170. številha.
f Littljail, i sriđb, Z8. julija 1915,
XLVlll. leio.

4
.Slovenski Narod1 vclja v Ljubljani                             $,
-          na dom dostavljen:                .            v upravništvu prejeman:
jelo leto naprej . • . . K 24'— ce!o Icto naprej • » • • K 22*— pol leta m • • • • . 12-— po! !cU „ . • . . » 11*— fctrt leta , • • . . . 6*— Četrt leta m • • . • . 5*50 oa niesec     „       ." .   .   .    .    2*—      na mesec    m       •   •   •   •    »    1'9U
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafrjo. ' Uredništvo s EcaHova ulica št. 5 (v pritliiju l.vo) telefon *t 34.
Iikafa wMk iaa x*r*ttr fsTzemil nedelfe tn pramfke.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večih insercijah po dogovoru.
Upitvništvu naj se poSJIjajo naro*iiine, reklamacije, inserati L t. d,
to je administrativne stvari.
^•^—   Pounieiiui žievlika velja 10 riisarfe*.   •———
Na pismena narocila brez istodobne vposbtve naročnine se ne ozira.
„Karodsa tlftitcrsa" telefon šL 85.
.Slovenski Narod* vslja po ?oSti:
za Avstro-Ogrsko:                                      *a KcmČIjo:
ćelo leto skupaj naprej      •   K 25-—      ćelo leto naprej        .   .   .    K 30* —
pol leta        „         „      •   .     .    ^rr        za Ameriko in vse druge dežele :
četrt leta     m         m     •   •    •    boO
na mesec    ..         m     .   •    •    230     ćelo leto naprej   ....    K 35.—
Vprašnnjem glede Inserafov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Cpravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflovn ulica št. 5, telefon ćt,85*

NOV    NAVAL    ITALIJANOV    NA
DOBERDOBSKO    PLANOTO    SE
JE   RAZBIL.
Dunaj, 27. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo 27. julija opoldne.
Italijansko   boi i sce. -■   Ped varstvom včeraj ziutrai pri- j Četega splošnega artiljerijskega ognja so Italijani z o?ač2no silo znova   na-padli Doberdobsko planoto. Naval se je ponesreči! in Italijani so imeli več-je izdube   kakor !e kedaj.   Po ljutih bližinskih bojih so ostale   naše   čete tuđi ta Geveti dan bitke  v po!ni   po-sesti svoilh starih bojnih pozicij.
Na ostalih de?ih primorske fronte ter v tirotekem in koroškem ozemlju se ni pTtpetiio ničesar blstvenega.
Namestnik  načelnika  generalnega štaba Dl. H 6 f e r, fml.
BITKA  PRI  GORICI.
Napad Itaiijanov v dru^i bitki pri Gorici, ki traia do dane^ že devet dni, je smatrati za izjalovljen kljub besnečiin šunkom od strani sovraž-nika. Novo veliko zmago so tam iz-vojevale naše čete: vsak vojak med njimi zasluži ime junaka.
Mnogo prezgodaj in proti etiketi predčasno je šla kraljevska rodbina v Verono, da bi se pripeljala od tam v dDslej  »neodrešeno«    deželo.
Skrivncstno itaiiiansko  vojno  poro-čilo.
»Daily Mail« poroča iz Rima: Avstrijci so izvršili v petek proti vzhodnemu krilu italijanskih cet na Krasu gro-zovit protinapad. Naskok sovražnikov je bil naravnost stra-šanski. Toda druga italijanska crta se je vzdržala. (Kaj ie storila prva?) Trije generali, od katerih je eden pade!, ostala dva pa sta bila ranjena, so navduševali  itaiijanske čete.
RODA-RODA O GORICI IN BOJIH NA GORISKEM.
Vojni dopisnik Roda-Roda ie po-slal »Az Estu« iz Gorice dopis z ne-katerimi zanimivimi podrobnostmi o bojih okoli Gorice.
»Prebivalstvo — pravi Roda-Roda — optavlja svoj   posel   kakor
da povsodi vlada najvecji mir. Samo ob času topovskih bojev se ogiblje prebivalstvo onih smeri, v katerih se vrsijo boji. Y najvecji kavarni Gorice je kot, iz katerega se more približno videti na itaiijanske pozicije, zlasti ako ne bi neka streha v dalja-vi metila izgleda. Med tem so izstrel-ki itaiijanske inianterije že našli pot tuđi preko te strehe. To dokazuiejo razpcke na sicklu kaverne. V tej kavarni je se neki drugi kot, ki je povsem varen in zato ga kavarnar rad rriporoča gostom. Tuđi v onih deiih Gorice, ki se nahajajo s te strani Pcdgore, je polno trunci, se nepo-kopanih. Naši vojaki si mnšijo nosove z mentclnimi krogljicam;. O Italija-nih se govori, da jedo v času napada česenj, da se ubranijo strašnoga smradu nepokopanih trupci.
Naše pozicije se vleeejo skozi Doberdob, dočim stojijo Itali?ani njim naspretno. Ali vedno ista slika, ki se ponavlja: Itnlnani napadalo z vso silo naše pozicije, naši pa jih odbijajo nazaj z velikimi izgubami. Te nena-vadno močne vojne pozicije bi bile merda še močnejše, ako bi ne bilo naše zaveznisko razmerje spomiadi nas prisililo k obzirnosti glede na občutljivost verolomnega soseda, katerega se ni hotelo vznemirjati z zgradbami ob meji.
Tem našim močnim pozicijam in vojnim izkušnjam se imamo zahvaliti, da so tuđi naše izgube na-pram Italijanom ostale v znatni manJ-šini. Kajti pravzaprav se more samo tako hladnokrvne ljudi, kakoršni so naši, držati v uzdi, da iz zavetja od-bijajo napade neizkušenega sovraž-nika. Naše linije so mojstrska dela moderne tehnike, ki že devet tednov varujejo našo mejo in iz katerih mi neprestano odbijamo veliko številno premoč. Poti ob fronti so v jako do-brem stanju. Vsa slika ob fronti je vrlo dobra. Oskrba vojske izvrstna, konji in rogata žival, ki vozi potreb-ščine, je dobro krmljena. — Italijansko topništvo strelja sigurno na vsaki cilj, služba aeroplanov pa pri Italijanih ni uspela, italijanski aeroplani so kot bojno orožje vsakega razočarali.      Njihov napad na kolo-
dvor v Nabrežini ni imel    nikakega uspe ha.
Občudovanje na:^e mornarice v Italiji.
Mi lan, 27. ju lija. »Avanti« po-udarja, kako občudovania vredno spretnost je zopet pokazala naša mornarica z obstreljevanjem itaiijanske vzhodne obali. Avstrijska mornarica je zopet dokazala, kako visoko stoji nad številno močnejšo italijansko mornarico. Ta se je naučila respektirati avstro - ogrsko mornarico tako, da se skoro ne upa več v Adri-jo priii. Obžalovati je veliko škodo, ki so jo napravile sovražne ladje.
ITAI.UANSKI   LETALCI   SO   OB-
STRELJEVALI RIVO BREZ
USPEKA.
Inorncst, 27. julija. Poicm, ko so se priknzovali vsak dan sovra/ni le-talci v blizini Rive, se je izvršil 23. julija ob pol 8. zvečer istečasni napad treh sovražnih letalccvr na Rivo, na katero je bilo vrženih, kolikor se je moglo dognati, oseni bomb, ki pa so vse padle na vrtove ali na trge, kjcr ni bilo ljudi. Škode torej ni no-bene. izvzemši razbitih šip na okr.ih in malih peškodb na drevju. Neki de-lavec je bil lahko ranjen iz lastne cbrambne puške, ki je padla na zemlje Na aeroplane se je živahno stresalo, ali ušli so iicposkcćovani.
POROCiLO ITAL!JA?:SKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Dunaj, 26. julija. Iz \ ojnoporoče-valskega stana se poroča:
Italija, 24. julija. V Cadore je končano zasedanje Tofone, pri Čemer je bilo odbitih nekaj malih sovražnih napadov. Napad na našo postojanko na Mcntc Piano in severno od Misu-rine je bil takoj odbit. V odseku Krn-skem smo dobili nekaj prostora ob hrbtišču Luznice. Ob Soški fronti je skušal sovražnik poleg svojih navad-nih ponoćnih napadov, ki so se vsi izjalovili, motiti naša obrambna dela na pozicijah, katere smo si priborili. Včeraj z.iutraj je podvzel močan pohod proti desnemu krilu naših kraških pozJcij, ali bil ie prisiljen umak-niti se pod težkimi izgubami in je pustil nekaj vjetnikov. Iz ukaza, naj-denega pri nekem avstrijskem ofi-cirju sledi, da je imel napad 22., katerega smo odbili, kakor že uradno naznanjeno, značaj glavnega podjetja
z določenim ciljem, potisniti nazaj levo krilo naših pozicij. Napad je vodilo nekaj generalov, med niimi Boog, Schreiter in princ Schvvarzen-berg, izvedle so napad 1. crte, že po-prej vporabljene, v glavnem pa sveže na bojišče pripeljane čete.
25. julija. Dne 23. popoldne sta plula dva hidroplana nad Rivo, kjer sta vrgla na kolodvor z najboljšim uspehom 18 granat. Sovražna artiljerija je obstreljevala na?e letalce, ne da bi jim napravila kako škodo. V Karniji so napadle sovražne čete v noči na 25. naše pozicije na sedlu Somiouna, pa so bile nemudoma od-bite. V odseku Krnskem je skušal sovražnik ustaviti našo ofenzivo s tremi trdovratnimi napadi na pozicije, katere smo priborili na grebenu Luznice. Vržen je bil nazaj z velikimi izgubami. Na Kraški planoti napreduje na?a akcija ueodno.
PRVA    VELIKA   BITKA    ITALIJE KOT  VELEVLASTI.
Lagane, 27. julija. »Corrire della Serae piše: »Bitka ob Soči je prva velika bifka. katero bojuje Italija, narastla do velevlasti. Od tu koraka Italija svoji veliki usodi nasproti. Radi teea borno bojevali bitko pri Gorici do konca, ne da bi zaman pade! kak vojak. Vsak padli vojak !e svojega tovarisa Ie naprej gnal. Tako prodira Italija.«
»Messaggerc« piše: »Naš pohod na Kras zasluzi v resnici ime triumfa itaiijanske artiljerije, topov in strojnih pušk. Pohod se je na kratko usta-vil po veliki tcžki srečni bitki petih dni: da moremo izgraditi naše pri-dobljene pestojanke. Poleg tega moramo v vročini pokopavati mrliče. Predsunek nas je stal naravno znatne izgube.«
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Lugano, 27. julija. V prvih šestih meseeih evropske vojne se je vmilo v Italijo 470.S66 izseljencev, poleg tega stotisoči iz mest Turin, Milan, Horenca, Rim in Palermo, katerih pa mestne uprave ne navajajo s šte-vilkami. Večja polovica je ostala brez dela.
Base!, 27. julija. Kakor poroča »Corriere della Sera <, bo dalo vpo-klicanje specijalne infanterije ber-sagliieriev in alpinov letnikov 1884. do 1888., ki se izvrši 31. julija, pri-rastka okoli 50.000 mož. Kakor poroča »Avanti«, bodo v vojaškem listu
za 31. julij vpoklicani tuđi črnovoj-niki iz leta 18S4. do 1SS6., ki še nišo služili.
Lugano, 20. julija. Procesi proti petim menihom v Ikiri in enemu duhovniku v Ankoni radi špionaže in podpiranjci vojaških akcij Avstro-Ogrske notom signalov, so se kon-čali z oprostitvijo obtožencev radi pomanjkaiija dokazov.
Papežev državni tajnik kardinal Oasparri je podal, ko je sodišče v Bari že izreklo razsodbo, pred oficirsko komisijo v Rimu zagotovila visoko-narodnega značaja, ki bi napravila veselje vsakemu Ita-iianu, kakor poroča »Giornule d' Italia«.
Zurih, 27. julija. Ministrski pred-sednik Salandra zahteva v posebni odredbi od cenzurne oblasti, očitno radi napovcdGvanja gotovega za-vzetia Gr-rice, da mora skrbneiše za-branjevati napačna in pretirana po-ročila v časopisih, da se ne bo javnosti škodljivo zapelievalo in vzne-mirjalo.
Chiasso, 27. julija. Generallait-nant Tuliio Masi, poveijnik 4. anuad-nega zbora, ki je militariziral zbor finančnih stražnikov in jih voiaško vsposobil liki alpinom, je vsled bolez-ni umri.
Berlin, 26. julija. »Lokalanzei-ger« poroča iz Lugana: Nacijonali-' stični listi pozdravljalo aretacijo župana iz Gardone in drugih sociali-stov in zahtevajo energične odredbe proti vsem strankinim voditeljem in agitatorjem. >>Idea Nazionale.« pravi, da je zadnji čas, udariti, predno se agitatorjem posreći v nekaterih industrijskih središčih pripraviti delavce do tega, da ustavijo Jelo. — ^Avanti^ pripominja k temu, da socialistična stranka pričakuje dogodke pripravljena. Njen program, v katerem se je energično izrekla proti vojni, ie bil pred vojno doloeen in od njega ne odstopi niti za korak.
Lugano, 26. ju lija. Gotovo je, da je število žrtev vsled bomb, vrženih na Benetke iz naših aeroplanov, mnogo večje nego se to navaja z itaiijanske strani službeno. Tako se je moral z bombo zadeti ruski konzul Protopopov podvreei težki operaciji.
Lugano, 27. julija. »Tagesanzei-ger« je izvedel od ^vicarjev, ki so dospeli iz BeneVk, da stevilo žrtev vsled bomb, vrženih na Benetke, znaša 54 oseb, med njimi 13 mrtvih.
