanih medijev v marsikaterem pogledu vrnila v »þelezna« sedemdeseta in zgodnja osemdeseta leta. Nova druþbena gibanja kot del civilne druþbe so imela pomembno vlogo v pripravi prehoda iz socializma v postsocializem, a so bila hkrati tudi prva þrtev lastne zmage, saj so se »sanje o boljšem jutri« razblinile þe pri sprejemanju nove ustave. Iz nje je bilo zaradi sil retradicionalizacije in ustolièenja druþine kot naravne oblike èlovekovega bivanja iz štirinajstega èlena izpušèena eksplicitna navedba, da so vsi ljudje enaki ne glede na svojo spolno usmerjenost. 3.1.3. Devetdeseta Homoseksualnost je bila v devetdesetih, v situaciji me- dijske diverzifi kacije in pluralizacije, na neki naèin na novo vpeljana v medijski prostor, pogosto v senzacionalistiènih okvirih. Èasopisi in revije, tu mislimo predvsem na Teleks, ki je odmerjal dobršni del prostora za resno, socialno, kultur- no in politièno pretresanje vprašanja homoseksualnosti in tako vzpostavljal temelje za diskurz o homoseksualnosti kot èlovekovi pravici, so poniknili, Teleks med drugim tudi zato, ker, kot je bilo reèeno na delavskem svetu tozda Delo Revije slovenski.indd 34 1.7.2003, 12:21:38 35 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) 26. marca 1990, »sedaj þe vsi govorijo, da je Teleks postal ‘pederski cajteng’«. Ostala je le še Mladina, ki pa je v raz- merah vsesplošnega upadanja civilnodruþbenega delovanja in v trþni bitki za bralke in bralce nemalokrat privolila v ne- kakšen »revolucionarni senzacionalizem«. Homoseksualnost je bila tako pogosto prepušèena spotakljivosti bulvarskega èasopisja in novih revij. V devetdesetih je, poleg splošnega porasta tiskanih besedil, zanimiv predvsem porast besedil v kategoriji »za- nimivost« (kratka notica), ki je v prvih dveh desetletjih sploh ni bilo. Homoseksualnost je v naši bazi tiskanih besedil v nekaj manj kot 16 odstotkih primerov tema kratkih zanimivosti tipa »èe verjamete ali ne«, èeprav gre lahko za resno politièno vprašanje. Tako se informacije o prvi homoseksualni poroki v svetu, o tovrstni zakonodaji in podobno pogosto objavljajo v okviru prav takih tipov èasopisnih besedil. Èe med temami upoštevamo zgolj besedi- la, ki poroèajo o homoseksualnih porokah, in jih pogledamo skozi optiko tipa besedila, potem lahko ugotovimo, da je v 22 odstotkih primerov ta problematika »odpravljena« in vprašanje depolitizirano z uvršèanjem vsebine v kategorijo »zanimivosti«. V devetdesetih je »drugaèna« spolna praksa postala atrakcija, posebnost, spet moèno stereotipizirana ter na neki naèin reprezentirana v okviru preteklih medijskih reprezen- tacij, z izjemo ene: homoseksualnost je bila v devetdesetih vse bolj demedikalizirana. O njej se je vse pogosteje pisalo tudi v okviru èlovekovih pravic, v medijski prostor pa sta vdrli predvsem dve temi: registrirana partnerstva in posvojit- ve. 12 Vprašanji, ki ju je v medije vpeljalo predvsem gejevsko in lezbièno gibanje samo, sta tipièna dedišèina devetdesetih, saj do konca osemdesetih o tem ni bilo govora, èeprav je tematika implicitno vezana na problem enakopravnosti. V devetdesetih je v tej smeri zaèela delovati tudi uradna politika, saj so leta 1997 na ministrstvu za delo, druþino in socialne zadeve ustanovili skupino za pripravo zakona o registriranem partnerstvu. Medijska vidnost »ljubljanskih marginalcev, bolj znan- stveno homoseksualcev« (34, Kaj, 1990), »’drugaènih’ 12 Leta 1993 sta prvo medijsko odmevno akcijo glede registiranega partnerstva sproþila Aleksander Perdih in Silvo Zupanc. Ustavnemu sodišèu sta podala pobudo za oceno ustavnosti nekaterih èlenov zakona o zakonski zvezi in druþinskih razmerjih, ker kot istospolni par ne moreta skleniti zakonske zveze, èeprav 14. èlen slovenske ustave doloèa, da so vsakomur zagotovljene enake èlovekove pravice in temeljne svobošèine. Vlada in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve sta njuno pobudo zavrnila, sama pa sta zaradi zagotovil, da nimata moþnosti zmage, pobudo ustavnemu sodišèu umaknila. slovenski.indd 35 1.7.2003, 12:21:38 36 Medijske podobe homoseksualnosti Slovencev« (41, Dnevnik, 1991), »od nekdaj ogroþene èloveške manjšine« (39, Delo, 1991), »drugaèneþev« (36, Kaj, 1991), »ljudi ‘Wildove sorte’« (35, Stop, 1991), »obilno odišavljene klientele« (44, Mladina, 1992), »’roza populaci- je’« (45, Delo, 1992), »populacije neobièajnih spolnih pre- ferenc« (47, Mladina, 1992), »drugaèno nagnjenih moških« (58, Nedeljski dnevnik, 1993), »roza folka« (53, Stop, 1993), »istospolnikov« (81, Republika, 1996), »’toplih’ veseljakov« (74, Slovenske novice, 1996), »enakospolno usmerjenih« (74, ibid.), »nenavadnih fantov in deklet« (76, Kaj, 1996) »’obrobnih’ drþavljanov« (85, Delo, 1997), »istospolneþev« (89, Delo, 1999), »þensko usmerjenih« (92, Jana, 2000) ozi- roma »nenavadno odetih þensk in moških« (94, Delo, 2000), kot mediji med drugim imenujejo geje in lezbijke, je bila tudi v devetdesetih povezana s škandali, med katerimi je treba omeniti vsaj tri. Prvi datira v leto 1991, ko je mestni sekretariat za kulturo brez navedbe razloga preklical þe ob- ljubljeno in odobreno dotacijo za izdajo gejevske in lezbiène revije Revolver. Marjan Vidmar je takrat povedal, da se je mestna vlada odloèila, »da Revolverja ne bodo fi nancirali, kot se paè lahko tudi odloèiš, da otroku ne boš kupil slado- leda – pa èe si ga še tako þeli in je še tako þejen – in pika«. (37, Dnevnik, 1991) Njihova odloèitev je povzroèila veliko medijsko zgraþanje in zagovarjanje homoseksualne kulturne produk- cije kot enakovredne vsem drugim oblikam kulture. Mediji so uporabili uveljavljeno argumentacijo v zagovor homoseks- ualne kulturne produkcije: naštevali so imena znanih sveto- vnih umetnikov in kulturnikov, ki so bili homoseksualci, predvsem moškega spola, þenske so iz teh argumentacijskih kategorij ponavadi izbrisane, in pri tem poudarjali, da bi bila svetovna kulturna produkcija veliko siromašnejša, èe bi izbrisali »’roza’ obarvane umetnike«. Mestna vlada je bila takrat deleþna številnih, tudi me- dijskih zbadljivk, kakršna je tale iz Dnevnika, 10. septembra 1991: Kot smo lahko slišali, je mestna vlada naredila še eno »genialno« potezo: o tem, ali je dovolj homoseksualcev, da bi podprla omenjeno revijo, je þelela mnenje psihiatrov. (40, 1991) V komentarju Dela, 14. junij 1991, pa je zapisano: Verjetno so zaradi groze, ki jih je stresla ob novici, brez pojasnila ustavili financiranje Roza kluba, morda da bi tako opravièili veèinsko slovenski.indd 36 1.7.2003, 12:21:38 37 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) demokracijo. Ob tem so samo še dokazali, da ukinitev financiranja »ne pomeni represivnega ukrepanja iz kakršnih koli nagibov«. O, kako cinièno. Seveda odloèitvi niso botrovali nagibi, ker so jo preplavili in usmerili samo predsodki, zato pravih argumentov, pojasnil niti ni bilo potrebno navesti. (38, 1991) Še burnejša razprava se je vnela dve leti pozneje, aprila leta 1993, ko je Roza klub v okviru svoje izobraþevalno- preventivne dejavnosti izdal zloþenko Spolnost in aids. Dr. Veljko T roha iz strokovnega sveta za vzgojo in izobraþevanje je ocenil, da je neprimerna za mlade ljudi, saj ne upošteva »naše slovenske, druþinske mentalitete«. 13 Zdruþenje za demokratizacijo javnih glasil, ki ga je vodil dr. medicine in predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. Anton Dolenc, je napadlo zloþenko, èeš da propagira skupinski seks, in izdalo mnenje, da »so nenaravne oblike spolnosti, kjer gre velikokrat tudi za zlorabe … preteþno lastnosti spolno drugaèe usmerjenih ljudi, ki jih je sicer treba tolerirati in so poleg tega upravièeni do ustreznega zdravljenja. Gre za ljudi, ki so izrodek druþbe, saj v nobenem primeru s svojimi oblikami spolnosti ne morejo imeti potomstva, torej so þe v prvi generaciji obsojeni na izumrtje in so mrtva veja na þivem drevesu þivljenja. Èe pa ‘izrodki’ þe imajo potomce iz svojih normalnih odnosov in svoje otroke navajajo na spolne perverznosti, pa so krivi zlorabe svojih lastnih otrok na najobèutljivejšem podroèju.« (55, Mladina, 1993) Medtem ko je afera zaradi umika fi nanène podpore Revolverju odmevala v obièajnih novinarskih prispevkih in komentarjih, se je afera o zloþenki odvijala predvsem v pismih bralcev. Ko so Zdruþenje za demokratizacijo javnih glasil »opozorili«, da je nedopustno enaèenje homoseksu- alcev z »izrodki druþbe«, je odgovorilo: Trditev, da gre za izrodek druþbe drugaèe spolno usmerjenih (ne samo homoseksualcev), ki svojo spolnost po svoji usmerjenosti tudi þivijo, je nesporno pravilna v svojem prvotnem in neprenesenem pomenu; rod – roditi – izroditi – prenehati roditi. Zlasti je izrodek to, kar ima moþnost, pa kljub temu ne rodi. Nesporno gre torej predvsem za osebe, ki imajo pravilno spolno zmoþnost, so pa zaradi svoje psihiène drugaènosti zapisani drugaèni spolnosti. V tem primeru je moþno uporabiti tudi preneseni pomen: izprevreèi se, degenerirati – seme se izrodi (glej Slovenski pravopis iz leta 1962). (61, Delo, 1993) 13 Citirano po Lesbo (2002): »Enajst let drþave, enajst let homofobije«, Lesbo, št. 17/ 18, str. 4 slovenski.indd 37 1.7.2003, 12:21:38 38 Medijske podobe homoseksualnosti Slovensko zdravniško društvo se je po javnem po- zivu distanciralo od izjav dr. Antona Dolenca, Svetovna zdravstvena organizacija pa je zloþenko pozneje ocenila za neproblematièno. Naslednje leto, ko naj bi gejevsko in lezbièno gibanje svojo deseto obletnico praznovalo na Ljubljanskem gradu, je izbruhnila še tretja afera, ki je homoseksualnosti ponovno »priskrbela« nekaj medijske vidnosti. Praznovanje, ki bi mo- ralo biti na Ljubljanskem gradu, je bilo namreè nekaj ur pred zaèetkom prireditve prepovedano. Dejan Novak, najemnik lokala na Gradu, je nastalo situacijo razloþil takole: Iz Škuca nisem dobil pravih informacij. Govorili so, da je to obletnica Škuca. Nekaj ur pred prireditvijo pa sem po radiu slišal, da imajo ob- letnico homoseksualci. Idejna usmeritev lokala ni taka, grad je vendarle protokolaren objekt in bojim se, da bi prišel na slab glas. Èe bi to do- volili, bi verjetno izgubili svojo klientelo. Niso izbrali pravega mesta. (66, Slovenske novice, 1994) O aferi so poroèali vsi osrednji slovenski èasopisi in po- novno ostro napadli homofobiènost mestne oblasti. Prepoved prireditve, ki naj bi jo imela homoseksualna populacija na Ljubljanskem gradu, je maslo konservativnega in nestrpnega dela mestnih oblasti. … Ljubljana bo po tem dogodku le še veèja vas. Zato mestnim moþem svetujemo: naj objavijo razglas, v katerem bodo oznanili, da je èrncem, pedrom, lezbijkam in Turkom vstop na Grad strogo prepovedan. (65, Delo, 1994) Za medijski diskurz o homoseksualnosti v sedemdesetih je bilo znaèilno, da so se o njej izrekali preteþno za to »po- klicani« strokovnjaki (psihiatri, kriminalisti, sodniki itd.), in podoben trend se je z izjemami ohranjal skozi osemdeseta, medijski diskurz o homoseksualnosti v devetdesetih pa so soustvarjali tudi sami geji in lezbijke. 14 Hkrati so homosek- sualnost vse pogosteje obravnavali skozi prizmo èlovekovih pravic. Te so mediji omenjali v treh optikah: demografski, politièni in psihološki. K demografski optiki spadata doka- zovanje o ne tako malem številu gejev in lezbijk v slovenski druþbi in hkratna nevtralizacija omenjenega argumenta, saj je treba èlovekove pravice zagotoviti tudi enemu samemu 14 Omenjeni trend je seveda posledica vse pogostejših izstopov gejev in lezbijk v jav- nost, hkrati pa tudi posledica apetita medijev po osebnih zgodbah homoseksualcev, ki da bodo prispevale k veèji strpnosti v druþbi. Pri tem je seveda zamolèano dejstvo, da prav osebne zgodbe in izpovedi najbolje prodajajo èasopis ali revijo. slovenski.indd 38 1.7.2003, 12:21:39 39 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) (drugaènemu) èloveku. Politièna opitika diskurza se izraþa na dveh nivojih: v drugi polovici devetdesetih, ko so bila vrata Evropske unije þe na steþaj odprta, je bila implemen- tacija èlovekovih pravic za geje in lezbijke prikazana v kontekstu pribliþevanja Slovenije tej politièni grupaciji. Enakopravnost je treba zagotoviti, ker tako od Slovenije prièakuje Evropska unija in ker bomo s tem dobili dodatne politiène toèke. Pri tem so kot pozitiven primer omenjali predvsem skandinavske drþave. Druga optika politiènega argumenta se je dotikala konkretizacije ekonomskih, sorod- stvenih in podobnih podroèij, na katerih je homoseksualna populacija glede na heteroseksualno prikrajšana. Med psiho- loške elemente diskurza o èlovekovih pravicah v medijskih reprezentacijah homoseksualnosti pa lahko štejemo tiste vi- dike argumentacije, ki opozarjajo na nevidnost te populacije in negativne psihiène posledice skrivanja tako za osebno integriteto posameznika kot njegovo duševno stanje. 3.2. statistièna analiza gradiva in prikaz vzorca Bazo èasopisnih in revialnih besedil o homoseksualno- sti v tridesetletnem obdobju (1970-2000) v Sloveniji smo èrpali iz klippingov Roza kluba, Magnusa in LL. Ti klippingi so zanesljivi vir objavljenih èasopisnih in revialnih besedil o homoseksualnosti in jih je po naši oceni za veè kot 90 odstotkov vseh objavljenih besedil. V bazi manjkajo pred- vsem zapisi iz regionalnih èasopisov, vendar menimo, da je deleþ teh zanemarljiv. Vzorec 15 sestavlja 644 besedil. Kriterij vkljuèitve bese- dila v vzorec, ki ga bomo analizirali, je bila osnovna tema besedila: homoseksualnost v politiènih, socialnih, kultur- nih in drugih razseþnostih. Iz vzorca smo izkljuèili tako imenovane Gay strani, ki so kot priloga Teleksa izhajale od zaèetka leta 1990 do propada revije marca istega leta. Te strani so bile predhodnice gejevskega in lezbiènega tiska (Revolver, Pandora, Lesbo itd.), pisali so jih predvsem gejev- ski in lezbièni aktivisti in aktivistke, zato smo jih izloèili iz vzorca obièajnih novinarskih besedil na obravnavano temo. Iz vzorca so izkljuèeni tudi kratki napovedniki gejevskih in lezbiènih fi lmov v televizijskih tedenskih sporedih in podobno. 15 V našem primeru bi v statistiènem jeziku pravzaprav lahko govorili o populaciji, a ker baza besedil ni popolna, bomo vseeno uporabljali termin vzorec, èeprav naš vzo- rec številèno presega obièajno statistièno razumevanje vzorca. slovenski.indd 39 1.7.2003, 12:21:39 40 Medijske podobe homoseksualnosti Enainšestdeset odstotkov besedil iz našega vzorca je bilo objavljenih v dnevnem èasopisju, 39 odstotkov pa v revijah. Med njimi je bilo 57 (8,9%) pisem bralcev in 28 (4,3%) odprtih pisem, razglasov ali pozivov gejevskih in lezbiènih organizacij; 86,8 odstotka besedil iz vzorca so novinarsko avtorsko delo, med njimi so trije odstotki prevedenih ali povzetih besedil iz tujih revij oziroma èasopisov. V nadaljnji statistièni analizi vzorca smo upoštevali zgolj avtorska bese- dila novinarjev in novinark, tako domaèa kot prevedena. Iz baze smo izkljuèili pisma bralcev in pobude gejevskih in lezbiènih organizacij, ker bi ti podatki vplivali na frekvenène porazdelitve in statistièno podobo analiziranega vzorca. V prièujoèi analizi nas namreè zanima predvsem novinarsko poroèanje in pisanje o homoseksualnosti. Najveè besedil, vkljuèenih v našo analizo, je bilo ob- javljenih v èasopisu Delo (22,4%), sledijo Mladina (17,5%), Dnevnik (13,2%), Slovenske novice (8,1%), Teleks (5,4%) in tako naprej. 16 Število besedil se je v devetdesetih drastièno poveèalo predvsem zaradi diverzifi kacije medijskega pros- tora, v katerem je nastala cela paleta novih tiskanih me- dijev. Homoseksualnost kot tema medijskega poroèanja v devetdesetih je stopila tudi v mainstream, in to je dodatno prispevalo k poveèanju števila besedil. 16 V analizo so bila vkljuèena besedila o homoseksualnosti, objavljena v èasopisih in revijah Delo, Mladina, Dnevnik, Slovenske novice, Teleks, Republika, Veèer, Jana, Stop, 7D, Sobotna priloga Dela, Tribuna, Kaj, Razgledi, Ona, Slovenec, ITD, Primorske novi- ce, Glamur, M’zin, Vikend Magazin, Nedeljski dnevnik, Problemi, Novi tednik NT & RC, Nova doba, As, Nedelo, Fokus, Mag, Druþina, Antena, Demokracija, Naša þena, Straþni stolp, Katedra, Moški svet in Lady. slovenski.indd 40 1.7.2003, 12:21:39 41 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) graf 3.2.1.: èasovni razpored analiziranih besedil 0 10 20 30 40 50 60 70 80 1971 1972 1974 1977 1981 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 Število besedil je narašèalo do leta 1996, ko so slovenski mediji veliko poroèali o homoseksualnih porokah (kar 32% vseh besedil o porokah je bilo objavljenih tega leta), padec leta 1999 pa lahko pripišemo pomanjkljivosti našega vzorca za tisto leto, saj ni drugega razloga za tak drastièen padec šte- vila besedil o homoseksualnosti. Število objavljenih besedil se je poveèalo ob izbruhih afer, ki smo jih omenjali v uvodu tega poglavja (to je še posebno znaèilno za leto 1987), nekaj veè jih je bilo objavljenih poleti, brþkone tudi zaradi tako imenovanih kislih kumaric v novinarskem delovnem letu, in decembra, ko so mediji poroèali o svetovnem dnevu aidsa in o ljubljanskem gejevskem in lezbiènem fi lmskem festivalu. Analiza predstavljenega gradiva je pokazala, da lahko teme, o katerih novinarji in novinarke poroèajo, razdelimo na trinajst kategorij (po abecedi): 1. Afere (besedila o aferah ob festivalu Magnus, ob ukinitvi fi nanène podpore Revolverju, ob prepovedi praznovanja de- slovenski.indd 41 1.7.2003, 12:21:39 42 Medijske podobe homoseksualnosti sete obletnice aktivizma na Ljubljanskem gradu, ob zloþenki Spolnost in aids in podobno). 2. Aids (besedila o aidsu in podobni problematiki). 3. Evropa, svet (besedila o gejevskem in lezbiènem aktivizmu, o dogodkih, zakonodaji in politiki v Evropski uniji in svetu). 4. Kriminal (besedila, ki so objavljeni na straneh èasopisne kronike in poroèajo o kriminalnih dejanjih, katerih storilci ali þrtve so geji in lezbijke). 5. Kultura (ocene in napovedi kulturnih dogodkov [npr. ge- jevski in lezbièni fi lmski festival] in recenzije fi lmov, knjig in podobno). 6. Politika (besedila o diskriminaciji, enakopravnosti gejev in lezbijk, o toleranci, zakonodaji in podobno. V to kategorijo smo uvršèali tudi poroèila s konferenc, okroglih miz in tabo- rov, ki so jih pripravile gejevske in lezbiène organizacije). 7. Registrirano partnerstvo (besedila o zakonodaji glede regi- striranega partnerstva, homoseksualnih porok in posvojitev doma in v tujini). 8. Scena (besedila o gejevski in lezbièni sceni, o dogajanju v klubih – predvsem nedeljski k4 – in podobno). 9. Stil þivljenja (besedila o homoseksualnosti kot naèinu þivljenja, o homoseksualnosti sami, o roþnatem denarju in podobno). 10. Zdravljene in vzroki (besedila, v katerih novinarji išèejo vzro- ke za homoseksualnost in poroèajo o raznih »zdravilih« proti homoseksualnosti). 11. Zgodovina (besedila o svetovni homoseksualni zgodovini ali zgodovini gejevskega in lezbiènega aktivizma v Sloveniji). 12. Znane osebnosti (besedila o javnem ali zasebnem þivljenju znanih osebnosti, ki so geji ali lezbijke). 