Cgi •m tv* ! S* is/ PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE '0 2. Štev. 336 - Cena 4.- lira P^-nina plačana v gotovini 00110 111 ° Spedlzione In abbon. postale TRST) sobota, 6. julija 1946 Uredništvo in uprava, Plazza Goldoni it. 1 - L Tel, it. 93806 93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo „PoslužiIi smo se edinega zakonitega sredstva — da bi se uprli in tako preprečili fašistična nasilja ter pristranosti policije — protestne stavke". 'fiz govora med triaiklml delavci) II SPLOSNA »TAVKA SE NADALJUJE dohler ne dosežemo suojih pravic" Delovno slovensko-italijansko ljudstvo vztraja - kljub temu, da je ZVU proglasila stavko za ^nezakonito.** v splošni stavki, ker • po izjavah ljudstva - „ne more odstopiti niti za korak od zahtev, ki niso nič drugega kot osnovne človeške pravice** m }) joU f*««« zunanjih ministrov V0k°®toW* dr ta v ni obliki Trsta , l0e po Biddultovem pred-Primorsko ljudstvo »n z ®Se jugoslovanske narode m*!1?' ves napredni svet moč. ^ «<*« in vznemiril. je, da je ta ozek pas ^0vlgrada do Devina Ni#0”1* odrezan cd svojega ;u da nima tu, na tem 'je pristop k morju ■ Jugoslavija svojega h Ni ^nei$ega pristanišča na # rani pa, da odvzamejo jt r lin, tega utesnjenega ozem-, molnost gospodarske-\t f0™ta in napredka. °> bivajo na tej muče- iaji Po l. 1918. pahnjeni %e'fJt:P0ire^ne9a ’n barbar-ll& ^ **1» . a> ne morejo verjeti „ (• Ne nemirljivo spraSujejo, ka-Siu. °0bve, da vest človeštva 'j,i Ko» Odločitev, ki gre preko J 8f i*ra ieV’ preko tisočm ^ S o?p°Sene volje po zedinjenju ' D n'v<1 z materjo Jugosla- Wr' , 0 krvnega plebiscita tva za časa vojne. N> zadeva samo njenih nato« \*irnTmi pomenl Se poseb' kne‘ nvost proti napadalcu in j* l|[eniJIe?as?,5an areh proti ju-ir* itty » in zmagovitemu Ijud- V ln° iO?’ kdor P°zna naše izmu-^i^morsko ljudstvo, ki se ■0. **ip0 0 P°d rimskimi imperiali-svetovni vojni in ve jjj)' j1’®*! j 'k krvi, pogoriščih naših enju in zaničevanju, ta I ^ ^rn,t>adn° francoske črte. ■«N- namesto popraviti ™ k ariišane krivice, povZro. ob kateri so Živeli in n°ve. f K Si)i kolenja in zemljo vseh jn pohlepnih tujcev ter * svojo borbo k osvoji vseh drugih tlačenih 'veta izpod zla fašizma. *v tt* pričakovalo kakih svoj sveti in nndčlovc. K ”* Pri tem vodilo ka- A D^tske ali špekulantslee \ 0da ljudstvo, ki je Zrtvo- da bi doseglo to, kar človeških pravicah I i ----------------- r L *daj ob pariški odlo. dvilo, da so popolnoma [ nte90ve Žrtve, njegovo Li%np‘,ter vsa gospodarska -um Hn 'lt>eJ‘',na dejstva. Znova bi 'j r 'v'} sil j,y.'nro spletk in intrig •f Bn 1 i n 'niaj° edin namen i z-fK,9 «ep,)?Se ljudstvo. Tisti del itnn pa’ k' bi prešel pod /10- p bjanskn države, katera »*M^tinettklo*H P°kaxaia po- ,’>i vladati manj- svoje Sovinistično- %r ki f.° ie. kratkim ozna&l kot ^in b!*terijo», pa bi bil u t,„° skrajno zatiran in prop(Mti-i\«h Uil riovenskih knjig po .• ni samo nevzon- «Preve5 žrtev smo že spremljali k zadnjemu počitku, preveč je bilo fašističnih izzivanj CLN, njegovih tolp in civilne policije, da bi mo. gli sedaj popustiti; preden ne bodo enkrat za vselej uničene fašistične tolpe in preden ne bo zadoščeno našim zahtevam.* Tako govori ljudstvo. Zato, kljub temu, da je bila stavka proglašena za nezakonito, po informacijah, ki jih imamo, je ljudstvo odločeno vztrajati do kraja. Dogodki zadnjih dni in težke gospodarske prilike, ki se z dneva v dan slabšajo, so našemu ljudstvu jasno pokazale, da ni poti nazaj. Naše delavno ljudstvo pa tudi ve, da brez žrtev, brez odpovedi in bor. be, ni napredka. Ve, da si je moralo vse svoje dosedanje pridobitve priboriti s trdim bojem. Iz zadnjih dogodkov.sklepa delovno ljudstvo, da se mora samo braniti proti fašističnim tolpam, ki se poslužujejo istih sredstev in metod, kot leta 1921. Ljudstvo se zaveda svojih pravic Na upravičene zahteve delavnih množic pa je ZVU odgovorila z u-krepi, ki so naše ljudstvo globoko užalili in razočarali. Medtem ko fašistična sodrga prosto pustoši prostore naših ustanov, pretepa in ubija naše delavce, nam je oblast odvzela! enega izmed najdražjih krožkov. Toda delavstvo se ne pusti ustrahovati. Ce je pravica delavcev^ braniti se proti nasilju in spletkam neofašizma s stavko, za ZVU nezakonito dejanje, je to za naše ljudstvo popolnoma zakonito, kar predstavlja pravico proti krivici. Solidarnost za našo borbo se čedalje bolj veča. Sindikalne organizacije iz raznih držav nam pošiljajo vsak dan brzojavke, s katerimi moralno podpirajo in vzpodbujajo ljudstvo naj nadaljuje začeto borbo; saj o. nega, ki se zaveda svoje pravice, ne more streti nobena surova sila. Slavka se nadaljuje; povsod jo je videti in čutiti. Policija je bila bolj aktivna kot prejšnje dni, toda policija ne more postaviti v obrat tovarn, prevoza in žerjavov. Ce izvzamemo mestno središče, kjer je odprtih nekaj trgovin, barov in kavarn, se vse ostalo mesto zdi mrtvo. Oklepni avtomobili krožijo po mestnih ulicah, tu pa tam je videti kak voz cestne železnice, ki ga vodijo stavkokazi. Policija spremlja nekaj ljudi na delo. "Odločno In neomajno nadaljujemo stavko,, Toda delavcev ne silijo na delo le z brzostrelkami, hočejo jih tudi prepričati z lažmi. Včeraj je na trgu Sansovino »tovariš* Geppi, tajnik Delavske zbornice, silil delavce, naj gredo na delo. Članom svojih sindikatov je kričal: «Kaj boste Jedli, če ne potegnete mezd* in »zakaj se kot ovce pokorite nasilju s’cia-vov*. Toda niti policija niti kru-mirstvo Delavske zbornice ne mo. re razbiti borbene enotnosti našega ljudstva. V barakah na Montebellu spl več delavcev, po večini Furlanov, ki so Izrazili svojo solidarnost s stavko. Policija pa jih je prisilila, da morajo na delo. V javnih skladiščih so nameščencem grozili, da jih vpišejo v »črno knjigo*, ako ne gredo delat. Policija je intervenirala tudi pri tvrdki Mazzorana ter hotela prisiliti delavce, da gredo na delo. Toda nihče se ni odzval. Vsi obsojajo stavkokaze V mestni okolici se je izvršilo več sabotažnih akcij na tramvajske naprave in napeljave filobusa. Usta-vih in pretepli so tudi nekaj stavkokazov — po večini ACEGAT-a. — Policija si je povsod prizadevala, priklicati delavce na delo. Na ne. kem mestu so civilni policisti, kot so domnevali, nastavili stavkujo-čim dva tramvajska voza in v zasedah čakali, da bi ju stavku joči napadli. Delavci so bili mirni. Pristanišče je popolnoma paralizirano. Stavkokaze, ki vozijo tramvaje, ščiti povsod policija v civilu. Tramvaju št. 9 so včeraj okrog 17. ure razbili šipe blizu garaže ulice Mar-gherita. Ljudstvo posebno ogorčeno napada z žvižganjem in deloma s kamenjem stavkokaze, pa tudi policijo, ki jih ščiti v .revnih predelin tržaškega predmestja. V predmestjih so tudi zaprti vsi lokali in trgovine in stavkujoči dobivajo podporo v hrani iz lastnih fondov. Nekaj kamionov, s katerimi so stavkujoči prevažali hrano za delitev, je policija zasegla. Prebivalstvo nadaljuje z vse večjo bojevitostjo in ogorčenostjo stavko. Glavni razlog ogorčenosti poleg zločinov fašistov pa je povsod vedenje civilne policije. Najbolj popoln je odziv k stavki v okraju Sv. Jakoba. Od tam sc tudi poslali največ protestov zaradi zadnjih dogodkov. V vseh tržaških zunanjih okrajih, tako pri Sv. Jakobu, v Rocolu, v Cebulcu, Dugolinu, v okraju krožka »Tomasi* in drugod, so stavkujoči na velikih množičnih sestankih izražali svojo voljo po na- Sjevanju stavke. »Stavka se mo. ►nadaljevati do dosege pravic* — zaključujejo sestanke. V Miljah odločno nadaljujejo stavko Kakor prejšnje dni je bila tudi včeraj stavka v Miljah popolna. Noben urad, tovarna, trgovina in ladjedelnica niso delali. Poseben odbor je skrbel za delitev živil in denarja. Ljudska kuhinja je raz. delila 1300 obrokov hrane. Živila prihajajo na trg redno; nikoli prej niso vse množice občutile »bratstvo* in duha borbene zavesti proti kakršni koli obliki fašizma tako kakor sedaj. Zvečer so se zbrali mladi antifašisti, razpravljali o se- danjem položaju in končno izglasovali dve resoluciji, ZVU in konferenci zunanjih ministrov v Parizu. V teh resolucijah protestirajo proti zločinom fašistov in proti ravnanju ZVU. Civilna policija je sku. šala ustaviti nekaj voz z dežele, toda spričo odločnega nastopa de- Solidarnosl množic v svetu Stavka se nadaljuje in svet ji je prisluhnil. Izmed mnogih brzojavk, ki so jih poslale razne sindikalne organizacije tržaškim delavcem, naj navedemo le eno. Poslala jo je Pokrajinska sindikalna zveza iz Marseillesa: «Sindikalni kongres Pokrajinske zveze v Marseil-lesu izraža v imenu 180 tisoč članov vso solidarnost italijanskim in slovenskim delavcem v Trstu spričo njihove zahteve po priključitvi vse Primorske in Trsta, k Jugoslaviji. lovskih množic se je morala odreči svojim poizkusom. Borbi delovnega ljudstva se je pridružilo tudi mnogo tovarišev socialistov. Skrb kmetov za stavkujoče Ker je »Voce libera* včeraj pisala, da vlada v Skednju in pri Sv. Ani teror, je poveljstvo policije napotilo tja oklepni avtemo. bil in en kamion policistov. Policija je hotela »preprečiti*, da bi stavkujoči delavci z nasiljem pri-siiili kmete, da jim izročijo poljske pridelke, ki jih nosijo v mesto. Zato je ustavljala kmete z vozovi ter jih vpraševala, kdo jih sili, da vozijo pridelke v krožek. Kmetje so odgovorili: »Nihče nas ne sili. Danes je stavka in mi nosimo svoje pridelke prostovoljno našim tovarišem, stavkujočim delavcem.* Policija se je mogla tedaj prepričati, da ni nikakega nasilja, temveč zgolj razumevanje in solidarnost. Iz vse dežele pošilja naše ljudstvo stavkujočim zelenjavo in živila. Teh b; bilo še več, če ne bi bilo prevoznih ovir in če ne bi oblasti stavljale raznih zaprek. Kmetje so pripravljeni odreči se vsem svojim zalogam, le da ne za puste svojih bratov delavcev. Njim ni treba stavkati, ker so sami lastniki svoje zemlje, toda barbarska dejanja fašistov so zadela tudi njih, zato se tudi oni bore. Saj se bore za isto svobodo, za katero so že toliko žrtvovali. Iz polpretekle dobe imajo obilo izkušenj. Medsebojna delavska solidarnost Toda solidarnost se kaže tudi med raznimi strokami delavcev samih. Vsi stalni delavci in dnevni-čarji raznih pristaniških družb so se odrekli posebni podpori (nad pol milijona lir) v prid bolj potrebnim strokam. Najbolj izpostavlje- ne in odvisne delavce, ki se ne morejo braniti, izsiljujejo in ustra. hujejo. Nove aretacije Pred novo gladovno stavko ? Medtem ko se ljudstvo bori, pa se vedno bolj polnijo zapori. Pri Lonjerju so aretirali Zorattija Ga. stona, Tomasija Franca očeta in sina, Rossettija Silvana, Klincona Oresta in Valentlja Ella. Od teh so slednje tri zopet izpustili. Zadnjega so pri tem tudi pretepli. Vsi so stavkali. Prihajajo poročila tudi o drugih aretacijah. Priporniki groze po nepotrjenih vesteh z gladov. no stavko. "Zoperstavljamo se fašističnemu nasilju« Slišali in videli smo na tržaških ulicah Čuden je Trst v teh dneh. Ako greš malo po mestu, se tl pred očmi prepletajo slike poletnega sredozemskega mesta razbeljenih pločnikov in ljudi v poletnih oblekah. Med zaprtimi železnimi zastori stavku-jočih trgovin se bleščijo »tekla o-nih, ki so se po lastni volji ali po pretnjah policistov in stavkokazov odločili, da odprejo svoje lokale, Nekateri od njih so samo boječe odprli glavna vrata, drugi so že razpostavili mize, ob katerih se hladijo žejni Tržačani pri ča*aih limonade in podobnih pijač. Ko pa malo zapustiš središč^ mesta, se slika popolnoma spremeni. Vse je zaprto, hiše so kot en sam nepro-doren molk, ljudje razpravljajo v gručah — kadar jih ne razganja policija — in povsod imaš občutelc, da si sredi borbe, da se bo zdaj pa zdaj kje prikazala barikada in da se sprehajaš sredi položajev. Občutek obsednega stanja še povečajo povsod nastavljeni policijski avtomobili in kamioni z radioaparati, oborožene patrulje in oklopnjakt zavezniške vojaške policije, ki tako pogosto hrupno drdrajo skozi mesto. Celo cestni pometači štrajkajo in bande mladih stavkokazov, po večini srednješolskih mladičev, te neprijetno spominjajo na dni porajajočega se fašizma v prvih letih Mussolinijevih podvigov. Ljudje se jim večinoma rogajo: »Žalosten pojav so stavkokazi, še ža-lostnejši stavkokazi cestnih pometačev...* Mnogi izbruhnejo tudi v pikre pripombe, posebno kadar med mladiči spoznajo kakšnega vandala ali požigalca poslednjih dni, drugi zopet jim ploskajo in vidijo v njih vojsko, ki jih bo ščitila v tej zlati svobodi izživljavanja proti «s'cia-vom* in «granitne» obrambe pred »boljš-eviško nevarnostjo*. Na ulicah pogosto srečuješ ljudi z letaki in proglasi od včeraj »nezakonitega* stavkovnega odbora. Ljudje na vse mogoče načine komentirajo zadnji proglas. Blizu postaje filobusa se ustavimo pri taki skupini. Star delavec si z veliko Maši domovi so samo naša last Šentjakobske žene protestirajo zaradi rekvizic ij e krožka ,,Rinaldi" Z mnogimi žrtvami zavednih pre. bivalcev iz Sv. Jakoba, ki so po •večini delavci, so šele nedavno obnovili priljubljen šentjakobski kul. turni krožek «Rinaldi» v ulici Ca-prin. Največ so prispevale šentjakobske žene, ki morajo vsak dan sproti reševati problem, kaj naj *l>eto, °pnbno dejanje ProU V’/but, * kulturi in civiltza-Sjri * na teh tleh pred- > ta j strahorranja slo. U u,ijik ria prebivalstvi Trsta le krr,fine_ Ta im„dalt-»i 0po,hin nam vsem, Si" Pa jueno razkriva dn"'k°V *dvatisočletne V:.V' W bi Vsaka drugačna din jeni* z Jugo-NI *”o ed,na *ašč:Wa svo. C ifi uasproti V»o u»kn \!}k>lin,i ?"**"> koče skup-^ i. t>i „..rati * uoko v rokr "«fce i! ^ati, premostiti Z’ do. h,Ace' "« bo pa do-,"e („ .■,0 ji vsiljevale ved. mnnl strašne kri• J* b'lo nepopravlj\vih khl °bod0 primorskemu Pr k jučifev Primorske Jugoslaviji je dolžnost velikih zaveznikov Slovenski umetniki Julijske krajine štirim zunanjim ministrom v Pariz Slovenski umetniki Julijske krajine, pisatelji, slikarji, glasbeniki in gledališki igralci izjavljamo, da nam je bilo na rodni zemlji, po prvi Bvetovni vojni nasilno izročeni suverenosti kraljevine Italije, do osvoboditVena vojne onemogočeno vsakršno kulturno delo za podjarmljeno, z ognjem in mečem krvavega fašističnega terorja uničevano slovensko ljudstvo. Ugotavljamo, da je dolžnost velikih zaveznikov, popraviti krivice, ki jih je Italija zagrešila od prvega dne podjarmljenja na do osvoboditve v tej vojni nad slovenskim ljudstvom, ter mu odBlej zagotoviti življenje dostojno človeka. To je mogoče le tako da se vrne slovenska zemlja narodni državi Zvezni ljudski republiki Jugoslaviji. Zahtevamo priključitev k Jugoslaviji, ker vemo, da bi vsaka druga rešitev naše narodne pripadnosti na novo uzakonila našo brezpravnost na vseh področjih ljudske dejavnosti. 