Ouuetnikcua skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Vrni! bi se v London mirnejše-ga srca, če bi iz tvojih ust slišal, da je razširjena govorica neutemeljena,« ie rekel po trenotnem presledku. ^Govori se namreč, da se namera-vaš poročitissirRikardomBoldonom. Vem, da je smešno spravljati tvoje ime na tak način v zvezo z imenom meža. ki je tako v letih, da bi bil lahko tvoj stari oče, in je vrh tega domisljav in lakomen neotesanec, toda — kaj ne. Ada, to ni res?«
Tako je bila zdaj vendar izrečena obdolžitev, katere se je Ada že tekom celega pogovora bala. A dasi ji je srce zdaj nemirno bilo in je drh-tela po vsem životu, se je vendar znala prernagati; ohranila je oblast nad izrazom svojega obraza in nad svojim glasom tako, da je mogla svojemu ljubimcu mirno odgovoriti.
»Sir Rikard me še ni vprašal,« je izjavila določno.
»A, če bi to s^r? -- kaj bi mu odgovorila ?«
»Hugh — ti vprasuješ preveč, ti zlorabljaš svojo predpravico. Kako pa naj vem zdaj pcvedati, kaj bi storila, če bi se zgodilo kaj takega, kar si ti domišljaš? Govoriva raje o čem praktičnem. Kđai se vidiva spet tu-kaj v Woodhurstu?«
»Ti torej vendar nameravaš vzeti tega starca, tega nizkotnega, vsakdanjega človeka, tako starega, tako nestrpnega — zaradi njegovega denarja?«
»To praviš ti, ne jaz! Zdravstuj, Hugh.<?
»Ne, Ada, še ne! Jaz te ljubim in verujem, da me ljubiš tuđi ti. Postani moja žena! Potrpi eno ali dve leti, da bom imel zadosti zaslužkov, in vzemi me potem. Življenje je vendar več vredno, kakor meso, in telo je več vredno, kakor oblačilo. Ne prodaj se možu, ki ga še spoštovati ne moreš.«
Ada je bila zdaj drugič vesela, da je dobila povod se razhuditi.
»Kako žaljive so tvoje besede, zato se menda prav niČ ne zmeniš,« je rekla nnglo. »Samo da me zaboli! A ker se nekaj časa ne bodeva vi-dda, bi biio res škoda, da bi se raz-prijateljila. Zato ti ne zamerim tvojih besed. Če me sir Rikard zasnu-bi, imam še vedno dosti časa, da stvar preudarim; na vsak način pa .•»maš ti nikake pravice .. ♦ Toda, ne
maram ničesar reci. kar bi te speklo. Misli name s prijaznimi mislimi, Hugh — in zdravstvu]! Daj mi roko — hočem jo — OK<
Zgodilo se je več, kakor je za-htevala. Pre\Tzet svoje strastne lju-bezni jo je Mugh objel, io pritisnil na svoja prsa in jo poljubljal z gorečimi poljubi.
»Kako si se pređrznil, Hugh! Pusti me, sicer začnem klicati na pomoč!«
»Tako!« je dejal, ko jo je konč-no izpustil iz cbjcina. »Nisem druga-če mogel, Ada. in upam, da mi to od-pustiš — vsaj kadar bodeva poro-čena.<-
»Ta dan ne priđe nikoli,« je de-kle znklicalo kljubovalno.
»Priđe, zancsljivo priđe! Sam Še ne vem, kako si poživila moja upanja, a trdno verujem, da bos še moja.«
»Tvoja . . .«
Solze se nišo dale več zadrže-vati. Toda Ada ni hotela ne za ves svet pokazati svojemu ljubimcu, kako jo sili na jok. Naglo je ušla pri malih vrtnih vratih. blizu katerih sta stala in je stekla proti hiši, vihteč Hughu v zadnji pozdrav svoj robec.
Komaj je pribežala na varen kraj, namreč v svojo spalnico, pa je zaihtela na ves glas in oblile so jo greške solze. Do tega trenotka se je
hrabro držala in je izgovorila vse, kar se je namenila povedati. Toda blaznostvarni objem, ki jo je popol-norna presenetil, je prevrgel vse, kar je bila pripravila. Pa če bi jo bilo vc-Ijalo življenje, bi takrat ne bila mogla hliniti ogorčenja, katero bi jo bilo v takem položaju gotovo prevzelo, če bi Hugha ne ljubila. Zdaj ni več dvo-mila, da je Hugh spoznal, kako pre-srčno ga ljubi. Prešinila pa jo je tuđi bo.iazen, da jo bo Hugh kmalu nehal ljubiti in spoštovati, zakaj vedela je prav natančno, da jo hoče sir Rikard Boldon zasnubiti in da ima ona sama trdni namen, njegovo ponudbo sprejeti.
II.
Hugh se je vrnil v London s srcem, polnim veselih upanj. Poznal je Ado natančno in si ni delal posebnih upanj, da takoj na prvo njegovo razodetje ljubezni odgovori povoljno. Ko ga je zapeljalo njegovo strast-no hrepenenje, da jo je objel in po-ljubil, ne da bi imel do tega kako pravico, tedaj je pričakoval, da vzki-pi nevolje in jeze. Ada je pač bila nevoljna, a Hughu je rekel notranji glas, da ni jezna in da tuđi njena nevolja ni tako velika, kakor se je bal. To mu je pričalo, da ga vzlic vsemu, kar jt? govorila, vendar ljubi. Zato pa je bil toliko večji užal, ki se ga je polastil, ko je izvedel, kak mesec po
svojem povratku v London, da hoče dekle, ki je ljubi, postati žena Rikar-da Boldona. Ogorčen in ranjen v srce je takoj odpotoval v Hampshire. Omenjeno bodi, da je bil Hugh The-siger sirota, ki ga je vzgojil njegov stric, bivši pomorski častnik, ki je v tesnih ruzmerah živel na selskem dvorcu biizti vaši Chalfont, oddalje-ni nekaki dve milji od Woodhursta. Poročnik Thesiger je bil oženjen, a imel je samo enega otroka. ki je pa še v nežni mladosti umri: gospa Thesiger je bila netjakii svojega mo-ža dobra in skrbna mati.
Hugh je prišel pozno zvečer na stričev dvorce, a še predno je šel k počitku, je izvedel od svoje tete, da je bila govorica o zaroki Ade popol-noma resnična.
»Da, da,« je menila stara gospa. »Resnica je to. Poroka bo menda čez šest tednov. Premagala sem se in šla sem v župnišče Adi čestitat. Ubogo dekle! Sodim, da bolj zasluži izraze sožalja, kakor čestitke.«
»Saj je to vendar njen svobodni, s hladnim, preudarkom storjeni sklep-« je dejal Hugh.
»To je resnica: silil je ni nihče; toda meni se zdi, da se žrtvuje za svojo rodbino. Uboga gospa Bruce se je morala vedno boriti s težavami; zdaj bo Ada lahko kaj storila za svojce.«
(Dalje prihodajič.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NRAODV dne 28. julija Ilfi5.
170. štev.
Lugano, 27. julija. (Kor. urad.) Znacima, kako izpopolnjuje italijan-sko častnistvo, so neprestana imenovanja vojaško nekvalificiranih, toda politično in socialno uglednih oseb za častnike. Tako so bili imenovani za poroenike: bivši rimski župan in najvišji duhovnik reda prostozidarjev Nathan. kraljevski hišni minister Mattioli. glavni tajnik mednarodnega rimskega agrarnega instituta Loren-zoni. ki je poučeval v Inomostu, predno je bil vsled posredovanja av-strijske vlade imenovan za glavnega tajnika.
ITALIJA IN TURCIJA.
Lugano, 26. julija. Italijanski poslanik v Carigradu priđe te dni V Rim. da poda vladi svoje poročilo.
Dardanelsko  vp rasan te  v {talijanski
»Avanti« prinaŠa zelo intere-santen članek o dardanelskem vpra-šanju ter opozarja vladne liste, ki, kakor znano, zahtevajo intervencijo Italije, na posledice takega vmeša-vanja. Če bi prišle Dardanele v ruske roke. piše list, bi postali Bolgar-ska in Romunska naši sovražnici, ker bi bii njun izvoz onemogočen. Ćelo Jonescu izjavlja v »Universu-lu«, da je prosta roka v Crnem in Sredozemskem morju za Romunijo ravnotako važna, kakor njene besa-rabske in druge aspiracije. List za hteva, da se mora v tej važni zade-vi vprašati parlament.
Tiaiii M uske irnsde.
NAŠE ĆETE SO VZELE VAŽNO
POZICIJO OB BLGU TER VJELE
NAD 3000 RUSOV.
Dunaj, 21. julija. (Koresn. urad.) Uradno razglasajjo 27. jullja opoldne. Rusko  bojišče.
Odkar so naše čete jurišale Soka!, se ie vrši! južnovzhodno od me-*ta boj za neko visino, ki ie za ob-vladanje prehodov čez Bug posebno važna. Včerai so naši hrabri polki to pozicro vzeli v naskoku ter pri tem zaieli 20 častnikov in 3000 mož in vpieniii 5 strojnih pnšk.
Bcji severno od Grubieszowa se tisnešno nada!jyjejo.
Sicer ie   položaj   na  severovz* hodu neizpremenjen. Namestnik načelnika  generalnesa štaba ij|. H 6 f e r, fml.
*
NEAiŠKI    USPEH    SEVERNO    OD
GRUBIESZOWA.       —       SKORAJ
4000   RUSOV   VJETIH.
Berlin, 27. julija. (Koresp. urad.) VVoIffov urad poroča: :    Veliki glavni stan 27. julija 1915: Jugovzhodno   bojišče.
Pred Ivangorodom ničesar no-vega.
Severno od Grubieszowa smo vnrii sovražnika iz več krajev ter vjeli 3941 Rusov med njimi 10 čast-nikov.
V ostalem ie položai pri nem-ških četah generala von Mackensena neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
•
RUSKA   PROTIOFENZIVA  PROTI NAREVVU  SE  JE  PONESREĆILA.
Berlin, 27. julija. (Koresp. urad.) VVolffov urad poroča:
VeHki glavni stan 27. juliia 1915: .    Vzhodno bojišče.
Zavmili smo sunek na Mitavo. Med Roswoiom južno od Mitave in Njemenom sledimo umikajočemu se sovražniku.
Rusi so poskusili včerai potisniti naše čete, ki «o prodrle čez Narew, nazaj z velikim enotno na crti Gove-ro\vo vzhodno od Rozana - Wysz-kow - Serock (južno od Pultuska) izvršenim napadom. Ruska ofenziva se !e popolnoma ponesrečila. Vjeli smo 33? 9 Uusov ter ugrabili 13 strojnih pušk.
Vzhodno in jugovzhodno od Rozana so prodrle naše čete za vrženim sovražnikom.
Ob Bugu (iugovzhodno od Pultuska) se vršijo še trdovratni boji.
Pred    Nowim   Georgiewskim in pred Varšavo nikakih izprememb. Vrhovno armadno vodstvo.
PRED NOVIMI BOJI NA SEVERU.
Iz vojnega poro če val skega stana iavljajo: Velikanski boj za odlo-čitev na ruskem bojišču, razdeljen na .velike boje v oddelkih, traja še; vi-šek še ni dosežen, a že se vidi precej jasno, kako bo. Rusko vodstvo za se-dai še ne misli na izpraznjenje ozem-Ija ob Visli; z izrabo trdnjav ob Narevu in ob Visli upa, dati usodi drugo smer. Prvi protisunek je za-del nemške čete, ki so prodrle med Rožanom in Pultuskcm. Poročilo iz velikega glavnega stana poudarja iz-frecno, da se je zgodil enoten, v veli-kem slogu urejen napad. Sovražnik pa je bil odbit in vzhodno od Roža-na se je Nemcern ćelo posrećilo, da so prodiraje za njim pridobili nov teren. Rusi se s tem porazom ne bodo zadovoljili; pričakovati je še velike in vztrajne boje. — Obupno se branijo južne železnice Lublin-Cholm. stojeće močne ruske čete. ,Toda vzhodno krilo armade Macken-sen se nevzdržno potiska med Wie-przem in Bugom proti severu na Hdm. Vsak korak naprej je dvig z lopato na grob ruskih upanj. Jako uspesna obramba vzhodnega krila jMLackensenovega ob Bugu do SokaJa
podira marsikako pričakovanje ru-skega generalisima. Na severu se za-čenja teden velikih dogodkov.
Glavna obrambna linija Rusov.
Krakovska »No\va Reforma-pravi, da vse, kar se je doslej zgodilo na severnem bojišču, je samo uvod odločilnim bojem. V trenutku, ko sta začeli zvezni armadi prodirati proti utrdbam Varšave, Novega Georgi-jevskega in Ivangoroda, se ie začela žanje prava in najtežja naloga in je pričakovati mnogo tednov trajajoče boje. zlasti ker so se iz Galicije, južne Poljske in od Nareva umikajoče se ruske čete koncentrirale na glav-nem obrambnem terenu, pripravlja-nem že mnogo let v velikem trdnjav-skem Štirikotu. Ta središcna pozicija zagotavija ruski armadi velike prednosti.
Prodiranje Mackensenovih armad.
Kakor poročajo preko Chiassa, priznavajo Rusi. da ogrožajo Ma-ckensenove armade že crto Trawni-ki - \Voista\vice. ki je glavna obrambna pozicija za Holm.
Nemci v Kurlandiji.
