STEV.—-NUMBER 67
marci (March 9), 1926.
Bethlen J» dal aretirati 70 aeela-listov Ia puMlal tate aa alioe, ko ee delo vel' napovedali de-
miHAčeOv^
Bedapešta, 8. marca. — Orof Bethlen, ogrski premijer, je včeraj pokazal, kako Je ie moten. Vlada Je slišala, da nsmsravajo soeialisti upriiorlti v nedeljo 7. marca velike demonstracije proti monarhi* tom. bemonstracijs bi imHrfiki sačetek revolucij« proti vladi. Policija Je našla volucijonams plakata, ki so bili fte pripravljeni.
Da vlada prtprefti revolucijo, je velela v soboto sapreti 70 vodilnih socialistov In odredila ne« brojne hišne preiskave. Včeraj je pa Budimpešta lagledala kakor vojaški Ubor. Vojaške dola I strojnicami ia topovi SO pa* troljlrale vse glavne ulice. Delavskih domonatracij ni bilo.
Socialisti pravijo, da eo re-volucljonarnl čakati ponarejeni. Vladni sgentje, ki so mojstri v ponarejanju denarja, so falslfl-cirali piaha^c ® i^rt^§ Bethlen dobi vsrok ss terorlai-ranje delavskih slojev.
¡K- |m|M
Chicago. — Edward N. No-ckels, tajnik Cika&ke delavke zveze, je v nedeljo na aeji zveze Poročal, da zvezni trgovski department noče dati licence in valovne dolžine zvezi za redio-stanico. Druge ¿ikaike radioeta-nice, katerih bo kmalu kot listje in travs, imajo svoje prste vrnee, je rekel Nockels.
Toda delavsko strokovne unije v Chicagu bodo imele evojo lsstno rsdiostanico brez ozira ns to, kaj naredi trgovski tajnik Hoover, je izjavil Nockels na seji. "Mogoče koga zaprejè, ampak to nas ne ustavi. Delsvei so se morali vedno bojevati za svoj napredek. Ene stvar je gotova: mi zgradimo ali kupimo radto-stanico za našo unijsko propagando",*Je dejal Nockels.
Načrt za rsdiostanico (oddaj-no postajo) je, da vsak élsn plača $2 asesmenta. To prineas $200,000 za financiranje radio-stanice. ■ ■ * .M;
Dvignilo Je s vej glas proti od hI r «n Jen Ju delavskega mlal strstve Ia saktevalo je ratifl
Waahington, D. C. — Odkar so se v Jugoslaviji pokazali enaki, da hoče jugoslovansko delav-stvo marširati akupaj in da se ne da cepiti od raznih demagogov, ki eo v eni noči pr.-Atudlrali Marksa in vse socialistične mislece, v resnici P* ti demagogi ne poznalo dela" socialističnih mislecev po imsnih, se jugoslovansko delavstvo zopet giblje krepkejle. Fronta jugoslovan-skega delavstva poataja enotna, njegove falange bodo zopet kmalu vzdriale vsak sunek, ki pHde o<l reakcionarnih eil. { ^
To najbolje pokazuje akcija, ki jo je jugoalovanako delavstvo podvaelo pri opuetltvl delavskega ministrstva. Ob tej priliki so ss sklicali protestni »hodi kritem Jugoslavija, obenem so ps jugoslovanski delavci zahtevali, da se ratificira wsahlngtoaeka pogodba, po kateri ee vzpostavi H-urni delavnik.
v Jugoslovanski delavci obtošu-Jejo, da ta sovrašnk akcija proti delavstvu soglaša a Mu»»otiaU Javim in grškim dtktatorstvom. Zadnja dlktatoratvo je takoj o-pustilo ministrstvo sa delavstvo In gospodarstvo, ko Je prišla do moči. Stiki med Italijo, Orčijotn Jugoslavijo to adaj intimni. Ta
Near VpBfc» N. Y. — Organai-ranemu dèlavatvu grozi nevarnost od atoaoi vedno bolj oeredo-točene drtavne vladne sile, ki se osredoto^e v rokah guvernerja in njkïovih departmentov. Teh detarinentov Je dvajset, ki
MÉHÉa '"GeeeNÏ Hmat^^' jè* ftkuns "Klele" nasitili aa'kleči. » Trije momarjl utonili v silnem vjbarja. J	^
Nov York, N« Y» •• A holand-skega psrniks "Volendam" js dospela sem brzojavka, ki pripoveduje, da so rešili moštvov s škuno <4Oenesal Jlmuts*. Moštvo
delavstva, govore Jasno, da ho-čejo reakcljonsrne sila sop* naskočiti delsvstvo P Jugoslaviji fr * V
preoblekel skozi tri tedne. ftpal Je s mokro obleko na adbl, Sku-na Js bila skozi deset tednov v slabem mašami. Moštvo nI tipalo toliko saradl pomanjkanja II-vll, kot saradl pomanjkanj* vo-de.