7- ht o io ker smo bili tudi osebno brezpravni in žrtve italijanskega nasilja po koncentracijskih taboriščih, ječah in I tudi ni prišlo do procesa. Nikoli ne kot pregnanci. frst, 29. junija 1946. v r(Slede podpMy dado jesti svojemu brezposelnemu možu in lačnim otrokom, a kljub Umu najdejo še vedno dovolj časa, da skrbijo za opremo svojega kulturnega krožka, da se udeležujejo vseh prireditev ne samo kot gledalke, ampak ,tudi kot priredi, teljice. Toda ne glede na žrtve, s katerimi so krožek postavili na noge, so zavezniške policijske sile ta krožek zasedle. 7,ene iz Sv. Jakoba so se čutile pri tem najbolj prizadete. Zbrale so se in sestavile protestno pismo polkovniku Bow-manu, potem pa hotele protestirati pred krožkom. Pri tem jih je razgnala zavezniška policija. Vse gorje, ki ga je moralo trpeti naše ljudstvo v zadnjih dneh fašističnega terorja, so Se prav posebno junaško prevzele nase delavske žene. Najbolj zavedne in zveste tovarišice svojim možem v borbi za pravice so bile že od nekdaj Sentja-kobčanke. Največje so bile njih žrtve in zato Jih tudi najbolj boli, da so jim zaprli in zasedli krožek. Sedaj javljajo listi, da so svoje dni našli mnogo orožja v tem krožku. Takrat pa je bilo govora o enem samem komadu strelnega orožja, ki »o ga našli v odsotnosti kakršnega koli člana krožka in je bilo po pričevanju vseh navzočih tovarišev verjetno podtaknjeno. Zato bodo mogle odpustiti krivico, ki so jo prizadejali z zasedbo krožka v ulici Capri n, zatrjujejo Sentjakob- modro ruto briše potno čelo in bere: «...meščanl so utrpeli škodo na svojih trgovinah in imetju, drugi so bili napadeni, tepeni in ranjeni z noži. Civilna policija je očitno pomagala tem tolpam, besnela proti antifašistom, tudi streljala, ne samo zato, da preplaši, temveč zate, da ubija...* — »To tako že vemo*, ro ga prekinjali eni. Drugi pa so odobravali: «Nikoli ne bo preveč ponavljanja te resnice. Naj vsi vedo!...*. «... ako ni v stanu ničesar ukreniti, je jasno da mora ljudstvo samo prevzeti obrambo svoje svobo. de»... »Tato je! Kaj bomo s policijo, ki nas še aretira, namesto da bi nas branila!* je za vreščala izžeta starka z rokami zardelimi od pranja. r.... antifašisti so se se enkrat poslužili edinega zakonitega sredstva in zoperstavili fač.stičnemu nasilju in pristranosti policije svojo moč in strnjenost protestne stavke...* Tako nekako je bral starec in ljudje so vse bolj pritrjevali. Hripavi starčevi glas je se govoril o zahtevi, da se kaznujejo krivci in o tem, kako ZVU ni hotela poslušati predstavnikov delavstva. «... Namesto da bi sprejela delega. cijo stavkovnega odbora, je izdala edini ukrep v obliki ukaza, ki gre-preko njenih pooblastil in ki krši vsako načelo svobodnega manifestiranja, akor n. pr. pravico stavkanja. Nihče ne more sprejeti te ske žene v naslednjem protestnem pismu: Globoko uZaljene in prizadete zaradi Žalitve zavezniške policije, ki je brez kakršnega koli vzroka in neupravičeno zasegla kulturni krožek eRinaldii, izraZhjo vse Žene iz Sv, \Takoba enodušno ZVU svojo bol in hkrati obžalovanje, PO zločinih, ki so jih te dni izvršile fašistične tolpe, ko so z o. citno podporo civitne policije uničile in razdejale vse prostore u-stanov našega ljudstva, ki je krivo, da je dosledno v svoji borbi proti fašizmu po uboju delavca Giorgiuttija, ki je skupno z dru. gimi branil svoj okraj pred napodi šovinističnih tolp, plačanih od CLN.a, so sedaj razdejali in zasedli tudi kulturni krožek Ri-na/do Rinaldlja, borca za svobo. do. In to je tokrat storila zavezniška policija. Po trdi osvobodilni borbi, v kateri je naše ljudstvo trpelot da si je priborilo svobodo in demokracijo in po enem letu zavezniške uprave ne smejo danes šentjakobski delavci niti imeti svojega kroZka, ki je plod njihovega napora in njihovega trpljenja. Taka Žalitev ZVU-ja je neodpustljiva. Me zene, ta katere je bil krožek zRinaldi» skoraj naš dom, ker so ga s tolikšno ljubeznijo posečali naši sinovi in moije, terjamo, da \rrnete krotek Iant. jakobskemu ljudstvu, Šentjakobska zlorabe oblasti. Ta naša sedanja borba, ta naša sedanja stavka je borba proti fašizmu in borba za demokratične pravice,* »tenografi-ramo za vse bolj hripavim glasom starca. Ko se vračamo, dujemo zopft diskusije delavskih skupin ob vogalih in pred hišnimi vrati svojih stanovanj. Pripovedujejo o razdeljevanju iivil za stavkujoče, o pozivu stavkovnega odbora na svobodoljubne narode sveta, govorijo o gmotni podpori, ki jim jo bo nu. dil ves svet, potem pa zopet preklinjajo policijo, ki je zaplenila štiri kamione z živili stavkujočim. Ko zaviješ okoli vogala, je zopet vse tiho in mirno — pretiho, da se ti zdi kot tišina pred viharjem- Mimo na« zdaj pa i^Jaj drvijo oklopnjaki z naperjenimi strojni, cami in majhnim topom, z drugih manjših štrli antena radionaprave in v soncu se svetijo amerišle čelade. Morda hočejo ščititi in ohraniti «status quo». Toda ta je nevzdržen. ..VISia kultura" tržaških šovinističnih Študentov Maj prisluhne vos srnt! Splošna stavka je v svoji splošnosti zajela tudi tržaške pometače. Zaradi tega so postale tržaške ulice kraj, kamor prebivalstvo meče odpadke svojega gospodinjstva. Go. spodinje bi se morale sicer zavedati, da ulica ni ravno najprimernejše mesto za odlaganja odpadkov, še upoštevamo še izredno vrošino letošnjega tržaškega poletja in posledice, ki iz tega lahko nastanejo; a to je vprašanje kulturne stopnje povprečnega tržaškega meščana, ki nas trenutno ne zanima. Ugotavljamo le, da bodisi z uradnega bodisi z neuradnega mesta do danes še ni nihče opozoril prebivalstvo na skrajno škodljivost in splošno nevarnost takega ravnanja. Ker se stavka nadaljuje, je nekaj mladeničev (par sto, pravijo) prostovoljno (pra. vijo) začelo pometati nekatere mestne ulice. Na stvari ni nič posebnega in tudi z naše strani bi se te zadeve ne dotaknili, če... Mladeniči, ki so zaradi splošne stavke začeli pometati nekatere tržaške u-lice, so baje študenti in med njimi baje tudi nekaj visoko-šolcev. Tudi glede tega dejstva bi z naše strani ne imeli nobene pripombe, če... Eden izmed omenjenih študentov, pometačev, je na vprašanje odgovoril, da kot skupina ne pripadajo nobeni politični stranki ali kakemu drugemu ndruženju (povzemamo po časopisu «Giornale Alleato«, 5. julija 1946). Tudi glede te- Ce nas ubijajo bi morali molčali? ..Svoboda zborovanja na Bovškem" Krvavi dogodki in faSistiSni pogromi v naših središčih, v Trstu in Gorici so razburili ljudstvo bovškega okraja tako, da je prebivalstvo podprlo in »topilo v stavko, da se skupaj z delavci in obrtniki Julijske krajine bori za uresničenje svojih pravic. Ljudstvo podpira strnjeno z živežem stavkujoče, v svesti si, da je to njegova dolžnost. Vas £aga se je obvezala i zdržati in podpreti 40 delavcev, ki so tam zaposleni in živijo od svojega vsak-dajnega zaslužka. Po vseh vaseh se nabira hrana in prostovoljni prispevki. Ljudstvo z razumevanjem sodeluje in podpira akcijo solidarnosti. Z nabrano hrano bodo podprli delavce, ki so v Čezsoči in Zagi zaposleni, ker so to večinoma delavci iz zasi&njene Slovenske Benečije in Rezije. Do zdaj so nabrali v denarju 10.824 lir, koruzne moke 52 kg, fižola 96 kg, nekaj