-Beriner Tagblatt« popisuje naglo prodiranje nemških čet v Kur-landiji. \" enem samem tednu je prodrla konienica 320 km, pehota pa 120 km daleč. Mesto Sza\vle je Ie še velika grornada ruševin ter nudi zlasti ponoći sliko groze in strahote. Rusi so na svojem umikanju požgali vse večje kmetiie, uničili vso žetev. Povsodi leže mrliči. konjski kadavri, puške in drugi vojni materijal, povsodi zre oko vso bedo človeštva.
Evakuacija   Vilne.   Grodnega, Kow-nega  in  Bielistoka.
Pariz, 27. julija. (Kor. urad.) Dopisnik »Tempsa« v Petrogradu na-znanja. da so voiaške oblasti izdale potrebne odredbe za izpraznjenje Vilne, Orodnega, Kownega in Bielistoka. Bolnišnice. ječe in sole so že izpraznjene. Listi mirijo prebival-stvo, razlagajoč, da gre Ie za previd-nostno odredbo.
Evakuacija Livlandije.
Berlin. 27. julija. »Vossische Zeitung-^ poroča: Livlandski gubernator je zaukazal evakuirati vse okraje. Doma smejo ostati Ie židi, žene ter moški kristjani, ki so manj kakor 18 in več kakor 45 let stari. Vsa živila v kolikor nišo od oblasti rekvirirana se morajo zažgati.
Položaj Rusov ie zelo ooasen.
To priznavajo sedaj tuđi italijanski in francoski listi »Corriere della sera« poroča, da postaja orjaška bitka na Poljskem vedno Ijutejša in da je položaj ruskih armad od ure do ure opasnejši. Avstrijska armada prodira na več tnčkah nevzdržno in Rusom grozi nevarnost, da bodo po-samezni deli njihovih vojsk odrezani. Posebno odločilnega pomena so boji med Wieprzom in Bugom. Pariški >TempS" se boji, da se bo ruska na-rewska crta popolnoma sesula. Zdi se mu tuđi, da je zveza Varšave s Petrogradom na crti Orodno - Vil-na - Dwinsk zelo ogrožena. »Figa-ro«t piše: Zopet preživljamo tragične ure« in podpolkovnik Rousse pri-znava v »Petit Parisien«: ^Položaj žal ni tako sijajen, kakor bi si četve-rozveza Želela« . . .
Vožnja po Belem morju.     "^
Petrograd, 17. julrja. MornaTiško ministrstvo daje stroge predpise glede vožnje po Belem morju v varstvo pred nemškrm napadom na Arhan-gelsk. Položenih je obiJo min m pre-loženih je več obrežnih baterij.
DROBNE VESTI   IZ   RUSIJE.
»Kurjer Polski« pravi, da pripravlja pariško časopisje javnost na to, da bodo Rusi izpraznili Varšavo. Generalisim ima pripravljen nov vojni nacrt, ustanoviti hoče novo obrambno črjto za, Dugom.   »Matinc
je mnenja, da ni od Rusije ničesar več pričako\ati in da si mora Fran-cija sama pomagati. »Temps- pravi, da se je bati, da podero Nemci ruske pozicije ob Narewu; tuđi je ogrožena zveza med Varšavo in Petrogradom na želczniški progi Orodno-Vil-na. »Ruskoe Slovo* piše, da tako, kakor je bila vojna v poletju uspešna za Nemce, tako bo vojna poziini uspešna za Ruse. »Utro Rossije , pravi malodušno, da je lahko mirno gledati v bodočnost in da bodo velike žrtve prinesle bogat sad. Poluradni > Ruski In\alid« sodi, da prinese ofenziva sovražnikov Kusom ugodnosti. Pomirljivo pravi sicer širokoustni list »Novoe Vremja*, da se velik narod spozna prav v časih težkih izku-šenj. Tuđi italijansko časopisje ne more prikriti ruskih porazov. Voja-ški kritik lista »Corriere della sera< pravi, da so dogodki na severnem bojišču taki, da je dvomiti, če ima ruska armada še moč za novo proti-ofenzivo. List meni, da se bodo Rusi umaknili v stepe in rešitev boja odgodili.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Odhod    crnogorskoga    ministrskega predsednika iz Cetinja.
Rim, 27. julija. (Koresp. urad.) »Agenzia Stefani<c javlja iz Cetinja: Ministrski nredsednik Vukotić ie iz-roči! portfelj vojnega ministrstva generalu Pojoviču ter je za nedoločen čas iz Cetinja odpotoval. V predsed-ntstvii ministrskega sveta ga bo za-stopal finančr.i minister Popović.
ZAPADNO BOJIŠCE.
BOJI    NA    FRANCOSKI    FRONTI.
Berlin, 27. julija. (Koresp. urad.) VVolffov urad javlja:
Veliki glavni stan 27. juliia 1915:
Zapadno bojišče.
Siabi francoski napadi z ročni ni i grana tami severno od Scuchcza in razstreHtve v okolici Le Mesnil v Champagne so bili brezuspešni.
V  zapadnih Argonah smo zased-li nekaj sovraznih jjarkov.   Na  bombardiranje Thiaucourta smo zopet odgovorili   z ognjeni   na Pont a Mou-sson.
V  Vogezih se je polastil  sovražnik včerai zvečer naših naisprednej-^ih jarkov   na  Lin^ekopfu   (severno od Miinstera). Pri Ronque severoza-padno od Tourcoing smo prisilili neko franeosko, pri Paronne   pa  neko angleško letalo, da  se je spustilo na zemljo. Letalce smo vieli.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
Aberdeen, 26. julija. (Kor. urad.)
Remerjevo poročilo. — Angleški ri-biški parnik »Gaubiuell je bil v Severnem morju potopljen. Posadka je rešena.
London, 26. julija. CKor. urad.) Kemski podmorski čoln ie 24. julija potopil v Severnem morju angleški parnik »Orange\vood ^ ki je plul iz Archangelska v Mavre. Posadko so resili.
London, 27. julija. Reuter poroča: Nemški podmorski čaln je potopil ribiška parnika »Honoria« in »Sutton«. Posadka se je izkrcala v Kirkvalu in Bericku. Druge ribiške ladje je zasledoval podmorski čoln do Sternovvaja.
Aberdeen, 27. julija. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: Angleški ribiški parnik »Emblem* je bil potopljen pri otokih Orknev po nekom podmor-skem čolnu. Posadka je rešena,
FRANCOSKO     URADNO    PORO-ClLO.
Pariz, 26. julija. (^M N. N.«) Uradno poročilo od nedclje popol-dne: Noč je potekla nemoteno. Par artiljerijskih bojev se je vršilo: v Artois, pri Souchezu in med rekama Aisne in Oise, kakor tuđi na planoti Ouennevićres. V Pretrskem gozdu je spremljal kanonado živahen infan-terijski ogenj. toda brez infanterii-skih spopadov. V Vogezih pri Ban de Sapt smo dosegli nov uspeh: Po-lastili smo se snoči zelo močne nemške obrambne postojanke, ki se raz-teza med višinami Fontenelle in visino 627 pri vaši Launois. Zasedli smo skupino hiš, ki tvori desni del vaši. Vjeli smo več nego 700 nera-njenih nasprotnikov, ki pripadajo §ti-rim razli5nim bataljonom in neki stotniji strojnih pušk. Vplenjeni ma-terial še nismo prešteli.
Uradno poročilo od nedelje zvečer: V Artois in med rekama Oise in Aisne artiljerijski boji. Na severnem bregu reke Aisne, v okolici Troyonat kakor tuđi v Champagne na fronti Perthes - Beausćjour se Je nadaljeval boj z minami v naš pro-speh. V južnem Voevre kanonada, ki i^ od časa do časa ponehala.   V
Vogezih so se naše čete navzlic bombardiranju utrđile y pozicijah, ki smo jih včeraj zavzeli pri Ban de Sapt. Stevilo vjetih Nemcev se je zvišalo na 11 častnikov in 825 mož, med katerimi je le 70 ranjenih. Mno-iio mrtvih je obležalo v strelskih jarkih. Mi smo poslali v boj le dva ba-taljona neke^a linijskega polka. V zavzetih strelskih Jarkih smo našli že 6 strojnih pušk.
AngleSki transporti čet čez Kanal.
Neki trgovec, ki se je vrnil iž Londona, je pripovedoval curiškemu poročevalcu lista »Kolnische Zei-tung«, da so se v zadnjih tednih vršili veliki transporti čet Čez Kanal. Moštvo bodo še le na franeoskih tleh dodobrega izvežbali. V angleskih krogih pričakujejo, da bo Francija v doglednem času, kar se tiče člove-škega materiala, izčrpana. Tuđi ofen-jivno moč Rusije smatrajo za dogle-den čas kot zlomljeno. Osvojitev \raršave je le vprašanje kratkega časa. Omenjenemu trgovcu je neka ugledna angleška oseba izjavila, da je Anglija že opustila nado na popol-no zmago proti Nemčiji.
Francija je nezadovoljna z Anglijo.
Atene, 26. julija. (Kor. urad.) Listu >Nea Imera^ poročajo iz Soluna: .^00 grških prostovoljcev, ki so se borili na francoski strani, so se sem vr-nili. Zapustili so fronto, ker nišo že-leli, bojevati se na strani Angležev. Ti potrjujejo, da so na Francoskem zelo iezni na Angleže.
Katastrofalne    posledice   vojne   na Francoskem.
Z nadami Francoske po vojni se bavi list »Sindikalist«. Te so brez-upne. Izmed prebivalstva so skoro vsi možje med 20 in 40 leti na fronti. Fna petina jih je že zdai mrtva alt pa popolnoma nesposobna za delo. Ćele rodbine so izumrle. Treba ie s tem računati, da bo ostala ena četr-tina, da, ena tretjina dežele po vojni neobdeiana. Na drugi strani pa je iz-ključeno, da bi ve ta nedostatek iz-ravnal s tem, da bi se zvišal industri-clni izvoz. Smešno je o tem govoriti, da bo Francoska osvojila tržišča Nemčije. Če bo Nemčija izpodrita, te-daj bosta stopili na njeno mesto Amerika in Angliia, nikdar pa ne Francoska, ki mora biti vesela, če bo mogla s svojim decimiranim pre-bivalstvom vzdržati svojo dosedanio industrijo.
Kakor posnema »Frankfurter Zeitung po listu > Financial Chronic-le <, je franeosko pomožno društvo v NTovem Jorku v sredo pred 14 dnevi izdalo oklic ter pri tem navedlo, da je do 1. junija 1915. torej v času. ko bitka pri Arrasu s svojimi težkimi iz-gubami še ni bila končana, republika izgubila 1,400.000 mož. Od teh je bilo okroglo 400.00 mrtvih. 700.000 ranjenih in ostalih 300.000 vjefih.
Isti list navaja izgube Angleške, ki je imela do 1. junija 116.000 mrtvih. 229.000 ranjenih in 83.000 pogrešan ih ali vjetih, skupaj 428.000. Za Rusiio so številke pač prenizke: 733 tisoč padlih, 1,982.000 ranjenih in 770 tisoč vjetih, skupaj torej 3 in pol mi-lijona. Te številke zaradi tega ne morejo biti resnične. ker navajajo sicer 1 in pol milijona Rusov za vjete.
Japonska ne gre v Evropo.
Francoski listi objavljajo poročilo, da ni misliti na to, da bi se Japonska udeležila vojne na evropej-skih bojiščih.
Boj za Carigrad.
TURSKO URADNO POROČILO.
Francoski podmorski čoln »Mariotte« potopljen.
Carigrad, 26. julija. (Kor. urad.) Poročilo Agence Telegraphique Mil-li. — Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta.
Danes dopoldne smo potopili francoski podmorski čoln »Mariotte« v morski ožini. 31 mož posadke smo vjeli. Pri Ari Burnu smo 24. t. m. metali bombe ter povzročili požar v sovražnih strelskih jarkih. 25. t m. je razrušila naša artiljerija del strelskih jarkov in žičnih ovir nasproti našemu levemu krilu. Bombardirala je sovražnikove postojanke in njegova izkrcevališča, pri čemer je imel sovražnik velike izgube.
Pri Seddilbahru infanterijski ogenj in artiljerijski dvoboj, ki je od Časa do časa ponehal. Sovražnik ne-prenehoma vporablja bombe, napol-njene z dušečimi plini. 25. t. m. je v naskoku zavzel majhen turski poiz-vedovalni oddelek levega krila pri Seddilbahru dele sovražnih strelskih jarkov. usmrtil branitelje ter vplenil 400 pušk, municijo, vreče in bombe. Naše obrežne baterije so z uspehom bombardirale posadke in taborišče sovražnikovo na obali pri Seddilbahru. Sovražnik je brezuspeš-no oduovarial na   Often^   Sovražui
zrakoplovci so metaff bombe na lazaret Halil paša, navzlic vidnemu znamenju Rdečega polmeseca, ki je horicontalno napeto nad lazaretom. Na ostalih frontah nič važnega.
Iz neutralnih držav.
Nove vabe četverozveze v Bukarešii Jn SofiiL
Preko Kotterdama poročajo: Četverozveza je stavila romunski in bolgarski vladi nove sijajne ponudbe. Bolgarija naj dobi ćelo Makedonijo. Italijanski in angleški kralj ter francoski predsednik so radi balkanskih pogajanj v neprestanem brzojavnem stiku z ruskim carjem.
Konfcrcnco balkanskih diplomatov pri sini Grevu.
Berlin, 27. juliia. »Dailv Chro-nicle« poroča: Romunski poslanik je obiskal sira Ed\varda Greva v zuna-njem ministrstvu,. Tuđi bolgarski poslanik je zadnje dni opetovano kon-feriral v zunanjem uradu. V sredo je bil ceio trikrat tam.
Grev se je podal znova na kra-tek dopust.
Neresnlčne vesti o romunsko-bolgarsko - grški zvezi.