13. Drugo. Besedila smo hkrati uvršèali v veè kategorij, saj so predvsem daljši zapisi o homoseksualnosti pokrivali veè omenjenih tem. slovenski.indd 42 1.7.2003, 12:21:39 43 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) tabela 3.2.2.: tematski razpored besedil po desetletjih št. teme 1. desetletje (1970–1980) 2. desetletje (1981–1990) 3. desetletje (1991–2000) skupaj frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotek frekvenca odstotek 1 afere - - 10 11,9 43 9,2 53 9,4 2 aids - - 27 32,1 13 2,8 40 7,2 3 evropa, svet - - - - 53 11,3 53 9,5 4 kriminal - - 1 1,2 23 4,9 24 4,2 5 kultura - - 15 17,8 122 26,0 137 24,5 6 politika 2 33,3 29 34,5 136 28,9 167 29,8 7 registrirano partnerstvo - - - - 79 16,8 79 14,1 8 scena - - 1 1,2 60 12,8 61 10,9 9 stil þivljenja 3 50,0 27 32,1 108 23,0 138 24,7 10 zdravljenje in vzroki 4 66,6 7 8,3 22 4,7 33 5,9 11 zgodovina 1 16,6 4 4,8 14 2,9 19 3,4 12 znane osebnosti - - - - 11 2,3 11 2,0 13 drugo - - 4 4,8 40 8,5 44 7,8 skupaj (po desetletjih) 6 84 469 559 slovenski.indd 43 1.7.2003, 12:21:40 44 Reprezentacija homoseksualnosti v slovenskih tiskanih medijih (1970–2000) Za prvo desetletje je znaèilno, da novinarji in novi- narke v šestih takrat objavljenih besedilih o homoseksu- alnosti poroèajo predvsem o vzrokih za homoseksualnost in moþnostih zdravljenja tovrstne spolne prakse, sledijo pa odgovori na vprašanje, kaj je homoseksualnost. V drugem in tretjem obravnavanem desetletju se teþa najpogosteje obravnavanih tem nagne k politiki. V osemdesetih so ta besedila posledica novih druþbenih gibanj in takrat nastalega gejevskega in lezbiènega aktivizma, v devetdesetih pa k temu prispeva tudi dogajanje v Evropski uniji (in sploh v svetu), zlasti na podroèju antidiskriminatorne zakonodaje. Gejevski in lezbièni aktivizem je v nasprotju z drugimi druþbenimi gibanji, ki so na koncu osemdesetih zamrla, ostal vitalen tudi v devetdesetih, njegove aktivnosti, delavnice, protesti, peticije in podobno pa so odmevali v mnoþiènih medijih. Prvo besedilo iz analiziranega vzorca, ki je poroèalo o aidsu, je bilo objavljeno leta 1985, èrna kronika je besedilo o homoseksualnosti prviè objavila leta 1989, o registriranem partnerstvu pa so mediji prviè pisali leta 1992; od takrat èedalje pogosteje pišejo o tovrstni zakonodaji v Evropi in svetu. Pomembno mesto med obravnavanimi temami zavzema kultura, ki je z gejevskim in lezbiènim fi lmskim festivalom in predvsem knjiþnimi izdajami pogosto okvir interpelacije homoseksualnosti v mnoþiène medije. Tretja najpogosteje obravnavana tema je þivljenjski stil ali iskanje odgovora na vprašanje, kdo so homoseksualci. Kako mediji odgovarjajo na zastavljeno vprašanje, bomo natanèneje analizirali v drugem delu naše analize. V nadaljevanju naše razprave bomo ugotovitve statistiène analize prevajali v analizo vsebine in tako po- skušali ugotoviti, kako je homoseksualnost konstituirana v medijskem diskurzu. V analizi, ki sledi, bomo teme zdruþili v pet temeljnih mehanizmov medijskih reprezentacij homo- seksualnosti: stereotipizacija, medikalizacija, seksualizacija, skrivnost in normalizacija. slovenski.indd 44 1.7.2003, 12:21:40 45 Medijske podobe homoseksualnosti 4. STEREOTIPIZACIJA Ker homoseksualci nimajo narašèaja, niso preveè varèni in radi zapravljajo denar za najrazliènejše uþitke, so vneti obisko- valci kulturnih prireditev in praviloma bogato opremljajo svoja stanovanja. (75, Delo, 1996) V velikih mastnih èrnih èrkah se je julija 1989 nad èlankom v najbolj priljubljeni þenski reviji tistega èasa Jani bohotilo vprašanje »Je vaš sin homoseksualec?« (28, 1989). Èlanek, avtorstvo katerega ni navedeno in je najverjetneje prevod kakšnega tujega besedila iz podobnih revij, je »za- skrbljenim« staršem ponujal instant odgovor na njihove dileme, sluèajnim bralkam in bralcem, ki niso »dvomili« o pravi (heteroseksualni) identiteti svojih sinov, pa natanèno defi nicijo homoseksualca. Popularni »psihološki test«, ki naj bi mu kredibilnost dalo dejstvo, da so pri njegovem sestavljanju »sodelovali tudi mladi homoseksualci« (28, 1989), je pravzaprav seznam stereotipnih þenskih lastnosti, ki aludirajo na zdravorazumsko predstavo o feminiziranih gejih in njihovi »þenski duši v moškem telesu«. 1. Se vaš sin èezmerno neguje? … 2. Se nemara rahlo lièi? … Si barva lase? … 3. Ima zelo izostren obèutek za modo? … 4. Je njegova soba urejena prej »okusno in umetniško« kakor pa »mladostniško praktièno«? … 5. Katere oddaje na televiziji gleda? Raje solzave ljubezenske filme kakor krute kavbojke? … 6. Se ne udeleþuje poskušanja poguma, kot je plezanje na drevo ali razbijanje šip? … 7. Kakšne so njegove kretnje? Ima mehko, proþno hojo? … Ali v diskoteki rad pleše ples, ki si ga je sam zamislil? … 8. Se seznanja z mnogimi ljubkimi dekleti, ki pa imajo brez izjeme to napako, da niso pravšnje? … 9. Se zgodi, da vidi sliko gole þenske in reèe »kar v redu je«, ne da bi si sliko prav pogledal? … 10. Imate nedoloèen obèutek, da vam sin nekaj prikriva? (28, 1989) Èe na pet vprašanj odgovorite pritrdilno, »še ni dokaz, da je sin drugaèen« (28, 1989). V skrajnem primeru, èe ne gre drugaèe, je najveè, kar lahko naredijo starši, da »dajo otroku vedeti, da ga razumejo in sprejemajo ne glede na njegova erotièna nagnjenja«. (28, 1989) Koncept stereotipov je leta 1922 v psihologijo uvedel ameriški avtor Walter Lippmann. Njegova temeljna ideja je bila, da so stereotipi preprosti, napaèni, se upirajo spre- membam in so najpogosteje posredovani (niso rezultat neposredne izkušnje). Temelj stereotipov sta ekonomija napora in ohranjanje lastne pozicije. slovenski.indd 45 1.7.2003, 12:21:40 46 Medijske podobe homoseksualnosti »O svetu nam govorijo prej, preden ga vidimo. Veèino stvari si najprej predstavljamo, šele potem izkusimo. Te pred- koncepcije, razen èe nas izobraþevanje ni poduèilo drugaèe, v veliki meri uravnavajo procese percepcije. … Stereotip mora biti konsistentno in avtoritarno sporoèen v vsaki generaciji, od staršev k otrokom, da se potem zdi kot biološko dejstvo. … Poleg eko- nomije napora pa obstaja še en razlog, zakaj se oklepamo svojih stereotipov, èeprav bi si lahko prizadevali za bolj nepristransko podobo. Sistem stereotipov je namreè del naše osebne tradicije, ki ohranja naše mesto v druþbi. … Niè èudnega torej, da se vsak napad na stereotipe zdi kot rušenje temeljev našega univerzuma« (Lippman, 1922:67-71). Stereotipi so ves èas prisotni, pišeta Gill Branston in Roy Stafford (2001), èeprav se njihovi sestavni deli skozi èas spreminjajo. Zanje je znaèilno, da vkljuèujejo tako ka- tegorizacijo kot evalvacijo skupine, na katero se nanašajo. Stereotip je sestavljen iz preprostih, lahko zapomnljivih in splošno prepoznavnih lastnosti doloèenih ljudi ali skupine ljudi. Vse o njih je s stereotipom reducirano na te lastnosti, ki jih stereotip hkrati pretira in simplifi cira. Fiksira jih kot nespremenljive in pripadajoèe veènosti. Stereotipizacija, kot pravi Hall (1997:258), »reducira, esencializira, naturalizira in fi ksira ‘razliènost’«. Logika stereotipizacije, ki jo uporabljamo za redukcijo razvejenosti sveta, da bi ga kategorizirali v obvladljive pred- stave, je preprosta: stereotip postavi v ospredje defi nicije doloèene skupine nekaj izbranih karakteristik, za katere se predvideva, da ji pripadajo, in jih zaène predstavljati kot lastnosti, ki so þe od nekdaj lastne vsem njenim pripadnikom in pripadnicam. Te karakteristike, ki so ponavadi rezultat zgodovinskih procesov, v naslednjem koraku rabijo za eks- plikacijo, zakaj ima stereotipizirana skupina v druþbi pozicijo, ki jo zaseda. Moè stereotipa je torej v tem, da lahko lastnosti pokaþe kot resniène, kot zares tipièno pripadajoèe doloèeni skupini. Stereotipi se z mediji in raznimi naèini komunikacije utrjujejo, s tem pa tudi predstave, da so omenjene lastnosti centralne in vedno resniène za doloèeno skupino. Pomembna znaèilnost stereotipizacije je tudi praksa loèevanja: normalno in sprejemljivo loèi od nenormal- nega in nesprejemljivega. Gre za prakso izkljuèevanja, ki simbolièno fi ksira meje in izkljuèi vse, kar »ne pripada«. »Stereotipizacija, povedano drugaèe, je del ohranjevanja druþbenega in simboliènega reda. Vzpostavlja simbolièno mejo med ‘normalnim’ in ‘deviantnim’, ‘normalnim’ in slovenski.indd 46 1.7.2003, 12:21:40 47 Stereotipizacija ‘patološkim’, ‘sprejemljivim’ in ‘nesprejemljivim’, tistim, kar ‘pripada’ in tistim, kar ne in je ‘Drugo’, med ‘insajderji’ in ‘avtsajderji’, nami in njimi« (Hall, 1997:258). Quasthoff (1989) ugotavlja z analizo medijskih poroèil o manjšinah, da se stereotip kaþe v obliki logiène sodbe, ki s poenostavljanjem ali generalizacijo pripisuje ali odreka sku- pini ljudi doloèene kvalitete ali vedenjske vzorce. Funkcija druþbenih stereotipov je po Quasthoff dvojna: so integralni del avtoritarnega sistema, kot ga opisuje Adorno (1999), hkrati pa sluþijo principu grešnega kozla. Stereotipi so po- membni tudi zaradi svoje kognitivno-lingvistiène funkcije, saj poenostavljajo komunikacijo znotraj skupine v odnosu do drugih skupin, utrjujejo obèutek pripadnosti skupini in hkrati alienirajo zunanje skupine. Quasthoff (1973, po Mitten in Wodak, 1993:7–8) loèi med štirimi vrstami stavkov, katerih integralni del je stereotip. 1. Stavki, ki z analitiènega gledišèa izraþajo resnico. To je osnovna forma, ki ji ustreza veèina stereotipov, saj gre za preprosto pripisovanje doloèenih kvalitet ali vrst obnaša- nja izbrani skupini. V stavèni strukturi predstavlja skupina predmet, kvaliteta pa predikat. Èeprav je forma teh stavkov forma izjave, je z vidika formalne logike tak stavek sodba. Primer: Slovenci so deloven narod. 2. V drugo skupino spadajo tako imenovane modifi cirane iz- jave, ki svojo moè omejujejo z uporabo doloèenih znakov na površju stavène strukture. Primer: O homoseksualcih se govori, da so promiskuitetni. 3. Neposredno izraþena mnenja so tista, ki jih govoreèi eks- plicitno pripisuje sebi. Primer: Mislim (preprièan sem, ipd.), da so èrnci leni. 4. Èetrta kategorija stereotipov na ravni stavka so tiste lingvistiène oblike, ki stereotip izraþajo implicitno. Primer: On je Þid, a je zelo prijazen. Mitten in Wodak (1993) menita, da so v današnjem èasu zaradi prevladujoèih latentnih in subtilnih predsodkovnih vzorcev najpogostejši stavki tipa 2 in 4. Podlaga veèine stereotipov v medijskih podobah homo- seksualnosti zgodovinsko temelji na razumevanju druþbenih implikacij moškega in þenskega spola kot nujno bioloških. Produkcija stereotipnih reprezentacij homoseksualnosti tako nastaja v miselnem okviru druþbenospolne sheme, ki temelji na dualistiènem in hierarhiènem biološkodeterministiènem modelu. Tako naj bi bili, kot piše Devor (1987), vsi ljudje slovenski.indd 47 1.7.2003, 12:21:40 48 Medijske podobe homoseksualnosti þenskega ali moškega spola, ki je permanenten, sámo fi zièno dejstvo o posameznikovem spolu pa naj bi botrovalo, da je nekdo þenska ali moški (v druþbenem pomenu besede), ki imata glede na to tudi prirojeno þenskost ali moškost. T emeljno orodje in mera spoznavanja ene ali druge polovice je prisotnost ali odsotnost indikatorjev moškosti ali, z drugi- mi besedami, tisto, kar ni moško, je þensko. Spol in druþbeni spol, piše Devor (1987), sta v tej formulaciji tako tesno pove- zana, da ju razumemo kot dejansko neloèljiva. Druþboslovci þenskost in moškost sicer razumejo kot kulturno variabilni kategoriji, a druþbene vloge so v popularni druþbenospolni shemi, ki se uporablja v vsakdanjem þivljenju, še vedno ra- zumljene kot tesno povezane z biološkim spolom. »Izkljuèevanje temelji na diskurzu o razliki, ki se odmika ter odklanja od norme; osnovo temeljite homofobije tako danes predstavljata ponovna fascinacija s kategorijo »spola« ter konsenz o »komplementarnosti«. Aksiom norme sta obstoj dveh spolov, moškega in þenskega (biološki aksiom), ter njuna skladnost (socialni aksiom, izpeljan iz biološkega). T ovrstna dikcija se po- daljšuje na vsa podroèja: tako sta tudi seksualnost ali seksualna þelja dojeti kot linearni posledici komplementarnosti spolov, ne pa kompleksnih kulturnih procesov.« (Velikonja, 2001: 396) Èe te popularne sheme prevedemo v jezik medijskih re- prezentacij, lahko reèemo, da èasopisna besedila, ki na sploš- no obravnavajo homoseksualnost in poskušajo odgovoriti na vprašanje, kdo so geji in lezbijke in kako jih je moè prepo- znati, pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja uporabljajo prav te rigidne okvire. Rezultat tega sta ostro zamejevanje v medijskih reprezentacijah, kjer so geji poþenšèeni, lezbijke pa moþaèe, in hkratno razoèaranje, da se te podobe v stikih z geji in lezbijkami pokaþejo za neresniène. »Nobenega vidnega znaka ni,« piše novinarka Jane, »da sta drugaèni, nikakršnega ‘izþarevanja’, ki bi èloveka opo- zorila, da gre za ‘nekaj drugega’«. (29, 1989) V reportaþi Kaja o beograjskih homoseksualcih, ki je povzeta po Ilustrovani politiki, beremo: »Potem se je pojavil. Visok in vitke po- stave, z þenskimi kretnjami. Predstavil se je kot Milanka (vsi homoseksualci so si nadeli þenska imena!).« (24, 1988) Novinarka One v èlanku »Ko se on igra z medvedki« zaèenja svoje pisanje z ugotovitvijo, da je, »èe so fantu všeè plišaste þivalce in neþnosti brez spolnih odnosov, … umestno vpra- šanje, ali morda ni gej, vendar stvari niso vedno takšne, kot se zdijo« (93, 2000). In potem nadaljuje: slovenski.indd 48 1.7.2003, 12:21:40 49 Stereotipizacija Prav zares ima neþno pojoè glas, nosi tesno oprijeta oblaèila, oboþuje plišaste þivalce in zbira predmete, ki navadno navdušujejo dekleta. Vedno je odišavljen z neþnim cvetliènim vonjem. Nikoli ne pritiska nate s spolnimi odnosi. Pravzaprav se najraje crklja kot dojenèek. Med pogovorom s teboj nikoli ne uporablja grdih kletvic o þenskih in moških spolovilih. Tvojih intimnih delov telesa se zelo redko dotakne. Zanj si nekakšna nedotakljiva boginja. … Tvoja mama pravi, da po vsej verjetnosti pripada klubu toplih bratcev. … Dejstvo, da so mu všeè med- vedki in neþnosti brez spolnih odnosov, še ne pomeni homoseksualne usmerjenosti. (93, 2000) »Izvirna raziskava domaèih feministk in lezbijk«, ki je v petih delih izšla v reviji 7D, je tako rekoè mozaik stereo- tipnih medijskih reprezentacij: Nekatere so sposobne imenitno opravljati moška dela in rade prevza- mejo vodstvo. Druge ostajajo plahe, neþne, umaknjene med lièila. To spominja na odnos moškega in þenske, pri èemer je v danem primeru moški paè þenska. 17 … Številne slovenske lezbijke so neopazno vrašèene v vsakdanje druþbeno tkivo in niso prepirljive. Nekatere, zlasti tiste, ki se povezujejo z italijanskimi lezbijkami, pa so se þe kopale v ne- sporazumih in sporih. Spori se niso konèali z uboji, kot se to vèasih pripeti med moškimi homoseksualci, ko veèkrat preberemo v svetov- nem tisku, da je homoseksualec zaklal partnerja z zlatim bodalom iz ljubosumnosti. (26, 1988) Vprašanja o prevzemanju druþbenih vlog v homosek- sualnih skupnostih so stalnica tudi v intervjujih z geji in lezbijkami. Þe v »Dolgem intervjuju s homoseksualcem« iz leta 1971 novinar sprašuje: V teh odnosih ste vi pasivni, to mi povejte? Vi ste bolj þenski, ozi- roma, v preprosti govorici in opredelitvi bi naj vi igrali v istospolnem ljubezenskem razmerju þensko vlogo? (1, Problemi, 1971) V èlanku iz sedemdesetih je stereotip nadgrajen še s terminološko zmedo, tako da transvestija postane zgolj ob- lika homoseksualnosti. »Velja, da se homoseksualci delijo na ‘njo’ in na ‘njega’, in da se ‘ona’ oblaèi po þensko, tako da tovrstnega homoseksualca poznaš þe na cesti?« (5, ITD, 1977) Psihiater Lokar trditev zavrne in pravi, da »najmanj 80 odstotkov homoseksualnih moških ne kaþe navzven nikakršnih znakov, po katerih bi jih lahko prepoznali þe na prvi pogled«. (5, ibid.) 17 Vsi poudarki (v kurzivu) so avtorjevo delo, èe ni navedeno drugaèe. slovenski.indd 49 1.7.2003, 12:21:41 50 Medijske podobe homoseksualnosti »Mar ne prevzame ena od partnerk vlogo moškega?« (29, 1989), zanima konec osemdesetih novinarko Jane, ki se ji sicer podrejo vsi prejšnji stereotipi: »Ko sta prišli Anja in Irena … se je podrl prvi stereotip: da so namreè lezbijke moþaèaste, nekoliko krampaste þenske, ki hoèejo biti èim bolj podobne moškim, èeprav jih ne marajo.« (29, 1989) Stereotipi, kot ugotavljata þe Mitten in Wodak (1993), se pogosto pojavljajo v obliki modifi ciranih izjav, v katerih je stereotip pripisan neki širši entiteti, novinar ali novinarka pa le preverja resniènost teh predstav. »Splošno mnenje pravi, da imajo homoseksualni moški feminiziran videz, medtem ko so homoseksualne þenske moþaèe,« ugotavlja novinar Kaja, ki splošno mnenje nato zavrne z besedami, da »raziskave tega ne potrjujejo; ugotav- ljajo le, da so med homoseksualci velike razlike v zunanjem videzu, zato posploševanja niso upravièena.« (76, 1996) Naèin, kako dojemamo odnose med þensko in moškim v zahodni druþbi, je v marsièem povezan s tistim, kar je bilo pripisano njunima tradicionalno podeljenima spolnima vlogama. Kršèanstvo je v srednjem veku prepovedalo in za greh razglasilo vse oblike spolnega obèevanja, tako hetero- seksualnega kot homoseksualnega, ki niso ustrezale prokre- ativni formuli. Natanèno je bil doloèen tudi poloþaj obeh partnerjev; spolni odnos je bil dovoljen le v misijonarskem poloþaju, v katerem þenska prevzame pasivno vlogo, moški pa aktivno. Ta razloèek je podaljšan tudi v njuni siceršnji druþbeni vlogi: þenska je pasivna, odvisna, poslušna in po- dobno, moški, ki je defi niran kot nasprotje þenske, pa je aktiven, samostojen ipd. Èeprav mediji sprašujejo in poroèajo o delitvi vlog v odnosu med gejema ali lezbijkama (in to pogosto tudi zavrnejo), je izvor te delitve torej bistveno seksualen. Homoseksualni odnos je namreè problematièen zato, ker se eden od moških podredi (oziroma ena od þensk prevzame aktivno vlogo). Nekatere zakonodaje v zgodovini so veliko ostreje kaznovale prav pasivnega moškega v homoseksual- nem spolnem odnosu, saj se je odrekel svoji »pravi vlogi« (o kateri se predpostavlja, da je biološko pogojena), med- tem ko jo je aktivni v odnosu ohranil. Prav ta delitev, ki se zgodi v postelji, je izhodišèe, iz katerega so geji v medijskih podobah reprezentirani kot feminizirani (saj prevzamejo þensko vlogo) in, narobe, lezbijke moþaèe, ker si jemljejo vlogo moškega. Aplikacija homoseksualnega spolnega od- nosa na patriarhalno heteroseksualno matriko nato mejo med aktivnim in pasivnim v odnosu zamegli, tako da sta slovenski.indd 50 1.7.2003, 12:21:41 51 Stereotipizacija oba partnerja konstituirana kot feminilna, obe partnerici pa kot moþaèi. Ideje o feminilnost ali, nasprotno, moþatosti gejev oziroma lezbijk so pogoste v obliki èetrte kategorije iz Quasthoffove sheme: stavène oblike, ki stereotipe izraþajo implicitno, pogosto nezavedno ali nenamerno. Helena Blagne, ki je geje in lezbijke tako navdušila, da so jo zaradi njenih zasanjanih besedil, ki so kot nalašèa za trpeèo, skrito gejevsko dušo, saj govorijo o ljubezni do moških, izbrali za svojo ikono. (68, Slovenske novice, 1995) Povsem eksplicitna feminizacija homoseksualnosti pa je, na primer, oèitna v drugem delu »Dolgega intervjuja s homoseksualcem« leta 1972. Ker ste radi v njihovi druþbi [v druþbi þensk, op. a.], ali je to tako, kot bi bili med vrstnicami, med vrstniki, no? …[R]ekel bi, da ste jim blizu, ali veste, zakaj blizu? Zato, ker ste vi bolj na njihovi strani skale, bolj na þenski kot ne, manj je tu razliènih polov. (2, Problemi 1972) Novinarka Jane opisuje geje po obisku Roza diska leta 1993 s samimi pozitivnimi stereotipi. Prelepi fant se je potem, ko je odloþil plašè, vrnil k svojemu fantu in ga poljubil na usta. … Bilo je precej mladenièev, ki bi se lahko pohvalili z izrazito urejenostjo, lepoto in modno garderobo.