graha, testenin 14 kg, večje število jajc, masti, klobas, itd. Ta živež je namenjen delavcem na Zagi in Čezsoči. Ljudstvo na Bovškem je zelo ogorčeno, ker jim ZVU ni dovolila demonstracije, da na njej izrazi svoj protest proti fašističnim in CLN-ovskim zločincem v Trstu Ob tej priliki Je policija zasedla vse mostove čez Sočo, napeljala žico, z eno besedo napravili so barikade, da bi preprečili prehod naših ljudi v Bovec. Ljudstvo pa se je zbralo na širših sestankih po vaseh (n protesti- ralo proti takemu nedemokratične, mu ravnanju in pritisku, ki ga iz. vajajo organi ZVU. Na zborovanjih so sprejeli resolucije ln proteste, naslovljene na Svet zunanjih mi. nlstrov v Pariz in PNOO-ju v Trst. Novi in novi protesti Tudi vfteraj Je bilo iz Trsta in okolice, iz raznih mestnih okrajev in predelov v pokrajini odposlanih nešteto protestnih pisem zaradi fa. šlstičnega nasilja v zadnjih dneh. Pisma so bila večinoma naslovlje- ga dejstva bi z noše strani ne imeli nobene pripombe, če... Pri pometanju nekaterih u-lic se je zgodil škandal, ki za. radi okoliščine, da pri tem delu sodeluje večinoma tržaško dijaštvo, zavzame obseg pravega kulturnega škandala. Za odlaganje odpakov so si ti srednješolsko visokošolski pometači izbrali med drugim od fašističnih tolp preteklo nedeljo demolirano slovensko knjigarno na Korzu. Sramotilno dejanje je v slogu fašističnega protislovanskega in proti-ljudskega vandalizma preteklih dni ter kaže na mentalno sorodnost med to študirajočo mladino in fašističnimi tolpami CLN-a. Bodoča tržaška inteligenca smatra prostore razdejane slovenske knjigarne za najprimernejše mesto za odlaganje odpadkov, skratka, za smetišče. To dejanje, čeravno izhaja iz skupine ljudi, ki izjavlja, da ne pripada nobeni politični stranki, lahko označimo samo kot fašistično in barbarsko, povsem dostojno italijanske «višje kulture* za. sužnjevalcev in uničevalcev kulturnih dobrin drugih narodov. Tako «višjo* kulturo fašistične nadvlade nad šibkejšimi narodi in prezira njihove kulture («Eravamo gran-di — e la non eran nati»), kakor jo propagira «La Voce libera* (za katero so ti nade. budni potomci fašistične mentalitete «nosti ragazzi*!), tako «višjo» kulturo je treba postaviti pred sodišče in poklicati na odgovornost za vse gorje, ki ga je že doslej prizadejala človeštvu v splošnem in nam Slovencem še posebej. Šovinisti pometajo ceste Živahno obeležje In mnogo povo. da za zbadljive in porogljiv« opazke dajojo te dni »novi cestni pometači*. Žalostna je vloga stavkokazov, 5e bolj žalostno je biti stavkokaz pometačev. Ti gosposki sinovi, ki se tako »žrtvujejo* in prostovoljno pometajo ceste, ki so jih sami pred dnevi onečedili z grmadami knjig in časopisov, hočejo dokazati, da more teči življenje tudi brez delavcev, in se pri tem np zavedajo svoje žalostne vloge. In kako jih gledajo razne mamice in dobrodušni debeli gospodje! Sedaj je poklic pometača mnogo pridobil v očeh tržaškega meščanstva. Odslej »e bo pometačem gotovo bolje godilo. Saj sedanjim na na Svet zunanjih ministrov v Pariz In na Zavezniško vojaSko i pometačem kar dedujejo darovi od upravo. vseh strani. Pariz, 5. — »Stojimo pred ogromno nevarnostjo za mir za prebivalstvo »svobodnega ozemlja*, piSe da-r.ee »Humanite*, fe bo v Trstu o-stala vsa fašistična banda*. Nato poudarja nove zločine in nadaljevanje terorja s strani Italijanskih fašistov v Trstu. Dalj« objavlja proglas lažnega odbora narodnega osvobojen Ja, ki ga upravlja Mussolinijev polkovnik Fonda, po navodilih katerega se snujejo v Trstu četvorice, In ki pravi: »Ostali bomo na svojih borbenih . mestih*. List opisuje nato nasilje proti Slovencem in demokratičnim Italijanom v Trstu, Tržiču in Gorici, ki ga vrše Mussolinijevi »kvadristi. List poziva Francijo, da v tem pogledu izvrši svojo dolžnost. Spoznali so Vieraj ja sedem agentov oMkis policije podalo ostavko zaradi protiljudskega zadržanja njihove komande. Popoldne jim je sledila dru-ga skupina. Ostavke so se včeraj nadaljevale. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. julija 19* Kričeče nasprotje z osnovnimi načeli pravic zavezniške države Kardelj odpotoval v Beograd Beograd, 5. Tanjug. Današnji Ijivosti za rešitev tega vprašanja, *Glas* komentira Bidaultov predlog v rešitvi tržaškega vprašanja in poudarja, da ima ta predlog isto ozadje kot stari predlogi zapadmh držav in da teži samo za tem, da ovira pravično in naravno rešitev, to je priključitev k Jugoslaviji. Spontana zagrenjenost, ki jo je-vzbudil Bidaultov predlog pri Slovencih Trsta in JK, dokazuje, da taka rešitev ni sprejemljiva v svoji obliki zanje, še manj pa za vse Jugoslovane. Govoreč o internacionalizaciji Trsta, piše list, da se je Jugoslavija vedno zavedala mednarodna važnosti tržaškega pristanišča in da je jugoslovanska vlada vedno pokozala pripravljenost, da zagotovi temu pristanišču mednaroden značaj s tem, da prevzame nase najširše obveze. Vse neposredno zainteresirane države, C SR, Madžarska, Avstrija, Rumunija in Poljska so se izrekle za priključitev Trsta k Jugoslaviji, ker vidijo v tem najboljšo rešitev svojih mednarodnih interesov. V Parizu pa tolmačjo internacionalizacijo na čisto drugačen način in po Bidaultovem načrtu bi moral priti Trst in njegova bodoča avtonomna cona pod nadzorstvo četvo-rlce, Byrncs bi pa celo rad, da bi to nadzorstvo izvajali ZN. To pomeni, nadaljuje Ust, da bi Mekika in Kolumbija, ko bi odločali o u-pravi mesta, imeli enake pravice kot Jugoslavija, za katero Trst predstavlja vprašanje življenjskega pomena. Ust zaključuje: «Jugoslovanska vendar pa ima tudi ta strpljivost svoje 'meje. Ta rešitiv predstavlja kričeče nasprotje z osnovnimi načeli mednarodnih pravic, ki so 'živ Ijenjskaga pomena za enega izmed zavezniških narodov*. Dnevni red damšn;ega zasedanja zunanjih ministrov London, 5. - VZN — Štirje zunanji minister so se morali danes po. novno sestati ob 5 uri popoldne, da bodo odobrili tescdilo vabil za mi. royno konferenco 29. julija in da se bodo sporazumeli o drugih manjših vprašanjih, o katerih bodo morali odločati, preden bodo predložili mirovni konferenci osnutke mirovnih pogodb z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Rumunijo in Finsko. Na dnevnem redu današnje seje je tudi vprašanje bodočnosti Nemčije. Drugi dve vprašanji, ki ju bodo morali ss preučiti sta Avstrija in svobodna plovba na Donavi. Namestniki zunanjih ministrov sestavljajo povabila Pariz, 5. AFP — Namestniki štirih zunanjih ministrov bodo danes sestavili tekst povabila 17 državam, ki se bodo udeležile poleg štirih glavnih zaveznikov mirovne konfsrence v Parizu dne 29. julija. To besedilo bodo morali hkrati odobriti štirje zunanji ministri. Bvrnes je predlagal, naj bodo vabila izdana v imenu petih velesil, Pariz, 5. — Nocoj je odpotoval predsednik jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske vlade, v spremstvu tajnika jugoslovanske delegacije Jožeta Vilfana iz Pariza v Beograd- Tsaldaris o razgovorih z Bsv.nom in Molotovom London, 5. - VZN — Grški mini. strski predsednik Ts3ldaris se je danes sestal v Parizu z Bevinom in rapravljal z njim o pomoči, ki jo bo Velika Britanija dobavila Grčiji. Tsaldaris se je tudi sestal Seja jugoslovanske vlade Beograd, 5- Tanjug — Pod predsedstvom maršala Tita se