Bukarešta« 27. julija. Oficijozni »Vittorul^ izjavlja: Vesti, da je pri-poročal ministrski predsednik Brati-anu bolg:arskcmu poslaniku zvezo med Romunijo, Bolgarijo in Grško, so popolnoma neresnične.
Romunija ostane nevtralna.
»Kolnische Zeitung« javlja 26. t. m.: > Corriere della sera< poroča, da so se končala pogajanja centralnih držav z Romunijo tako, da je Romu-niia v Berlin in na Dunaj odgovorila, da hoče ostati nevtralna.
Politika romunskega ministrskega predsednika.
Iz Bukarešte porocajo: »Univer-sul« razpravlja o politiki min. predsednika Bratiana, ki da je bila dose-daj zelo modra, ker je slonela na prepričanju, da se Romunija vojne od začetka sploh ni udeležiti mogla. Zato je bilo tuđi zelo pametno, da se Romunija svoji zvezi s centralnima državama ni odpovedala. Bratianu tuđi ni pozabil, da je Romunija le mala država, ki nima dovolj finančnih sredstev za dolgo vojevanje in naj posije svojo 600.000 mož broječo ar-mado proti temu ali onemu.
Članek izreka nadejo, da bo Bratianu svoiečasno tako postopal, kakor bo to zahtevala uresničitev narodnega idejala in da bo vodil Romunijo tja, kjer je bodočnost države in naroda za vedno zasigurana.
Kralj Ferdinand vnovlč bolan.
Iz Bukrarešte poročajo: Krali Ferdinand romunski je vnovič zbo-lel ter ne sprejema nikogar.
Venlzelos in Gunaris.
Iz Aten poročajo: Vlada izjavlja, da so vse vesti o pogaianjih med se-manjo vlado in Venizelosovo stranko izmiljene, zlasti v kolikor se tiče-jo sestave koalicijskega ministrstva. Gunaris ostane na krmilu, dokler mu kralj zaupa. Parlament se sestane 16. av gusta, če ne bo popreje raz-puščen.
PonesreČena misija poslanika Savin* skega.
»Az Est« javlja iz Sofije: Tukaj-šnji ruski poslanik Savinski se je vrnil iz Niša, kjer je konfereriral s srb^ skimi krogi radi teritorijalnih konce-sij v Makedoniji. Moral pa je oditi, ne da bi bil kaj opravil.
Vest o bolgarskih manevrih pri
Nevrokopu.
Sofija, 27. julija. (Kor. urad.) Vest o nameravanih velikih bolgar-skib manevrih pri Nevrokopu je popolnoma izmišljena.
Justifikacija    sofijskih    atentatorjev.
Sofija, 26. julija. (Kor. urad.) Oba povzročitelja atentata v meščan-skem kazinu sta bila danes zjutrai justificirana,
AMERIKA   IN   VOJNA.
San Francisco, 27. julija. (K. u.) Bryan je izdal oklic, v katerem pravi, da Združene države nimajo pravice voditi vojno proti, Nemčiji ali kaki drugi evropski državi.
VVashington, 27. julija. (K. ur.) Odgovor Angiije na ameriško noto glede britanske blokade je že dospel. Nota pravi, da soglaša postopanje Angiije z međnarodnim pravom, če-prav se mora to vporabljati prhner-no novim razmeram. Dobro podučeni krogi pravijo, da se sklicuje nota na odločbo ameriškega najvišjega sodišča v Času domače vojne, katera odločba Je priznala postopanje Angiije za upravičeno.
Dunajska sodba.
Protiodgovor Združenih držav elede boievanla   nemških   nodmo^-
i 70. stcv
„SLUVCNSKl NHKOU-, anc 2$   julija   1915.
Stran 3.
skih čolnov je v vscoi Časopisju v Nemčiji vzbudil veliko nevolje in je časopisje to svojo nevoljo izrazilo v jako rezkih Člankih. Ofizijozna du-najska »Information« pravi, da je si-cer ameriška nota dosti ostrejša, ka-kor se je pričakovalo ćelo po poro-
čilu Reuterlevega bir6-a in po izvesti lih londonskih listov, in da obsega očitno grožnjo, a da nevolja, ki k> izraza nemško časopisje, se ne kaže, kaj bo zadnja beseda, in da se nem-ška vlada na to nevoljo časopisja ne bo ozirala.
M narod u boju za svojo grudo.
Ob obletnici svetovne vojne.
Dne 28. julija 1914. ob 4. uri po-poldne je napovedala naša monarhija Srbiji vojno. Še isti dan so padli pri Kovinu prvi streli in od savskih bre-gov je zaplesala krvava vojna furija po ćeli Evropi, po celem svetu. Eno leto gorja in solz, 365 dni groze in smrti je vtonilo v večnost in še xoć-r.o ne vstaja ma\Tica na temno za-strtem nebu človeštva. Osemnajst jnitfjonov vojščakov je že šio v boj, enajst držav se bori na osmih ogromnih bojiščih na kopnem in na štirih morjfh na življenje in smrt. Čas vojne bilance Še ni prišel — toda po 12 mesecih stojita Nemčija in Avstrija ne le nepremagani in čvrsti, temveč grozila s svojimi nenadkriljivimi ar-madami svojim nasprotnikom smrt in pogin.
Pred letom dni smo napisali: K visku srca! Karkoii nad nas priđe, to izdržimo, karkoii nas zadene, pre-nesimo in nobena sila naj nam iz srca ne izruje cvetke zaupanja v bo-bodočnost.« Menili smo tuđi, da bo udeležba našega malega slovenskega naroda na tej svetovni tragediji raz-meroma neznatna in neopažena ostala.
Naš narod si je ohranil zaupanje v bodočnost. njegova udeležba na svetovni tragediji pa ni ostala neznatna, temveč usoda ga je postavila, ko se je bližalo prvo leto svetovne vojne svojemu koncu na odlično mesto: vanj se danes zaganja jekieni val Verolomnika. Česar pred enim letom nikdo ni mogel in ni smel pričakovati, to je danes krvava res-nica: slovensko, jugoslovansko czemJje naše Avstrije je postalo to-rišče orjaških bojev in bitk.
Po enem letu svetovne vojne smo postali tuđi mi neposredni ude-ležniki velike borbe narodov, smo poklicani stati na braniku monarhije, poklicani posvedočiti svojo zvestobo naprarn cesarju ne le z življenjem naših pod orožje pozvanih sinov in očetov, temveč z žrtvami, ki segajo še globje v narodovo bitje.
V tem težkem in strašnem času pa so se pokazale čednosti našega rodu v še svetlejši luči.
Poročila, ki prihajajo z južnega bojišča, poje}o vedno znova prave hvalospeve hrabrosti in junaštvu ju-goslovanskih vojakov.
Iz pišem, ki jih pišejo naši do-mači fantje z italijanske meje, odse-va možata odločnost, smrtnopogum-na vztrajnost, in naravnost orjaški srd proti sovrainiku, od naših vojakov, ki se bore še na drugih frontah, prihaja v domovino vroča želja, da bi jim bilo dano udariti na Laha. O našem obmejnem prebivalstvu pa so vojaške oblasti in drugi objektivni opazovalci le enega mnenja: da je njega hladnokrvnost občudovanja vredna, njega zvestoba in zaneslji-vost nad vse dvomne vzvišena, in da je vzorna njega pripravljenost prenašati voljno vse žrtve, ki mu jih nalaga krvavi boj. Poleg armade slavi na primorski meji tuđi domače slavensko prebivalstvo triumfe kla-sičnega junaštva.
Vsi ti pojavi nišo le izraz ogorčenja ljudstva, ki mora gledati, kako gospodari sovražnik v onih malošte-vilnih obmejnih krajih, ki jih le za-sedel, to je bes naroda, ki vidi, da na-
valjuje Iaška armada na državo zato, da ji odtrga velik kos jugoslovan-ske njene zemlje in jugoslovanskega njenega morja! Zato se bijejo naši slovenski fantje ramo ob rami s svojimi brati iz kršne Istre, solnčne Dalmacije, prostrane troedine kraljevine, gozdnate Bosne in skalnate Hercegovine s takim brezprimernim junaštvom, zato bi šle ćelo naše žene tam ob fronti najrajše same v boj, ker je v celem našem narodu zatre-petalo veliko spoznanje peklenskega naklepa, raztrgati mu ljubljeno do-mačo zemljo, razdrobiti temelje njegove bodočnosti: integriteto njego-vega ozemlja in edinstvo njegovih plemen. Tu vidimo koncem koncev isti pojav, ki ga občuduje ćeli svet pri nemškem narodu, prožetem ie-klene odporne sile proti sovražni-kom, ki so poslali svoje mil. armade, da ga pahnejo zopet v žalostno stanje razdrobljenosti in onemoglosti. Tuđi v našem narodu je vzklila misel jeklene odporne sile proti sovragom, ki ga hocejo deliti kakor rablji, ki so si trgali Kristov plaše. In cinično, kakor nekdaj rimski hlapci, je kockala ententa za naše ozemlje: ti Srbija, dobiš kos Dalmacije, kos Bosne, kos Banata in Slavonije, ti Italija si vzameš Dalmacijo z morjem, Kotor, Hercegovina naj bodeta čnogorska, in kar ostane, borno pozneje razdelili. Hrabrost in junaštvo naših vojakov na italijanski fronti sta najslavnejši protest ogorcenega naroda proti tem naklepom, sta najjasnejsa manifestacija, da hoče naše ljudstvo, v kate-remkoli kraju širne monarhije živi, ostati zedinjeno, nera^kosrmo, združeno za ćelo svojo bodočnost.
V tem si je ves nas narod edin. Hrvatski sabor je dal naši nacijonalni solidarnosti proti sovražnikom mani-festantnega izraza, najganljivejše in najveličastnejše pa se afirmira trpeći narod tam na bojnem polju, o kate-rem pravi neki nemški (zdi se nam berolinski) list: »Ljudstvo slovenske narodnosti noće zapustiti svoje grude, dasiravno padajo sovražne granate na njegovo zemljo, na njegova domovja...«
Mi, ki za fronto občudujemo naše neprekosljive junake, se radujemo vsakega udarca na zasovražene napadalce in v Ljubljani, Zagrebu Kotoru, Sarajevu trepetajo naša srca v pričakovanju onega trenotka, ko bodo naše vrle čete iztrjrale sovra-gu onih par pedi naše zemlje, ki jo je zasedel, ter ga pognale daleČ proč od naših mej.
Gotovo; kakor vsem narodom, tako je tuđi našemu misel na zlati Čas miru mila in draga. Toda sedaj sele ćutimo ćeli pomen besede o čast-nem in trajnem miru. Casten in tra-jen mir se našemu ljudstvu ne zdi mogoč, če ni zasigurana nerazdelji-vost in vam ost njegovega ozemlja. Tako se srečava "m spopolnjuje narodna ideja z državno in se spaja rodoljubie z domoljubjem k najlepši harmoniji.
Usoda nam je ob obletnici strašne svetovne vojne naložila težko breme narodnega trpljenja, Tem tes-neje je priklenila naša srca domovini in tembolj nas uči, da ne more biti nobena žrtev prevelika za dosego končne častne zmage.
Slovenski fantje o trdnjavch ob korofkl meji.
Na bo ji šču, 24. julija.
... Naš »ubiti lonec« Vam že dolgo ni posla! nobenega poročila. Tem krep-kejše Vas danes pozdravljam v imenu vseh slovenskih fantov, ki se borimo tu na koroški meji za milo domovino proti večnemu sovragn našega naroda. Cez par dni bo minulo že dva meseca. kar smo poslali iz naših težkih topov Itali-ianu prvi krst. Vemo, in po lastnih iz-kušnjah radi verjamemo, da takih litih muh nikakor ni bil vesel. Pričel se Je utrjevati in zidati močna zidovja po vr-hovih skalnatih gor. Pa kar je reveŽ čez noč nai*»dil, to smo mu mi čez dan razbili. Hotel je pa tuđi on poskusiti srečo. Po preteku enega tedna so že brenčale 28 cm sovražne krogle proti našim utrdbam na Naborjetu in Predi-(u. Šteli smo pred nami brenčeče kro-glje in par sekund nato smo čuli močni »puf«. Tako pa ni šala samo ena, am-pak na sto in sto. Komaj vsaki 10. ali 15. se je posrečilo, da se je ugonobila v trd-nih koroških skalah. Kmalu bo spolnil drugi tisoč krogelj, poslanih na Nabor-ict, toda oavzlic temo šc oi Drttel oUi
meter dalje in tuđi npamo, da dokler bo branila slovenska kri zemljo, katera je naša, tuđi ne bo. Zadnjega junija je po-stavil novo baterijo, ki je imela menda nalogo streljati na našo infanterijo. K sreči je bil pa samo en naš infanterist lahko ranjen, drugega uspeha ni mogel Italijan doseči, ker ni imel časa. Zapazili smo baterijo in par minut nato je preiela od nas nekaj ekrazitnih granat za plačilo. Baterija je bila uničena. 2a-lostni so pobirali polentarji ponoči ostanke razbitih topov, katere so menda poslali kralju v dar kot prvi uspeh ki so ga dosegli tu. Odslej je bilo zopet par dni mirno. Sovražnik Je sprevidel, da na infanterijo pod nobenim pogojem ne pustimo streljati, zato si je pa zbral cilj, katerega brez ovire in na lastno škodo seveda neprenehoma obstreljuje — poravnati hoče gore in zasuti Rabelj-sko jezero. Gore podirati z granatami se je pa neka baterija le naveličala in pričela granate pošiljati kar v dolino po vrsti eno za drugo. Po naključju je ena granata zadela v eno naših baterij v pol no, par naših je bilo ubitih, nekaj lahko ranjenih. Komaj smo zvedeli za ta čin sovražne baterije, so že dobile vse baterije po vrsti povelje, se mašče-vati in oddati »salve« na sovražnika. Zbegani   so letali oolentacu sem in &a
in se skrivali kot nekdaj Adam v raju. Pa kakor že Adam ni utekel zasluženi kazni, tako tuđi polentar ni, kainor je poćepnil, tam ie dobil plačilo, katerega se pa marsikateri ni mogel dolgo veseliti. Granate naše baterije so se žarile v zemljo, iz katere se je dvigaj čudno črn dim. SliŠali smo tuđi silno eksplozijo, gotovo je uničila naša granata ročno skladišče za municijo. Italijanskih baterij je vedno več. Streljajo pa vedno z enim in istim uspehom na naio stran. Navadlli smo se jih tako, da sprejmemo vsako granato s harmonko ... Polna srdu se zaleti v skalovje, kjer se razbije. Par trenotkov je zopet tiho, samo odmev razbite granate tuli nazaj na sovražna tla ves žalosten in pobit s svarilnimi besedaini: Italiani, andemo a casaJ — S pozdravom: Leopold Legat, ognjičar; Josip P r i h a v e c, četo-vodja; Vincenc V r a n k a r, desetnik; ViSjem Cavdek, predmojster, Jakob U 1 č a r, topnićar.