Rešilno dalo Je bilo salo oteš-kočono. kar ao bili mornarji «4» oslabljeni.
Komaj eo blU mornarji rešeni, Je kapitan Rose, ki Je aapove-doval ponaaračeni «kuni, vpra-ftel, kaj Je a usodo škuno MNo-velty", ki Ja odplula Ia Nove fu.HllandiJe, Ko Ja srečal Škuno na visokem morju, Js imela zlomljeno krmilo, še Isto no« sta sa škunl ločili in fcapitaa ja ni videl ve«, pra tedna kaenaJa ja pa škuna "General Smuta" lagu-i.lla sadnja Jadra. j
Moštvo Ja aapustllo brltako škuno "Novel ty" dne U. febro-arja 260 mHj aaverosapadao od Azorskih otokov. Brltski parnik "Vincmoor" Je rešil njeno me-«tvo.
*. Joka, N. f. — Ikuna "BI-He", lastnina Union Tradlng kompsnijs Je nasedla na kleči v zalivu Ooldsa. Tako poroča ave-t ilnftki čuvaj s rta »t. Mary. Va* lovi piuskajo čez škuno in nega znamenje nI, da sa na šktt* nI ljudje. Nrnik "Sllvia", Mk na Rdečega kriU,vieše v prtitaa
francoski toyornl pemlk "Kan-
Cordova, Alaeka. - Ameriški parnik "Boger" Je nasedel sto milj severeaapsdno od KatcM-k sns videči. Patruljna ladlja / i.-*iinipi moštvom j® odplnla na i->r»37le K.t< hikaa*,
Rim, liaBJa. — V Rimu aa ofc> čutRI hud mraz. V Palerma ata ss prekucnili dve lieikentlni Ia Utonili so trije mornarji. Dragi ao se rešili, Razna poročila fMP-re, de Je ljubljenih tadl veliko i ribiških ladij.
Parnik "Oalatae" ea Ja potopa bliso 1'eleuve ne Hsrdinlji.
Vikar Ja lomM na kopnem drevje, podiral brzojsvne droge Ia
ZsUsm m« v M«Ukl ji irtvif pravi (faillit
Ljadatvo Je a vlado, Is atara, ga-
varja duhovščina, r* Aawriški Haul zahtevajo prelom a Me-
' M***«v ; V
\ Mexico City, I. marca,~Pred-sodnik Calles Je na aadnji konvenciji Mehiške delavske konfe-deraclje rekel tudi sledeče: ^ "Zastsvs vere mora iaginit! i mehiških šol In drugih Javnih stavb. Zastave vara je mrtva, sato jo Je trsba pokopati. Ljudstvo Je s ustavo, le etara. para-sltaka aristokracija, ki samo are in nič ns proizvaja, ugovarja cerkev in zdaj poskuša nahuj-fijjC zunanje ljudetva proti Meklki. da bi se vmešala v naše notranje zadeve. Mehiško U««1 stvo mors biti samo goepadar svojo šolske vzgoje. Denes Imamo 3000 ljudskih šol In odpremo šsSOOO."
Washington, D. (^Kongres-nlk John D. Boylan iz New Yor-ka, aktiven katoliški polUičar, ki Je še perkrat skušal hmvatl debato v poeUnski zbornici radi notranjih zedev v Mehiki, Je v
«RJ®
plomatične Jeat t |l«hika redi ••iM-raefcutlraajaorganlzirena vere.- BoylerTJ« tudi rekel, da bo sahtevel v kongresu, de 'ae a-meriški duhovišlnl v Mehiki ne sme kratiti nobena pravica.