je vršila seja vlade FLRJ. Na tej seji je vlada odobrila zakonske načrte o službi v jugoslovanski vojski, o socialnem zavarovanju, o gospodarstvu, o postopku pri razlastitvi bivših državnih imetij. Vlada je pretresala tudi o celi vrsti zakonskih dodatnih določb na gospodarskem kolju. Zahvala dr. Beiieša Praga, 5. Tanjug. — Predsednik Benes je odgovoril z zahvalno brzojavko na čestitke, ki jih je poslal maršal Tito in predsednik narodne skupščine dr. Ribar ob priliki njegovega imenovanja za predsedni- s sovjetskim ministrom Molotovom, ka češkoslovaške republike. Atomska bomba v posesti ameriških trustov predstavlja resno nevarnost na mednarodne odnose ker je treba Kitajsko imeti za drv/oda je dala dokaze največje strp- | žavo vabiteljico. Sovjetska in anglosaksonska zunanja politika Moskva, 5. - Tass — »Nihče na kem pričeli v Londonu med Veliko svetu nima sredstev, s katerimi bi | Britanijo in Sovjetsko zvezo ob lahko prisilil ZSSR, da izbira med | prihodu novega voditelja sovjetske spremembo njene sedanje zunanje politike, katero ima za pravilno, in uničenjem. Mislimo, da Je ta resnica znana tudi v inozemstvu ne glede na vse vpitje o atomski bombi v zadnjem času, ki nas ni prav nič vznemi. rilo. V inozemstvu eo kazali vedno pretiran pesimizem glede mednarodnega položaja. Večkrat so ga tudi umetno napihovali. Tako so na primer tolmačili tržaško vprašanje kot nerešljivo, kakor tudi mnoga druga vprašanja, ki so bila vendar rešena. Ne mine pa dan, posebno v zadnjem času, ne da bi sovjetski tisk prikazoval imperialistične poskuse angleške in amerikanske politike po vsem svetu. Monroeva doktrina in vsa pan-ameriška zgradba predstavlja da. nes ekspanzionistično politiko. Vidi se jasno poizkus, da se izolira latinska Amerika, da se pretrgajo sedanje vezi z evropsko kulturo in jo poveže na Anglosakson-ce zato, da bi pristopila, čeprav preti svoji volji, k takemu voja. škemu bloku, kar bi ogražalo svetovni mir. Obrekovalci označujejo vzpostavitev diplomatskih dnošajev med ZSSR in Argcntinijo kot sovjetski ekspanzionlstičnl manever. Te osebe pa so v resnici divje, ko vidijo, da namerava Argentinja pobegniti iz panameriške kletke. Pa naj bi bili upravičeni kakršni koli očitki v drugih pogledih na račun sedanje vlade. Dosedanji izidi poljskih volitev Varšava, 5. - Tass — V zadnjem poljskem referendumu je od 3.129.0S5 volivcev glasovalo 81% pozitivno na prvo vprašanje, 86% na drugo in 93% na tretje vprašanje. trgovinske delegacije, lahko povzročila ojačanje trgovinskih odno-Sajev med obema državama. Vodi. telj sovjetske delegacije bo imel najprej razgovore s trgovinskim ministrom Staffordom Crippsom. Pariz, 5. - AFP — List »Liberation* objavlja dolg članek Luciena Casteta, ki pravi, da atomska bomba ne pripada niti Ameriki niti Združenim narodom, ampak dejansko trustom. V tej zadevi so posebno zainteresirani sledeči trije trasti:, mednarodni konsorcij za radij in uran, ki daje surovine, Westinghouse Electric and Manufacturing Com. pany, ki ga čisti in spreminja v uporabno kovino in družba Dupont de Nemours, ki izgotavlja atomsko bombo. Mednarodni konsorcij za radij in uran je dejansko lastnik vseh uranovih ltižibč na zapadu. Od leta 1939 naprej se je ta konsorcij ba-vil skoraj izključno s tem, da je spravil v svojo posest rudnike radija, zato da je lahko zadržal visoko ceno- Polastil se je tako tudi rudnikov visokega Konga v Belgijskem Kongu. Ko se je leta 1939. pokazala možnost osvoboditve atomske energije iz urana, je ta konsorcij nakupil hitro še druge rudnike, tako da je s tem razširil svoje nadzorstvo nad pridobivanjem urana. Uradno sta dobaviteljici radija Kanada in Belgija, medtem ko je v resnici pravi dobavitelj prej navedeni konsorcij. Dosedanje trgovinske izmenjave med obema državama so majhne. J Zaradi obširnosti svojih indu. Kaj sc dogaja Grčiji Položaj se stalno slabša, bojijo se Izbruha revolucije Pred sovjetsko-britanskimi trgovinskimi pogajanji London, 5. - VZN ,— Neki diplomatski dopisnik iz Londona pise. da bi pogajanja, ki Jih bodo v krat- Atene, 4. - Tass — Po poročilih grškega tiska se položaj dnevno slabša. Boje se da bo izbruhnila v deželi revolucija. Po poročilih «Katimerini» se je notranji položaj zadnje dni tako poslabšal, da se nihče več ne čuti Varnega. Vzdušje državljanske vojne se čuti v Atenah in na deželi. Mala iskra lahko zaneti državljansko vojno. Vse obljube in odločitve vlade imajo za cinično zadržanje v vprašanju plebiscita in za priprave krvavega notranjega boja. Najnovejši izredni ukrepi, ki jih je izdala vlada, imajo za kršitev skrajnih pravic, s katerimi skušajo izzvati novo državljansko vojno, v katero bodo na žalost poteg, nili tudi britanske čtte. Grška reakcija se namreč boji, da ne bo mogla z lastnimi silami vsiliti demokratičnemu ljudstvu Grčije monarhijo in diktaturo. Zadnja poročila o oboroženih spopadih v Te-saliji in v Macedoniji potrjujejo gledanje lista «Katimerini». Ta list poudarja tudi veliko napako, katero delajo z divjim preganjanjem vseh onih, ki spadajo h gibanju odpora. Silijo na tisoče dikavlja-nov, da morajo zapustiti svoje lastne hiše in vnovič v gore. Potem ko so monarhisti prev. zeli oblast, se je teror stalno večal. Začeli so s pogromi proti vasem, ki so energično bojkotirale volitve. Pobeg v gore je postal splošen pojav. Informacije, objavljene zadnje dni v liberalnem tisku, govorijo o raznih akcijah, ki so jih podvzeli grški monarhisti. Tako je na primer neka tolpa, ki ji je načeloval Bosados, vdrla v neko vas v okrožju Vellestino, kjer so banditi zbrali vse prebivalce v neki šoli in vpričo njih ubili brata Kiriakis, ki sta bila člana levičarske stranke. Ob tej priliki so ranili še 20 drugih oseb. Ista tolpa je nato izvedla akcijo proti vasi Nikolerivolaki, kjer so prebivalce, ki so simpatizirali z levičarskimi strankami ubili ozir. brutalno pretepli. Ce upoštevamo, da se vrstijo ti dogodki skoraj dnevno že več kot mesec dni v vsej deželi, potem lahko razumemo zakaj so postale grške gore zavetišče ljudstva kot za. času nemške okupacije. Vlada je proglasila pred kratkim vse one, ki se skrivajo v gorah, za bandite, medtem ko ima voditelje monarhističnih tolp za narodne heroje. Začeli so že z deportacijo sorodnikov onih, ki so se s pobegom rešili v gore. Pošiljajo Jih na zapuščene otoke. Zadnje dni sc pe vršila posebna seja v notranjem ministrstvu ob soudeležbi ministrskega predsednika, ministra za javno varnost, načelnika generalnega štaba, šefa o-rožnlštva in načelnika britanske policijske misile. Desničarski listi pišejo, da so nn seii ogotovili slabo oboroženost o-rožništva, ki da ni v, stanu, da bi se borilo proti anarhističnim tolpami Poročali so tudi da se vrši temeljito čiščenje v vojski. Izdali so tudi ukaz za začetek o-fenzlve proti anarhistom. strijskih naprav in ker je tudi največja trvdka sveta za električni material, je bila edino Westinghou-se Company v stanu rešiti problem čiščenja urana. Narodni svet za preiskave, ki mu je predsedoval Roosevelt, je podvizal družbo Westinghouse, naj ustavi svojo proizvodnjo in izvršuje za časa vojne čiščenje urana brez dobička, s pogojem, da se amerikanska vlada obveže, da se ne bo v nobenem primeru obračala na druga konkurenčna podjetja. Dupont de Nemours je največji