Ob Soči.
Vtisl nekega Francoza.
Poročevalec lista »Journal de Ge-neve« Georges Prade podaja svoje vti-se izza svojega bivanja ob Soči:
Cez rdečo opečnato streho naše hiše, kjer smo dobili zavetje, se dviga naš pogled proti bližnjemu horicontu, proti izredno odbijajočim se crnim go-ram, ki obsegajo Sočo. Pred nami se razprostira del bojišča, za kateri se bijejo tako hudi boji med Avstrijo in Iialijo. Temotna in gola stran na desni je Korso, napadalna točka italijanske armade, na levo se razprostira temno-višnjeva visinska trojica, kjer Avstrijci branijo Gorico. Na nebu v intenzivni vi-šnjevi barvi se prikaže posebnostna postava italijanskega balona v visini 2000 nietrov in pod žgočimi žarki južnega solnea, čez Podgoro, pregleduie oblega-no mesto. Kaj vidi?
Tam spodaj, za belimi hišarni, vzne-mirjajoča senčna slika St^re ^ore (misli Kostanjevico, kjer je frančiškanski samostan. Opazka uredn.), hrani grob zadnjega franeoskera kralja po božji milosti Karola X., in poleg njega počiva k'rof Chambord. Cei svet preteklosti! Ironija usode! Nepoboljšljivi stari emigrant, ki je sedel na prestolu bivših grofov Artois, ki je bežal iz Pariza v julijskih dneh 1830., ki je iz Cherbourga zapustil Francijo in prišel sem umret.
Ali strašni avstrijski 30-5 cm topovi, katerih grozni odmev pretresa ravnino, zbudijo iz spanja oba Bourbona? In ali sta obdržala še kaj spomina za ze-leno-belo-rdečo trikoloro. proti kateri sta se nekoć tako boje vala?
Dalje severno se dvigajo Alpe; Soča si prilomlje pot skozi gorovje... Od spodnje Soče pred Gradiščem ob Soči, kjer se nahajamo. na križišču dveh čest — Gorica in Trst — se zdijo Julijske planine neprekoračljive. Ziutraj ob 6. uri, ko snio zapustili Videm, se prikažejo rdečc in crne, zvečer pa so bile višnjevočrne s še dališimi sencami na vznožju gorovja. Cei dan so molčali topovi in misteriiozna tihota ie vladala nad obema armadama in nad cestami, umazanimi od dežja. Počasi, neizpros-no — številna kakor Iistje v gozdu — se bliža italijanska armada, pelje s se-boj tcžkc topove, katere vlečeio s teža-vo iz ilovnate zemlje. Ob 4. uri popol-dne je pričela navadno fantastična kanonada, katere bobneči valovi se kota-jo do morja; ko nastopi noč, je boj šc silovitejši...
Kako smo prišli sem? Ni bilo brez težave, pripravilo pa nam je veliko za-doščenje. Vzeli smo routo čez italijanski glavni stan, pasirali Palmanovo, utrieno mesto, ukopljeno z benečanski-mi trdniavami s tremi vrati. Vrata Vi-demska severovzhodno, od koder se priđe v mesto, vrata Oglejska južno, kjer se mora dati v pregled svoje papirić, ko se priđe in odide, in končno vrata Ćedadska severozapadno, kjer se mesto zapusti.
Med dvema karabinijerjema, katera so nam dali na razpolago, smo zapustili mesto na mirnih konjih, ki so bili rekvirirani za nas, in pod bodečimi pogledi množice, ki nas je imela za prijete vohune. Tako smo dosegli pot Gradišće ob Soči (Gradiška), iz kattre poti so Avstrijci iztrgali drevesa, potem Čez Višek (Visco), Št. Vid pri Teru, Cranglio in Ajello do hiše, oziroma gradu župana (podesta), pri katerem smo nastanjeni.
V Višku bombardiralo avstrijski aeroplani z veliko silovitostjo kraj, kar pa Italijanov ne ovira, da priredijo za drugi dan konjsko dirko. V severnem delu od Krmina je bila zadeta cerkev v Šmartnem po 30*5 cm granatah, ki so bile oddane iz Gorice, to ie iz daljave 10 km. Po deželi patruljirajo neprestano konjeniki. Neki mali poročnik nas ustavi in sprašuje naše spremljevalce glede nas.
Jako dobro smo zajtrkovali v neki gostilni z vojaki. Bližal se je večer in boj se je zopet pričel. Kononada grmi brez prenehanja in čez čisti horicont se dvigajo kar nakrat sivi oblaki dima, Napoči noč, nebo s« zjasni, zabliska morje zvezd in mesec stopi na mesto balona, ki se i* sou*til na tla. AU zem-
lja je zavita v temo. Luč v hiši, veselje življenja, je postala velika nevarnost Kakor zasledovana divja žival se potegne človek v temo — v pozabijenost.
Svetli žarki velikanskih žarometov se prikažejo na nebu, se križajo, šviga-jo mimo in nagloma izgineio. Tam pred grobom starega kralja pleše kopica ža-rov, dviga preiskuje tla med velikanski-mi betonskimi okopi — misteriozni predori, zvezani po ozkotirnih železni-cah. Tcžki topovi so tu na cementni terasi pod zemljo iz betona zakopani; samo grozeča odprtina šega ven, od koder divja smrt ćelo noč.
Mi pa se vračamo čez Palmonovo. Nad starimi utrdbami se odrisujcjo sence. Garnizija gleda ponočni boj...
Đnevi žalosti, trpliei 10 smrti.
Kakor poročajo nevtralni in tuđi berlinski listi, so se razmere v Srbiji obrnile na boljše. Bolezni so pone-hale in tuđi našim vjetnikom so na-počili manj strašni dnevi. Po zimi pa je bila ćela Srbija ena sama bolni-ška postelj — razsajal je tifus in pe-gasti legar in ljudje so mrli da je bilo groza. Trdi se, da je srbska vlada premagala epidemije z jakodrakonič-nimi sredstvi, da so vaši, ki so bile okužene kratkomalo obdali s kordonom, ustavili za 10 dni ćeli promet v državi, brezobzirno ločili okužene in sumljive od zdravih ... Le z nad-človeškim naporom se je posrečilo resiti prebivalstvo ćele države uni-čujoče katastrofe. Da so v teh raz-merah naši v Srbiji vjeti vojaki strašno trpeii, to si lahko predstavljamo. Pred nami leži pismo nekega Slovenca, ki je prišlo po ovinkih iz Srbije. To pismo je dokument one bede, ki so io morali prestati naši vietniki. Poslano je iz nekega sela pri Skopljem.
»Bolnega na grizi so me vjeli rbi« pravi pisec. V Užici so me ozdravili, nakar sem ostal v tamošnji bolnici kot bolničar do srede novembra 1914. Potem sem bil pre-stavljen v Niš, kjer so bili vse kava-lerijski hlevi polni naših vjetnikov. Tukaj je bila strašna nesnaga in na milijarde uši, katere so po pozneiše-mu dokazu raznesle med nas tifus. Dobil sem ga tuđi jaz, toda ne pega-vega, ki je pozneie v februarju in marcu najbolj straho\ito kosi! naše vrste. V tej moji bolezni, brez denar-ja — kar tukaj mnogo pomeni — brez Tvojih poročil od doma, zapu-ščen cd ceiega sveta sem ne samo teiesno, temveč tuđi duševno neiz-recno trpel. In ako sem pogledal okrog sebe povsod sama žalost, trpljenje in smrt. Pred ocrni se človeku odpira neskončna tragedija člove-ške družbe. Ljudje ginejo v manjši vrednosti kot žival, brez čutečih src, nikjer one Ijubeznive požrtvovalnosti in negovanja, katerega je vajen človek v krogu svojcev doma. Ali do-volj tega. Tifus je ponehal in sedaj smo prejeli že dvakrat sredstvo proti koleri, katera se pa dosedaj še ni pojavila, in Bog daj. da bi se ne. Jaz sem sedaj zdrav. Tukaj sem toliko na boljšem, da mi je mogoče živeti v redu in snagi, kar je bilo v Nišu po polnoma izključeno. Kupil sem čevlje in zdravila, nekaj perila, kupujem si zajutrek. ker ga tukaj nimamo, a tuđi druga hrana ni bogve koliko vredna. tako da je človek sirota, ako si sam ne zamore pomoći. Kruha imamo za-dosti in to je tuđi največja dobrota tukaj Moraš pomisliti, da v mesecu decembru nismo tri tedne niti žlice gorkega jedila prejeli in jaz sem se tedaj valjal bolan med ušmi in, da mi ni lajtnant Tavčar posodil denar, ne vem kaj bi bilo z menoj. Imam eno sliko, ko smo se koncu januarja dali slikati v Nišu, tam na sliki bodeš videla enkrat moje kosti in kožo. No sedaj je hvala bogu dobro in zopet je v meni živa nada, da se kedaj po-vrnem med Vas ljubljeni moji. Ah, kako je meni težko, da ne morem biti doma. ter,'da tratim tuka] nepre-cenljivi zlati čas sebi in drugim v škodo. A. kedaj bode konec? Kedaj postanemo zopet ljudje? Tukaj se porajajo razne   struje med narodom.
Pismo iz osrshe puste.
Slovenski enoletni prostovoljec, katerega je zanesla usoda med neki gališki polk, nam piše:
... Naš regiment Je podoben Ahasveru. Tekom svetovne vojske roma, ker mu je sovrainik zasedel prvotno bivališče.
..   .         .   Naba-
sali so nas v štirideset živinskih va-gonov in začela se je prijetila ter zabavna vožnja. Rajžali smo štiri dni in tri noči brez prestanka. Spanja in počitka malo, a kadar je človek tru-den, zaspi tuđi na tleh, kot bi ležal doma na mehkih blazinah. Povedati Vam moram takoj, da so moji tovari-Ši-prostovoljci večinoma  poljski    in
z menoj vred tuđi nekai Hivatov, in par Slovencev, ki se v prej amenjeni družbi ne počutimo posebno srečne. Vlak je težko sopihal preko ogrske ravnine. Kakor daleč seže oko, vidite ravno polje, bogato žita, pobarvano s plavicami in rdečim makom. Goz--dov nikjer, semintja grmovja^ večinoma akacije. Vročina je na Ogr-skem neznosna. Skoro vsak večer, priđe tolažilna nevihta in nekoliko ohladi ozračje. Južno od Budimpe>-ste začno moč\irja. Nad njimi letajo v tropah čaplje in štorklje. Smo že v takozvani ogrski pusti, značilni po svojih vodniakih in mlinih na veter. Mnogo zemlje je neobdelane, peščene in zato nerodovitne. Kako prijetno je potovati po naših deželah! Toliko naravnih lepot, toliko raznoličnosti, da se jih oko nikdar ne naveliča. Tu pa smo bili vožnje siti čez glavo in komaj smo čak ali, da dospemo v naše bodoče bivališče, v kraj
Precej časa sem morai to ime ponavljat^ da sem si ga zapomnil. Mislite si dolgo ogrsko vas z ruzkimi pritličnimi kajžicami. Ena sama ulica, na nji prahu in peska do gležnjev. Prebivalci vaši so skoro izključno 2idje, ki nosrjo kaftane in dolge lase pri ušesih. V vaši nesnaga, kakoršne še nisem nikjer videl. Vsaka najslab-ša kranjska kmetska kajžica je čed-nejša od tukajšnjih stanovanj. In te cene! V gostilni zahtevajo za navadno kosilo skoro pet kron, za gulaž 1 K 80 v, za jajčno jed iz dveh jaje 90 v, za vrček pive 50 do 60 v, ko-šček kruha 10 v. Kruha — namieč belega, kot smo ga včasih doma iedli o Veliki noči — je tu na izobilje. Le drago ga prodajajo. Vojaška oblast je zahtevala od županstva fiksiranje maksimalnih cen, a kaj je bila posle-dica? Nihče ni hotel več prodajati kruha. Kakor vidite, življenje ni posebno poceni. Kako se spi n?. dobri postelji, sem že zdavnaj pozabil. Vse bi se potrpelo, le vodo je težko po-gresati. Slaba je in ne smemo jo piti radi nevarnosti pred tifusom in kolero. Drugače smo zadovoljni. Povelj-nika imamo izredno dobrega in lju-bezniivega, da sme navdušeni in ko-maj čakamo trenotka, ko se napoti-mo v boj proti sovranžiku. Na polen-tarje bi radi šli vsi, vsi!