BROOttHART ZAHTEVA V MTAXOVmV TRŽNROA KKI.ADA,
Mm Aatonlo, Te*. — Tukajšnji škof Arthur J. DressaerU Je v nedsUo rekel, da ee mehiški pr.<ds*dn!k bojuje preti bogu, ker isgaaja tuje duhovnike veeh mogočih ver. Omenil Je tudi, da (Mrfva CaUee nevodlla te Unia-grada. »evede milnim gospo<I ftkof ni doprinesli nobenih do-kazov aa svoje trditve.
BRTAN EAPU*m HUMt
j Stockton, Cal. • — Štiriletna Leonora AaMow je storila etraš-no smrt na beftlč leU 1024. Njena veruhlnja l»uiaa Zemore je neerečao deklico privezala k vratom ter jo utopila v posedi vode. Na tak grsaen našla je
poiskale skorjo kruha. Vee ta je V soboto (Zavedal prod .'4ahn
BrrKikhart je prsdiotu predlogo, ki 4oWs, de se dovoli dve sto
j^tdes^ milijonov dolerjrx r« ., stanovKev sklada, ki naj bi slutil za trieaje e ^»Ijsklml pridal-ki Ta doner bf ee Izročil Trim zadregi, kibibfla eeveda pod fe-dersln«* kontroif,
An rdsm, K marca. « . povKtall v Holandljl
Pravijo, da meriko beračit sa m Radii» ki ena "vse", MM milijard arsti

-THE EN
'	si l
•1 0Wiird fk« I
Ako bi respriilodo tega, da
UL» M.-'- -««—J i—	____l-l;i
vi mpnminn rsne ruacms avstrijsko republiko, kako bi ae
mmm^mmm
Cml agitator: pokorno javljam, da smo ujeli tri rdečkarje, kieo odpeljali našeAtiei oufe
iCenjonl ** 1 malo v glavo tod
Rojaku is LeadvtUa. Cek>-. ki se jO poeabil podpisati:'0otk-ns notica «I MU nobeno saMMfte» vanje. Ako ste vi «mpateo rasu-meli, ni «M*n krivda. * >r v ♦ Lovrence Pnekvnn. Chisholrr. Mina : UredriHv» ne jadaja I:
lapnbld-
PISMO IZ ififGRADA.
14. februarja iftgft, - *0 je^ulij* mipgap lonikeg«
Main>«<imann.Coburg-
jyinaHSki 'BeJ-.Oa
rog Audi i« Jugoniavljo nk rtin. d« akuiajo doseči veči-
F> politiki ojajo tako-
) pripadali. iiW>vi Hr-i ljudje «o Ječe v Btl-vae uredil,
Isftaetajue. Neki uradnik« tu
moza zasulo delavca Prane Pp-gačnika. Izkopali ao pa la pravo-
vwu Prepeljati ao ga pa mora-U v bolnico.
V Maribor« m ga ja neki mo-
popolnoma moral vWi
aab. da aa tjo vi oa domačine in tranjega miniat Ja aMOo, da bo
ooomdhaUl In at je
wpeUu. Tam pa l *voj.;paioiaJ to i iaaa; tu v Bal->oegfl, d| ne ver-kar Je tam govo-
idli ^ O®
roaAo in ■ njo tu»
l . -a-	v j-i »
roRiD. Jn oeieraj-Jatnirajo vsak aa-la ideale, .ali rat-
.vaa v Sloveniji? alehrvatako .ali s
;ijO. ta delavce je
o m «jo
'Hp** «aotm> de™
velehrvatako di veleorboko eki politiki A ¡««fčovjek i ne ee potnik
•tu voliko Jama.
ilffuH
milionov
nikdar ni priftal k tebi eladkojti, okuanaJM izurjenih mešalcev. Colo dgafittl p h od «feaitt» kot od ComoW* Comal* Camala ja najboUii in jo iadoln» a*
ki fpdotoljivoet, ki prkioSa oročo . Ako «o no
8dO Joe^. CaT. L- Nekr blazna« temne polti Je zadnji četrtek
no njenem domu v tem meatu sada vil poročeno leno Lauro Ml: Popis blazneža ee popolno-noma ujetna a popieom morilca, ki je tO. februarja v Sen FVan-cisea akoro v makih okel*mah zadavil gospodično Clero Newman. Blaznež je v soboto v tem mestu napadel dva fteaokj in Jo skutal zadsvKi, kar io mu pe k
»••3". fc-t-J»
J^LJbotn«j«no jih	I»
vteUHe vir««". V bakUrflolotf. nrndoowtojoi
di poaebae vrste Ujaki»M nt pre- kvadratnih na puhajo bakterij. UltravMbli vi- je v rodovitni
^ S^pieriS
tirni virutT.' Ker aa našli in danet ofromi barva» v atanieah rama t*eeca, bogafelMBiJ ki jih smatrajo za "obkrotaa ta- & * |«u lesca" nevidnih raikmargani- y^dje avetov zmov ^ jih »vejo tudi "Apha- Vavrkapron
m najmanjše rastlinice in «fva-11 kar jih poznamo. Mikroorganizmi eo epoeohoi povzročiti gnitje in vrenje (n. pr. alkoholno vrenja). Na» zanimajo predviem oni mikroorganizmi, ki zamere-ja ogrotati naše zdravje aH celo uničiti našo človeško eksistenco.