« (51, 1993) Lezbijke so v drugem delu èlanka prikazane ravno na- sprotno. Bojana mi je ostala v spominu iz disco kluba, ker je njena zunanjost nekoliko bolj atraktivna, èeprav vse tri sogovornice oèitno zelo malo pazijo na svojo zunanjost. (52, 1993) Pomembni del stereotipizacije, ki konstruira medijsko podobo o homoseksualnosti, so zdravorazumske razlage o vzrokih za homoseksualnost. Tudi te, tako kot delitev vlog v partnerskih zvezah, izhajajo iz biološkodeterministiènih predpostavk o vrojenosti spolne preference, pri tem pa je dejstvo reprodukcije zagotovilo, da moški ljubijo þenske in þenske moške. Tisti, ki izpadejo iz take sheme, prav zagotovo sovraþijo tistega, ki bi ga morali ljubiti. slovenski.indd 51 1.7.2003, 12:21:41 52 Medijske podobe homoseksualnosti Vzemimo moške, ki so preteþno heteroseksualno usmerjeni, a imajo kake teþave s spolnostjo, na primer, bojijo se þensk ali so impotentni. Marsikateri izmed njih se lahko zaène spušèati v homoseksualne stike. […] Sliši se tudi, da gre pri nekaterih homoseksualcih za beg pred þensko kot premoènim partnerjem, za beg pred pretirano emancipirano þensko. V tem je najbrþ nekaj resnice. Biti moški je èedalje bolj naporno. … Po drugi strani pa mislim, da ves tisk, film in televizija propagirajo nekakšno hiperseksualnost, nekakšne moške, ki pa jih v þivljenju ni. … In nekateri moški, ki vidijo te »svetle vzore«, sami pa niso taki, zaèno misliti, da niso normalni, èeprav seveda so. Zaèno se izogibati þensk … in tak utegne ubeþati v homoseksualne stike, kjer se ni potrebno izkazovati tako, kakor to dopoveduje vsa naša informatika. (4, ITD, 1974) Poleg opisanih tehnik semantiènega maskiranja stereo- tipov so ena od uporabnih mask, pogosto tudi za implicitno homofobijo, znanstvena dognanja. Simon Levay je od svojega dvajsetega leta vedel, da je homoseksualec. Imel je vse znaèilnosti, ki so jih psihologi pripisovali tej skupini: odpor do grobih športov, sovraþen odnos z oèetom in pretirana navezanost na mater – preizkušen Freudov recept za homoseksualnost. (43, Slovenec, 1992) »Znanstvene teze in spekulacije,« piše Lešnik (1991: xii), »vèasih v poenostavljeni obliki odmevajo v popularnih predstavah še dolgo potem, ko jih znanost þe opusti; pogosto pa tudi same zgolj prevzamejo popularne predstave, ali se jim konformirajo.« Preizkušeni – in seveda zelo popaèeni – Freudov recept za homoseksualnost je tako postal del druþbene reprezentacije homoseksualcev. Na to opozarja tudi Dijk (1985), ki v svoji socialnopsihološki shemi razumevanja stereotipov teh ne razume zgolj kot obliko posamezniko- vega preprièanja ali èustva v odnosu do doloèene druþbene skupine, paè pa gre za druþbeno reprezentacijo skupine ali èlanov skupine, ki je skupna èlanom nasprotne skupine. Dijk sodi, da je produkcijo stereotipov mogoèe razdeliti na tri spominske strukture: semantièni spomin, epizodièni spomin in kontrolni sistem. Semantièni spomin je po Dijku pravzaprav druþbeni spo- min in v njem so shranjena kolektivna preprièanja doloèene druþbe. T a preprièanja so organizirana kot odnosi do neèesa in so kognitivna osnova za procesiranje informacij o èlanih zunanjih skupin. Naše izkušnje in percepcije so tako uokvir- jene s splošnimi druþbenimi kognitivnimi shemami repre- zentacij in preprièanj. Reprezentacije se vedno navezujejo slovenski.indd 52 1.7.2003, 12:21:41 53 Stereotipizacija na þe obstojeèi model, ki ga pridobimo v èasu socializacije. V lingvistiènih izjavah se te reprezentacije pojavljajo kot splošno sprejeta dejstva, ponavadi loèena od izvornega konteksta (npr. Þidje so dobri poslovneþi). Epizodièni spomin ohranja osebne izkušnje in dogodke in hkrati tudi vzorce, ki jih je moè abstrahirati iz tovrstnih izkušenj. Splošni vzorci so torej povezava med lastnimi iz- kušnjami in semantiènim spominom. Gre za preprosto logiko posploševanja, pri kateri bo na primer ena slaba izkušnja v poslovanju z Þidi vodila do preprièanja, da je poslovanje z Þidi vedno nekaj slabega. Tretji del dolgotrajnega spomina v Dijkovi shemi je kontrolni sistem. Njegova naloga je povezovanje komunika- cijskih ciljev in interesov, torej preprièanj, s situacijskimi in individualnimi druþbenimi razmerami doloèenega posamez- nika (npr. njegova raven izobrazbe, spol, odnos do osebe, na katero se naslavlja, ipd.). Kontrolni sistem uravnava pritok informacij iz dolgotrajnega spomina v kratkotrajni spomin. Ena od glavnih strategij kontrolnega sistema je povezovanje pozitivne lastne samopodobe z obstojeèimi negativnimi od- nosi do tujcev. Pozitivne samoprezentacije se tako izraþajo v stavkih, kakršen je tale: »Osebno nimam niè proti lezbijkam, samo sosedje pravijo, da …«. Interakcija teh treh spominskih sistemov posredno in neposredno vpliva na dekodiranje in kodiranje podob o manjšinah. V našem primeru je lahko Dijkov model odlièen razlagalec kognitivnih procesov pri bralcih teksta (èlanka o homoseksualnosti): enkratne izkušnje, izjave, simboli in podobno se pripišejo splošni shemi in potrdijo obstojeèe stereotipe. slovenski.indd 53 1.7.2003, 12:21:41 54 Medijske podobe homoseksualnosti 5. MEDIKALIZACIJA IN VZROKI ZA HOMOSEKSUALNOST Sedmega avgusta 1993 je bil v Sobotni prilogi Dela ob- javljen dolg (preveden) èlanek o odkritju homoseksualnega gena. Znanstveniki naj bi prviè identifi cirali trden dokaz za genetsko osnovo homoseksualnosti. »Takojšna posledica te novice je, da je homoseksualnost samo defekt- nost ali bolezen, kakor so jo do nedavnega tudi dejansko klasificirale ustanove, kakršna je Svetovna zdravstvena organizacija. Naslednja posledica bi lahko bila, da bodo staršem na voljo testi, tako da bodo splavili zarodke s homoseksualnim genom tako kot zdaj tiste z genom cistiène fibroze.« (59, Sobotna priloga, 1993) Tovrstna poroèila o znanstvenih dognanjih glede do- mnevne biološke determiniranosti istospolnega nagnjenja so v devetdesetih neprestano objavljali, vprašanja o zdrav- ljenju homoseksualnosti pa so sploh konstanta razliènih medijskih reprezentacij. Homoseksualnost je namreè prek psihiatriènega diskurza postala medicinski problem, bolezen, ki jo je treba zdraviti, in taka je bila konstituirana tudi kot predmet mnoþiènih medijev. Homoseksualnost kot nasprotje heteroseksualnosti je bila konstituirana kot bolezen prav zato, da je heteroseksualnost lahko delovala prviè kot biološko dejstvo in drugiè kot zdrava in normalna spolna praksa. T o je bila izkljuèevalna politika, v kateri obe spolni praksi ne moreta obstajati vzporedno, paè pa mora biti druga v odnosu do prve diskvalifi cirana, da prvi podeli primat naravnosti. Cilj medikalizacije homoseksualnosti je odpravljanje in brisanje homoseksualnosti, saj jo je le v primeru, da je prepoznana kot bolezen ali motnja, mogoèe zdraviti in navsezadnje izkoreniniti. Medikalizacija je proces iskanja medicinskih rešitev za deviantno vedenje v druþbi in vsebuje vrsto elementov: deviantno vedenje ni veè oznaèeno za greh ali pozneje za druþbeni zloèin, kar velja vse do konca 18. stoletja, paè pa za bolezen, tako oznaèeni subjekti niso kriminalci, paè pa po- stanejo bolniki. Policijo in duhovnike kot agente druþbene kontrole nadomestijo zdravniki, druþbena reakcija na de- viantno vedenje pa ni veè kazen, paè pa zdravljenje. Èe je bila homoseksualnost pred francosko revolucijo zloèin, za katerega je bila zagroþena smrtna kazen, postaja z novo nastajajoèo znanostjo – psihiatrijo – objekt njenega raz- iskovanja. slovenski.indd 54 1.7.2003, 12:21:41 55 Medikalizacija in vzroki za homoseksualnost Edward Albert (1999) poudarja, da je bistvena po- sledica takšne transformacije tudi sprememba v percepciji. T ransformacija iz deviantnega v bolno konstruira nove sku- pine ljudi, zdruþene pod oznakami duševna bolezen, alkoho- lizem, zloraba drog in podobno. Èeprav se o medicinskem modelu duševne bolezni zdi, da se oddaljuje od kaznovanja in je tako skladen z idejami humanizma, pa ta proces ne vodi nujno k destigmatizaciji. Pacienti so za bolezni, za katere so sami odgovorni, še vedno obsojeni. Posamezniki, ki se, na primer, vkljuèujejo v vedenje, o katerem se zdi, da »ogroþa« druþbenomoralne standarde, kaj hitro zgubijo oznako bolni- ka in ponovno pristanejo v kategoriji deviantnih. Medijske podobe homoseksualnosti se tudi v devetdese- tih letih niso otresle medicinskih in psihiatriènih okvirov, tudi zato ne, ker je bila velika veèina razlag o izvoru homo- seksualnosti, proizvedenih v teh ustanovah, popularizira- nih in še vedno odmevajo v kraljestvu tako imenovanega zdravega razuma, èeprav jih je uradna znanost þe zavrgla. Psihiatrièni diskurz je oblikoval védenje o homoseksualcih, medijski pa ga je reproduciral in utrjeval. Zdruþena moè teh diskurzov je homoseksualca konstituirala kot duševnega bolnika. Edina razlika, ki je nastala v obdobju tridesetih let, ki jih obravnavamo, je ta, da je medicinski in psihiatrièni diskurz v zaèetku rabil za konstrukcijo homoseksualca kot (neozdravljivega) duševnega bolnika, v devetdesetih letih dvajsetega stoletja pa so mediji prek izjav zdravnikov in psihiatrov, ravno nasprotno, utrjevali stališèe, da homosek- sualnost ni bolezen. Vendar pa ponavljajoèa se povezava med homoseksualnostjo in psihiatrijo, èeprav ne gre za bolezen, homoseksualnost še vedno tlaèi v okvire psihiatriènih usta- nov in jo vedno znova vzpostavlja kot ekskluzivno temo psihiatrije in medicine. V sedemdesetih so novinarke in novinarji s sogovorniki v tiskanih medijih postavljali razne teorije o vzrokih za homo- seksualnost. Pri tem so pridobljenost oziroma prostovoljno izbiro homoseksualnega nagnjenja povezovali s perverzijo, prirojenost pa z usodo. Na boljšem so tisti, pri katerih naj bi bilo to prirojeno, ker to oznaèuje doloèeno fatalnost in gotovost njihove identitete, pridobljena homoseksualnost pa implicira moþnosti izbire in taka izbira je seveda napaèna. Vrhovnik sodnik Šinkovec se je v intervjuju leta 1974 zavzel za odpravo drugega odstavka 168. èlena kazenskega zakoni- ka, ki kriminalizira homoseksualnost, in dejal: slovenski.indd 55 1.7.2003, 12:21:41 56 Medijske podobe homoseksualnosti Naposled si vrsta homoseksualcev (to se kaþe tudi po zaupnih po- menkih v raznih revijah) þeli pomoèi, radi bi se znebili svojih nagnjenj. Ker pa visi nad njimi kazenski zakonik, se znajdejo pred novo oviro – strah jih je obsodbe, prezira in tako verjetno tudi zaradi tega pogosto ne išèejo pomoèi. (3, ITD, 1974) Šinkovèevo strpno stališèe, da homoseksualci med seboj lahko poènejo kar hoèejo, èe so njihovi spolni odnosi spora- zumni in ne ogroþajo drugih, odprava doloèila iz kazenskega zakonika pa naj bi prispevala tudi k zmanjšanju nasilja nad homoseksualci, se pokaþe za zgolj navidezno. V njegovem argumentu za odpravo kriminalizacije homoseksualnosti se pravzaprav skriva prizadevanje za normalizacijo le-te, prizadevanje, da bi se »znebili svojih nagnjen« (3, ITD, 1974). Odprava zakona naj bi tako delovala kot prisila k normalizaciji nenormalnih. 18 Paleta vzrokov o izvoru homoseksualnosti je široka: od tega, da je homoseksualnost (lahko) znamenje, »da èloveštvo kot vrsta zaèenja izumirati« (1, Problemi, 1971), do tega, da so za to krive posestniške matere, ki »ovijajo si- nove z veliko èustvenostjo, jih zaprejo v svoj preveè èustveni þenski svet in jim tako onemogoèijo, da bi se osamosvojili in uveljavili svojo moško vlogo. Fant postane negotov, nesamostojen, boji se prevzeti tisto vlogo, ki jo þenska od moškega prièakuje, zato se v èustvenih odnosih rajši zateèe v manj ‘nevaren’, manj odgovoren in morda bolj razumljiv moški svet.« (4, ITD, 1974) Iskanje odgovora na vprašanje o vzrokih za homoseksu- alnost je pravzaprav iskanje odgovora na vprašanje, kaj je narobe, kdo je kriv, da se je razvila homoseksualnost, saj je izhodišèe vseh teh teorij ideja o zdravi heteroseksualnosti in iskanje napake, ki je povzroèila razvoj homoseksualnosti. Èeprav sta uradna medicina in psihiatrija pri homoseksu- alnosti zbrisali predznak bolezni, jo iskanje vzrokov zanjo vedno znova v odnosu do heteroseksualnosti konstituira kot bolezensko stanje. Dr. Lokar, ki je imel v sedemdesetih letih tako rekoè medijski primat v razpravljanju o homoseksualnosti, je na formalni ravni zavrnil povezovanje homoseksualnosti z boleznijo, saj je dejal, da se »v tej zvezi … besedi bolezen navadno izogibamo; po mojem mnenju je bolje uporabljati izraz motnja ali deviacija« (4, ITD, 1974). V svojih od- 18 Ko se je intervjuvanec iz »Dolgega pogovora s homoseksualcem« zatekel po pomoè k zdravniku, je dobil takle odgovor: »Svetujem vam …, da podirate drugo za drugo [þenske, op. a.], pri devetindevetdesetih vam morda ne bo všeè, pri stoti vam pa bo všeè.« (1, Problemi, 1971) slovenski.indd 56 1.7.2003, 12:21:42 57 Medikalizacija in vzroki za homoseksualnost govorih pa je kljub vsemu govoril o homoseksualnosti kot o bolezni. Na vprašanje o zdravljenju homoseksualnosti je odgovoril: Za tiste, ki so po vseh svojih teþavah popolnoma homoseksualni, ki nimajo nikakršnih heteroseksualnih nagnjenj, za vse te bi lahko pravilo- ma rekli, da jih ni mogoèe ozdraviti … iz takih moških ne bomo nikoli napravili zdravega, heteroseksualno usmerjenega moškega. (4, ibid.) Podobne implikacije o homoseksualnosti kot bolezni so vidne tudi v odgovorih sodnika vrhovnega sodišèa SRS Janeza Šinkovca, ki je menil, da homoseksualnost sicer ni druþbeno škodljiva, se pa hitro širi. Glagol »širiti« v tem primeru aludira na širjenje bolezni, virusov in podobno. Druþbena nevarnost homoseksualnosti, o kateri govoriva, pa oèitno ni tako velika, saj javna toþilstva teh storilcev pravzaprav ne preganjajo, èeprav ankete nekaterih seksologov po svetu kaþejo, da se homosek- sualnost naglo širi. Tudi mi najbrþ nismo izjema. (3, ITD, 1974) Medijske reprezentacije homoseksualnosti so bile v osemdesetih, pogosto pa tudi še v devetdesetih, tesno po- vezane z mnenji zdravnikov, psihologov in psihiatrov, ki so z znanstvenega vidika ovrgli (ali, redkeje, potrdili) domnevo, da je homoseksualnost bolezensko stanje. Homoseksualnost je bila institucionalizirana v okviru ustanov, katerih pred- stavniki so imeli kot strokovnjaki zadnjo in neizpodbitno besedo presojanja o homoseksualnosti. Njihov govor v medijih pa je pogosto presegal strokovne okvire, saj so s svojimi izjavami posegali tudi na druga podroèja, še po- sebno na podroèje morale in etike, vèasih celo estetike. V èlanku »Homoseksualci pod (ne)svobodnim soncem«, ki se tradicionalno konèa z mnenjem strokovnjaka, doc. dr. Hubert Poþarnik s Centra za mentalno zdravje leta 1984 med drugim ugotavlja, da homoseksualci »v nobenem primeru niso moteni. … Za lezbijke pa velja celo to, da so lepše in bolj pametne. Kveèjemu 10 odstotkov homoseksualcev je takih, da so nekako v skladu s predstavami ljudi o njih, da imajo torej ozke boke, þenski glas, poseben naèin hoje itd.« (7, Nedeljski dnevnik, 1984) Podobne moralne sodbe je leta 1991 dal mag. Vinko Majcen, ki je v republiškem štabu za teritorialno obrambo vodil psihologe in se je z novinarjem Veèera pogovarjal o homoseksualcih v slovenski vojski. slovenski.indd 57 1.7.2003, 12:21:42 58 Medijske podobe homoseksualnosti Na sestanku psihologov smo ta problem preuèili in enotno mnenje je bilo, da sicer v naši vojski ne zagovarjamo homoseksualnosti, tega pa posebej tudi ne prepreèujemo. … Verjetno z razvitostjo pridejo tudi deviantni pojavi: mamila, homoseksualnost … kar pa je pri nas še v povojih. … Toda tovrstna spolna usmerjenost je pogosto povezana z nekimi drugimi nevrotiènimi ali emocionalnimi motnjami. Konkretno je homoseksualnost pogosto povezana z uþivanjem mamil in se kaþe v posebnih oblikah vedenja. (49, 1993) Šolski primer populariziranih psihiatriènih in podobnih teorij o vzrokih za homoseksualnost pa je èlanek Teleksa »Topli bratci vseh deþel …« iz leta 1984. Avtor v njem kot znanstvena dejstva podaja naslednje trditve: Med Slovenci in Hrvati, pa tudi Srbi, sta najpogostejša vzroka za homo- seksualnost strah pred partnerjem (morda zaradi vzgoje) in razoèaranje nad fantom in dekletom, sledijo obup v razliènih þivljenjskih krizah, rado- vednost, bivanje deklet ali fantov v internatu ali zavodu, kjer niso mogoèa sreèevanja z drugim spolom, in duševne motnje. (8, Teleks, 1984) Za svoje ugotovitve ponuja tudi konkretne primere. Suljo iz Prištine, ki je zdaj þe starejši homoseksualec, mi je povedal, da si ga je v puberteti poþelela starejša pohotnica, on je bil ves preplašen in ni spravil skupaj nièesar. Zanièljivo se mu je reþala, èeš da je »peder«. (8, ibid.) Za homoseksualnost so krive tudi emancipirane þenske. Mariborèan in Ljubljanèan, oba srednjih let, sta se zatekla k homosek- sualnosti zaradi þen, ki sta bili pretirano »enakopravni« in jima je bilo »pod èastjo« leèi pod moškega. (8, ibid.) In nato sklene: Homoseksualnost je torej lahko psihološko pogojena þe od rojstva, podobno kot pri transvestitih, flagerantih, ki se bièajo, da bi doþiveli spolni vrh, ali fetišistih. (8, ibid.) Arzenal vzrokov za homoseksualnost, ki jih ponujajo medijske reprezentacije homoseksualnosti, se tudi v devet- desetih ni zmanjšal, vendar se je v vse bolj splošni sprejem- ljivosti te spolne prakse, v vse veèji strpnosti do nje, teþišèe razlag osredotoèalo na prirojenost. Prirojenost je namreè fatalna in èlovek ne more niè proti njej, pridobljenost pa slovenski.indd 58 1.7.2003, 12:21:42 59 Medikalizacija in vzroki za homoseksualnost je izbira in kot taka pomeni upor proti druþbenemu redu. Homoseksualnost je sprejemljiva, le èe je prirojena, v na- sprotnem primeru je treba izbrati heteroseksualnost. Niso sami krivi. Kriva je narava, ki jih je naredila za takšne. (67, Delo, 1994) Predstavljam si, kako se za prikupnim dekletom ozirajo fantje in ji tudi skušajo dvoriti. Zaman skušajo pridobiti njeno ljubezen. Narava je moènejša. (32, Novi tednik, 1990) Heteroseksualci paè so. In tako so tudi homoseksualci in lezbijke. So, vedno so bili in vedno bodo. Þivijo tako, kot jim ustreza, þivijo po zakonih narave, tako smo paè vsi le izdelek narave. (70, Jana, 1995) Za þivali na primer vedno reèejo, da se obnašajo naravno, èe pa jih opazujemo malo bolj pozorno, hitro vidimo primere, ko pes naskoèi psa. (79, As, 1996) Raziskave nedvomno kaþejo, da si spolne usmerjenosti ne izberemo in je zato tudi ne moremo spremeniti. (86, 7D, 1997) Predstavo o prirojenosti istospolne usmerjenosti utrjuje- jo razna znanstvena odkritja, ki poskušajo homoseksualnost povezati z geni, ravnijo hormonov, kromosomsko sliko po- sameznika in podobno. Medijske reprezentacije pri tem pra- viloma spregledajo zamejenost tovrstnih raziskav, na katere opozarjajo tudi raziskovalci sami, in predstavljene domneve (trdnih dokazov o prirojenosti namreè ni) objavljajo kot trdna dejstva. Tovrstne raziskave so za medije veliko bolj zanimive, bolj oprijemljive in na prvi pogled – tudi zaradi medijskih reprezentacij samih – bolj zdravorazumske kot pa teorije o druþbeni konstruiranosti spolne privlaènosti. Z dokazom o prirojenosti bi se zmanjšalo sovraštvo, ki homoseksualce spremlja þe stoletja. … V homoseksualni skupnosti mnogi podpirajo in- dikacijo o tem, da se homoseksualnost zaène v kromosomih. Teoretièno jim to lahko prinese pravico, ki jo ima vsaka »naravna« manjšina. Razen tega lahko z ramen njihovih staršev odvzame tudi breme obtoþevanja. Genetska komponenta v spolni naravnosti pravi: »To ni krivda, sploh pa ne tvoja krivda.