trust za proizvodnjo vojnega materiala na svetu. Z vlado Združenih držav so sklenili sporazum, v katerem so odredili, da bo ta družba opustila vso svojo dosedanjo delavnost zato, da se bo mogla baviti z vsemi svojimi materialnimi in človeškimi silami z vpostavitvijo dveh velikanskih tovarn v Clinton v Tennessee-ju in v Hanfordu v dižavi Washington. V tem sporazumu je bilo tudi določeno, da bodo Amerikani rezervirali družbi Dupont de Ne. mours izključno pravico do proizvodnje atomske bombe za dobo 30 let in to od dneva, ko se bodo začeli baviti s proizvodnjo atomske energije. Priznali so tudi izključno pravico trgovskega izkoriščenja teh postopkov tej tvrdki. Vse te koristi so priznali .tvrdki zaradi velikih rizikov, ki jih je s tem prevzela nase. Lucien Castet zaključuje z besedami: 'sV resnici je nevarnost še večja, kakor se je zdelo ob začetku. Ustvaritev izključno amerikan. skih trustav za atomsko bombo predstavlja v prihodnje resno oviro za mednarodne odnose. Delovno tekmovanje v ZSSR Moskva, 5. - Tass — V vsej SZ se nadaljuje socialistično tekmo, valno delo, da se dosežejo kar največji rezultati v okviru nove petletke. > Na vseh poljih narodne industrije bodisi v petrolejski, premogovni, kovinarski, v tovarnah traktorjev, v električnih tovarnah in v prometnih, so dosedaj dosegli najboljše uspehe Nenni o novi italijanski vladi Rim, 5. - AFP — Ob koncu sestanka komisije za izdelavo ekonomsko finančnega programa je Nenni izjavil predstavnikom tiska: «Upam da bo nova vlada sestavljena v 48 urah.* Glede razdelitev ministrstev se je izvedelo, da bo vlada imela dva podpredsednika in sicer Nennija in Togliattija. Minister za zunanje zadeve bo ostal De Gasperi; ministrstvo za notranje zadeve bo prevzel socialist Romita. Ministrstvo za finance bi prevzel demokristjan ali pa socialist, med tem ko bi vojno ministrstvo bilo v rokah republikanske stranke. Ni še dosežen sporazum, kdo naj prevzame ministrstvo za prosveto, in računajo s tem, da bo to ministrstvo dodeljeno članu neodvisne stranke. 168 stavk v Indiji New Delhi, 5. . Tass — List «Hindustan Times* poroča, da so registrirali v aprilu t. 1. v industrijskih podjetjih Indije 168 stavk, kar je povzročilo izgubo 1.333-787 delovnih dni. Pri teh stavkah je sodelovalo 302.332 delavcev. V marcu je bilo 160 stavk z 238.700 stavkujočimi. Glavne zahte ve so bile in gredo za povišanjem mezd. Najvažnejše stavke so bile na železnici, v artilerijskih delavnicah v glavnem skladišču v Aalahaba. du, v municijskem skladišču v 1^-naresu in v pristaniških truwh Bombayu, Sisapatan in Karaki kakor tudi v tiskarnah v Kalkutti, Aligari in Sinili in v dokih Bom-baya. Moč egipčanske armade Kairo, 5. - Tass — List «A1 Muss Marat Djeib* Je objavil izjavo Ata-la Pashija, šefa generalnega štaba egipčanske armade, da je egipčanska armada sestavljena od 150.000 mož, ne vštevši rezerve in da je sposobna zagotoviti obrambo Sueškega prekopa bodisi za časa miru, kakor za časa vojne. V desetih letih bo Egipt imel veličastno armado 500.000 mož, oboroženih z najsodobnejšim orožjem in podprtih od letalstva. Mladina Goriške odpotovala na progo Brčko-Banoi/iči Dne 1. julija je odpotovalo iz Goliče v Jugoslavijo 115 mladincev prostovoljcev, ki bodo sodelovali z bratsko mladino Jugoslavije pri gradnji proge Brčko-Banoviči. Mladici iz Goriške, Slovenci, Italijani in Furlani, hočejo s tem pokazati celemu svetu, da hočejo prispevati 2e danes k obnovi jutrišnje, srečne, svobodne domovine — Jugoslavije. Slovenskim mladincem iz okrajev Gorice, Mirna, Kanala, Kobarida in Bovca so se pridružili mladinci iz furlanskih okrajev, Gradiške in Krinina. Mladi, zdravi, zagoreli in vedrega srca so sl r.adeli za r,a pot ekrog vratu rdečo garibaldinsko ruto. Zazcfslo se nam je. da vidimo zopet smele garibal-dince, ki so se na naši strani borili proti nacifašizmu za svobodo svojega ljudstvi in združitev z Jugoslavijo. Ze tedaj so se zavedali, da bodo samo v okviru Jugoslavije dali svojemu ljudstvu svobodo, za katero je bilo vredno stopiti v boj, krvaveti in umirati. Pa tudi Drav mladi so med njimi, tako mladi, da se niso utegnili udeležiti slavnih partizanskih bojev. Tudi onj hočejo na mladinsko prego v Jugoslavijo, tja, kjer se bo še bolj .utrdilo bratstvo jugoslovanske in italijanske mladine in kjer se bodo spoznali z mladino Francije, Češkoslovaške in Pcljske. Ze v nedeljo 30. junija srno se razgovarjali z njimi, ko so se zbra- li na mirnskem Igrišču v slovo. Slovenec je dejal, da bodo vestno izpolnili svojo nalogo in na mladinski pregi častno zastopali antifašistično mlad.no Goriške. Italijan je rekel, da gredo v Jugoslavijo gradit progo in bratstvo. To bo de, lc 2 italijanske antifašistične mladine Goriške k materialni in moralni obnovi njih bodoče domovine Jugoslavije. Furlanski mladenič je povedal, da gredo delat in se učit. Vprašali smo ga, kako misli to — učiti se. Odgovoril je: Po delu, ki bo trajalo 5 ur, se bomo lahko učili jezika, zgodovine, itd. Povedal je tudi, da je že več kot dva meseca brez posla, prav tako njegovi tovariši in mnogi drugi mladeniči iz njegovega okraja. Prej so delali v tržiških ladjedelnicah, kjer so jih odpustili. S svojim odhodom na progo Brčko-Banoviči pa hočejo pokazati svetu, da niso delomrzne-21, ampak, da se veselijo dela. V coni A ne obnavljajo, r.asprotnči odpuščajo delavce. Tcv. Julij Beltram jim je v ‘menil okrožnega odbora SIAU naročil. naj bodo prvi med prvimi v zdravem tekmovanju z vso ostalo bratsko delavno mladino v Jugoslaviji. Ta velika preizkušnja, ta edinstven primer v naši zgodovini, bo penos tudi naše goriške mladine in vsega ljudstva goriškega o-krožja. V italijanščini jih je nagovoril tov. Bruno Borghese v line- % nu mestnega odbora SIAU M rico. Podčrtal je velik pom® živa goriških prostovoljcev ter kazal mladini živahno obnov®*® stanje v Jugoslaviji, kjer d1*™ proge, ceste in mostove, ko v Italiji ustvarjajo samo ke in strančice. V Jugos!av-J* ovirajo osebni interesi obnov t Italiji* nirit® stresi i l«ti žave kot se to dogaja v *— «, mo v Jugoslaviji je naša P1^ nost, samo iz Jugoslavije bo P obnova tudi k nam, ker nam Mladinci Julijske krajine gradijo most preio Drine na mladinski progi Beograd, 5. Tanjug. Po dvoh mesecih težkega in napornega dela so iz delavskih mladinskih brigad, k.i so bile priključene »mladinski železnici*, imenovali 566 mladincev za udarnike. 7 delavskih brigad iz Beograda, 4 slovenske, 1 iz Kosova, 1 iz Metohije so prišle na delo. Ob odhodu so velika množica in predstavniki oblasti pozdravili te brigade. Eden najvažnejših projektov te železnice je veliki most, na Drini, ki bo 55 m dolg in ki bo tudi predstavljal eno izmed najboljših konstrukcij v tej panogi. Ker ga gradijo delavske mladinske brigade iz Julijske krajine, bo tu most imel ime, ki želijo ti mladinci, ker so s takim veseljem želeli sodelovati pri teh obnovitvenih delih. Tudi iz Koroške so odpotovale d:lavske brigade, ki so se pridružile drugim delavskim brigadam iz Slovenije na progi Brčko-Banoviči. Ob odhodu v Brčko so jih navdušeno pozdravljali. Konferenca sovjetske mladinske delegacije v R mu Od Triglava do Jadraea Mačkovlje DOGODKI ZADNJIH DNI 29. junija smo imeli v Mačkov- ljah prireditev. Zato smo na predvečer izvesili na drogu zastavo. Ob 23. uri zvečer je neki vaščan opazil, kako se je pred drogom ustavil »jeep*. Ko se je «jeep» odpeljal, zastave ni bilo več na drogu. 