Dana« poznamo le'celo vmto tek malih reattink iaiivalic, pa tudi načine njihovega škodljive-;ga delovanja. Toda ni še <Wgo bi, ko emo tavali v popolni temi v tem oziru. Zato al preglejmo malo razvoj znanja o mikroorganizmih. Prvi je videl mala šiva bitja—'črve'—leta 1 871 A-tanazij Klrcher. Ta nitja šiva bitja je gledal v gnilem mesu, v mleku, v ki«u In v airu. Van Leenwenhoek, oče mikrografi-je, al je earn «konatrulral primitiven mikroekop ali "drobnogled", kakor bi menda rekli po naše. To Je bil velik napredek v znanju o mikroorganizmih. L. 1 688 je Van Leenwenhoek opazoval e tegi mikroskopom mikro-' organizme in jih tudi popieal. Toda šele l 18» je Ebrenberg natančneje raziakaval mikroorganizme v vodi in v prahu. Po-akniii Jih je tudi uvrstiti v nek aietem. Popisal Jtti je kotf"infu-4Jpke Hvalice". Kmalu za tam / «aa Cagniard-Latour in Schwann «poznala raatlintko riaravo «tajnic kvaene glivice. 8chwann je opoaoril tudi na dejetvo, da ce v «raku «talno nahajajo mikroorganizmi. Na podlagi »vojlh *o-«kuftov Je učil, dano mikroorga-nizml vzrok vrenja. Naravo, menjanje tvarin In delovanje tfh vzročnikov vrenja je « posebnim uapehom razUkaval Ps-«teur <1817).
Mikroorganizmi v vodi, v blata, v prahu in v zraku eo bili
a potovanju po drtavl potem bo obiakal naroč-druge rojake v Ohio in giniji. Upravništvo k«
la vaem, da mu gredo i* pomagajo pri afcttaciji, pri prodaji knjig in na-novih naročnikov. — Za itzta Proavete F. Godina, l|J*
ganlzsnov spadajo povzročite] znanik bolezni, kakor kaze, «k latinke, trahoma, mala boginj pegavice, atekline, nahoda.
nSOB	Dr. m-
Chioago. — Medicinski znan-] «tveniki na čikaiki univerzi ,#o odkrili, da je mogoče izmeriti fH bijajočo «ilo bacila pijočpfcc a posebnim električnim aparatom.! Dr. J. 8. Falk, profeeofihifrljenei in bakterdlogije, poroča, da bo odalej lahko dognati o vsakem bolniku, ki trpi na plJnčnici, da li je njegova bolezen ofzdravljiva ali na. On tudi upa, da bodoči eksperimenti v tej cmeri prive-dejo do odkritja seruma, ki ©-zdravi bolnika in prepreči bole-
(Dalja.)
r Ambreaijeva saav ja tudi prikrojena ta-ko. da ja v glavneto napad;na njegovega naaprotnika, dočim Newman izraža bresda-njč Uničevanje sa metaflslko ter js kakor večinoma ljudje, ki krMairajo metafiziko brez znatfa p tam predmetu. Newmana običajno amatrajo aa tradicijonalca (tradicijonalizem je fcUo vašno odpadništvo od cerkve, katere pa je Mo zstrto) toda njegov poetični in nežna* «tveai način se sdl bolj laeten priljubljenemu «traAOu KanU. Ne da bi Newman kazal kako pobiiije znanje a Kantovim "Kritikom", je vendar nedoločno prepričan, da je Kant izpodkopal vsa metsflzičns razglabljanja in da js njegovo lastno bistro posnsvsnjs literature vzposobllo do dozdevno dobre obrane njegovih mnenj. Pri vsem tam pi pa Newman nič-ne pomaga s filozofijo. On torej nI noben vodnik zs reano znan-«tveno mišljenje.