« (43, Slovenec, 1992) Mediji objavljajo rezultate takih raziskav s senzacionalistiènimi naslovi: »Homoseksualnost izkorenini- ti genetsko« (82, Dnevnik, 1997), »Bomo homoseksualnost zdravi z antibiotiki?« (80, Delo, 1996), »Homoseksualni gen« slovenski.indd 59 1.7.2003, 12:21:42 60 Medijske podobe homoseksualnosti (73, Delo, 1995). Gilbert Zicklin (1997) ugotavlja v kritiki metodoloških pomanjkljivosti tovrstnih raziskav, ki se pri oblikovanju vzorcev pogosto zanašajo na problematiène psihiatriène in zdravniške sezname, oèitane þe Freudu, ali pa na vzorce, ki so oblikovani tako, da bodo potrdili znanstvenikovo domnevo in prièakovani rezultat, zakaj so rezultati biologistiènih raziskav o homoseksualnosti tako zanimivi za medije, pri tem pa skoraj v popolnosti zanemar- jajo sociološke vidike razumevanja teme. T ovrstne raziskave namreè ponujajo nekaj, kar se zdi gotovo. Za vsem tem, meni Zicklin, je politièna igra. Gre za liberalno politiko, ki temelji na normalizaciji in vkljuèitvi. Ampak vkljuèitev je zgolj navidezna, saj je za biološkimi razlagami spolnih preferenc kulturno in politièno razumevanje erotiènega þivljenja, ki »normalnim« omogoèa, da svojo spolnost razumejo kot prirojeno. Gre za preseganje strahu, ki je tako znaèilen za moderno razumevanje spolnosti; to je strah, da morda nisi dovolj moški ali dovolj þenska. Èe je spolna pre- ferenca namreè prirojena, potem so vsi (potlaèeni) obèutki privlaènosti do istega spola povsem irelevantni, neskonèno daleè od tiste prave, biološke homoseksualnosti. Gre torej za ustvarjanje predstave o jasno postavljenih mejah spolnih identitet, ki jih seveda doloèa biologija. Tako kot je þenska lahko noseèa ali pa ne, vmesne pozicije ni, tako je èlovek rojen homoseksualec ali pa ne. Enako seveda velja za hetero- seksualca. S promocijo takega modela, meni Zicklin, mediji izpolnjujejo skrite þelje javnosti, med njimi tudi dela gejev in lezbijk, da bi se rešili perverznosti, ki se lahko izraþa v njihovih seksualnih þeljah. V vsaki skupini, heteroseksualni in homoseksualni, so posamezniki tako odrešeni deviantnega statusa, na katerega jih take þelje veþejo. Identiteta je ob- likovana tako, da so posamezniki razdeljeni na podskupine isto èuteèih, okrog tega pa se vzpostavlja tudi politika in kultura, ki te identitete materializirata. Genetske razlage seksualnosti so tako vabljive zato, ker nas oskrbijo z gotovostjo in nespremenljivo identiteto, okrog katere je nato zgrajena podporna skupnost. Prav zato se poèutimo ogroþene pri vsakem socialnokonstruktivist- iènem razumevanju seksualne identitete in seksualnosti, saj tovrstne razlage zamajejo našo trdno identiteto, spolno orientacijo pa opisujejo kot nauèeno prakso, ne pa kot bio- loško dano usodo. Biološki model tako »ohranja stabilnost v seksualnem þivljenju: postavlja jo v ahistorièni kontekst, razvozla nekatere tenzije in negotovosti spolne þelje in utr- juje druþbenospolni sistem; moški si ne þelijo drugih moških, slovenski.indd 60 1.7.2003, 12:21:42 61 Medikalizacija in vzroki za homoseksualnost þenske si ne þelijo drugih þensk, razen èe niso rojeni taki – v tem primeru jim je oprošèeno«. (ibid., 1997:393) Na podobno politiko opozarja tudi Hall (1997), saj ugotavlja, da je bilo za rasistiène reprezentacije znaèilno, da so kulturo temnopoltih ljudi reducirale na naturo. Šlo je za naturalizacijo razlike. »Èe so razlike med temnopoltimi in svetlopoltimi ljudmi kulturne, potem so odprte za modifi kacijo in spremembo. Èe pa so »naravne« – to so verjeli lastniki suþnjev – potem so onstran zgodovine, permanentne in fi ksirane. »Naturalizacija« je torej re- prezentacijska strategija, oblikovana za fi ksiranje »drugaènosti«, s tem pa je zajamèena veènost le-te. To je poskus zaustavitve neizogibnega drsenja pomena za zagotovitev diskurzivnega ali ideološkega »zaprtja«. … Lenost … zvijaènost, naivnost so pripadale èrncem kot rasi, kot vrsti«. (Hall, 1997:245) 5.1. aids in medikalizacija V osemdesetih so bile medijske reprezentacije homo- seksualnosti tesno povezane s problematiko aidsa 19 , pred- vsem s strahovi in ugibanjem o tej (neznani) bolezni, tako v strokovnih kot posledièno tudi v medijskih krogih. Aids je namreè zbujal toliko strahu, ker se prenaša s spolnimi odnosi, najstrašnejše bolezni pa, kot piše Susan Sontag (1989), niso tiste, ki so usodne, paè pa tiste, za katere se zdi, da so poniþujoèe. Ko sogovorniki na novinarskem pogovoru na Voglu pripovedujejo, kaj vse bodo še naredili, da bi bilo bolnikom in okuþenim z aidsom laþe, èlovek gleda po obrazih fantov in deklet in za nekaj trenutkov skuša ugotoviti, kdo med temi homoseksualci þe ima v rokah vstopnico za svet trpljenja. (60, Slovenske novice, 1993) Edward Albert (1999) ugotavlja v analizi petinsedem- desetih besedil o aidsu, ki so v petindvajsetih ameriških revijah izšli od maja 1982 do decembra 1983 – v èasu, ko je aids kot neznana bolezen šele vdrl v medijski prostor – da je prevladujoèa komponenta takratnih medijskih reprezentacij osredotoèena na druþbenokulturna vprašanja. V ospredje je potisnjeno vprašanje gejevskega stila þivljenja kot geografsko 19 V bazi èasopisnih in revialnih besedil, ki jih tu analiziramo, se vprašanje aidsa pravi- loma pojavlja le v besedilih, ki sicer obravnavajo homoseksualnost. Besedila o aidsu tako niso sistematièno sestavljena baza, zato je tudi domet naših ugotovitev zamejen in lahko le delen. slovenski.indd 61 1.7.2003, 12:21:42 62 Medijske podobe homoseksualnosti izoliranega (dogaja se, na primer, v javnih kopelih). Obèutek distance do obravnavane teme, tako do bolezni kot druþbene skupine homoseksualcev, se ustvarja s tremi, med seboj po- vezanimi oblikami medijskih reprezentacij. Prva se nanaša na prikazovanje homoseksualnega vedenja kot tistega, ki je normativno drugaèno ter je v osnovi in neizogibno v na- sprotju s sprejetim »ameriškim« naèinom þivljenja. Druga oblika medijskih reprezentacij prikazuje obolele za aidsom, predvsem homoseksualne moške, kot zaprto skupino, ki þivi pod groþnjo narašèajoèega števila smrtnih þrtev. T o je skupi- na, ki jo je zajela panika, katere institucije se podirajo, njen stil þivljenja pa postaja vse bolj beden. Tako konstituirana »skupina s problemom« je loèena od druþbe in nima z njo nikakršne povezave. Aids se je zdel kot »oddaljen potres, vojna, v katero so vkljuèeni drugi, ali zgolj kot velika suša, ki pustoši po nekih drugih delih sveta« (Albert, 1999:397). T ako so mediji samo še poglabljali þe tako obstojeèo distanco med okuþenimi in neokuþenimi skupinami. T a distanca se s tretjim tipom medijske reprezentacije, karakterizacijo, še za- ostruje. Princip karakterizacije oznaèuje proces oznaèevanja skupine ljudi kot drugaènih. V primeru aidsa so bili tisti, o katerih se je zdelo, da so mu bolj izpostavljeni, oznaèeni za »riziène skupine« ali »þrtve«. Nasprotno so druge skupine ostale v nediferenciranih kategorijah, oznaèene so bile za splošno populacijo. Ker so se reprezentacije homoseksualnosti v medijih pred izbruhom aidsa pojavljale v strogo kodifi ciranih oblikah, so se mediji zaradi aidsa znašli pred skorajda nerešljivo na- logo: homoseksualci so bili devianti, aids pa je bil njihova bolezen. Nastala situacija jih je kratko malo pahnila v preteþno moralistièni diskurz, ki predpostavlja skupne vrednote in ideje o »èlovekovi naravi«, »normalnosti« in »spodobnosti«. Teoretski okvir, na katerega so se oprli številni analitiki medijskih reprezentacij aidsa, je koncepcija moralne panike. »Mehanizmi moralne panike so dobro poznani: defi niranje groþnje v doloèenem dogodku (mladostniški »upor«, seksualni škandal), medijska stereotipizacija glavnega akterja kot ne- kakšne pošasti (prostitutka kot »padla þenska«, pedofi l kot »nadlegovalec otrok«), spiralna eskalacija tako nastale groþnje, kar vodi do prevzemanja absolutistiènih pozicij in postavljanja moralnih barikad; nakaþe se tudi imaginarna rešitev – ostrejši zakoni, moralna izolacija, simbolièno dejanje na sodišèu, temu sledi upadanje bojazni, þrtve tega procesa pa so izgnane, se mo- slovenski.indd 62 1.7.2003, 12:21:43 63 Medikalizacija in vzroki za homoseksualnost rajo sprijazniti z novo druþbeno klimo ali plaèati legalne kazni« (Weeks, 1999: 45). Cohen (1972:9) meni, da druþba od èasa do èasa za- ide v kratke sekvence tako imenovane moralne panike. Takrat je skupina ljudi, posameznik ali dogodek oznaèen za ogroþajoèi element, ki napada vrednote ali interese druþbe, kakršne v glavnem sporoèajo mediji. Mediji so namreè, po Cohenu, glavni vir informacij o pojavnosti druþbe, o mejah, preko katerih naj èlovek ne pogleda. Tisti, ki je oznaèen za ogroþajoèi element, je v medijih predstavljen v strogo stilizirani in stereotipizirani obliki. Vèasih taka moralna panika mine brez veèjih posledic, ohrani se le v »folklori« in kolektivnem spominu, vèasih pa ima lahko daljnoseþne posledice. Vpliva lahko, na primer, na spremembo politike in celo na to, kako druþba razume samo sebe. Moralna pa- nika je torej temeljna oblika ideološke zavesti, preko katere »tiha veèina« zmaga predvsem z uporabo prisilnih aparatov drþave in ki hkrati daje legitimiteto ostrejši uporabi moèi, kot je to obièajno. Po Watneyju (1997) oznaèuje moralna panika mesta širših ideoloških spopadov v druþbi in v vseh poljih nje- ne javne reprezentacije. Histerija, ki je po izbruhu aidsa nastala konec osemdesetih in v zaèetku devetdesetih, po Watneyjevem mnenju ni zgolj odsev zamejene moralne panike, ki se nanaša zgolj na aids, paè pa je le del politiène kampanje mnenjskih voditeljev, da bi zavarovali moralno blaginjo in promovirali institucijo »prave druþine«. Moralna panika nastane in izgine, zato ne more v celoti pojasniti ali konceptualizirati mnoþiènih medijev kot industrije, ki je þe sama po sebi povezana z ekscesom, ne more razloþiti vseh operacij ideologije znotraj vseh re- prezentacijskih sistemov. Reprezentacija je polje stalnega ideološkega boja za pomen, pomen se ves èas defi nira in na novo vzpostavlja, medtem ko moralne panike nastajajo in izginjajo in tako zanemarijo stalnost v boju za pomen. Moralna panika je torej instrument, ki oznaèuje trenutne »prve bojne èrte« v ideološkem boju za pomen. Na prelomu osemdesetih so mediji poroèali o riziènih skupinah in to je heteroseksualno skupnost navdajalo z nekakšnim upanjem, da je aids zgolj bolezen »drugaènih«. Prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Miha Likar v inter- vjuju za Teleks decembra 1985 tako pravi: slovenski.indd 63 1.7.2003, 12:21:43 64 Medijske podobe homoseksualnosti Pri nas so inficirane riziène skupine – narkomani, homoseksualci, hemo- filiki. Primera, ki bi bil èisto »naš«, pa še nimamo. Od treh, o katerih sem govoril, sta bila dva zdomca, ki sta bila tu na dopustu, tretji pa je bil Afrièan. To pomeni, da našega primera pravzaprav še nimamo, èeprav po vsem tem, kar zdaj vemo o bolezni, moramo prièakovati prve primere, vendar med riziènimi skupinami. (15, 1985) Aids je bolezen, ki prihaja z zahoda in se torej dogaja nekje na tujem, ne pa pri nas, sploh pa je to »pederska kuga« in »normalne« pusti pri miru – takšno je bilo implicitno sporoèilo številnih èasopisnih prispevkov, ki so jih domaèi novinarke in novinarji povzemali po tujem èasopisju: Economist, Die Zeit, Der Speigel in podobno. Medijske reprezentacije moralne panike so prilivale olje na ogenj »moralistiènega vala«, ki se je tako sklenil. Mediji so ta- krat pogosto objavljali zgodbe o tujcih, obolelih z aidsom, element oddaljenosti problema od »normalne« veèine pa je bil pripis, da gre za homoseksualca (s promiskuitetno spolno zgodovino). Zima 1981. Bolnišnica Kalifornijske univerze v Los Angelesu. … Vsi štirje moški so stari trideset let, vsi so bili zdravi, preden so nenadoma postali izredno dovzetni za infekcije. Vsi štirje so imeli homoseksualne stike, trije so pogosto menjali partnerje. (12, Teleks, 1985) T ovrstnim diskriminatornim medijskim reprezentacijam homoseksualcev so sledili medijski protitokovi, ki so opoza- rjali na napaèno predstavo, da so pod udarom aidsa zgolj ho- moseksualci, vendar je pogostost medijskih podob aidsa ob reprezentacijah homoseksualcev povzroèila tisto, kar Mihelj (2001:12) oznaèuje za prenos semov od enega oznaèevalca k drugemu. T ako je bilo þe prej obstojeèi navezavi homoseksu- alnosti na bolezen dano še ime. Homoseksualnost je postala aids in narobe. V Teleksu leta 1985 in 1986 pišejo: Þrtev bolj prikrite diskriminacije so tako imenovane riziène skupine … Strah pred aidsom je okrepil predsodke do homoseksualcev in zato so ponekod zakoni proti diskriminaciji zastali ali pa jih preklicujejo. V Teksasu je zvezno prizivno sodišèe nedavno spet uveljavilo zakon proti sodomiji. (14, 1985) Nestrpnost do homoseksualcev je porasla po svetu, pa tudi pri nas. … Najbolj tragièno pa je, da ta nestrpnost ni upravièena – aids ni bolezen homoseksualcev, ampak bolezen ljudi. (16, 1986) slovenski.indd 64 1.7.2003, 12:21:43 65 Medikalizacija in vzroki za homoseksualnost V devetdesetih aids ni bil veè sidrišèe ideološkega boja za pomen, sekvenca moralne panike, kot jo defi nira Cohen (1972), je izginila, prepletajoèe medijske reprezentacije aidsa in homoseksualnosti pa se bile še vedno pogosto neloèljiva celota, tudi kot element homofobne prakse. V Slovenskih novicah so leta 1993 tako zapisali, da je »še preveè pred- sodkov do drugaènosti, homoseksualnost je še vedno nekaj nenormalnega, s širitvijo aidsa tudi nevarnega«. (60, 1993) Novinarka Jane je med pripravljanjem prispevka o homo- seksualnosti našla prijaznega geja, ki ga je zato »lahko tudi vprašala, ali je aids kot bolezen, ki najbolj ogroþa homosek- sualce, ovira za svobodno navezovanje seksualnih vezi, in kaj storijo za zašèito«. (52, 1993) V obeh primerih je implicitna ideja o aidsu kot ekskluzivni bolezni homoseksualcev: v pr- vem primeru zato, ker je homoseksualnost postala nevarna zaradi aidsa (heteroseksualnost je izkljuèena), v drugem primeru pa na to kaþe zadnji del vprašanja, ki ponovno izloèa heteroseksualce, homoseksualce pa vzpostavlja kot loèeno skupino, ki se mora zašèititi (medtem ko se drugih to ne tièe). Še bolj eksplicitno je ta povezava vzpostavljena v èlanku »Sedem roza let«, objavljenem v Slovenskih novicah leta 1996, v katerem je novinarka zapisala: Kadar slišim besedo homoseksualnost, mi pravzaprav najprej pride pred oèi ves trud, da bi zajezili širjenje kuge tega stoletja, aids. (77, 1996) Na osnovi razpoloþljivih virov lahko sklenemo, da je vprašanje aidsa tudi v devetdesetih še vedno povezano s homoseksualnostjo, èeprav bolezen ni veè tako pogosto reprezentirana kot ekskluzivno homoseksualna, kar je bilo znaèilno za medijsko poroèanje v zaèetku osemdesetih let. slovenski.indd 65 1.7.2003, 12:21:43 66 Medijske podobe homoseksualnosti 6. SEKSUALIZACIJA »Zanima me, kako vas je študent konkretno nagovarjal? Najprej me je zaèel strastno objemati, se þelel z mano po- ljubljati, niè drugega. Niè drugega, niè v zvezi s penisom?« (2, Problemi, 1972) Vprašanje izziva zanimanje: Kako to poènejo? Èe je, kot v pismih bralcev v protest proti èlanku »Topli bratci vseh deþel …« v Teleksu leta 1984 piše bralka Julija, »mo- ški spolni organ … ustvarjen po naravi in za ohranjanje èloveškega rodu, za naloge kot materinstvo, ne pa, da rine po dreku, za kar je doloèena rit« (10, 1984), kako so potem spolni odnosi med dvema moškima ali dvema þenskama sploh mogoèi. To v potankosti zanima avtorja »Dolgega intervjuja s homoseksualcem« leta 1971, saj se zdi, da je to edina stvar, ki konstituira homoseksualnost: seks. Novinar tako sprašuje, koliko je bil »anonimni homoseksualec« (2, Problemi, 1972) star pri prvem spolnem odnosu, kdo je komu draþil splovilo in kako je celoten spolni odnos potekal. Ko ga vpraša, ali sta si on in njegov partner spolne ude draþila z rokami, intervjuvanec pa na to nejasno odgovori »Ne, niti ne, ampak sva drug drugemu, ne …, kratkomalo …« (1, Problemi, 1971), ga novinar ustavi in zahteva natanèen odgovor: »No, prosim, jaz bi rad, da ste tukaj do kraja jasni. … Ali so še kakšne zanimive posameznosti v zvezi s samo fi zièno platjo zadeve? … Kaj èutite, ko ljubite èloveka? Ali lahko to opišete? Ali èutite navezanost nanj, ali èutite tudi pohoto?« (1, ibid.) Intervjuvanec zatrdi, da samo spolno zbliþanje ni niè drugaèno kot pri moškem in þenski, in konèa: »Velikokrat mi zadošèa zgolj dotik telesa ob telo, brez kakega manualnega draþenja … (1, ibid.). Novinarja »nejasnost« ne zadovolji: »Torej golega telesa, dotik golega telesa ob golo telo? Golega telesa ob golo telo, da doþivim orgazem. In tudi ejakulacijo, ne? Da, tudi, jasno. Pa niè drugega kot dotik? Velikokrat samo to. Ali se samo objemata, ali kako? Objameva in stisneva drug ob drugega. Niè drugega, gibata se v tem stiskanju, èe ne more priti do orgazma? Kako ne more, lahko! Lahko pride do ejakulacije ob popolnem miro- vanju. slovenski.indd 66 1.7.2003, 12:21:43 67 Seksualizacija Samo zlijeta, pritisneta si telesi? To se tudi dogaja, ampak to je potem zame dokaz popolnega zlitja. Potem? Kot obièajno, mislim, najbolj razširjena oblika je vzajemna onanija, moþno in tudi zelo pogosto je oralno … Da mu vzameš penis v usta? Ja, to, ampak ne bova tako govorila. Jaz hoèem, da govoriva grobo, mislim, jaz bom tako rekel … […] … kateri element vam je najbolj všeè, to vas moram vprašati, to je vaþno zame? Od vsega mi je najbolj všeè, da se s partnerjem poljubljam. Pa lahko doþivite orgazem? Ja, lahko. Pa ne da bi se kaj draþila roèno? To sem prej poudaril, brez roènega draþenja. To je pa zanimivo, ne?« (1, ibid.) Zakaj ta obsedenost s homoseksualnim seksom in nepre- stano namigovanje na analni seks kot nekaj nezaslišanega, še posebno v »vicih o pedrih«? Viktorijanska etika, kot je po- kazal Foucault (2000, 1976), nam je vsadila novo moralo. 