Pred par dnevi sem bil
Sešli smo se s prijatelji sosednjega polka, med njimi z učiteljem Plesko-vičem in dr. Božičem, rojakoma iz Idrije. Pripovedovala sta mi podobne daživljaje. Pa še eno naključje!
Sprehajamo se po lepera, veli-kem mestnem drevoredu. Po siari kranjski navadi se je eden pridušil. Kar stopi k nam dečko-vojak in nas vpraša. če smo Slovenci. Ves rado-sten nam pove, da je sluga sloven-skega častnika, ki leži ranjen v bližnji bolnici. Sklenemo ga iti obiskat. Kdo je bil ta častnik? Poročnik 17. pešpolka, prijatelj izza dijaških let v Novem mestu, dr. Riko F u k s iz Metlike. Tepel se je z Rusi ob Dnje-stru in takrat ga je od strani poboža-la ruska granata. Obrača se mu na boljše in upa, da kmalu zopet vidi belo Ljubljano. — Vesel je bil našega obiska in onih izvodov »Slov. Naroda«, ki sem mu jih slučajno lahko iz-ročil, da mu kratkočasijo ure na bol-niški postelji in ga obvestijo o kranjskih novicaii. — V daljnji ogrski zemlji pa so med mojimi tovariši tuđi bratje Cehi. Slovenci Čehe dobro poznamo: taki kot v miru, so tuđi sedaj. Vsak ima pod srajeo na svojih prsih zavojček, napolnjen z zemljo, ki jo je vzel s seboj ob odhodu od doma: če pade v boju in da svoje mlado življenje za domovino, iimrje vsaj na svoji dragi češki zemlji. — Tuđi moje misli so vedno doma. Zvečer, ko posije mesec na zemljo, ki še nikdar ni bila tako napita človeške krvi kot bas sedaj, mi priđe na misel ona lepa, ponarodela slovenska pesem. Da bi imel svoje pevce tu, bi jo takoj zapeli: Tiha luna jasno sije, — duh moj misli na svoj dom, — srce zanj'ga strastno bije, — bogve kdaj ga videl bom? — Vmes so hribi in doline, — vmes šumenje bistrih rck, daleč, daleč so planine, daleč Save je iztek.
Iskrene pozdrave vsem narodnim in zavednim Slovencem in Slo-venkam! — Vam vdani
Zorko Prelovec 20. julija 1915.
Vesti iz primorci dežel.
Čebulo je prodajal y Trstu neki ne več mladi mož z veliko brado in precejšnjim trebuščkom, kar je kazalo, da Čebula v Trstu dobro redi regnikole. Ko je zapela italijanska bojna trobenta, je čebular odšel borit se proti Avstriji, ki ga je tako dobro redila. Najbrže je prostovoljno vsto-pil v armado, kajti leta njegova ka-žejo, da mož ni mogel biti še vpokli-can. Slučaj je nanesel, da je bil italijanski čebular vjet in na Opčinah pri Tzstu, kjer. so stali italijan$& vistni-
j:;ji  4.
.SLOVENSKI NAROD«, anc  25. Julija  1915.
l/O     STtT.
ki in so jih prepeljevali na vlak, so spoznali čebularja: »vara, vara«, gle] y;a, gie] tržaškega čebularja! Ćebular je gleđal v tla in mislil na čaše, kako je bilo lepo in dobro, ko je v Trstu prodajal čebulo. Sedaj je siromak vjet in nikoh več ne bo prodajal čebulo v Trstu.
VERDL — Umetnik Verdi gotovo zasluži, da ga visoko čislajo itali-jani. Posebno so ga spoštovali primorski irredentovski Italijani, pa ne }:ot umetnika, ampak ker hrani to ime v sebi tako lepo začetnice imena itaiijanskega kralja: V(ittorio) E(manueie) R(e) dT I(talia). Zato je bilo po primorskih talijanskih me-stih in gnezdih polno ulic Verdi. V Trstu so mu bili postavili spomenik z napisom: VERDI in savojsko zvez-do so postavili spodaj, da prav gotovo ne bo zmote, koga naj predstavlja pravzaprav spomenik. Grda zloraba umetnikovega imena ali služila je namenu. V Trstu je sedaj ta spomenik razbit. Tuđi v Gorici smo imeli čestilce »Verdija« in Corso Verdi so brali irredentovci Corso Vittorio Emanuele Re d' Italia. Ježilo jih je, da oni del proti južnemu kolodvoru pa se je zval Corso Fran-ceseo Giuseppe: najrajše bi bili imeli kar ćelo dolgo cesto Corso Verdi! In ravno tišti del, ki gleda proti Italiji, se je zva! po našem cesarju. Verdija sedaj ni več, Corso Verdi je izginil, VERDI pa pleše nekje po Furlaniji in po Brdih ter daje piti močno vino svojim vojakom, da bi čimprej vzeli Gorico in bi se on sprehajal po Gori-škem Corsu VERDI. Kakor vse kaže, je izginil Corso VERDI iz Gorice za vedno.
Za diiake nemške gimnazije v Gorici. Nemška državna gimnazija v Gorici je bila zaprta 24. maja. Ravnateljstvo naznanja dijakom, da je dobilo od tržaškega namestništva nalo-go, izdati spričevala. Vsi om* dijaki, ki hočejo letno spričevalo ali zre-lostno, naj pošljejo ravnateljstvu kc-lek (30 v ali 2 K) in frankirani omo-tek s svojim naslovom. Naslov ravnateljstva: Dr. G. Hemetsberger. c. kr. ravnatelj, sedaj Krieglach, Štajersko.
Obrtne pravice za Italijane iz JtraSiestva je tržaška politična okraj-na oblast razveljavila in odredila ta-kajšnjo zatvoritev dotičnih obratov.
Prodaja soli v Trstu. Tržaški mestni magistrat razglaša, da se od 1. avgusta dalje ustavila prodaja morske kuhinjske soli. Prodajala se bo kamena sol po ceni 19 K 60 vin. Nadalje se prodaja se umetna varje-na sol.
Razouščena Haićanska društva V Istri. Tržaško namestništvo je raz-pustilo še ta italijanska društva iz Istre: »Circolo Nicolo Rizzi« v Fazani, »Societa filarmonico - dramma-tica con biblioteca circolante« in _>Gabinetto di ritrovo agricolo - so-iciale Sanvincenti« v San vin Centu in »Circolo popolare di coltura« v Ga-ležanu.
V pomoč hrvatskim beguncem na Moravskem. — Zagrebške »Novine« prinašajo iz Neudorfa dopis »Istranke«, v katerem rodoljubna Istriianka najprvo omenja, da je mnogo istrskih, dalmatinskih in bosanskih beguncev v Zagrebu. To je po većini inteligenca, ki živi na svoje stroške, to so Ijudje, nava-jeni na kavarae in korze, ali čudi se Istrijanka duhovnikom in učiteljem, Kje je ljudstvo? Nekateri so ostali Še v evakuiranih krajih, ali to ni bilo potrebno. Ko je šio ljudstvo, bi bili morali iti tuđi oni ž njim. Človeka boli srce, ko pomisli, koliko trpi to ljudstvo radi nerazumevanja, oni pa, ki bi mu morali pomagati, sedijo kje v kavarni in se prepirajo, Čegav bo Carigrad. Tuđi na Moravskem si more rzbrati mesto za svoje bivališče, ako ga je ravno volja. Žal bi bilo tako Cehom kakor Nemcem, ako se naš učitelj ali duhovnik ne nastani kje pri njih na vaši, kar on stori radi cenejega življenja. Tu ni treba iskati zaslužka. Oni sami hodijo prosit, da naj gre ž njimi vsaj kot tolmač na okrajno glavarstvo ali občino. Stanovanje dobi brezplačno in dnevno 90 vinarjev za osebo. Prav lepo življenje za take čaše, ako se le hoče malo delati. Tako je za onega malo inteligentne]ega Hrvata, ki je slišal kdaj češko govoriti in zna vsaj stotino nemških besed AH kako je tukaj s hrvatskim narodom? Jako hudo radi nerazumevanja. Prve dni so nekateri tekali okoli iz strahu, da pri-dejo 6b življenje (dafci so domaćini drugače jako dobri), ker jih nišo raz-iimeli niti besede. Med Cehi in Istri-jani je bilo nekaj bolje, slabo med Nemci. 20 do 30 km poti napravi Istrijan, da mu kaj napišete za njejo-vega vaškega starešino, ki ga ne razume. Morda poreče kdo, da pre-tiravam, ali pridite in videli boste. — Neki tuji delavci, ki znajo nekaj nem-ško, grdo izkoriščajo begunce: »Daj mi pet kron, pa ti povein, pa grern s teboj!« Tako je na Moravskem, na OgE&SBi Se slabi* Taxn io tamo 00
učitelj, koliko* mi ie znano, ljudje I a so razstreseni po vaseh. Nuka učiteljica je pripravljena iti tje za J\ a do tri mesece, ko se ljudstvo nastani stalno. Sedaj, ko bi ljudstvo naj-več potrebovalo inteligencija, se ta »divertira*, kolikor je to še mogoče v tem času.
Zaključuje: »Bog i narodna svijest pitat će vas, gospodo svećenici i učitelji, gdje ste bili, kada vam je narod stradavao. Dodjite, bit ćete zadovoljni, a narod vam toga zaDo-raviti neće.^
K temu apelu vrle domoljubne Istrijanke dodajemo apel na istrski deželni odbor, naj stori svojo doiž-nost in poskrbi, da ne bo ubogi istrski seljak v tujini brez varstva. Sveta dolžnost istrskega deželnega odbora je, da ukrene nemudonia vse potrebno v pomoć ii>tr^>kih beguncev.
Dnevne vesti.
—  Prestolonaslednik v Zloti Lipi.    Od 19. do 26. julija se je    mudil prestoionaslednik pri vojaštvu vzdolž Zlote Lipe. Obiskal je   vojaštvo   po cesarjevem naročilu. Potoval je čez Ogrsko in Stryj in si ogleda! tuđi vo-jastvo    med    Dunajewom    in    med Dnjestrom.   Prestolonaslednik    se je na tem potovanju osebno prepričal o krasnem stanju vojaštva in ngodnem taktičnem   položaju.    Opetovano    je imel tuđi priliko ogledati si lastne in sovražne pozicije in    kraje   zadnjih bojev. 1 udi je prestolonaslednik sam dekoriral mnogo oficirjev    in    voja-kov. Tekom potovanja je prestolonaslednik sam videl opustošenja, ki so jih storile umikajoče se ruske    čete zlasti v Robatvnu in v Zurawnu, in spoznal pri opetovanih pegovonh  -zastopniki      političnih     oblasti      in krajnih    predstojništev    najnujnejse potrebe    prebivalstva.     Prestolonaslednik je prišel včerai na Dunaj, da poroča cesarju o tem svojem poto-vanju.
—  Ministrski svet je imel včeraj več ur trajajočo sejo, katere   so   se udeležili vsi č'ani kabineta.
—  Odlikovani slovenski   častni-kl. Red železne krone   3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pešp. Anton    Kos.    Viteški    križec Franc Jožefovega reda na traku vo-jaškega zasiužnega križea je    dobil poikovni zdravnik    v    evidenci    dr. Karol   Podpečnik.    Vojaški    zaslužni križec 3. vrste z voino dekoracijo je dobil rez. poročnik infanterij-skega bataljona II. 22. Teodor Lu-bec. Srebrni signum laudis sta debila nadporcčnik 6. havbične^a polka Franc Pogačar    in    peročnik    2. bos.-herc.    pešp.    Karol    B a b n i k. Signum   laudis so    debili:    stotnika gen. štaba Alfred L a v r i č   pl. Za-plaz in Anton L o k a r; stotnika Fr. Goričan že!ez. polka in Vladimir C e 1 e s t i n  86. pešpolka,   poroćniki Viktor J a b o r n i k 42. pesp., Rudoli Tavčar 80. pešp. in Viktor Bab-n i k 3. pešp.
—  Za   naše   hrabre   junake   na južrv fronti   so nabrale  na   inicijativo gospe   podžupanje   dr. Trillerjeve   vrle gospice   NaglasT   Milavec   in   Pribil  v naših    narodnih    krogih   v   par   dneh nad  3000  kron.   PriŠtevši   prispevek mestne občine v znesku 3000 kron in velikodušni    dar    „Mestne    hranilnice ljubljanske"    2000   kron,   je   torej    na razpolago   za    darove   junakom,   tako sijajno branečim   našo   slovensko   domovino perfidnega vpada zemlje lačnih sosedov, nad 8000 kron.   Za ta denar se   nakupuje    sedaj    tobak,   cigarete, smotke, pipe, citronovo   kislino, čokolado in drugih praktičnih in potrebnih darov, ki se odpošljejo  nujnim in za-nesljivim   potom    na   fronto.    Seznam darovalcev   in   obračun   priobčimo   v sobotni številki. Vivant sequentes!
—  Nov dar naše   mornarice   za našo južno armado.  Naša mornarica je poslala pole^ že izkazane    znatne svote darov za naso    hrabro   južno armado še znesek 2700 K novih darov. Skupno je nabrala velika svota 20.720 K v namen,    da   se    nabavijo razni darovi za    neomajne    boritelje proti verolomr.emu bivšemu    zavez-niku. Vsa čast   naši   mornarici!   Ti darovi pa so novo vspodbudilo tova-risev z morja na tovariše na kopnem, da   vstrajajo   do    gotove    končne zmage.