Njegov nasprotnik dr. Ward, tudi odlična figura v oksfordskem gibanju, Je bil pravcato naaprotj« Newmana. Newman je ihničljivo govoril o "golih kosteh" Wardove logike in je dokazujoče smatral, da so njegova dela oblekla te koatl in jih nsprsvils privlsčns. Ward je bil dober dijalektik, svit metafizik in delaven pisatelj. Njegov spis "Philosophy of theism" je najboljša angleška obrana za školastično filozofijo, toda nepopolen je.
Dr. Mlvart je bil nedvomno najbolj vpliven katoliški pisatelj svojega časa. Bil je tudi najbolj zmoten sa razpravljsnje o problemih več-noetl, kakoršne so videli v luči devetnajstega stoletja. Ker Je izšel iz Darwipove šole. je u-mevno njegovo Široko obaorje ter reanoet obdelovanja predmeta v njegovih delih, |ai ee ado razlikujejo od del klerikalnih apologetikov. To-da Mlvart ni bil nikak dušeekmac, zato pa njegova paihologična kritika dafpinizma — njegov glavni originalni prispevek»- sloni ns naštevanju najbolj vašnlh točk v razliki med «Ivalskimi In človeškimi «podobnostmi. katere trditve pa aa diakredltlraje s vsakim dnem bdj. čimbolj napreduje znanost Pri drugih ratpravah, kakor naprimer o svobodi volje, evo-luclji etike, isvoru «roeoljctea je Skrajno šibak. On «am mi j« nevedomadal ključ do «vode poaicije nekoliko časa>potsm, ko sam zapustil oerkev. V govoru pri OriJentaUkem klubu je priznal, da je imel malo ali pravzaprav nič vere v najbolj znanih dogmah cerkve. Doeledno eo je vedno smejal pri omenjen Ju doktrine o ču-delnem porodu Krista. "Ali rac uče to bedasto-čo po semeniščih r Je vprašal. O mejah akepti-eiama Je vedel malo. Njegov padec v zadnjih letih nI bil nič dmgega kot doeoreloet in zaključno «tališče, katerega je savael. Mlvart je bil še dva leti pred avojo smrtjo popolnoma krepak po mieUh in volji Vendar to rad dodam, da je bOa njegova pozicija popolnoma poltena in upošteval aem Jo. kak?r Je tudi en moja» UČU Je, da ja rimaka eerkov največja duševne aUa, ki dance obstoja in da taka oatane ter pomaga od-praminiorna: Vdllko takih Ima cerkev celo med duhovščina Dane« je namreč mnogo «ličnih v geaki cerkvi. Toda ravno stališč«, ki gs je ta
NmjUM poiUtta na opravniitvo ProareU» 2657 So. Lawndale ave., Chicago, IU
Naročite lahko tadt ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ„ mehko vezan, cena Me
Chicago, IU — Mesto Chicago je vaa povišanja mezde odklo-nilo, a kljubtemu je pa okraj CMc zvišal vsem uslušbencem mezdo za deset dolarjev. Meads aa poviša vsem ualu$bencei%,ji prejemajo $880 ali manj m** no, To pomes i, da aa je raesda
«tarim povišala sa dsset odrov, druginf pa manj. Po* vpročno povišanje pa sneee šest
Peznlki, ki so lani petkijonl-rail sa fttadetotno meodno povišanja, eo letoe obnovili «vojo peticijo, čeprav je okrajni odoor fiffrišal mesdo. Jetniški pazniki Uljmojo fte «118 na meeec In delajo po oeem ur dnevno. Teh moških atrašnikov je 88. Delati dttrajo aa palek la svelek, včaM Mi lea uro, toda izredne odškodnine no dobo sa čaaarao lo. SlraAariee, ki «o poznane pad imenom matfooe.- pa prejmejo $118 ne meaec, ali 47 centov ne uro.	B . -
CENE ZMERNE, UltlJSKO DELO PRVE VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TI-;ARNE. Pttftte po infomadje na naalov: S. N.
temveč toliko bolj. kar tak odstop seg globoko v vee katoliški netroj. Rimeka < »i pridrftujo lai ii igli šla *kase, kateri «topom duhovnika lakka pridejo v «v*L
tam se ¿obe na 2elw tudi VSA ust
Mena pojasnila«