20 Z razpravljanjem o robnih seksualnostih, s »spravljanjem seksa v govor«, preþene iz stvarnosti vse oblike seksualnosti, ki niso v funkciji razmnoþevanja. Dovoljena (nekaznovana) je le reprodukcija, kot jo je þe stoletja prej defi niralo kršèanstvo: dovoljena forma spolnih odnosov je odnos med moškim in þensko, katerega namen je nadaljevanje rodu. Protestantski reformatorji so to optiko sicer nekoliko obrnili, saj so spol- nost razumeli kot boþji blagoslov, ne pa kot pomanjkljivost èloveške rase in potencialni greh, kar je optika razumeva- nja rimskokatoliške cerkve, vendar iz teh okvirov izpadejo vse oblike spolnih odnosov, pri katerih spolna zdruþitev ni 20 Foucault v prvem delu Zgodovine seksualnosti zavrne predpostavko, da je od 18. stoletja razpravljanje o seksu zatrto. Nasprotno, dokazuje, da se takrat govori o seksualnosti pomnoþijo. O seksu se ne govori manj, paè pa veè, razlika je le ta, da zdaj o njem govorijo drugi ljudje (zdravniki), z drugih vidikov in z namenom doseèi drugaène uèinke. »Dejansko je bila ta znanost narejena iz izogibanj, ker se je, v svoji nesposobnosti ali v odklanjanju, da bi govorila o samem seksu, sklicevala zlasti na njegove odklone, izrojenosti, izjemne nenavadnosti, patološke razveljavitve in bolezenske besnosti. Prav tako je bila to znanost, ki je bila v glavnem podrejena zahtevam neke morale in pod okriljem medicinske norme je obnavljala njeno raz- delitev. Pod pretvezo, da govori resnico, je povsod zanetila strahove; še najmanjšim nihanjem seksualnosti je pripisovala namišljeno dinastijo muk, ki se bodo prenesle še v naslednjo generacije; za skrivne navade bojeèneþev in za najsamotnejše drobne strasti je trdila, da so nevarne za celo druþbo; na konec nenavadnih uþitkov je po- stavila niè manj kot smrt: smrt posameznikov, potomstev, vrste.« (Foucault, 2000: 57–58) slovenski.indd 67 1.7.2003, 12:21:43 68 Medijske podobe homoseksualnosti udejanjanje zakonske ljubezni. Foucault to obdobje poetièno poimenuje enolièna noè viktorijanskega mešèanstva. »Temu svetlemu dnevu je sledil kratek somrak in slednjiè enoliène noèi viktorijanskega mešèanstva. Od tedaj je seksualnost skrbno zaprta. Vseli se v dom. Prilasti si jo zakonska druþina in jo v celoti vsrka v resno nalogo razmnoþevanja. O seksu se molèi. … V druþbenem prostoru je, kot v srcu vsake hiše, edino mesto priznane, a koristne in plodne seksualnosti: soba staršev. Vse ostalo se lahko le še zabriše; spodobnost vedenj obide telesa, do- stojnost besed oèisti pogovore. In kar je neplodno, se, èe se preveè vztrajno kaþe, spremeni v nenormalno: dobilo bo tak poloþaj in moralo bo plaèati kazen.« (Foucault, 2000:7–8) Nedovoljene oblike seksualnosti so postale oroþje so- cialnega revanšizma, ki je ljudem dalo agresivno etiko, da so z njo izraþali svojo jezo. Zatiranje in potlaèevanje nedovoljenih uþitkov, izbira istospolnega objekta, o kateri Freud pravi, da so »vsi ljudje sposobni [te] izbire … in da so to izbiro v nezavednem tudi naredili« (Freud, 1995:27), nato v odnosu do homoseksualnosti deluje po principu tako imenovane »fantazme despotizma«. Gre za podobno logiko principa, kakršna se je razvila v odnosu Evrope do Orienta. Despotizem je v oèeh Evrope konstruiran kot »pogoltnost po dobrinah, ki se kot v èrno luknjo stekajo na despotski dvor, ta domnevni raj vseh uþitkov; … in naposled, last but not least, neverjetna seksualna pogoltnost, domnevni brezmejni uþitek v središèu tega dispozitiva, neskonèna de- spotova kopulacija z nepreštevnim številom njegovih þena. Despotizem se torej ponuja predvsem kot negativ Evrope, njeno Drugo« (Dolar, 1985:210). Podobno tudi homoseksualnost pomeni negativ hetero- seksualnosti, polje, ki je primarno defi nirano s seksualnostjo, na katerem se dogajajo seksualne perverzije, kamor se steka višek seksualne energije. Višek seksualne energije je pro- jiciran na subjekt, v odnosu do katerega se vzpostavljala tvoja lastna, heteroseksualna identiteta in do katerega se prav zato vzpostavlja sovraþen odnos. Uþitek je percipiran kot konstanta, zato ga ima Drugi lahko toliko veè, kolikor se mu prvi (jaz) odpove. Odpoved uþitku producira preseþni uþitek, ki se steka k »subjektu, za katerega se predpostavlja, da uþiva«. Èrnci so tako pretirano potentni, Orient se pre- daja spolnim orgijam, homoseksualci iz spolnosti iztiskajo veèje uþitke, saj je njihova spolnost en sam uþitek, medtem ko je heteroseksualna obremenjena s funkcijo reproduk- slovenski.indd 68 1.7.2003, 12:21:44 69 Seksualizacija cije in tako naprej. Heteroseksualni manjko je preseþek v homoseksualnem zadovoljstvu. »Ne, pri vas je drugaèe, vi morate bolj uþivati …,« (2, Problemi, 1972) trdi novinar v pogovoru s homoseksualcem o homoseksualnih spolnih odnosih. A fantazma, piše Dolar (1985), nam lahko pove le nekaj o tistih, ki so jo oblikovali, skoraj niè pa o tistih, na katere se nanaša. Na podobno percepcijo homoseksualnosti kot generatorja preseþka seksualne energije opozarja tudi novinar Teleksa leta 1984, ko v èlanku »Topli bratci vseh deþel …« piše: Pri nas, zlasti na podeþelju, še postopoma slišite glasove s prizvoki odpora, èeš da imajo homoseksualci ali topli bratci strašansko svedrasto dolge ude, zakrivljene kot turške sablje, þilave kot kaèe klopotaèe, da imajo, skratka, v hlaèah macole ali kompresorske brusilnike. (8, Teleks, 1984) Èeprav smo o osemdesetih zapisali, da je homoseksu- alnost iz skorajda izkljuèno seksualiziranih in medikalizi- ranih medijskih podob v sedemdesetih prestavljena tudi v kontekst kulture in politike, v prvi polovici osemdesetih še vedno lahko najdemo povsem eksplicitno seksualizaci- jo. Èlanek o homoseksualnosti iz leta 1984 »Topli bratci vseh deþel …«, ki je v dveh delih izšel v reviji Teleks in katerega namen naj bi bil reprezentirati »kar se da resnici ustrezajoè odblesk o homoseksualnosti pri nas« (8, 1984), predstavlja homoseksualnost prvenstveno kot seksualni fenomen, pa èeprav je avtor zapisal, da hoèe spodbuditi »homoseksualce«, »homièe«, »metuljèke«, »tople bratce«, da se zdruþijo v klubu in zaèno izdajati svoj èasopis, saj »med homoseksualci ne gre samo in zgolj za spolnost, temveè za javno in svobodno druþenje s sebi enakimi somišljeniki in to tako, da ne bo javnih obsojanj in zgraþanj«. (9, 1984) Avtor sicer hoèe zavreèi etiketo seksualnosti kot izkljuène lastnosti homoseksualnosti, a jih medijske reprezentacije, ki jih vzpostavlja v èlanku, nasprotno, le potrjujejo. Gre za splet psihiatriènih in medicinskih dognanj in njegovih lastnih opaþanj, ki so polna moralnih ocen. Nato sledijo opisi njegovih sreèevanj s homoseksualci po stranišèih in parkih v izkljuèno seksualnih kontekstih. V eni roki je drþal poslovno torbo, z drugo si je odpenjal »šlic«. A ga ni vzel ven, samo beþno je nakazal nekaj kratkega in debelega in nato napeto èakal. Èez èas je vprašal: »Èakate drugega, vam nisem pogodu?« Še tiše in bolj neþno sem nastavil svoje »kosmate« brke na njegovo uho in rekel: »Þal mi je, nisem topli brat!« (8, Teleks, 1984) slovenski.indd 69 1.7.2003, 12:21:44 70 Medijske podobe homoseksualnosti Ali pa: Spotoma obišèem javno stranišèe na Trgu republike [v Zagrebu, op. a.]. Tisti trenutek zraste ob mojem škropilniku za lulanje kakšna dva metra velik moþakar. Povleèe ga iz hlaè rekoè: »Daj ruku!«. Jaz pa »odmaglim« z nekakšnim trpkim priokusom, da se morajo naši topli bratci potikati tudi po javnih stranišèih, kar ni dostojno èloveške narave. Še opice v Maksimiru imajo svoje kotièke za ljubezen. (8, ibid.) In še: Pod grmom zagledam moškega moškemu v naroèju. Tudi na veji se sinici ljubkujeta. Moška sta kot srèkana þuþka. Tisti zadaj je onemu sprednjemu potegnil hlaèe prek riti. Oni spredaj reèe: »Au, pazi, uzmi niveu.« (8, ibid.) Ker se mu pri njegovem »raziskovalnem« delu ni zgodilo niè groznega, ugotavlja, da njegova sreèanja »s homoseksu- alci razkrivajo, da med njimi ni nasilneþev, posiljevalcev ali morda ‘Trobeþev’«. (8, ibid.) Avtor je hotel s tovrstno reprezentacijo homoseksualno- sti, ki jo je prikazal kot skrivnost, reducirano na seksualnost, ki se dogaja na stranišèih in v parku, homoseksualci pa so »kljub temu olikani«, èeprav se »morajo … shajati v nepri- mernih prostorih« (8, ibid.), zbuditi soèutje, vendar je kono- tativni nivo reprezentacije dosegel prav nasprotni uèinek. O tem prièajo tudi nekatera (jezna) pisma bralcev. Sicer pa soèustvujoè odnos, kot piše Sabina Mihelj, »ni nevprašljivo pozitiven; etika soèustvovanja namreè implicira tudi doloèeno degradacijo tistega, s katerim se soèustvuje – soèustvovanje se lahko vzpostavi šele, ko je objekt soèustvovanja zadostno degradiran« (Mihelj, 2001:19). Centralizacija predstave homoseksualnosti okrog seksa je subjekt – torej homoseksualce (pri tem pa skorajda izkljuèno moške) – konstituirala kot bistveno ali primarno seksualizi- rana bitja, ki svoja dejanja skrivajo, ker poèno nekaj grešnega (cerkev), kaznivega (policija) oziroma bolnega (psihiatrija). T ako se vzpostavlja tudi kod pravilne heteroseksualne spol- ne prakse. Seks na javnem prostoru, rekreativni seks, seks z veè partnerji in sploh promiskuiteta in hedonizem, vse to je spolno vedenje, ki se pripisuje (moški) homoseksualnosti ter jo tako konstituira kot izkljuèno seksualno vprašanje – še veè, kot vprašanje nedopustnih/nezaþelenih seksualnih praks, ki so z enaèenjem s homoseksualnostjo stigmatizirane. Postavljena je jasna loènica med pravo in nepravo uporabo slovenski.indd 70 1.7.2003, 12:21:44 71 Seksualizacija seksualnih uþitkov. S tem je vprašanje preneseno tudi na polje morale in etike. Takšen je bil eden od odzivov v pismih bralcev: Ali zato sekamo naše þivljenjsko potrebne gozdove in delamo iz njih papir, da nam le-ta postreþe take, in povrh še hvali anomalije. Po moji stari pameti paè spadajo vsi tisti, ki hvalijo homièe, onaniste, drkaèe, pa iztirjene þenske in se zavzemajo za njih za nekaj èasa v zavod za prisilno delo, ker je najbrþ vse to posledica preveè prostega èasa in ne vedo, kaj z njim. Èe se bodo v potu svojega obraza morali truditi za vsakdanji kruh, kakor kmet ali jaz pred mnogimi leti po 14 do 16 ur na dan, jih bodo take stvari minile. (10, Teleks, 1984) V poznih osemdesetih in devetdesetih se je eksplicitna seksualizacija homoseksualnosti ali, bolje reèeno, zvajanje homoseksualnosti na izkljuèno seksualno raven, umikalo, èeprav so bili v tekstih ves èas implicitni namigi, ki so se v primeru gejev vezali predvsem na idejo o njihovi domnevni promiskuitetnosti. Leta 1987 so, na primer, beograjski in sarajevski mediji ob aferi »svetovni kongres pedrov« na- migovali, da nam preti aids, èe se bodo udeleþenci tudi praktièno lotili teme kongresa. Seksualizacija se je v besedilih najpogosteje kazala v implicitni obliki ali modifi ciranih stavènih formah. Te so novinarju omogoèale distanciranje od oèitnosti stereotip- ne podobe in prenos problema na imaginarnega tretjega. Stereotipna podoba pa je seveda privlaèna za bralce, saj ohranja druþbeni status quo. »Homoseksualce povezujejo z razuzdanostjo«, (33, 1990) se od stereotipa distancira novinar Novega tednika. Na podoben naèin prislov »menda« rešuje anonimnega avtorja ali avtorico intervjuja v Slovenskih novicah: »Menda je trajen odnos istospolnih partnerjev zelo problematièen. Zakaj?« (63, 1994) T udi novinar 7D uporablja v prispevku »Kako se zabavajo slovenski homoseksualci« podobno tehniko èeprav-nasploh- pravijo, pri kateri kognitivni proces pri bralkah in bralcih, kot ga opisuje Dijk, poskrbi za to, da se simbol »ljubèki za eno noè« poveþe s splošno shemo in tako s seksualizacijo (ali celo perverznostjo) subjekta – homoseksualca. Èeprav nasploh pravijo, da je druþabnost med njimi slabo razvita, da slabo skrbijo za prijateljevanje, ker znajo biti homoseksualci dareþljivi do svoje okolice in do ljubèkov za eno noè, do drugih homoseksualcev pa ne. (64, 7D, 1994) slovenski.indd 71 1.7.2003, 12:21:44 72 Medijske podobe homoseksualnosti Svojevrstno medijsko reprezentacijo homoseksualnosti si je konec devetdesetih umislila Mladina. V nizu besedil, objavljenih pod oznako »þivljenjski stil«, je novinar, ki se je v prvem izmed teh besedil deklariral najprej za biseksualca, potem pa za geja, svoje reportaþne èlanke pisal s stališèa deviktimizacije. Zaèel je utelešati stereotipno podobo geja, kar je v Goffmanovi (1990, 1963) shemi ena izmed strategij boja proti stigmi. Brez politiène korektnosti in moralnih zadrþkov je kot podmeno svojega pisanja vzel najbolj oèitne stereotipe, ki jih ni hotel razbiti, paè pa je na njih gradil in iz njih izhajal pri pisanju zgodb o gejevski ljubezni in pred- vsem seksu. Znaèilna je tudi njegova povsem neobremenjena uporaba besede »peder«. T e medijske reprezentacije so tako preþete predvsem s seksualizacijo, homoseksualnost pa po- gosto zreducirana na seks. Èeprav sem þe najmanj stokrat prisegel, da v pederdiskoteko moja noga ne stopi veè, se mi je po nekaj meseèni abstinenci stoþilo po vseh pederplacih, toèneje tistih, katerih catch sta poleg obilice zabave hitro pecanje in navaden fuk. (99, Mladina, 2000) Stereotipno je, da geji z oèmi nenehno goltamo in slaèimo moške. Vsaj veèina to poène. In spet ta veèni zakaj. Vemo le to, da si radi ogledujemo druge tipe, najraje na cesti, in sicer vse, kar je uþitnega v mimogomazeèi mnoþici in nosi hlaèe. (98, Mladina, 2000) Na plaþo nisem prišel fukat, ker fuka je povsod dovolj. Kaj naj s poroèenimi tipi, ki þeno in otroke pustijo za rtom in kot maratonski plavalci priplavajo v gejevsko oazo, stopijo iz vode in si tri minute mencajo tièa, da bi ja izgledal veèji in bi vso stvar na hitro opravili za kakšno veèjo skalo? Ali s tistimi, ki pitje vode iz plastenke razumejo kot oèiten namig in þe teèejo proti bliþnjemu grmovju v upanju, da jim bo sledil? In kaj naj s èudakom, ki si pet metrov od mene mrcvari tièa in upa, da ima dovolj dolgega, da bo z njim dosegel moja usta? (98, ibid.) Ali so geji bolj obsedeni s seksom? Èe pomislim na svoje istospolne kolege, najveè govorijo o seksu in seveda še posebej o dolgih kurcih ter seveda o lepih in obdarjenih partnerjih.« (98, ibid.) V reportaþi s pohoda gejevskega in lezbiènega ponosa v Rimu leta 2000 obþaluje, da tam ni bilo nobenega »partija, na katerem bi npr. striperji razkazovali svoje nadpovpreèno dol- ge genitalije od vroèine napol goli publiki, ali pa zabave, na kateri bi pomanjkljivo obleèeni plesalci ekshibicionistièno slovenski.indd 72 1.7.2003, 12:21:44 73 Seksualizacija razkazovali napete ritke in nabita oprsja, z glasno glasbo in veliko pijaèe in še veè druge omame«.(97, Mladina, 2000) Èe se je seksualizacija v devetdesetih praviloma sicer umikala iz teksta (omenjeni navedki iz Mladine so pri tem seveda izjema), pa je povsem drugaèna sporoèila prinašal slikovni material. Pri tem je nastal tudi zanimiv obrat: be- sedila v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, v katerih je seksualizacija prisotna v tekstu, so bila opremljena s slikovnim materialom, ki homoseksualnost prikazuje kot skrivnost (na primer skozi tunel slikana oseba, ki je vidna samo kot silhueta), ko pa je eksplicitna seksualizacija izginila iz tekstov, se je prenesla na grafi èno opremo besedil (slike golih moških, slike iz erotiènih homoseksualnih šovov in podobno). 21 Seksualizacija v slikovnem gradivu se je tako v osemdesetih kot devetdesetih kazala v nekaj manj kot petini vseh besedil, ki so opremljena s slikami. Barthesov (1993) model reprezentacije z denotativ- nim in konotativnim nivojem pomena je kot teoretski instrument še posebno prikladen za analizo fotografskega materiala, v našem primeru tistega, ki je bil objavljen ob analiziranih besedilih. Slika ne sporoèa zgolj informacije o objektu, ki je na njej (denotativni nivo), paè pa je objekt na sliki povezan tudi s širšim setom oznaèenega, z našo kulturo in zgodovino (konotativni nivo) in kot tak proizvede ide- ološko sporoèilo. Slika torej deluje na nivoju mita. Seveda je pomen dvoumen in nejasen, saj lahko ista slika vsebuje veè pomenov, mogoèih je veè interpretacij, ki so lahko tudi diametralno nasprotne. Naloga in cilj reprezentativne prakse pa sta ravno fi ksiranje pomena, saj med mnogimi moþnimi razlagami poskuša privilegirati eno. Pri tem ima najpomemb- nejšo vlogo podpis pod sliko (ali naslov èlanka, ki mu je slika pridana), saj zoþi moþnost interpretacije na tako imenovano preferirano razumevanje slike (Hall, 1997:228). Odloèilne so torej besede, saj pomen slike ne prebiva ekskluzivno v sliki sami, paè pa v konjunkciji med sliko in tekstom. Za fi ksiranje pomena, pravi Barthes (1977), sta potrebna dva diskurza: diskurz fotografi je in diskurz jezika. Oglejmo si tri primere. »Pravica do drugaènosti« je naslov èlanka Slovenskih novic iz leta 1992, v katerem avtor homo- 21 V našo analizo slikovnega gradiva so vkljuèene samo tiste fotografi je, ki so bile ob- javljene ob besedilih o homoseksualnosti. Pri tem ne upoštevamo najrazliènejših fotomontaþ, objavljenih v slovenskih revijah, predvsem Mladini, ki homoseksualni spolni odnos, najpogosteje analni, uporabljajo za posmeh in diskreditacijo politikov ali drugih javnih osebnosti v kontekstih, ki seveda niso povezani s homoseksualnost- jo. Homoseksualnost je tako še vedno naèin diskreditiranja, poniþanja in zasmehova- nja politiènega sovraþnika. slovenski.indd 73 1.7.2003, 12:21:44 74 Medijske podobe homoseksualnosti seksualnost obravnava predvsem z vidika èlovekovih pravic. Drugaèno sporoèilo pa prinaša slikovni material. Èlanek je namreè opremljen s šestimi povsem eksplicitnimi slikami golih moških. Ena od teh slik prikazuje dva moška v postelji, kar dvakrat na isti strani pa je natisnjena ista slika, znaèilna za pornografske revije, ki prikazuje oralni seks med dvema moškima. Ker je bil fotografski aparat postavljen v smeri proti svetlobi, je slika hkrati tudi rahlo zabrisana s svetlimi toni, kar jo deloma »oèisti« njene pornografske narave, na konotativnem nivoju pa homoseksualnost potiska na polje skrivnostnosti. Celotna konotativna raven grafi ène opreme je seveda jasna: seksualizacija homoseksualnosti. slika 6.1.: seksualizacija (Slovenske novice, 30. december 1992) Tudi drugi primer seksualizacije homoseksualnosti z grafi èno opremo besedil je vzet iz Slovenskih novic. Èlanek »Tiho priznanje drugaènosti« iz leta 1995 je opremljen s sliko dveh moških, ki se poljubljata. Eden od njiju je do pasu gol, hkrati pa ima tudi odpete hlaèe, izza njih pa je moè videti bele spodnjice (in na njih napis Calvin Cline). Slika izprièuje veliko veè kot le ljubezensko razmerje med dvema moškima, saj odnos prikaþe kot predvsem seksualen. Golo telo, odpete hlaèe in spodnjice so namreè povsem oèitna aluzija na seksualnost. slovenski.indd 74 1.7.2003, 12:21:44 75 Seksualizacija slika 6.2.: seksualizacija (Slovenske novice, 22. avgust 1995) T retji primer seksualizacije homoseksualnosti smo vzeli iz reportaþe Mladine o pohodu gejevskega in lezbiènega ponosa v Rimu »Brez seksa na ulicah«. Reportaþa je med drugim opremljena s sliko treh moških, golih do pasu, ki se poljubljajo, v ozadju pa sta še dva moška, ravno tako gola do pasu, s hrbtom obrnjena drug proti drugemu. Slika je naslovljena s podpisom »Gay olimpiada v Amsterdamu leta 1998« in celotno dogajanje na olimpiadi reducira na gola telesa v diskoteki, seks in promiskuiteto. slika 6.3.: seksualizacija (Mladina, 12. junij 2000) V zgornjih primerih smo se osredotoèili izkljuèno na fotografske podobe gejev v medijih, ki pa niso enoznaène s podobami lezbijk. Te so bile v poznih osemdesetih, piše Suzana T ratnik (2001), v nasprotju s podobami gejev, pred- vsem aseksualne. Stilizirane podobe dveh lezbijk so zasno- slovenski.indd 75 1.7.2003, 12:21:45 76 Seksualizacija vane na depersonalizirani estetiki, poudarjajo pa predvsem èustveno, neseksualno dimenzijo lezbiène zveze. Pri tem je treba dodati še to, da je vidnost lezbištva v medijih, èe upoštevamo samo fotografi je, objavljene ob bese- dilih, veliko manjša kot vidnost gejevskih podob. Besedila o homoseksualnosti so, èe izvzamemo tista, kjer so objavljene slike èloveka ali dogodka, o katerem novinarji in novinarke poroèajo, najpogosteje opremljena s sliko homoseksualnega para. Med njimi je enkrat veè moških parov kot þenskih, v 25 odstotkih slik, ki prikazujejo pare, pa je zaznati tudi seksualizacijo. Pri tem gre v 77 odstotkih za seksualizacijo gejevskega para. slovenski.indd 76 1.7.2003, 12:21:46 77 Medijske podobe homoseksualnosti 7. SKRIVNOST Aprila 1994 so v Dnevniku objavili èlanek z naslovom »Nocoj bom prviè rekel da …«. Poroèali so o nastopu Helene Blagne v Roza disku in pri tem objavili nekaj eks- luzivnih posnetkov, v desnem spodnjem kotu, kjer bi, vsaj tako se je zdelo, morala biti še ena slika, pa je iz èasopisa seval prazen, bel uokvirjen prostor. Da ne gre za »tiskarskega škrata«, je pojasnjeval napis pod praznim prostorom: »Ne, prosim, ne to objavit, mama me bo ubila, èe me vidi v cajtngu!