— Junaške smrti je padel na juž-
nem bojišču rezervni poročnik in kompanijski poveljnik Fr. Mirnik iz Celja. Z dušo in telesom vojak je odšel začetkom maja s svojo stotnijo na italijansko fronto, kjer se je po \z-bruhu vojne opetovano odlikovah Njegovi fanti so ljubili in spoštovali svojega zapovednika nad vse in sledili bi mu bili, če bi jim zaukazal v sam pekel. Pri ponočnem Ijutem ita-lijanskem napadu dne 20. julija je pri-letela granata ter zadela poročnika Mirnika. 2 njim je padel — zvest mu co smrti — tuđi njegov verni sluga Fr» Kolšek iz Polzele na Spodnjem Stajeokem. Bodfi vrlemu »k>ven$k»-
mu častniku in vojaku lahka zemlja slovenska!
—  Rankn je bil na italijanskem bojišču v zadnjih huđih   bojili kadet 27.    domobranskoga    polka    Srećko
V i z i a k iz Spodnje Siške in je sedaj zacasno v bolnici v Mariboru. Piše, da rana ni težka ter pozdravlja vse svoje prijatelje.
—  Ranjen je bil že drugič na se-vernem   bojišču    rez. poručnik    dr. Riko F u x iz Metlike.   Zadel ga   je drobec granate.
—  Dr. Edvard Dolinšek ni padel. Seznam iz^ub st. J4 je navede],    da je dr. tidvird    Dolinšek,   gimnazijski profesor v Gorici,   kot rezervni   po-r( čnik peh. peolka št. 47. padel. Seznam izgub št. 20b pa pravi, da je bil imenovani le ranjen in da ga od te-daj pogrešajo.
—  »Zlata kiijrga naših janaiiov.« Celoletna izdaja »Ziate knjige domobranstva, čmovojništva in orožiiišt-va«    (»Ehrcnhalle    Uer    k. k. Land-\vehr, des k. k. Lamisturmes unJ der (lendarnicrie«) se zamore   sele    po končani    vojni prirediti  in pri(jbciti. Priporocljivo i>a je, že sedaj slavne čine naših junakov  vsaj deloma ob-javljati  in sicer  po posameznih  pr.l-kih in v posameznih zvezkih.      H- Ij silno in balj živo kakor beseda, s ka-tero se opisujejo slavni   čini,   deiuie slika, vsled česar se bodo z nr.nistr-sko odredbo za domobranstvo    oh-ja\ ljale polcg sp"st>v tuđi slike odliku vancev in padlih junakov.      V to svrho je treba   slike   ali   fotografije doniačih    di^uobrancev,    ćrnevojni-kov in orožnikov, ki so bili odlikovani ali ki so padli pred sovražnikom, poslati s kratkim opisom življenja, z navedbo rojstnih podatkov,   pokliča, pristojnosti, števila otrok itd. nurav-nost c. kr. črnovoiniškeuni ekrajne-mu pove'»?!vu št. 27 v Ljubljani. — Slika se vrne.
—  Iz ruskega  vjetnfštva   se   je oglasi! Franc Mcliar,    vjet v    ruski Poljski dne 6. maja.   Oglasil se je  s pota v Sibirijo. Doma je v    Vevčah pri Ljubljani.    Njegov    brat    Aloizij služi kot četovouja   na  južno^apad-nem bojišču.
—   Iz   vcjnsga   vjetništ-a.    Poročnik Pavel Lcnarčič  piše in pošilja prijateljske   pozdrave   iz Kaznlinska v Turkestanu. Meni se tu — piše — še precej   dobro   godi.    Od   naporov   iz vojne linije sem se že precej popravil.
V Kazalinsku je precej vroče podnebje, vendar je tukaj prijetno, ker stanujem tik reke Sir-Darje, ki se izliva v Aral-sko morje. — Peter Kavčič  piše   prijatelju   iz Koiogriva,  ki  leži  na   reki Unži v kostromski  guberniji v evropski Rusiji.   Kostromska gubernija daje izvrstne   lesarje in pečarje,   ki   slovijo širom Rusije kakor so pri nas na do-brem glasu zidarji iz J?enč. Peter Kavčič je doma iz Zalaza-Čadre hiš. št. 4d pri Tolminu. — Luđovik  Peša,  doma  iz Jablonskega   potoka,    pošta   Šmartno pri Litiji, piše iz Percslavla v poltarski guberniji v evropski Rusiji,   da   ga je v Galiciji zadela krogla, in da so Rusi ranjenega odnesli s seboj. — I. Rejc, doma  v  Grabljah   hiš.  št.  61,  pošta Jesenice na Gorenjskem, piše iz Penze (5. aprila)   v   penški   guberniji   v   evropski   Rusiji:    ...   vse   velikonočne praznike sem  se vozil.   Od cvetnega petka  sem  že  na potu v vlaku in že jako daleč.   To  bo vse  minilo,   Bog nam   daj   ljubo zdravje,   pa se borno še   videli. — Fran   Pitamic, doma   iz Volč hiš. št. 13 na desnem bregu sinje Soče blizu Toimina, piše:   .. . Sedaj sem  vojni  vjetnik v samarski  guberniji v evropski Rusiji. Zdrav sem, hvala Bogu. V vojski se mi ni nič žalega pri-petilo. Meni gre zdaj prav dobro.   Po hudern boju smo bilizaicti. Ferjanc ni več med živimi, Zadela ga je krogla. Bilo ga ni ne med mrtvimi, ne med živimi. Pravili so drugi, da je bil ranjen, nekaj časa se je vlekel, potem je omahnil in ga ni bilo več. Tedaj je padel sneg. ki ga je kmalu pokril,   da ga ni bilo mogoče najti. — Iz vojnega vjetništva se je oglasil tuđi France Marinšek, doma iz Pšate pod Ljubljano, oženjen v Rodomljah v kamniškem okraju. — Frančišek Loskot,   rodom moravski Ceh pred vojsko v službi  v Trbovljah kakor rudarski inženir,   pošilja iz Taš-kenta v vroči turkestanski deželi srčne pozdrave Slovencem, s katerimi se je bil seznanil tekom svojega bivanja med njimi.   — Matevž   Smolej   se je bil pojavil svojcem, ki bivajo na Jesenicah na  Gorenjskem,   iz  Kurgana,   ki leži na reki Tobolu v tobolski guberniji v Sibiriji.  Oglasil se je čez šest mesecev mučnega molka in je z dotičnim spo-ročilom svojce nadvse razveselil.
—   Voditel]! vsepoljsk© stranke. Z   ocirom   na  izjavo    poslanca     dr. Olombinskega,    da     »demokratično-narodna    stranka« kot taka ni odgovorna     za     delovanje     posameznitu stranki  pTipadajočih osebnosti  in  li-stov, piše poljski    »Dziennik    Naro-downi«:   Načelnik narodno-demokra-tične    stranke    Jan Pawlikowski Je dne 20. junija (dan osvoboditve Lvo-va od ruskega invazija) rz Lvova od-potoval;  tuđi načelnikov namestnik Stanislav Grabski je Lvov zapustil; še preje je odpotoval strankjn tajnik
Kasznica. Odpeljali so se dalje: glavni urednik poglavitnega glasila narodnih demokratov (»Slowo Polzkie) Zygmunt Wasilewski, glavni agitator za organizacijo kinetovalcev Wierezak, in za posebna dela dolo-čeni član stranke Brega. Načelnik parlamentarnega kluba grof Skarbek je že več mesecev v Žvici.
—  Italiianski vjetniki na ljubljan-skem gradu.      Vujni dopisnik Roda-Roda poroca »Az Estu«:    »Na Ijub-ljanskcm gradu je interniranih nekoliko italijanskih vjetnikov, od koder jih pozneje odpeliejo v notraiijščino. Major Kern je prenaredil    iz    grada vzorno bolnico, v kateri bodo samo italijanski ranjenci in bolniki. Strež-uiki bodo v tem oddelku za italijan-ske vjetnike-bolnike tanikaisnji italijanski podaniki, po veČini duhovniki, in ljudje drugih poklicev. Internirani Italijani so jako marljivi in prilagodili so se svojemu položaju \n pridno de-lajo.     Italijanski častniki pa so manj \ijudni gostie.      Ne po^Iedajo v oči našemu  častniku in  sploh ne trpijo, da se vpričo njih  govori o trozvezi in da se jih spluh kaj vpraša.«
—  Umrla sta v Ljubljani italijan-f ka vojna v;etnika Vincenc    Marco-loiigo, porecnik laškega pespoika št. 14 ni Luigi Zucchini,    pešec laškega l>ešpolka št. 27.
—  Naša sodišča in dražilci živil.
Ko čitajo zlasti v graških listih razna poroči'a o strogem postopanju tamkajsnjih sodišč z dražilci živil, se naši ljudje pogosto vprašujejo, za-kaj pa pri nas nič ne čujemo o pre-ganjanju in kaznovanju te grdobe? Mari je v Ljubljani draženje in navijanje cen nepoznana stvar? Ali morda v tem oziru nismo ravno tako ve-likcmcstni kakor Gradec, Dunaj? Slavno sodišče, ali ne čitaš listov, ^ospodje sodniki ali niste možje, očetje, gospodarji? A? Slavno sodi-šče odgovarja: Cenjene gospodinje in gospodarji ljubljanski: Norimber-žani ne obešajo onih, ki jih nimaio in naša sodišča ne obsojajo dražilcev, ki jih ne poznajo; sodniki ne morejo hoditi merda v vlogi tržnih liarun-al - Rašidcv po ulicah. Brez šale: naši ljudje se nad dražilci in navijači strahovito razburjajo, toda to razbur-jenie nima niti toliko »gonilne sile«, da bi jih pripeljalo v kako redakcijo, kaj še le na edino pristojno in pri-merno mesto: na policijo in sodnijo. V svoji naravni dobrodušnosti pa tuđi v neutemeljeni nevolji za vsaka ^pota k sodniji« se zadovoljujejo naše od dražilcev csleparjene gospodinje le prepogostokrat z razburjenjem samim ter puščaio spoštovanim navijačem i nadalino svobodo skubiti in odirati čisto po starem: Naj zabavlja, da le kuni. In ker ne obesijo naše slavne sodnije vsak dan vsaj ene-ea teh skubačev — se jezijo vse kuhinje našega mesta (seveda v ine-jah oblastveno dovoljene jeze) tuđi na državne pravdnike, sodnije in sodnike. Na podiagt lastne izkušnje pravimo vsem tem nezadovoljne-žem. da se motijo. Naša ljubljanska sodišča ne presojato draženia in navijanja cen prav nič drugače, kakor ona v Gradcu ali v Pra.cri ali na Du-naiu. Ozrli smo se nekoliko v krogu onih, ki so imeli priložnost to že praktično nrcizkusUi. Mnogo jih res ni — po oni norimberški — toda izbrana družba šteie dosedai vendarle kakili 70 člnnov. Nekateri izmed njih se lahkn primerjajo svojim najbolj-šim praškim tovarišem ter so odslužili po svoj pošteni teden in še neknj lepih kronc povrbu. Med njimi je prostodušnež. ki Je nedavno smatrat, da je 1 kg r^ecroveiEra fižola nairnr^nj 2 K vreden. Proti njemu je vrli polje-delec. ki ie zahteval za 100 ker pšenice 84 K pravi človekoljub. kar je sicer tuđi sod^šČe priznalo, prisodiv-^i prvemu 1 teden stropre^ra zapora, drimemu pa te 4 dni in 20 K. Fizolarji so bili nekaj čnsa snloh hudirii. nii-hovi tarifi so obseerali vse moiroče minimalne cene med 80 vinarji in 2 kronama in v raznoličrtosti so jih dosegli le Častiti krompir'evei. katerim je sodiSče v svojih tarifih komaj sledilo. Ćela tabelo bi lahko napravili: 1 k<r kromrn'na po 16 v = 3 dni + 20 Kf 1 kff kromnirja po 1S vin. = 5 dni 4- 20 K, 1 k^ krnmrirja po 25 vinarjev = 5 dni + 40 K. Da so članice v ljubljanski reprister zapisane družbe dražilcev in navijačev tuđi neka-tere vrle mlekarice — kdo bi se temu čudi)? Tn komu se zdi preveČ. če je sodišče prisodilo 3 dni 4- 20 K kot ekvivalent za */• litra mteka proda-nepra za 14 vin.? Tu pa tam so se za-letel? v mreže tuđi veČii ptici in nekaj prekupcevalcev živine, in živil |e že tuđi moralo nustitt vsaj del svojega zaslužka. Kakor rečeno — vse-ca teq:a hi hilo labko več v zadošče-nje in ohrambo na^ uboprih konzu-tnentov. tada od nas samib ie to od-visno. Seda! razelašajo z Dunaja. da ie patrijočna dolžnost naznanlati ode-ruhe z živili ter jih nrezobzirno izro-čati raki pravice. Združeno ie torej utile dulci. 8odi5{^. pa bi naj poski*
bela, da se vsak posamezen slučaj oderuštva z živili ne le kaznuje tem-več tuđi po možnosti publicira. Dra-žilce in navijače je treba postaviti mi sramotni oder, da jih vidi vsakdo in vsakdo pozna!
— Kaznovanl so bili danes pri tu-kajšnjem okrajnem sodišču prodajal-ci drv radi zahtevanih oderuških cen in sicer: Jernej Pangerc, posestnik v Ponovi vaši, na 3 dni zapora in 10 K globe, Franc Skubic, posestnik v Vo-jeht na 4 dni strogega zapora in 10 K lJonovi vaši, na tri dni in 10 K globe, globe, ter Martin Goršič, posestnik v Vsem treni so se tuđi drva zaplenila v prid obćinskim rcvežem. Zagovar-jaii so se s tem, da je vse dražje in da so vsled tega tuđi drva dražja, kar pa su je izkazalo neupravičeno, ker so zahtevali za seženj drvr še enkrat toliko ali še več, kakor so pa stala pred vojno.