1. julija so se vaščani iz Mačko-velj zbrali na sestanek, razpravljali o dogodkih v Trstu in sklenili, da pojdejo popoldne v mesto. Ko so prišli na glavno cesto v bližini tovarne «Gaslini» v Zavljah, so jih ustavili angleški vojaki, jih preiskali in legitimirali. Tri mladoletne, ki niso imeli izkaznic, so aretirali. Po izpraševanju so jih izpustili in ukazali zbranim vaščanom, naj se vrnejo domov. Ko so se vračali proti domu, so jih še enkrat ustavili, obkolili in spremljali s tanki. Nekdo jim je celo rekel, da bi bilo najbolje, ako bi šli k Titu v Jugoslavijo. Mi pa smo mu odgovorili, da smo na naši lastni zemlji, da bomo tudi ostali in da sl hočemo sami vladati, ker smo se sami osvobodili. KRATKE VESTI] Montbeliard, 5. AFP. — Stavka, ki se je je udeležilo 8000 delavcev, je v tovarni Peugeot prenehala, potem ko so dosegli sporazum o 10% povišanju mezd. LONDON. Kakor obvešča moskovska radijska postaja, je pričel delovati nov vulkan v gorah sovjetskega Azerbajdžana, okoli 80 km od Bakuja. Vulkan je pričel delovati v sredo in od takrat bruha iz žrela pepel v višino 500 m; bruhanje spremlja podzemsko bobnenje. BERLIN. — Nemška akademija znanosti bo ponovno odprta v Berlinu, in to po nalogu sovjetske vojaške uprave. Postavljena bo pod nadzorstvo nemške uprave za ljudsko izobrazbo. Rektor berlinske univerze prof. Johannes Stroh bo postal predsednik te akademije znanosti. pljučno tuberkulozo in drugimi nalezljivimi boleznimi. Pred odhodom v to počitniško kolonijo bodo prizadeti zdravstveno preiskani. V to kolonijo bomo lahko poslali samo omejeno število dijakov in bomo upoštevali samo res potrebne primere. Prošnje s podrobno in točno navedbo domačih imovlnskih razmer in prikazom zdravstvenega stanja, naj dijaki dostavijo najpozneje do 10. julija t. I. izvršnemu odboru «Dijaške matice* v TRSTU, via Carducci št. 6, III., soba 18. Navedbe v prošnjah naj podrobno ove rovi Krajevni odbor »Dijaške matice* iz onega kraja, odkoder je dl jak doma. V kolonijo bodo sprejeli tudi oni bolehni dijaki, ki jim imovinsko sta nje' omogoča polno plačan je stroškov. Ti dijaki naj v svoji prijavi namesto imovinskega stanja podajo izjavo, da bodo stroške kolonije plačali sami. Rim, 5. - VZN — Sovjetska mladinska delegacija je imela nocoj, na predvečer svojega povratka v domovino, informativno konferenco »kraljevi dvorani* v beneški palači, katere se je udeležilo 2000 o-seb, po večini delavcev in uradnikov. Dekani RKS POMAGA REVNIM Te dni se je vršila v Dekanih delitev sladkorja, ki ga je prejel RKS od irskega RK. Med starčke in v vojni prizadete vdove je bilo razdeljeno 8 kg, med člane pomladka RKS pa 22 kg. Pri obeh daritvah so se obdarovanci slikali in poslali pozdravna in zahvalna pisma pošiljateljem. Zahvaljujejo se, da jim ravno te dni, ko se odloča usoda nase zemlje, dajejo poleg moralne tudi materialno pomoč. Vera M. Počitniška kolonija za bolehna dijake Dijaška matica bo priredila v letošnjih poletnih počitnicah počitniško kolonijo za bolehno dijake. V poštev pridejo dijaki obojega spola. ki so iz zdravstvenih razlogov potrebni oddiha na deželi. Kolonija bo v Cerknem na Goriškem. V to počitniško kolonijo ne morejo biti sprejeti dijaki z odprto Enotni sindikati SINDIKAT KOVINARJEV. — Zaupniki kovinarske male industrije In obrti naj nujno pošljejo seznam delavcev svojih delavnic in naj pri tem navedejo osebe, ki živijo na njihovo breme. V ponedeljek 8. t. m. bo ob 19. uri seja upravnega odbora/ V torek 9. t. m. bo ob 18. uri se. stanek posvetovalne komisije ko-vinarskih uradov. SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE. Zaupniki in člani upravnega sveta naj se danes javijo na svojem sedežu. MEŠAN SINDIKAT. Zaupniki in člani upravnega sveta na1 se danes javijo na svojem sedežu. Dobra srca Tov. Ravbar Ivan iz Dola-Voglje je daroval 1350 lir prostovoljnih prispevkov za SIAU. Tovariš iz Vrhovci j Je daroval za brezposelne delavce 500 lir. Prebivalstvo nekaterih vasi je darovalo večje vsote socialnemu skrbstvu: Voglje 1.057 lir, Lokev 4.468 lir, Vrhovlje 658 lir, Krajnavas 223 lir, N. N. 500 lir. Skupaj 6.746 lir. K U R Zaključna prireditev učencev osnovnih šol koprske okolice V četrtek 27. VI. so imeli učenci osnovnih Sol bližnje koprske okolice na pobudo sindikata pro. svetnih delavcev zaključno prireditev v dvorani S, Chiara. Dvorana je bila polna učencev, starSev in prijateljev. naSe šolske mladine. Sodelovali so vsak s svojimi točkami, učenci koprske o. snovne šole, Maniana, Pomjana, Vanganela, Laznreta.Prad, Borita, Laborja, Šmarij, Marezig in Babičev To je bil prvi skupni nastop Šolske mladine v Kopru, Kljub temu, da so se le kratek čas pripravljali in da so mnogi prvič nastopili na resničnem odru ob kulisah in električni razsvet. Ijavi v mestu samem, so se naši pionirji zelo odlikovali. Pokazali so se celo novi, dobri talenti, tako v igri kot v recitaciji. Pionirji iz Maniana so zapeli pionirsko himno, mala pionirka je lepo recitirala »Vaš narodni dom*. Pri zboru bi bilo bolje, če bi ga učiteljica tudi pri nastopu vodila osebno. Mali pionirčki iz Vanganela so zelo lepo podali igrico v gledali, šču, posebno mali zdravnik je lepo igral svojo vlogo brez zadrege in strahu. Koprski pionirji so sproščeno, lepo prikazali živo sliko z rajanjem eZnal bi red, kako le kmet. je*. Napev je drugim pionirjem tako ugajal, da so ga začeli takoj po predstavi prepevati. Mali pionirček 1. razreda — radovednež, je lepo in z močnim glasom vodil petje sredi kola. Učenci iz Boršta so prikazali sNašo novo zastavo*. BiH so nekoliko negotovi v izvajanju, to- da odlikovali so se s svojimi lepimi glasovi. Pionirji iz Šmarij so odlično deklamirali zborno recitacijo: eSamo milijon nas je*. Otroci so zelo občutno recitirali, posebno poedincl v samogovorih. Take zborne recitacije bi morali še bolj gojiti in izpopolnjevali, otrokom ugajajo občinstvu še bolj, so pa tudi velikega vzgojnega pomena za deco in odrasle. Otroci se ob. enem tako najlaže in uspešno nauče jezika in govora. Samozavestno je recitiral mali Šmarski učenec «Primorskega pionirja*. Pionirji in pionirke iz Marezig so se odlikovali v igrici ali sliki «Nabrusimo kose*. Le preveč so hiteli v strahu, da ne bi lepo kon. čali. Ploskanje občinstva jim je bila zato lepa nagrada. Lepo so odigrali tudi zBegunčka*, občinstvu, posebno pa pionirjem, je zelo ugajal zPohad pionirjev*. Bravo, pionirji iz MarezigI Trije pionirji iz Prad.l^azareta so zapeli v spremstvu harmonike *Na oknu glej*. Korajžno so peli in igrali, le malo previsoko so prijeli, tako da je šlo proti koncu s težavo. Pionirka iz Trušk je zelo lepo recitirala Gregorčičevo »Soči*, Posebno na koncu je vzkipela kot istrska kri: eTedaj, o bistra Soča...