« naju vleèe za rokav mladi zaljubljenec (njegov fant se je nekje izgubil). Ja, svet je na þalost res tak, da mnoge mame laþje prebavijo, èe sinovi pobijajo, kot èe se poljubljajo s prijatelji. (62, 1994) Homoseksualnost je v medijske reprezentacije inter- polirana z þe opisanimi tehnikami stereotipizacije, medi- kalizacije in seksualizacije, pa tudi kot skrivnost. Najveèja mera mistifi kacije homoseksualnosti kot skrivnosti se dogaja z medijskim molkom. V analiziranih medijskih reprezen- tacijah pa se homoseksualnost kot skrivnost pojavlja tudi v obliki anonimnih sogovornikov, v spremenjenih imenih sogovornikov, v medijski reprodukciji klozeta, z naslovi, slikami in podobno. V ljubljanskem klubu k4 so izbirali najlepšo lezbijko in najlepšega homoseksualca – Ker se bojijo izpostavljanja, se je prijavilo le pet þensk in pet moških. … Navdušeno so pozirale fotografom in uþivale v središèu pozornosti. »Saj tega ne bodo nikjer objavili, a ne?« so se potem, ko je ugasnil soj reflektorjev, spraševali med seboj. To, da jih je utegnila ujeti televizijska kamera, je skrbelo predvsem nekatere fante, za katere doma ne vedo, da so homoseksualci. Nasploh smo na medijski prireditvi imeli vtis, da se marsikdo izreka za istospolno usmerjenega le zato, da bi bil za vsako ceno neke vrste alternativec. (87, Delo 1998) Na skrivnostnost (in sram, krivdo, zloèin ipd.) aludira tudi konstantna uporaba glagola »priznati« ob razkritjih po- sameznikove spolne identitete. Elton John je v èlanku Jane tako opisan kot »priljubljeni Britanec, ki je v devetdesetih letih konèno priznal, da je homoseksualec …« (100, 2000). V isti reviji leta 2000 ugotavljajo, da »vse veè slavnih þensk brez jecljanja priznava, da so jim všeè paè (tudi) þenske« (92, 2000), podobno kot v Delu leta 1997 pišejo: »Britanska ministrica priznala svoje lezbištvo.« (84, 1997) Dve leti prej v Slovenskih novicah beremo: »Na kulturni sceni je nemalo slovenski.indd 77 1.7.2003, 12:21:46 78 Medijske podobe homoseksualnosti þensk, ki so uspele kljub temu, da so priznale lezbištvo.« (68, 1995) Skrivnostnost kot sestavni del medijske reprezentacije homoseksualnosti na konotativnem nivoju implicira vpra- šanja sprejemljivosti, normalnosti, sramu, nenaravnosti. Skrivnost je tako na druþbenem nivoju povezana z vidnostjo in v bistvu ustvarja zaèarani krog: dokler homoseksualnost ni vidna, se gejevska in lezbièna identiteta realizirata v okvirih skrivanja in strahu pred heteroseksualnostjo kot sistemom dominacije in kot principom, ki strukturira veèino druþb. Èe homoseksualci ostajajo v klozetu, potem homoseksualnost ni vidna in krog je sklenjen. Sami geji in lezbijke s skrivanjem svoje spolne usmerje- nosti tako prispevajo k omenjenim medijskim reprezenta- cijam, vendar po našem mnenju fatalnost zaèaranega kroga podpira tudi struktura heteroseksualne druþbe, saj je ho- moseksualnost najmanj ogroþajoèa za druþbeno kohezivnost takrat, kadar je nevidna. Pri tem lahko vzpostavimo jasno korelacijo s Foucaultovo razlago o konstrukciji kriminalca, ki ga druþba postavi na margino in se tako v odnosu do njega identifi cira kot zdravo jedro. Psihiater dr. Joþe Lokar pravi v intervuju leta 1974: »Pri delnih homoseksualcih pa se zaradi izraþenih ali skritih homosek- sualnih teþenj pogosto razvijejo obèutki krivde in zaradi njih velikokrat zaidejo v èudne reakcije: javno koga zapeljujejo, se izpostavljajo …« (4, ITD, 1974) Homoseksualnost kot skrivnost konstituira tudi novi- narsko distanciranje od obravnavane teme, ki pa seveda ni v sluþbi medijske objektivnosti. Ker je zamišljeni èasopisni bralec zagotovo heteroseksualec, pisanje, ki je vedno usmerjeno in oblikovano za specifi èno obèinstvo, dopušèa veèjo moþnost prestopanja meje dopustnega. To se kaþe tako v distanciranju, poudarjanju drugaènosti, opazkah na raèun gejev in lezbijk in podobnem. Èeprav se zdi, da o homoseksualnosti pišejo tisti novinarke in novinarji, ki so do problematike odprti in se o njej izraþajo pozitivno, ne smemo spregledati senzacionalistiène moèi, ki se dotika te teme in vodi k tovrstnim medijskim reprezentacijam. Novinarji in novinarke v skrbi, da jim bralci in bralke ne bi pripisali iste »diagnoze«, v svoje tekste pogosto implicitno ali eksplicitno vkljuèujejo informacije, ki jih konstituirajo kot heteroseksualne, ali pa se odloèajo za anonimnost. Kar 26 odstotkov besedil, ki jih tu obravnavamo, tako ni pod- slovenski.indd 78 1.7.2003, 12:21:46 79 Skrivnost pisanih, pod 16 odstotki besedil pa najdemo le inicialke avtorja ali avtorice. tabela 7.1.: avtorstvo besedil št. a vt orstv o frekvenca odst otek 1. novinar 164 29,3 2. novinarka 133 23,8 3. inicialke 90 16,1 4. prevedeno besedilo 20 3,6 5. nepodpisano besedilo 146 26,1 6. drugo 6 1,1 skupaj 559 100 Visoki odstotek nepodpisanih besedil kaþe na stigmati- ziranost teme, od katere se veèina novinarjev distancira, saj bi prevelika zainteresiranost zanjo med bralci in bralkami lahko zbudila sum, da je tudi novinar »eden izmed njih«. Novinarka Teleksa je leta 1988 þe na samem zaèetku èlanka »Jaz sem za konkretno« na primer zapisala, da je njej »všeè postaven in duhovit dedec, ne pa dobra babnica – pa kaj?«. (27, 1988) Podobno v þe veèkrat omenjenem èlanku »T opli bratci vseh deþel …« novinar piše: V Londonu me je znan gledališki delavec povabil zveèer v Hampstead, imeniten klub »metuljèkov«. Tam se mi je takoj pribliþal svetlolasec v hlaèkah, ki so bile tako oprijete, da je bilo videti obrise njegovih mod. … Uglajenemu fantu sem odkrito priznal, da imam raje þenski svet. (8, Teleks, 1984) Tudi avtor »Dolgega intervjuja s homoseksulcem« je èutil podobno potrebo po distanciranju. … [V] vašem svetu se mi zdi, da je bolj pogosto to, da pritegne najprej notranjost, to je duševnost, in šele potem telo, medtem ko je v tem svetu, v katerem tudi jaz þivim, dostikrat tako, da telo pritegne lepa þenska, bi rekel zdaj èisto po domaèe, da se sploh o duši ne sprašuješ dosti. (1, Problemi, 1971) Svojevrsten primer v medijskih reprezentacijah, ki jih analiziramo, je spet Mladina. Njen novinar Anton Hrvatin je prvi (in do sedaj edini) pišoèi novinar, ki se je v eni od svojih reportaþ, v kateri je pisal o darovanju krvi, ki je ho- moseksualci v Sloveniji ne smejo darovati, razkril kot gej. slovenski.indd 79 1.7.2003, 12:21:46 80 Medijske podobe homoseksualnosti Nekako logièno se mi je zdelo, da me zdravnica ne bi zavrnila, èe bi ji priznal, da na primer þe deset let þivim na koruzi s stalnim partnerjem, s katerim pojma skok èez plot ne poznava. (90, 1999) Posebnih reakcij njegov coming out ni izzval, razen v nje- govem bliþnjem okolju. T e reakcije je popisal þe v naslednji številki Mladine v èlanku »Vzor strpnosti«: Nekdo, ki redno bere Mladino, jim je prišepnil, da je v zadnji številki reportaþa, v kateri èrno na belem piše, kdo in kaj sem. Kdo drug bi pisal reportaþe o riziènih homoseksualcih, ali ste slišali þe za koga, ki bi zdravniku kar tako priznal, da homoseksualno obèuje in ima fanta þe deset let? Takšne zgodbe ne pišejo niti Amerièani za mastne denarce. … Nihèe me sicer ni postavil na zatoþno klop ali me zaradi omenjene reportaþe o krvodajalstvu osumil. Na hitro so pokupili nekaj izvodov »ta najnovejše« Mladine, se najverjetneje posvetovali z þenami, mi doloèili partnerja, prijatelja iz otroštva, in mojemu oèetu, ki pride skoraj vsak dan preverit, ali sem še þiv, nalepili na avtomobil listek z napisom »gojitelj pedrov«. Res da se, odkar je upokojen, ukvarja s kmetijstvom, a takih rastlin na svojem vrtu ali vinogradu nima. In ker naj to ne bi bilo dovolj, so ga, v bifeju seveda, poduèili o stvari, mu pokazali rastlino, razširili obzorja, odstopili zadnji izvod Mladine in ga s svojo neizmerno soèutnostjo preprièali, kako mu þelijo le dobro. (91, 1999) Þe prej smo ugotovili, da fotografski material predvsem v devetdesetih homoseksualnost seksualizira, medtem ko je za sedemdeseta in del osemdesetih za konotativni nivo fotografskega materiala znaèilna predvsem skrivnost, skrivanje. Poglejmo si nekaj tipiènih primerov, katerih skupna znaèilnost je, da homoseksualnost reprezentirajo kot skrivnost. Intervju s sodnikom Šinkovcem »Med moralo in svo- bodo« iz leta 1974 je, na primer, opremljen s sliko temnega tunela, na koncu katerega je moè videti èloveka, a le njegovo silhueto. Na sliki prevladujejo temni toni. Homoseksualnost je v podobi reprezentirana kot nekaj, kar je skrito (mora biti skrito), kar pripada temnim in nedoloèljvim prostorom in podobno. Podoben princip slike z enakim konotativnim sporoèilom (skozi tunel slikana oseba, ki je vidna le kot silhueta) je bil v Novem tedniku objavljen slabih dvajset let pozneje, leta 1990. Homoseksualnost je v medijskih pred- stavah kljub šestnajstletnemu razmiku oèitno še vedno evocirala iste podobe skrivnostnosti. slovenski.indd 80 1.7.2003, 12:21:46 81 Skrivnost slika 7.1.: homoseksualnost kot skrivnost v sedemdesetih in devetdesetih (ITD, 12. februar 1974, in Novi tednik, 11. januar 1990) Èlanek v Jani leta 1981 o lezbištvu je zgovoren þe s svo- jim naslovom »Ljubezen, ki mora ostati skrita« (6, 1981), temu »primerna« pa je tudi grafi èna oprema. Slika prikazuje þensko, ki je fotografi rana v hrbet, tako da je njen obraz skrit. Homoseksualnost brez obraza je skrivnost, nekaj, kar »mora ostati skrito«. Enako velja tudi za sliko iz èlanka v Mladini »Kot devica, ki je še ni videlo moško oko«. Prikazuje dva fanta, ki sta v objemu in zakrivata obraz. Slika je opremljena z naslovom »Moška ljubezen«. slika 7.2.: skriti obrazi – osemdeseta in devetdeseta (Jana, 11. november 1981, in Mladina, 13. november 2000) Zgovorna je tudi slika, objavljena v Mladini leta 1992, na kateri sta dva moška (»modela Mladine«), eden poljublja drugega na lice, èez njune oèi pa je nalepljen èrn trak, ki aludira ne samo na skrivnostnost, paè pa tudi na krimina- liteto, saj so take slike pogosto objavljene na èasopisnih straneh kronike. slovenski.indd 81 1.7.2003, 12:21:47 82 Skrivnost slika 7.3.: skrivnost (Mladina, 20. oktober 1992) slovenski.indd 82 1.7.2003, 12:21:48 83 Medijske podobe homoseksualnosti 8. NORMALIZACIJA Homoseksualni þelji, kaj šele gejevski in lezbièni iden- titeti, je vstop v reprezentacije masovnih medijev, piše Watney (1997), dovoljen zgolj v ostro kodifi ciranih oblikah, ki ne ogroþajo splošne publike, uporabnikov in uporabnic medijev, in jih zato obvarujejo pred groþnjo potencialne destabilizacije. V medijskem repertoarju ostro zamejenih in determiniranih podob, s katerimi so bile mobilizirane ideje o spodobnosti, èloveški naravi, normalnosti in podob- no, je bila homoseksualnost konstituirana kot nekaj strah zbujajoèega in ogroþajoèega. Glavna ideološka naloga komunikacijske industrije, meni Watney, je zagotavljanje vnaprej oblikovanih iden- titet, namenjenih kupcem na medijskem trgu, kjer si jih izbirajo. Celotna paleta ponudbe pa ne more zadostiti vsem potrebam, zato so tisti, ki ostanejo zunaj splošne javnosti, na primer èrnci, geji in lezbijke – èeprav ti dve skupini na razlièen naèin – groþnja notranji koheziji. Ta seveda ni »naravno« stanje, paè pa posledica medijskega naslavlja- nja na imaginarno druþino, ki je predvsem svetlopolta in heteroseksualna. Homoseksualnost se v medijskem poroèanju konstituira kot tuja, drugaèna, lahko tudi nenaravna, nenormalna, in to izziva vprašanje o njenem izvoru. Kopja se lomijo na relaciji pridobljeno – prirojeno, pri tem pa heteroseksualnost osta- ne neproblematizirana. Homoseksualnost mora zato nujno imeti nekatere pomanjkljivosti. Psihiater dr. Joþe Lokar v intervjuju leta 1974 na primer pravi: Popoln homoseksualec lahko v razumevajoèem okolju zadovoljivo þivi brez kakršnihkoli pretresov. Seveda pa ne more biti nikoli popolnoma sreèen. … Tudi èe jim reèemo, prav, to je paè vaša motnja, þivite z njo naprej – zmeraj ostane dejstvo, da ista spola nista komplementarna … … da je to nekaj proti naravi. Lahko reèete tudi tako. (4, ITD, 1994) Ken Plummer (1996) sodi, da je tisto, kar homoseksu- alnost v zahodnem svetu loèi in razlikuje od obièajnosti, posledica njene druþbene prepovedi. Druþbena reakcija homoseksualnost torej naredi za deviantno, a to seveda ne pomeni, da reakcija na deviantno vedenje ustvarja vedenje samo, paè pa se njen pomen in kategorizacija vedenja kot slovenski.indd 83 1.7.2003, 12:21:49 84 Medijske podobe homoseksualnosti deviantnega in njeno mesto v druþbi producirajo v procesu reakcije. Potemtakem je mogoèe, da homoseksualci kaþejo patološko obnašanje, da so promiskuitetni, pretirano feminilni in tako naprej. A èe je res tako (in domnevam, da resnica obièajno ni taka), potem razlage ne moremo iskati v homoseksualni izkušnji per se, paè pa v sovraþnih reakcijah, ki jo obkroþajo. (Plummer, 1996:65) Èeprav bi iz Watneyjevega opisa o naèinih stopanja homoseksualnosti v medijski prostor prièakovali, da so po- dobe homoseksualcev predvsem strah zbujajoèe, se, vsaj kar se tièe našega dela analize èasopisnih besedil v Sloveniji, v devetdesetih kaþe radikalni obrat, ki mu lahko reèemo obrat k normalizaciji. Prej je bil homoseksualec v najbolj- šem primeru nesreèno bitje, ker zaradi narave odnosa med njim in njegovim partnerjem »nikoli ni popolne skladnosti in tako homoseksualèeva ‘sreèa’ nikoli ne more doseèi ti- stega, kar nastane med moškim in þensko« (4, ITD, 1974), homoseksualec devetdesetih pa je tak kot vsi drugi, postal je eden izmed nas. Sonja je na videz prav takšno dekle, v katerega se fantje najpogosteje zaljubljajo. (32, Novi tednik, 1990) Sprejel me je namreè samozavesten in nasmejan moški v poznih dvajsetih, gospodiè, ki uteleša þenski ideal privlaènega, uglajenega in ustreþljivega zeta. (101, Glamur, 2000) Odnos dveh partnerjev ali partnerk istega spola je ravno tako èustveno poln in ploden kot odnos dveh partnerjev nasprotnega spola. Še veè, na nekaterih nivojih so celo bolj èustveno intenzivni in polni ljubezni kot pri partnerjih nasprotnega spola. (54, Dnevnik, 1993) Tudi duhovniki so homoseksualci (tudi v Ljubljani), kot so bili mnogi papeþi in kot so mnogi politiki. Homoseksualci so bili tako kralji kot zloèinci. (64, 7D, 1994) Normalizacija, o kateri govorimo, prekriva prejšnje po- dobe homoseksualca kot kriminalca, duševnega bolnika in podobno. Homoseksualec konec devetdesetih v medijskih reprezentacijah postane povsem obièajni èlovek, ki svojo homoseksualnost lahko þivi ravno tako polno kot drugi þivijo svojo heteroseksualnost. Zdi se, kakor da hoèejo reprezenta- slovenski.indd 84 1.7.2003, 12:21:49 85 Normalizacija cije pokazati, da je mogoèe þivljenje tudi zunaj klozeta, brez skrivanja. A normalizacija subjekta, o kateri govorimo, je »heteroseksualna« normalizacija. Homoseksualci so toliko bolj druþbeno sprejemljivi, kolikor bolj so v svoji podobi, fi zièni, vedenjski in druþbeni, »heteroseksualni«. Medijska reprezentacija normalne homoseksualnosti je pravzaprav medijska reprezentacija homoseksualnosti po meri hetero- seksualca, ki ne ogroþa njegovega sveta. Viktimizacija je ena od medijskih strategij normalizacije kot reprezentacijske prakse v devetdesetih. Homoseksualci so tako prikazani kot þrtve, heteroseksualna veèina pa tista, ki zatira. Toda vrsta znamenj pravi, da naša »dolina šentflorjanska« na tem podroèju ohranja vse znaèilnosti izrazito nestrpnega, represivnega okolja, ki homoseksualne manjšine ne potiska le v geto, ampak jo na- ravnost sili v neistovetnost in mimikrijo. (83, Sobotna priloga, 1997) Pri branjenju homoseksualcev se praksa diskriminacije oznaèuje za nedemokratièno in pripisuje drugemu (npr. Balkancem). Eden od gejevskih aktivistov v intervjuju za Dnevnik tako pravi: Pa kaj bi drugega lahko prièakovali od podalpskih planšarjev, ki bi radi svoje plemenske zveze, uroke in kazni uvajali celo v Evropo? Naj se vendar raje pridruþijo juþnejšim bratom in se namaþejo z bojnimi barvami. (56, Dnevnik, 1993) Hkrati z viktimizacijo kot medijsko prakso se v devetde- setih pojavlja tudi relativizacija. Geji in lezbijke so najprej reprezentirani kot þrtve homofobne druþbe, v kateri þivijo, hkrati pa je homofobija v odnosu na preteklost relativizirana in minimalizirana. Þivljenje homoseksualcev pri nas res ni postlano z roþicami, kljub temu pa je viden napredek v zakonodaji. (68, Slovenske novice, 1995) Nacisti homoseksualcev res niso marali, pri nas pa smo še sorazmerno strpni do njih. (78, Jana, 1996) Viktimizacija kot medijska praksa v prizadevanju za nor- malizacijo klièe k toleranci. A problem koncepta tolerance je pozicija, s katere se izvaja. Toleranten je namreè lahko le tisti, ki viktimizira (razen v primeru samoviktimizacije), ki je torej v odnosu do þrtve v poziciji moèi. To za þrtev slovenski.indd 85 1.7.2003, 12:21:49 86 Medijske podobe homoseksualnosti pomeni, da je še naprej v neavtonomnem in podrejenem poloþaju, saj je njena pozicija odvisna od (dobre volje) ti- stega, ki naj bi bil toleranten. Med toleranco in sprejetjem zeva velik prepad. »Morda je ironièno, da nasprotje netolerance, tistega, za kar se splaèa bojevati in kar se splaèa braniti, ni toleranca. Tisti ali tista, ki jo/ga tolerirajo, ni svoboden/a. Tisti (in ponavadi je to res ‘on’, in ne ‘ona’), ki tolerira, ima moè, da milostno pri- znava ‘toleriranega’ vse dotlej, dokler mu to ustreza. Privolitev v toleranco lahko odpravi takoj, ko se mu zazdi, da ni veè v njegovo dobro. Odpravljanje je ponavadi maskirano z višjimi cilji; s prizadevanjem za zašèito javne morale, zašèito tradicionalnih druþinskih vrednot, s kontrolo omejenih javnih virov in podobno. Ne, nasprotje netolerance ni toleranca. Namesto da je naš skupni cilj boj proti netoleranci in diskriminaciji, mora biti naš cilj zašèita pravice vsakega posameznika, da ga obravnavamo in sprejemamo z vsem èloveškim dostojanstvom.« (Ytterberg, 2001:3–4) Homoseksualec postane v devetdesetih normalen drþavljan, a še vedno pripadnik jasno loèene druþbene manjšine, ki jo je sicer treba tolerirati, a le dokler ne ogroþa heteroseksualne dominacije. Seidman (2002) v analizi hol- lywoodskih fi lmov, ki prikazujejo geje in lezbijke, v devet- desetih opaþa podobni trend normalizacije in prizadevanje za toleranco homoseksualcev. Govori o prehodu od podob pokvarjenega homoseksualca k normalnemu geju oziroma lezbijki. Homoseksualci postanejo vidni in permanentni del ameriškega mainstreama, a ne brez omejitev. »Normalni homoseksualec je predstavljen kot popolnoma èloveški, psihološko in moralno enak heteroseksualcu, zato bi morali biti homoseksualci intergrirani v ameriško druþbo kot ugledni drþavljani. Kljub vsemu pa normalni homoseksualec ustreza le ozki socialni normi. Njegova podoba je povezana s specifi ènim osebnim in druþbenim vedenjem. Od normalnega homoseksualca se na primer prièakuje, da ustreza uveljavljeni druþbenospolni shemi, da seks in ljubezen povezuje s poroko ozi- roma partnersko zvezo, da zagovarja druþinske vrednote, uteleša ekonomski individualizem in izþareva narodni ponos. Èeprav normalizacija posameznikom omogoèa ohranjanje þivljenjske integritete, hkrati vzpostavlja moralno in druþbeno delitev med homoseksualci. Le normalni homoseksualci, ki se podredijo domi- nantnim druþbenim normam, zasluþijo spoštovanje in integracijo. Lezbijke in geji, ki so druþbenospolno nekonvencionalni, ali pa se slovenski.indd 86 1.7.2003, 12:21:49 87 Normalizacija odloèijo za alternativno intimno þivljenje, ostanejo outsiderji. … Normalni homoseksualec implicira politièno logiko tolerance in pravic manjšin, ki pa ne izpodbijajo heteroseksualne dominance.« (Seidman, 2002:133) T a paradoks je vsekakor zanimiv, saj je bila (ali še vedno je) tovrstna normalizacija cilj politiènega in druþbenega pri- zadevanja številnih gejevskih in lezbiènih aktivistov, vendar se je hkrati obrnila v svoje lastno unièenje. Nekateri avtorji namreè opozarjajo, da bolj ko je homoseksualnost vidna in vkljuèena, bolj nevidna postaja. Bersani (1995) tako trdi, da so se geji »degejizirali« v procesu lastne vizibilizacije. V devetdesetih se je namreè zaèela komercializacija ho- moseksualnosti, gejevstvo in lezbištvo – drugo z lezbiènim šikom – sta stopila v mainstream, s tem pa so se meje zaèele brisati in po svoje je popularna mainstream kultura (glasba, moda, fi lmi) postala veliko bolj gejevska kot gejevstvo samo. Homoseksualnost je tako stopila v mainstream na raèun de- politizirane lezbiène in gejevske identitete. Proces pa ni enoznaèen; po eni strani normalizacija homoseksualnosti podira samoumevno homofobièno »kulturo«, ki doþivlja svoj antipol v sprejemanju antidiskriminacijske zakono- daje, z normalizacijo se slabijo obèutki sramu, skrivanja in (samo)sovraštva, proces vsaj v zahodnem svetu vzpostavlja plodna tla za socialno vkljuèenost gejev in lezbijk kot polnopravnih drþavljanov, po drugi strani pa normalizacija prispeva k novim delitvam, k toleriranju zgolj izbranih, ki ne spodkopavajo heteronormativnosti. Zagotavlja le zoþeno razumevanje druþbene tolerance, ne pa enakost. V tem smis- lu normalizacija le navidezno prispeva k destigmatizaciji in utrjevanju gejevske in lezbiène identitete. Proces normalizacije, o katerem govorimo, moramo razu- meti kot trend, pod katerim pa še vedno tlijo ideje o nenor- malnosti, nenaravnost, patološkosti in podobno. Preproga nad (medijskem) smetišèem idej o homoseksualnosti se ponovno dviga v razpravi o pravici do poroke in predvsem posvojitve za istospolne pare. Svoj vrh bo brþkone dosegla, ko bo predlog zakona obravnaval slovenski parlament. Zahteva homoseksualne skupnosti po izenaèitvi institu- cije poroke in posvojitve tudi za homoseksualne pare je bila v slovenskih medijih prviè eksplicitno omenjena v sporoèilu za javnost Roza kluba o svojih sklepih v Delu 4. oktobra 1990. Prej so obstajale pobude za enakopravnost, vendar poroka in posvojitev, èeprav implicitni v teh pobudah, v medijski prostor nista stopili kot osrednji temi. V devetde- slovenski.indd 87 1.7.2003, 12:21:49 88 Normalizacija setih pa se je tej problematiki odprl širok medijski prostor in vprašanje homoseksualnosti se je pogosto obravnavalo skozi to optiko. Preprièanje, da homoseksualci ne morejo biti dobri starši, nima nobene osnove, saj se od heteroseksualno usmerjenih ljudi ne razlikujejo niti v stopnji duševnega zdravja niti glede svojih pogledov in metod v zvezi z vzgojo otrok … Otroci potrebujejo ljubezen, sprejemanje, toplino in razumevanje. In vse to jim lahko nedvomno zagotovita tudi dve materi ali dva oèeta. (96, 7D, 2000) Oblike homofobiènih medijskih reprezentacij, v me- dijski prostor pogosto vnesene v obliki argumentov pro et contra o poroki in posvojitvi, so osredišèene okrog dveh toèk: druþina in otroci. 22 Nepriznavanje diverzifikacije druþinskih oblik kot enakovrednih je le okvir, znotraj ka- terega je homoseksualnost ponovno oznaèena za nezdravo (moralna kategorija) ali nenaravno (biološka kategorija) druþbeno dejstvo. Kopja se lomijo (se bodo lomila) predvsem glede otrok. Otrokove pravice so postavljene pred pravice odraslih, argumentacija pa se giblje v okviru od popularne psihologije do morale. Tisti, ki govorijo proti posvojitvam, zagovarjajo stališèe naravnosti, po katerem otrok potrebuje oèeta in mater (diskvalifi kcija vseh drugih oblik druþine, ki so »le izhod v sili, le po analogiji imenovane druþinske ob- like« (57, Slovenec, 1993)), drugi, ki so za posvojitve, pa v ospredje postavljajo problematiènost »naravne« druþinske oblike, ki je lahko disfunkcionalna in zato neprimerna za otroka. Pravica otrok je tako izrabljena v dveh diametral- no nasprotnih smereh. Èeprav se zdi, da je postavljena v ospredje, je pravzaprav polje starih ideoloških spopadov za homoseksualnost in proti njej, ideoloških spopadov o na- ravnosti in normalnosti istospolne usmerjenosti. 22 Mediji princip pro et contra upravièujejo z uravnoteþenostjo medijskih izdelkov. Pri tem se pozablja, da èlovekovih pravic ne moremo obravnavati v takšnem medijskem formatu. Na vprašanje zakaj, odgovarjamo s tole anekdoto: ko so na Irskem spreje- mali zakon o registriranem partnerstvu, so enega izmed gejevskih aktivistov povabili v televizijsko oddajo pro et contra, v kateri naj bi razpravljali, ali se homoseksualci lahko poroèajo ali ne. Sodelovanje je zavrnil in na novinarjevo prigovarjanje, da je takšen format oddaje potreben zaradi uravnoteþenosti poroèanja, vprašal: »Ali to po- meni, da morate vedno, ko poroèate o Þidih, zaradi uranoteþenosti v oddajo povabiti tudi naciste?«. slovenski.indd 88 1.7.2003, 12:21:49 89 Medijske podobe homoseksualnosti 9. NAMESTO KONCA Raziskave javnega mnenja merijo odnos drþavljanov in drþavljank Slovenije do homoseksualnosti šele od devet- desetih naprej. Kakšen je bil odnos do gejev in lezbijk v preteklosti, lahko samo ugibamo. Brþkone veèina mnenja o homoseksualnosti sploh ni imela, saj to verjetno ni bila ena izmed kategorij, ki bi bila relevantna v javnosti, o katerih bi ljudje razmišljali. Homoseksualci so bili tako nevidna manjšina, razumljena v kategorijah spolnih sprevrþencev in duševnih bolnikov. V zaèetku devetdesetih – po šestih letih organiziranega gejevskega in lezbiènega gibanja v Sloveniji – je bila podoba odnosa javnosti do homoseksualnosti bolj jasna. V raziska- vah Slovenskega javnega mnenja so odnos do homoseksual- cev merili z lestvico socialne distance (Koga ne þelite imeti za soseda?) in s spraševanjem po mnenju o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola. V spodnjih raz- predelnicah prikazujemo zdruþene rezultate. 23 tabela 9.1.: zdruþeni rezultati mnenj o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola. kaj menite o spolnih odnosih med dvema odraslima osebama istega spola? (v odstotkih) 1991 1993 1998 to je vedno slabo 45,7 51,4 39,2 to je skoraj vedno slabo 11,5 9,5 10,8 to je vèasih slabo 8,9 6,8 13,1 to ni nikoli slabo 9,2 5,9 14,2 ne vem, brez odgovora 24,7 26,4 22,7 tabela 9.2.: zdruþeni rezultati merjenja socialne di- stance do homoseksualcev ne þelim imeti homoseksualca za soseda … (v odstotkih) 1992 1993 1994 1995 1998 1999 2000 42,5 61,6 56,2 61,2 60,3 44,3 55,1 Deleþ, ki izraþa negativen odnos ali natanèneje predsod- ke do obravnavanega fenomena, je v devetdesetih z veèjimi 23 Vsi podatki so vzeti iz raziskav Slovenskega javnega mnenja. Glej Toš, Niko in drugi (1999): Vrednote v prehodu ii (Slovensko javno mnenje 1990–1998), Fakulteta za druþbene vede, cjmmk, Ljubljana. Toš, Niko in drugi (2002): Vrednote v prehodu iii (Slovensko javno mnenje 1999–2002), Fakulteta za druþbene vede, cjmmk, Ljubljana. slovenski.indd 89 1.7.2003, 12:21:50 90 Medijske podobe homoseksualnosti ali manjšimi odstopanji na toèki šestdesetih odstotkov, s tem da se proti koncu devetdesetih kaþe pozitiven trend v smislu veèje strpnosti. To hkrati nakazujejo tudi rezultati Slovenskega javnega mnenja 2001, v katerem je na trditev, da bi »homoseksualnim osebam morali prepovedati javno izraþanje svoje spolne usmerjenosti« pritrdilno odgovorilo 29 odstotkov vprašanih, 47 odstotkov anketirancev pa se s tem ne strinja. Omenimo še troje telefonskih javnomnenjskih raziskav, objavljenih v èasopisu Delo, ki jih je izvedla raz- iskovalna skupina Delo Stik. Leta 1995 24 se je 62 odstotkov anketirancev opredelilo za strpne, hkrati pa je 60 odstotkov vprašanih nasprotovalo porokam istospolnih partnerjev. Še bolj odklonilno stališèe imajo vprašani do moþnosti posvoji- tev za homoseksualne pare. Temu nasprotuje 68 odstotkov vprašanih, medtem ko bi pravico do posvojitve istospolno usmerjenim partnerjem priznalo 16 odstotkov anketirancev. Pri podobni anketi leta 1996 25 so se odstotki malo zniþali; polovica ni odobravala poroke med homoseksualci, 32 od- stotkov pa se jih je strinja s tovrstnimi porokami, skoraj 18 odstotkov anketirancev pa se o tem ni moglo opredeliti. Homoseksualnemu paru 61 odstotkov vprašanih ne bi do- volilo posvojitve otroka, 20 odstotkov bi to dovolilo, skoraj 19 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Leta 2001 26 je 43 odstotkov vprašanih, proporcionalno najveèji del, menila, da slovenska druþba ni dovolj strpna do ljudi druge rase, spolne, verske ali druge usmeritve. Hkrati je 60 odstotkov istih anketirancev odgovorilo, da homoseksualno usmerjeni osebi ne bi dovolilo paziti svojega otroka. Na podlagi razpoloþljivih rezultatov (in ob oèitnem in hkrati zgovornem pomanjkanju resne sociološke raziskave omenjene problematike) lahko sklenemo, da je za veè kot polovico drþavljanov in drþavljank Slovenije homoseksu- alnost nekaj povsem nesprejemljivega. Homoseksualnost je toliko bolj nesprejemljiva, kolikor bolj se vprašani poèuti vpletenega (sosedski odnosi, varovanje otroka ipd.). Raziskave socialne distance zato kaþejo veèjo stopnjo ho- mofobije. O delu slovenske druþbe tako lahko reèemo, da je zanj znaèilna nekakšna hipokritska toleranca; strpnost kot vrednota, s katero se je treba ponašati, zdrþi le toliko èasa, kolikor homoseksualnost ostane skrita in nevidna ali pa do- kler vprašani nimajo nobenega opravka, sosedskih odnosov ali èesa podobnega z geji in lezbijkami. 24 n=609, telefonska anketa je bila izvedena 12. marca 1995. 25 n=636, telefonska anketa je bila izvedena 14. avgusta 1996. 26 n=405, telefonska anketa je bila izvedena 12. julija 2001. slovenski.indd 90 1.7.2003, 12:21:50 91 Namesto konca Zdi se, da je odnos medijev do homoseksualnosti veliko bolj naklonjen, kot pa kaþejo rezultati javnega mnenja. Povsem oèitnega in eksplicitnega hujskaškega poroèanja proti gejem in lezbijkam je bilo v analiziranem tridesetletnem obdobju le nekaj. Pravzaprav so vsi tovrstni èlanki iz devetdesetih, tovrstno poroèanje pa je bilo – vsaj v doloèenem delu – reakcija na vse bolj vidno gejevsko in lezbièno skupnost v Sloveniji in na oèitno ogroþenost nekaterih sprièo tega dejstva. 27 Omenimo naj èlanek iz Slovenskih novic leta 1996 »Homoseksualec v Tivoliju«, ki je ponatisnjen na zaèetku prièujoèe razprave, in èlanek na straneh kronike Dela »Nova oblika posilstva«, objavljen leto prej, v katerem je avtor r. k. ob posilstvu moškega nad moškim brez pomisleka sklenil, da je posiljevalec ho- moseksualec, to pa je bilo zanj izhodišèe za homofobièen komentar; pravico do drugaènosti je opredeli kot izzivaško in reklamatorsko, hkrati pa je svoj dvom generaliziral in ga pripisal »mnogim«: Mnogi se na primer sprašujejo, èe je promocija homoseksualnosti res ena od nujnih poti, s katero morajo drþavljani dokazovati stopnjo tolerance do drugaènosti oziroma razliènosti. … Kar naprej ponavljana gesla o pravici do drugaènosti in nestrpnosti, ki jih obdaja, pa, glede na resnièno stanje, sploh niso primerna, so kveèjemu izzivaška in re- klamatorska. … Primer seveda še ni zakljuèen, preiskava še teèe, molk, s katerim se je obdala mnoþica, ki javno razglaša svojo drugaènost, pa daje slutiti, da dogodek ni ravno pozitivna reklama za »privilegijske« boje in razna homoseksualna zborovanja v Ljubljani. Sicer pa, tudi med drugaènimi so pokvarjene duše. (371, 1995) Zanimivo je, da je na tovrstno pisanje poleg gejevskih in lezbiènih aktivistov reagirala revija Stop. Ta je v rubriki Minus (tisto, kar je out) zapisala: 27 Pri tem ne upoštevamo èlankov, objavljenih v èasopisu Druþina, ki þe zaradi narave èasopisa spadajo v posebno kategorijo. Omenimo naj samo èlanek »Nagnjenost do istega spola«, ki je v dveh delih izšel leta 1998. Avtorica Petra je èlanek zasnovala na rigidnih druþbenospolnih shemah in med drugim piše: “Naloga obeh staršev, matere in oèeta, je, da sina potrdi v tem, da je fant, da je moški, in dekle v tem, kar je v njej dekliškega, þenskega.” Svoje pisanje o homosekualnosti je povzela v treh toèkah: “1. Homoseksualnost je odklon od normalnega, zato ni in ne more biti na- ravno stanje. 2. Èlovek, ki trpi za homoseksualnostjo, v veèini primerov ne nosi za to krivde – povabljen pa je k èistosti (kar velja navsezadnje za vsakega kristjana). 3. Homoseksualnost je motnja v spolnem vedenju, ki se lahko spremeni in je ozdrav- ljiva. (556, 1998). Veè o poroèanju Druþine glej v Greif, Tatjana (2001): “Spet èisto dekle: seksualnost v tedniku Druþina”, Èasopis za kritiko znanosti, letnik 29, št. 202–203, str. 381–393. slovenski.indd 91 1.7.2003, 12:21:50 92 Medijske podobe homoseksualnosti Uravnoteþena uredniška politika dnevnika Delo. Potem ko so spustili homoseksualce na prvo »ne spreglejte!« stran, so velikodušno izkazo- vanje pozornosti tej temi uravnoteþili z na prvi strani napovedano in v kroniko, kamor tudi spada, uvršèeno novico o istospolnem posilstvu. In ker naj bi šlo za »novo obliko posilstva«, se je zdelo novièarju r. k. potrebno za uvod zapisati še nekaj misli o organiziranih dejavnostih homoseksualcev s prve strani svojega èasopisa, ki mu gredo oèitno na jetra. Þal pa je prenehal bodisi razmišljati bodisi svoja razmišljanja zapisovati, še preden je prišel do povezave med cilji organiziranih homoseksualcev in spolnim nasiljem. (375, 1995) Strinjamo se lahko z Natašo Velikonja (2001), ki ugo- tavlja, da je edina uveljavljena uredniška politika glede homoseksualnosti ta, da je ni. Homofobiènost medijskih prispevkov moramo tako pripisati avtorjem in avtoricam, ne pa èasopisom in revijam kot takim, saj lahko v istem èasopisu ali reviji v razmiku nekaj dni preberemo tako homofobièno besedilo kot besedilo, ki razbija predsodke in stereotipe. Razlika med medijskimi reprezentacijami homoseksu- alnosti in stopnjo homofobije pri nas je mogoèa zato, ker medijem seveda ne moremo pripisati absolutne moèi pri oblikovanju javnega mnenja. V zgodovini je bila homosek- sualnost diskvalifi cirana in do nje se je vzpostavil negativen odnos, saj so bile vrednotno obremenjene izjave predstavlje- ne kot dejstva, v katerih je bilo le malo, èe sploh kaj prostora za protiargumentacijo. Mediji kot polje ideoloških bojev za defi nicije lahko to sliko le spreminjajo, ne pa dokonèno spremenijo. Sprememba odnosa je v konèni instanci namreè v rokah vsakega posameznika, ki je avtonomen, a dojemljiv za medijske in drugaène predloge. Bistveno vlogo imajo pri tem vladne institucije, oblast, ta pa se, namesto da bi prepreèevala diskriminacijo, pred prehitrim pravnim izenaèevanjem homoseksualcev in heteroseksualcev povrat- no sklicuje prav na javno mnenje, èeš da še ni pripravljeno na tovrstno spremembo, hkrati pa (namerno?) pozablja, da je sama ena izmed instanc, ki spreminja in vpliva na spre- minjanje javnega mnenja. V sklepu naše analize je zato relevantno vprašanje, kje so znotraj medijskih reprezentacij nastavki za ohranjanje negativnega javnega mnenja do obravnavanega fenomena, kateri so tisti elementi v medijskem poroèanju, ki vzdrþujejo negativno percepcijo homoseksualnosti? Mislimo, da je del odgovora na zastavljeno vprašanje prav v kategorizaciji me- dijskih reprezentacij, ki smo jih analizirali. Stereotipizacija, medikalizacija, seksualizacija, skrivnostnost in navsezadnje slovenski.indd 92 1.7.2003, 12:21:50 93 Namesto konca tudi normalizacija (saj so taki kot mi …, a vendarle niso) so namreè tiste toèke, tisti nastavki v medijskih reprezentaci- jah, na katerih medijsko poroèanje uhaja iz vajeti politiène korektnosti, sili èez rob. Prav te toèke ohranjajo in reprodu- cirajo negativnost v odnosu do homoseksualnosti, èeprav ta odnos praviloma þelijo spremeniti. Homoseksualnost namreè še vedno povzroèa negotovost in nelagodje, strah in boja- zen, rezultat tega pa je, da so jasne reference do te teme v javnem ali popularnem diskurzu zatrte in potlaèene, skrite v stereotipizirane podobe, ki se lahko umestijo v bralèevo ali gledalèevo predstavo o homoseksualcih in jih tako ne vznemirjajo. Prav zato smo omenjali normalizacijo, ki navidezno deluje kot preseganje stereotpizacije, a je hkrati tista vrsta medijske reprezentacje, ki je ustvarjena po meri hetero- seksualca in ne ogroþa njegovega sveta. Homoseksualnost je pozitivno reprezentirana, homoseksualec postane eden izmed nas, a pod površjem tovrstnih politièno korektnih medijskih podob ostane bistveni element nesprejemanja, nepriznavanja in nerazumevanja homoseksualnosti. Ta se veþe na zgodovinsko pogojene koncepte o razumevanju normalnosti, naravnosti, druþbenega spola in podobno. Gre pravzaprav za posledico sistema preprièanj oziroma verovanj, ki ga strukturirajo diskurzivni okviri, kredibilnost in moè pa èrpajo iz zgodovinskega odnosa med homosekualnostjo in heteroseksualnostjo. Odnos do homoseksualnosti se namreè vzpostavlja v odnosu do »nas«, »normalnih«, »heteroseksu- alnih«, saj so medijske reprezentacije še vedno rezervirane in v medijski prostor plasirane s pozicije heteronormativ- nosti, v odnosu do katere se homoseksualnost vzpostavlja kot »drugaèna«, »manjšinska«, »robna«, »podrejena spolna praksa«. Ker je oznaèena za manjšinsko in s tem etiketirana z deviantnimi podobami o manjšini in margini, jo je hkrati tudi moè spregledati. V tem je tako imenovana tolaþilna moè tovrstnega etiketiranja, saj to pomeni, da lahko ohranimo normalnost in ponovno vzpostavimo status quo. Èeprav je bil predmet naše analize medijske konstruk- cije homoseksualnosti deloma zamejen, ker smo analizirali zgolj tiskane medije, naše ugotovitve nakazujejo smer od- nosa do obravnavanega fenomena. Kljub temu, da so bila medijska poroèila v devetdesetih praviloma naklonjena ali indiferentna (ne pa nenaklonjena) do homoseksualnosti, je tako odprt medijski prostor hkrati s tem prepušèal tudi razne oblike homofobije, ki so postale sestavni del medijskih reprezentacij. Analizirane medijske reprezentacije homosek- slovenski.indd 93 1.7.2003, 12:21:50 94 Namesto konca sualnosti kaþejo, da homoseksualnost ni neproblematièen koncept, saj se okrog njega vrtijo številne razprave in ugi- banja o njegovi »resnici«. Pozicija teh razprav je pozicija normalnega, naravnega in heteroseksualnega, izhodišèe pisanja o homoseksualnosti pa je ravno dvom o njeni nor- malnosti in naravnosti. Prav na tej toèki nastajajo tenzije, ki povzroèajo nastajanje predstavljenih reprezentacijskih praks. To so hkrati tudi nastavki, ki v sicer naklonjenem ali vsaj nevtralnem odnosu medijev do homoseksualnosti omogoèajo in vzdrþujejo negativno naravnanost javnega mnenja, predsodke in stereotipe, do gejev in lezbijk. slovenski.indd 94 1.7.2003, 12:21:50 95 Medijske podobe homoseksualnosti 10. SEZNAM CITIRANIH ÈASOPISNIH IN REVIALNIH BESEDIL O HOMOSEKSUALNOSTI 28 1 Dolgi pogovor s homoseksualcem, Primoþ Þagar, Problemi, št. 108, december 1971. 