* Razgrelo je pionirje in občinstvo, da so burno ploskali pionirki in zSoči*. Krepak pionir, čvrst istrski dečko, odprtega čela in bistrega pogleda, je pa najlepše od vseh deklamiral zMi vsthjamo». Dečko ima lep glas, razvit čut, mi. mika mu je prirojena, res čuti kar govori in lepo podaja. Prekosil pa je samega sebe v deklamaciji tNaša narodna noša*. Tudi mala pionirka — Sloi^enka ni zaostajala za njim. Ta dva mala iz Trušk sta bila pravo odkritje na tem prvem nastopu. Skoda bi bila. če bi ju zanemarili; posebno mali dečko je pravi talent. kratkih besedah orisal pomen te prve prireditve naših učencev, če-, stital je pionirjem, staršem in učiteljem koprske sindikalne podružnice, ki je v tekmovalnem načrtu organizirala ta nastop. Za zaključek so pionirji in pionirke zapeli nekaj pesmicMali zbor, ki ga vodi domači učitelj, je Se šibak. Glasovi so lepi, uglajeni, odlikovali so se posebno v troglasnem petju. Sadovi učiteljevega truda so zelo vidni. Ko bo zbor močnejši, bo res odličen. 7.e sedaj pa zna in lepo izvaja finese forte, piano in pianissimo. Paziti hi morali, da vsakokrat pravilno intonirnjo. Tovariš nadzornik Bavdek je v Bil je to pregled dela in uspehov, ki bodo vzpodbudili vse u-tence k daljnemu delu. Nastop malih je tudi pokazal staršem, da naša šola ne nudi učencem le golo znanje, čitanje, pisanje' itd., ampak da zajame oelega otroka, da ga tudi v izvenšolskom okviru izobražuje m vzgaja ter mu nudi prijetno in koristno razvedrilo. Podobne prireditve so tudi najboljša prilika za odkritje in spozno-vanje novih talentov, ki bi sicer ostali zakopani, kot doslej. Skupne prireditvo so obenem najlepša spodbuda za napredek in za medsebojno tekmovanje učencev. Kako radi otroci prirejajo kulturne nastope, je dokaz, da je najhujša kazen za učenca, te mu učitelj ali učitelj'ca rete: »Ti ne boš deklamiral, ti ne boš nastopil*. Otroci kar tekmujejo, kdo bo lepše deklamiral. Kot suha zemlja vodo, tako naša deco kar srka svoj ,Jezik in kulturo. Kako se doca navdušuje nad kulturnimi prireditvami, nam kaže primer vet italijanskih učencev, kot n. pr. v Pradah, ki pravijo: zEl prosslmo ano andemo alie scole slave, pcrcht Id i /a spesso belle recite!*, (Prihodnje leto bomo šli v slovenske šole, ker tam imajo večkrat lope prireditve 1» J. Našim otrokom so prireditve v veliko \>eselje in zadoščenje, da lahko spoznavajo lepote svojega materinskega jezika, da se nauče lepo govoriti slovansko, zkot tovariši is Ljubljane*, tako pravi naša deca. Staršem samim je u najlepšo veselje, ko poslušajo in gledalo na odru svoje male, ki lepo deklamirajo, pojejo ali rajalo. Učitefjice pozabijo na grenke, mučne ure, ko vidijo uspeh svoj'h pionirjev. Njim ni treba pohml »no nagrad. Mlada učiteljica 4s Pomjana je po predstavi rekla: zNajlcpše zadoščenje mi je zavest, da moji pkrnšrčki napredujejo*. Takih Sol, tak1 h učencev in takih učiteljev »i Jeli istrski lcnuet, On prav dobro ve, da jih bo tudi imel, in to edino v Jugoslaviji. A. B. preti smrt za lakoto. . ji V imenu dijaške mladine 1° tsljstva jih je nagovoril Pr0 tič, nakar je povzel besedo z> nik pokrajinskega odbora a " šisti/ne mladine Julijske Mladina iz Gorice je delov . gadi podarila jugoslovansko vo in italijanski prapor trn zvezdo. Slovenski in italijansw zahvalili i« f » da J« * ditelji so se ji da bodo dokazali svetu, lijska krajina neločljiv del no goslavije. V Postojni so se mladince® S o# iškega okrožia pridružili ■» i. • a- vi deli delovne b-i^ade, ki Pr iz Trsta in Tržiča. S Slovensko narodno gTi za Trst In Primorie priredi 7. t. m. ob 18. uri v S® .. Jurčičevega »Desetega bo® , prostem. Ta predstava bo - ^ tevilo Soli«"*.! privabila veliko Goričanov in okoličanov. Sod«1 bo ves ansambel pomnožen skim domačim zborom in S0® žiral bo Košič. ^ V četrtek 11. t. m. bodo 7 igrali «Raztrgance». !hi ‘K ki 12. t. m. ob 21.30 bo ta ^ " v Prvačini. To bo ^ tudi uprizoritev te drame, kar J® rekord za naš oder. Režira šuta- štvoj Slovenska prosvetna. se kr Prssvetnim drus vabi vsa prosvetna dru ^ svoje prireditve, ki so j«1 ruvali prirediti v soboto deljo zaradi nastalih B povedo, Izleti IZLET NA SV. ; priredi v nedeljo 7. julij* Sv. Primpž (279). LeipaJ®^ Wti 5 •ta- tlo •ko točka med ProBekom in S''.; na morje proti Tržiču ^ žaškem zalivu. Odhod ob ^ traj iz Barkovelj od vajske postaje št. 6 na p< Prosek. Od tu zaznamo*®" - f na vrh Sv. Primoža. P0'^,. jk grebenih v Sesljan. Kopanj^ (š ju do večernega vlaka ob Osebne izkazni^ - prizivne komisij Ker ima stotine naših ljudi sedaj opravka z osebnim; izkaznicami, bomo glede na našo prvo notico z dne 6. preteklega meseca priobčili v pouk prizadetim najprej zakonito odredbe, nato komentar in nazadnje navodila, kako naj prizadeti postopajo. Materija csebn.h izkaznic je urejena z ukazom ZVIJ štev. 14 in temelji na Devinskem dogovoru med Zavezniško in Jugoslovansko armado, z navodili, izdanimi za notranjo uporabo od ZVU in končno z ukazom št. 129. Kakor bomo videli, vse te dosedanje podlage ne zadoščajo za pra. vllno in pravično rešitev posameznih primerov, ako ne bo ZVU pokazala več uvidevnosti in široko-grudnosti kakor doslej. Opozarjamo naše bralce oz. zainteresirane, naj izrežejo dnevno odlomke članka pod gornjim naslovom. Ukaz št 14 Izdaja posebnih osebnih izkaznic (Prinašamo ga v celoti, da bo zainteresiranim zadeva jasnejša) Predpostavljajoč, da je bilo med Zavezniškimi in Jugoslovanskimi Vojnimi silami dogovorjena izdaja posebnih izkaznic za vse osebe v Julijski Benečiji: predpostavljajoč, da se '»na za umestno začeti z izdajo istih osebnih Izkaznic v onih krajih Julijske Benečije, kateri so sedaj zasedeni po Zavezniških vojnih silah (spodaj označenih, kot zasedeno ozemlje); jaz. Alfred C. BO\VMAN, polkovnik J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, ukazujem kakor sledi: ČLEN I. a) vso osebe na zasedenem ozem. lju, ki so dosegle alt bodo dosegic 18.o leto starosti, bodo morale biti v posesti ene izmed sledečih treb vrst osebnih izkaznic, katere bo izdajala policijska oblast Jultjske Benečije za račun in v Imenu Zavezniške vojaške uprave in sicer: 1. osebam, stalno bivajočim v Julijski Benečiji v mejah zasedenega ozemlja; 2. jugoslovanskim državljanom, ki ne bivajo stalno v Julijski Benečiji v mejah zasedenega ozem. lja; 3. Italijanskim državljanom, ki ne bivajo stalno v Julijski Benečiji v mejah zasedenega ozemlja; b) to Izkaznico mira njen Imetnik nositi stalno pri sebi. CLEN II. Vse osebe na za sedenj,,, jv J lju morajo prositi za i1® ^ d1, sebne izkaznice in se me * no vpisati ob določeneF ,jj, > adu in ob onih 7°°,^ teri sc bodo objavili 0 & i1 obvestili na ukaz koml*J\ upr*'J ne cone Zavezniške voja»* CLEN IH. a) Osebne izkaznice { je, vajočih v Julijski Bene^lj do izstavile osebam, ki -vale to vrsto osebnih bodo mogle podati za do* v J* ze, da so stalno prebiva1®-,, "r . ski Eenečiji pred 1. tj- '"k* P dc izdale onim osebnih, pravico do7 njih. b) Potrdila o vpisu dala vsem onim oseba^Jri sicer zaprosile za osebo0 j V. .—... .. juitr/j, »stalno bivajočih v čiji», a ne bodo mogl® ujt* dostno dokazati, da s° jt vale v Julijski Benečiji P ’ J jem 1945. s V Take osebne Izkaznic'’ p naknadno izdajale oscbV do imele pravico do tel? CLEN IV. J Komisar cone bo obja'^® j lo z navedbo roka, po ^ do vsi tisti, ki ne bod° po*f p sebi osebnih izkaznic ® ) ga potrdila o vpisu, P° ^f.‘ zenskemu postopku, za*.'L)l®,.l zalotili v položaju, da h* pO*1 sebi osebne Izkaznice ® o vpisu. CLEN V. i Vsaka oseba: AT a) ki ni v posesti pV. OL/ X\l lil V --- y- V nice ali potrdila o vp (|i jjj ki bo Javno objavljen, s J ločeno po čl. IV. tega v-jotijlf b) bo dala nalašč ln '‘J pačne podatke ali Pre