2 Drugi del dolgega pogovora s homoseksualcem, Primoþ Þagar, Problemi, št. 111–112, marec–april 1972. 3 Med moralo in svobodo, Sodnik vrhovnega sodišèa srs Janez Šinkovec o homoseksualnosti, J. Lorenci, ITD, 12. februar 1974. 4 Beg pred þensko?, Psihiater dr. Joþe Lokar o homoseksualnosti, Janko Lorenci, ITD, 5. marec 1974. 5 Moška ljubezen, svobodna ljubezen, Bernarda Rakovec, ITD, 14. april 1977. 6 Ljubezen, ki mora ostati skrita, Pohodništvo lezbijk, b. a., Jana, št. 45, 11. november 1981. 7 Homoseksualci pod (ne)svobodnim soncem (Kadar moški ljubi – mo- škega …), Marjan Vonèina, Nedeljski dnevnik, 5. julij 1984. 8 Topli bratci vseh deþel …, Miroslav Slana–Miros, Teleks, št. 30, 26. julij 1984. 9 Topli bratci vseh deþel …, Miroslav Slana–Miros, Teleks, št. 31, 2. avgust 1984. 10 Topli bratci vseh deþel … (pismo bralcev), Julija Flis, Teleks, št. 32, 9. avgust 1984. 11 Topli bratci vseh deþel … (pismo bralcev), dr. Mirko Škof, Teleks, št. 36, 6. september 1984. 12 Aids: nevarnost narašèa, Die Zeit, Teleks, št. 35, 29. avgust 1985. 13 Reagan, nato še aids, Darko Štrajn, Mladina, št. 28, 5. september 1985. 14 Velik strah pred umiranjem, Economist, Teleks, št. 44, 31. oktober 1985. 15 Aids je in bo, pa èe je to ministrom všeè ali ne!, Teleks, št. 50, 12. december 1985. 16 Dvorezni molk, Mija Repovþ, Teleks, št. 34, 21. avgust 1986. 17 Aids in kongresniki, Janez Kovaèiè, Delo, 19. marec 1987. 18 Zmaga nevednosti ali nov prispevek k slovenski blaznosti, b. a., Jana, 1. april 1987. 19 Sveta preprošèina in inteligentni virus, Lidija Jurjevec, Mladina, št. 13, 3. april 1987. 20 Homoseksualci, Judje, boljševiki, Zoja Skušek – Moènik, Mladina, 10. april 1987. 21 Prijateljica me vznemirja (Prostovoljno pred poroto), Jana, št. 37, 16. september 1987. 22 Odprto pismo predsedniku rk szdl Slovenije Joþetu Smoletu (pismo bralcev), Magnus in ll, Delo, 6. februar 1988. 28 Tu objavljamo zgolj seznam v delu citiranih èasopisnih in revialnih besedil o ho- moseksualnosti. Celotni seznam analiziranih besedil je dosegljiv v Kuhar, Roman (2002): Diskurzi o homoseksualnosti, Fakulteta za druþbene vede, Ljubljana. slovenski.indd 95 1.7.2003, 12:21:50 96 Medijske podobe homoseksualnosti 23 Odprto pismo Joþetu Smoletu (pismo bralcev), Nada Kostanjevic, Delo, 20. februar 1988. 24 Med beograjskimi homoseksualci, Ilustrovana politika, Kaj, 17. maj 1988. 25 Homoseksualnost in drþava, Bogdan Lešnik, Teleks, št. 23, 9. junij 1988. 26 Drhtenje lokvanjev (pozdrav þenskam, ki ljubijo þenske 4), Miroslav Slana, 7D, št. 38, 22. september 1988. 27 Jaz sem za konkretno, Alenka Štebe, Teleks, 22. december 1988. 28 Je moj sin homoseksualec?, b. a., Jana, 19. julij 1989. 29 Razkritje slovenskih lezbijk, Sonja Grizila, Jana, 2. avgust 1989. 30 Pismo Pavletu Èeliku (pismo bralcev), Škuc Forum, Delo, 3. avgust 1989. 31 Pavle Èelik o »Pismu Pavletu Èeliku«, Þarko Hojnik, Delo, 9. avgust 1989. 32 Èrnolaso dekle iz lezibène sekcije, Brane Jeranko, Novi tednik NT & RC, 11. januar 1990. 33 Kam hodijo homoseksualci s Celjskega, b. a., Novi tednik NT & RC, 15. marec 1990. 34 Posebne vrste Amerika, b. a., Kaj, 31. julij, 1990. 35 Maurice, Boštjan Malus, Stop, št. 4., 25. januar 1991. 36 Jaz sem homoseksualec, Ksenija Gerovac, Kaj, št. 9, 26. februar 1991. 37 Revolverju pa ne damo!, Sonja H. Vogriè, Dnevnik, 12. junij 1991. 38 Veèinska demokracija, Nina Kozinc, Delo, 14. junij 1991. 39 Ko slišim revolver, vidim roza, Vesna R. Marinèiè, Delo, 25. junij 1991. 40 O identiteti homoseksualne populacije, Meta Rogliè, Dnevnik, 10. september 1991. 41 Še pomnite tovariši in gospodje?, Samoiniciativno zdruþenje homo- seksualnih parov, Dnevnik, 12. november 1991. 42 Prihaja obdobje suhih krav?, Sonja H. Vogriè, Dnevnik, 25. januar 1992. 43 Ali je homoseksualnost prirojena ali privzgojena, K. M. (po Newsweek), Slovenec, 7. marec 1992. 44 Bièaj me neþno, Jaša Kramaršiè – Kacin, Mladina, 7. april 1992. 45 Dobre in zanimive imajo dovolj bralcev, Janez Strehovec, Delo, 17. april 1992. 46 Romeo in Julij, Jaša Kramaršiè – Kacin, Mladina, 20. oktober 1992. 47 Anonimni muèeniki, Jaša Kramaršiè – Kacin, Mladina, 29. december 1992. 48 Pravica do drugaènosti, Grega Kališnik, Slovenske novice, 30. december 1992. 49 En sam, ki je ljubil moške, Bojan Bauman, Veèer, 28. februar 1993. 50 Hrvaški homièi zasedli Ljubljano, b. a., Kaj, 10. april 1993. 51 One ljubijo þenske, oni ljubijo moške, Þana Kapetanoviæ, Jana, 27. april 1993. 52 Poljubi na tromostovju, Þana Kapetanoviæ, Jana, 4. maj 1993. 53 Rozavizija, b. a., Stop, 27. maj 1993. 54 Poroke med istim spolom ni, b. a., Dnevnik, 2. junij 1993. 55 Rizièni Dolenc (pismo bralcev), Brane Mozetiè, Mladina, 7. junij 1993. 56 Kam s pravico do ljubezni, Brane Mozetiè, Dnevnik, 22. junij 1993. 57 O pluralnosti druþinskih oblik, Miha Þuþek, Slovenec, 1993. slovenski.indd 96 1.7.2003, 12:21:51 97 Seznam citiranih èasopisnih in revialnih besedil o homoseksualnosti 58 O homoseksualnosti naglas (pismo bralcev), P. L., Nedeljski dnevnik, 4. julij 1993. 59 Homoseksualni gen, The Independent on Sunday, Delo, 7. avgust 1993. 60 Aids na Voglu, Mojca Kauèiè, Slovenske novice, 30. avgust 1993. 61 Spolnost in aids (pismo bralcev), Vinko Vodopivec, Delo, 9. oktober 1993. 62 Nocoj bom prviè rekel da …, Tanja Lesnièar – Puèko, Dnevnik, 19. april 1994. 63 Nobeni ne piše na èelu, Þenske in homoseksualnost v Sloveniji, b. a., Slovenske novice, 26. april 1994. 64 Kako se zabavajo slovenski homoseksualci, Bojan Tomaþiè, 7D, 26. april 1994. 65 Umazano roza, Jelena Gaæeša, Delo, 30. maj 1994. 66 Homoseksualci, ven iz gradu!, Sabina Obolnar, Slovenske novice, 30. maj 1994. 67 Kmalu zakoni med homoseksualci?, b. a., Delo, 6. junij 1994. 68 Tiho priznanje drugaènosti, Ana Turk, Slovenske novice, 22. avgust 1995. 69 Strpni in liberalni do drugih, Ana Turk, Slovenske novice, 22. avgust 1995. 70 Þivi in pusti þiveti, Mednarodni posvet o homoseksualnosti, Petra Grujièiæ, Jana, 5. september 1995. 71 Nova oblika posilstva, r. k., Delo, 9. september 1995. 72 Uravnoteþena uredniška politika dnevnika Delo, b. a., Stop, 29. sep- tember 1995. 73 Homoseksualni gen, b. a., Delo, 21. november 1995. 74 Vino iz þenskih rok, a. s., Slovenske novice, 15. februar 1996. 75 Homoseksualci, nezvesti zapravljivci, b. a., Delo, 20. marec 1996. 76 Neustavljiva privlaènost nasprotnega spola, Antun Skrbinac, Kaj, 28. marec 1996. 77 Sedem roza let, Mojca Kauèiè, Slovenske novice, 28. maj 1996. 78 Sedem let skomin, Homoseksualci in transvestiti so praznovali, Petra Grujièiæ, Jana, 12. junij 1996. 79 Otroci z dvema oèetoma – zakaj pa ne?, Nataša Peroviè, As, 11. junij 1996. 80 Bomo homoseksualnost zdravili z antibiotiki, b. a., 15. julij 1996. 81 NE za poroke med homoseksualci, Republika, 14. september 1996. 82 Homoseksualnost izkoreniniti genetsko, b. a., Dnevnik, 25. februar 1997. 83 Cerkev naj enkrat vidi svoje ljudi kot ljudi, Okrogla miza o odnosu do homoseksualnosti v slovenski druþbi in Cerkvi, Slava Partliè, Delo, 10. julij 1997. 84 Britanska ministrica priznala svoje lezbištvo, b. a., Dnevnik, 13. sep- tember 1997. 85 Dan ponosa za »obrobne« drþavljane, Jozsef Szabo, Delo, 15. september 1997. 86 Spolna usmerjenost, Irena Dogša, 7D, 19. november 1997. 87 Alternativci za vsako ceno, Barbara Hoèevar, Delo, 29. april 1998. 88 Nagnjenost do istega spola (2), Petra, Druþina, št. 20, 17. maj 1998. 89 Napad na svetost druþine?, Slava Partliè, Delo, 15. oktober 1999. slovenski.indd 97 1.7.2003, 12:21:51 98 Medijske podobe homoseksualnosti 90 Rizièni homoseksualci, Anton Hrvatin, Mladina, št. 45, 9. november 1999. 91 Vzor strpnosti, Anton Hrvatin, Mladina, št. 46, 15. november 1999. 92 Lezbo šik prihaja!, Melita Berzelak, Jana, marec 2000. 93 Ko se on igra z medvedki, Katja Mai, Ona, 17. maj 2000. 94 Rim noèe roza predstav, Tone Hoèevar, Delo, 31. maj 2000. 95 Brez seksa na ulicah, Anton Hrvatin, Mladina, št. 24, 12. junij 2000. 96 Homoseksualci so lahko dobri starši, Irena Dogša, 7D, 5. julij 2000. 97 Peder tu, peder tam, Amor Toplak, Mladina, št. 29, 17. julij 2000. 98 Toliko seksa, pa tako malo ljubezni, Amor Toplak, Mladina, št. 37, 11. september 2000. 99 Kot devica, ki je še ni videlo moško oko, Amor Toplak, Mladina, št. 46, 13. november 2000. 100 Razprodaja za þrtve aidsa, b. a., Jana, 5. december 2000. 101 Skrivno homoerotièno þivljenje Slovencev, Andreja Aþber, Glamur, december 2000. slovenski.indd 98 1.7.2003, 12:21:52 99 Izbrana literatura 11. IZBRANA LITERATURA adorno, t. w. (1999): “Avtoritarna osebnost”. V: Mirjana Ule (ur.) (1999): Predsodki in stereotipi, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana albert, edward (1999): “Illness and Deviance: The Response of the Press to aids”. V: Gross, Larry in James D. Woods (ur.) (1999): The Columbia Reader on lesbians and gay men in media, society and politics, Columbia University Press, New York, str.393–402 alwood, edward (1996): Straight News (Gays, Lesbians, And the News Media), Columbia University Press, New York, str. 1–15 barthes, roland (1977): »Rethoric of the image«. V .: Barthes, Roland in Heath, Stephen (ur.): Image, music, text, Fontana, Glasgow, str. 32–52 (1993): Mythologies, The Noonday Press, New York bartky, sandra (1990): “Foucault, Femininity and the Modernization of Patriarchal Power”. V: Bartky, Sandra Lee (ur.) (1990): Femininity and Domination: Studies in the Phenomenology of Oppression, Routledge, New York berlant, lauren in elizabeth freeman (1993): Queer Nationality. V: Michael Warner (ur.): Fear of a Queer Planet. Queer Politics and Social Theory, University of Minnesota Press, Minneapolis, str. 193–229 bersani, leo (1995): Homos, Harvard University Press, Cambridge branston, gill in stafford roy (2001): The Media Student’s Book, Routledge, London in New York slovenski.indd 99 1.7.2003, 12:21:52 100 Medijske podobe homoseksualnosti cohen, stanley (1980, 1972): Folk Devils and Moral Panics: The Creation of the Mods and Rockers, Martin Robertson, London, str. 1–10 danaher, geoff, tony schirato in jen webb (2000): Understanding Foucault, Sage publications, London devor, holly (1987): “Gender Blending Females (Woman and Sometimes Men)”, American Behavioural Scientist, 31, 1, str. 12–40 diane, macdonnell (1986): Theories of Discourse, Blackwell, Oxford dijk, teun a. van (1985): Prejudice in discourse, Benjamins, Amsterdam (1990): “Social cognition and discourse”. V: Giles, V . H. in W . P . Robinson (ur.): Handbook of language and social psychology, John Wiley & Sons, New York, str. 163–186 dolar, mladen (1985): “Subjekt, ki se zanj predpostavlja, da uþiva”. V: Grosrichard, A. (1985): Struktura seraja, Studia hu- manitatis, str. 207–228 (1991): »Spremna beseda«. V .: Michel Foucault (1991): Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana, str. vii– xxxv) dyer, richard (1999): »Stereotyping«. V .: Gross, Larry & James D. Woods (ur.) (1999): Columbia Reader on Lesbian & Gay Men in Media, Society & Politics, Columbia University Press, str. 297–301 fairclough, norman (1992): Discourse and social change, Polity, London fairclough, norman in ruth wodak (1997): Critical discourse analysis. V .: Dijk, Teun A. van (ur.): Discourse as Social Interaction (Dsicourse studi- slovenski.indd 100 1.7.2003, 12:21:52 101 Izbrana literatura es: A Multidisciplinary Introduction Volume 2), Sage publications, London, str. 158–183 foucault, michel (1990): “On power”. V: Kritzman, Lawrence D. (ur.): Michel Foucault: Politics, Philosophy, Culture, Interviews and other Writings 1977–1984, Routledge, New York str. 96–109 (1990): “Sexual Choice, Sexual Act: Foucault on Homosexuality”. V: Kritzman, Lawrence D. (ur.): Michel Foucault: Politics, Philosophy, Culture, Interviews and other Writings 1977–1984, Routledge, New York, str. 286–303 (1991): “O genealogiji etike: pregled dela v nastajanju”. V: Foucault, Michel: Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana, str. 121–144 (1991a): »Subjekt in oblast, zakaj preuèevati oblast: vpra- šanje subjekta«. V .: Dolar, M., (ur.) (1991): Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana, str. 103–120 (1991b): »Red diskurza«. V: Foucault, Michel (1991): Vednost – oblast – subjekt, Krt, Ljubljana (1993): Zgodovina seksualnosti 3 (Skrb zase), Škuc, Ljubljana (2000): Zgodovina seksualnosti (Volja do znanja), Škuc, Ljubljana (2001, 1969): Arheologija vednosti, Studia humanitatis, Ljubljana freud, sigmund (1995): Tri razprave o teoriji seksualnosti, Studia humani- tatis, Ljubljana frow, john (1985): »Discourse and power«, Economy and Society, št. 2, str. 192–214 goffman, erving (1990, 1963): Stigma (Notes on the Management of Spoiled Identity), Penguin Books, London gradišek, anton in drugi (1985): Zdravstvena vzgoja (druga, izpopolnjena izdaja), Univerzum, Ljubljana slovenski.indd 101 1.7.2003, 12:21:52 102 Medijske podobe homoseksualnosti greif, tatjana (2001): “Spet èisto dekle: seksualnost v tedniku Druþina”, Èasopis za kritiko znanosti, letnik 29, št. 202–203, str. 381–393 gross, larry (1991): “The Contested Closet: The Ethics and Politics of Outing”, Critical Studies in Mass Communication, 3, str. 352–388 hall, stuart (1993): “Deviance, politics, and the media”. V: Abelove, Henry, Michele Aina Barale in David M. Halperin (urs.): The Lesbian and Gay Studies Reader, Routledge, New York (ur.) (1997): Representation (Cultural Representations and Signifying Practices), Sage Publications, London hamer, diane in budge, belinda (ur.) (1994): The Good, the Bad and the Gorgeous (Popular Culture’s Romance With Lesbianism), Pandora, New York heinemann, uta ranke (1992): Katoliška cerkev in spolnost, Drþavna zaloþba Slovenije, Ljubljana Hrvatski mediji o homoseksualnosti (Praæenje i senzi- biliziranje pisanih medija za prava homoseksualnih osoba) (2001), Lezbijska organizacija Rijeka »Lori«, Rijeka hrþenjak, majda (2001): Temeljni strukturalistièni pristopi k analizi sim- bolnega, doktorska disertacija, fdv, Ljubljana kuhar, roman (2001): Mi, drugi (Oblikovanje in razkritje homoseksual- ne identitete), Škuc, Ljubljana lesbo (2002): »Enajst let drþave, enajst let homofobije«, Lesbo, št. 17/18, str. 4 slovenski.indd 102 1.7.2003, 12:21:52 103 Izbrana literatura lešnik, bogdan (1991): “Raba morale”. V: Richard Plant: Roþnati trikot- nik, Krt, Ljubljana, str. vii–xvi lippman, walter (1922, 1946): Public opinion, Pelican Books, New York luthar, breda (1997): “Subjektiviteta skozi tekste v ‘druþbi tveganja’”, Èasopis za kritiko znanosti, letnik 25, št. 183, str. 107–130 (1998): Poetika in politika tabloidne kulture, Znanstveno in publicistièno središèe, Ljubljana mencin, èeplak metka (1996): “Samoumevnost diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti”. V: Ule, Mirjana Nastran (et al.): Predah za študentsko mladino, Juventa, Ljubljana, str. 203–213 mihelj, sabina (2001): Ksenofobija v televizijskih informativnih oddajah (Semiološka analiza izbranih televizijskih prispevkov o »ilegalnih migracijah« v Sloveniji), seminar, ish, Ljubljana, neobjavljeno (2001a): “Podobe þensk v medijih”, Medijska preþa, št, 12, Mirovni inštitut, Ljubljana, str. 22–23 mills, sara (1997): Discourse, Routledge, London mitten, richard in ruth wodak (1993): On the discourse of prejudice and racism: two examples from Austria, working paper, University of Austria mozetiè, brane (1990): Modra svetloba: homoerotièna ljubezen v sloven- ski literaturi, škuc, Ljubljana o’sullivan, tim in yvonne jewkes (1997): The Media Studies Reader, Arnold, London slovenski.indd 103 1.7.2003, 12:21:52 104 Medijske podobe homoseksualnosti perkins, tessa (1979): “Rethinking Stereotypes”. V: M. Barratt, P . Corrigan, A. Kuhn in J. Wolff (ur.): Ideology and cultural production, Croom Helm British Sociological Association, str. 75–85 plummer, ken (1996): “Symbolic Interactionism and the Forms of Homosexuality”. V: Steven Seidman (ur.): Queer Theory/Sociology, Blackwell, Oxford podlesnik, ivan (1926): Homoseksualnost, samozaloþba, Ljubljana quasthoff, uta (1989): “Social prejudice as a resource of power: to- wards the functional ambivalence of stereotypes”. V: Wodak, Ruth (ur.): Language, power and ideology, Benjamins, Amsterdam, str. 181–196 seidman, steven (1996) (ur.): Queer Theory/Sociology, Blackwell, Oxford (2002): Beyond the Closet (The Transformation of Gay and Lesbian Life), Routledge, New York sontag, susan (1989): Aids and its metaphors, Anchor Books, New York stankoviè, p., tomc, g. in velikonja, m. (ur.) (2000): Urbana plemena : subkulture v Sloveniji v devet- desetih, šou, Ljubljana toš, niko in drugi (1999): Vrednote v prehodu ii (Slovensko javno mnenje 1990–1998), Fakulteta za druþbene vede, cjmmk, Ljubljana (2002): Vrednote v prehodu iii (Slovensko javno mne- nje 1999–2002), Fakulteta za druþbene vede, cjmmk, Ljubljana tratnik, suzana (2001): “Lesbian visibility in Slovenia”, The European journal of women’s studies (Lesbian studies, lesbian lives, lesbian voices), volume 8, issue 3, avgust 2001, str. 373–380 slovenski.indd 104 1.7.2003, 12:21:53 105 Izbrana literatura ule, nastran mirjana in drugi (1996): Predah za študentsko mladino, Urad Republike Slovenije za mladino, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Juventa, Ljubljana velikonja, nataša (1999): “Narod, nacionalna drþava in homoseksualnost”, Èasopis za kritiko znanosti, letnik xxvii, št. 195–196, str. 137–151 (2001): “Glej jih, odhajajoèe (Reprezentacije homosek- sualnosti v javnem prostoru v Sloveniji)”, Èasopis za kritiko znanosti, letnik 29, št. 202–203, str. 395–409 verschueren, jef (2000) Razumeti pragmatiko, *cf., Ljubljana watney, simon (1997): “Moral Panics”. V: O«Sullivan, Tim in Yvonne Jewkes (ur.): The Media Studies Reader, Arnold, London, str. 124–133 weeks, jeffrey (1999): Sexuality and its Discontents (Meaning, Myths & Modern Sexualities), Routledge, London in New York wodak, ruth (1996): Disorders of discourse, Longman, London & New York ytterberg, hans (2001): All human beings are equal – but some are more equal than others, predavanje v Škucu (21. november 2001), neobjavljeno zicklin, gilbert (1997): Media, Science, and Sexual Ideology: The Promotion of Sexual Stability. V: Martin Duberman (ur.): Queer world, New York University Press, New York, str. 381–394 slovenski.indd 105 1.7.2003, 12:21:53