—  Mestna  vojna   pekarija.   Kei dosedanja   vojna   pekarija   na   Marije Terezije cesti ni več zadoščala   za od dne do dne   naraščajoče   potrebe pre-bivalstva, je sklenil   aprovizacijski od-sek, da to pekarijo   opusti   ter  vzame od   1. avgusta   naprej   v najem veliko večjo in moderno opremljeno pekarijo gosp. Jean Schrevja v Gradišću z vse-mi podružnicami vred.   Ker   odpade s tem dosedanji privatni Schrevjev obrat, seveda ostali obstoječi pekovski obrati ne   bodo   mogli   ložiti   o   kaki   novi konkurenci. Izredni čaši zahtevajo pač izredna sredstva in da  je  ob obstoje-ćih nenormalnih razmerah v Ljubljani mestna   vojna   pekarija   absolutno potrebna,   o  tem   danes  pač nihče več ne domi.    Prepričani smo zatega-delj, da bo ukrep mestne  aprovizacije našel pravo razumevaje in vsestransko odobravanje.
—  Večjo  množino  sladkorja si
je preskrbela potom trgovinskega mi-nistrstva mestna aprovizacija. Skrbelo se bo seveda za to, da bo ta sladkor na razpolago po primernih starih cen ah. — Dotična rekriminacija v sobotnem „Slovencu" je bila torej brez vsake podlage.
—  Cene nove moke. Ministrstvo notranjih del je dogovorno s trgovinskim, s poljedelskim in  s iinančnim ministrstvom in na podlagi preraču-njenih stroškov določilo vojnemu žit-nemu    zavodu    cene, po katerih bo moko prodajal.    Različne vrste pšenične moke bodo veljale od 42 K do 6S K meterski stot, otrobe pa 17 K. Cene se računajo od postaje,    kjer bo žito zmleto.   Vojni žitni zavod je dolžan skrbeti, da mlini moke ne bodo prodajali dražje, kakor je določe-no. Cene za prodajo na drobno bodo določila politična deželna    oblastva, vpoštevaje stroške za dovoz iz mlina v prodajalno ali pekarino in seveda    primeren dobiček za prodajalce.
—  Razveljavijena naredba, Danes prijavi državni zakonik naredbo, s katero je razveljavljena prepoved, izdelovati iz ječmena slad in dolžnost pivovarnarjev, da morajo svoje priprave dati na razpolaganje za sušenje koruze. Ta naredba stopi danes v veljavo in je bila izdana, da si mo-rejo pivovarnarji pripraviti za kuhanje piva potrebni slad.
—  Naturanje vreč v vojne   na-mene na mestnem magistratu še   ni zaključeno. Vreče se lahko vsak dan oddajajo v srednjem    magistratnem poslopju, pritličje, levo.
—    Prodaja   prašičevih glav in nog. Danes je začela mestna aprovizacija prodajati na Vođnikovem trgu prašičeve glave 1 kg 1 K 20 v, posa-mezne parklje pa po 20 v. če tuđi ni bilo   občinstvo obveščeno o prodaji, se    je    blago    hipoma    razprodalo. Ustreženo je s to prodajo zlasti siro-masnejšim slojem.
—  Nov krompir 1 kg 8 vinarjev, je danes prodajala mestna aprovizacija r.a Pogačarjevem trgu. Upaimo, da bodo tuđi drugi prodajalci sli pri kupčiiah s ceno doli, ker je letos itak izvanredno dobro polje obrodilo.
—  Oljnato seme,   ki se bo  letos pridelalo, bo vlada tuđi zaplenila.
— Dr. Scheiner. »N. Fr. Pr.« poroča, da se je    vrnil starosta    češke »Sokolske zveze«, ki je bival dose-daj na Dunaju v Prago nazaj.
— Možkega učiteljlšča goriš. go-jenci, ki imajo še prejeti kak obrok državne ustanove,   naj    se    obrnejo pismeno ali osebno na ravnateljstvo. (V. B e ž e k, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, II.)
—  Iz l.iudskošolske službe.    Ker je odšel učitelj Alojzij Intihar v vojno službo, je dodeljena enorazredni-ci na Robu učiteljica Terezija Pođboj iz Loskega potoka. Ker je odšel učitelj Albin Smole   v vojno službo, ie dodeljena enorazrednici v Rovi učiteljica Marija Ferenčak iz Vrhpolja.
—    Družina deželnega poslanca Antona Mikuža iz Sv. Lucije,   sedaj na Selcih pri Slov. Gradcu,   vpraša, kje biva gospa Evgenija Vižintini, so-proga nadučitelja v Renčah pri Qo-ricL
Strela ie udarila pretekli petek v Čredo ži^ne. na Veliki Planini. Oma-mila ie pastirja, več krav pa je ubila.
170. štev.
.MUVtNSKl  NAKUU*   dne  28.  julija   1915
Stran 5.
Mlad požigalec. Dne 19. t. m. je
začelo goreti v seniku posestnika Ivana Potočnika na Dobračevem pri 2ireh. Ogenj se je hitro razširil in vpepelil v dveh urah hlev z vso krmo in gospodarskim orodjem do zidu. Gasila je domaća požarna bramba. $koda se ceni na 10.000 K, pogore-lec je zavarovan za 6000 K. Zažgal je neki 6letni sosedov deeek.
Ćuden slučaj. V Gradcu se je v petek na čuden način smrtno pone-srečila hči vinskega trgovca in posestnika Andrcja Ramingerja. Stala je na cesti pod oknom neke prijateljice ter govorila ž njof kar naenkrat se je zgrudila. Prenesli so jo v bol-nišnico, kjer je umrla. Dognali so, da jo je v glavo zadela vojaška krog-lja, ki je priletela iz večjc daljave.
Dražilci živine. Iz Gradca poro-čajo: Posestnik Franc Konrad iz Spodnje Cerknice pri Stainzu je za-hteval 15. junija na semnju v Grasu za par volov najprvo 1900 K. potem 1S40 K. Oba vola sta živa tehtala le 790 kilogramov. Enega vola je Konrad sam izredil, drugega je kupil še v mirnem času v teži 200 kilogramov za 140 kron. Zahteval je torej za kilogram žive vage nesramno ceno Z kron 40 vi.,- oziroma 2 kron 32 vin. za kilogram. Prizivno sodišče ^ Gradcu je obsodilo Konrada na pet dni zapora z enkratnim težkim le-žiščem in pa na denarno globo 300 kron, eventuelno na nadaljnih 30 dni zapora. V utemeljitvi razsodbe se pravi: Predvsem je dognano, da so L 1914 taki voli veljali 66 do 68 kron za 100 kilogramov žive vage. Ce se mora tuđi priznati, da so danes vzre-jevalni stroški večji, vendar pa se jih ne srne tako visoko ceniti, kakor je to storil obtožencc. Primerno bi bilo 1 krona 10 vin. do 1 krona 20 v za kilogram, obtoženec pa je zahte-vai 2 kroni 40 vin., oziroma 2 kroni 32 vin. za kilogram žive vage. Gre torej za poseben slučaj navijanja cen. Preveliki dobiček je znašal 800 do 900 kron. — Posestnik Karl Greis-dorfer iz Vochere je kupil na semnju v Velikem Sv. Florijanu 7. aprila od posestnika Antona Kappa par volov na počez za 1920 kron. Čez četrt ure je prodal iste vole posestniku Karlu Temmelju za 2000 kron. Zasluži! je torej v četrt ure 80 kron. Greisdor-fer je bil obsojen na štirinajst dni zapora z enim postom in enim trdim ležiščem in pa na 300 kron denarne globe oziroma nada'jnih .30 dni zapora. — Gostilničar Jožef Aeker! v Reithu je svetoval svoji sosedinji, posestnici Mariji Scfamied, naj ne proda svoje krave za manj nego 800 kron. Schmied ie v resnici tuđi za-htevala 800 kron, mesar ji je plačai 705 kron. Krava je živa tehtala 460 kilogramov. Vsled tega sta se morala oba. Ackerl in Schmiedovka, za-govarjati. Prizivno sodišče je razve-Ijavilo razsodbo okr. sodišča, ki je oba obtoženca oprostilo, ter obsodilo oba obtoženca na tri dni zapora z enim trdnim ležiščem in denarno globo 100 kron. — Posestnik Peter Gross iz Rostocka je bil obsojen od okr. sodišča v Deutsehlandsbergu na «00 kron denarne globe, ker je 28. februarja zahteval za 98 kilogramov ležkega prašiča 1 krono 60 vin. za kilogram žive vage ter dobil 1 K 56 vin. Dognalo se je, da je Gross ražen otrobov in koruze pridelal vso krmo doma. — Pri nas se dogajaio mnogo gorostasnejše stvari. Voli se Drcdajajo po 2 kroni 20 vinarjev do 2 kroni 60 vinarjev. Kakor smo pred par dnevi poročali, je neki trgovec z živino ponudil ćelo 3 krone 60 vin. Kako drago je pri nas nekdo kupoval in izvažal prašiČe, je tuđi znano. S tem se kmeta direktno zapeljuje, da draži cene živini. Skrajni čas ie, da se tuđi pri nas drakonično poseže v to naviianie cen živini.
»Kino Ideal«. Z zopetno osvoiit-vijo Przemvsla uvrščena senzacij-5ka serija iz avstrijskih vojnih poroci! se je nadaljevala pri včerajšnji predstavi »Zopetne osvojitve Lvova« v Kino Ideal. Ta prvovrstni posnetek '
nam živo osveži spomin na epizode, sporočene nam po vojnih poročilih, in sicer na dogodke iz titanskih bn-jev naše slavne armade in nam med drugim pokaže v zopet osvojenem Klavnem mestu Galicije obisk Nj. c. in kr. Visokosti feldmaršala nadvojvode Friderika, šefa generalnega štaba generalnega polkovnika Conrada pl. Hotzendorfa in nats seznani tuđi z vrsto drugih svetovnoznanih oseb-nosti, med temi tuđi s slavnim sodob-nim raziskovalcem Sven Medinom. Velezanimiv je takoj nato predvajani Messtrov teden, kjer nam zlasti stre-Ijanje naših 30 5 cm motornih topov na Ivovske utrdbe nudi impozantno sliko. Najkrasnejše delo najboljše ka-kovosti. najodliČnejse elegance ter neprekosljive izvedbe je kinodrama v 5 dejanjih »Moje življenje za tvoje«, ki se je včeraj predvajala prvi-krat. V središču igre stoji sijajna pri-kazen svoje vrste edino igralke Marije Carini-Vctflmoller, ki ji poleg ea-rov lastne osebnosti stoji na razpo-lago Še najrafiniranejša toaleta, igral-ke torej. ki se mojstrsko vživi v vlo-go mondenke ter hudodelke iz lju-bezni ter nam ginljivo predoči svoje življenje. Izkratka, predvaianje naj-prve vrste, sprejeto z navdušenjem. — Na svoj način dobrouspela je si-jajna humoreska »Kako pridemo do zeta?«, ki je zbudila splošno veselost. Ta spored se bo predvajal samo še do vštevši četrtka.
Kanarček se ie Izgubil. Kdor ga dobi. naj se oglasi pri hišniku Gradišće št. 8.
Razne stvori.
*  Ponesrecena aviatika. Kodani, 27. julija. (Kor. uraci.)    Nadporočnik Bock in njegov pasažir kapitan Miin-ster sta danes pri poletu s hidropla-nom padla na tla. Oba sta mrtva.
*  Nesreća na rekl Chicago.   Kakor poročajo listi iz Chicaga, so od 2572 oseb. ki so bile na ladiji *East-land-, resili 762. Dozdaj so potegnili iz vode $85 mrtvecev, večinoma ženske in otroke. 30 oseb so aretirali.
*  Ljubavna drama na Dunaju. Z
Dunaja poročajo, da je neki mlad mož ustreiil 191etno hčerko lastnika hu-morističnega lista »Kikeriki«, llger-ja, nakar je ustreiil še samega sebe. Vzrak, ker starši nišo dovolili, da bi se porocila. Oče ustreljenega dekle-ta je zdaj v Svici.
" Ruski rublji. Iz Bukareste javlja kor. urad: Neki Moisescu je našel v Sinaii pred hotelom »Palais« zavi-tek, v katerem se je nahajalo 70.000 rubljev. Ravno je hotel nesti najdeni denar na polivijo. ko priđe iz hotela giavni urednik rusofilskega »Adeve-rula« Konstantin Mille, ki se je legi-timiral kot posestnik ruskega paketa . . .
*  Francoski literati in vojna. 2e v mirnih časih se franeoskim literatom nič preveč dobro ne godi. Neka-teri pisatelji, a ne vedno najboljši, za-služijo pač ogromne    svote,   velika večina pa !e toliko, da životari. Zato so bolj razsodni pisatelji že pred leti ustanovili društvo >'Societe des Gens des Lettres*, ki skrbi za tište, ki se naslonijo ob to organizacijo, in  jim pomaga v mirnih časih tuđi s predujmi na spisana dela. Zaradi vojne je prenehalo izhaiati mno^o listov    in revij, kniig ne mara nihče zalagati, ker jih nihče ne kupi in med pisatelji je zavladala velika beda. Priskočila jim je na pomoč >Societć des   Gens des Lettres<' s tem, da je en del svojega, pet milijonov frankov znašajo-čega premoženja, določila za dovo-ljevanje    predujmov ter v različnih restavradjah  dogovorila,    da    dnbe pisatelji    na    društvene    nakaznice hrano.
Spominjajte se „Rdečega križa".
Tužnega  srca javljamo  vsem  prijateljem   in   znancem  pretužno vest, da je naš nadvsc ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod
Francć Mlrntk
e- la kr. poroćalk w rw%. p. p. *t 87
dne  20. julija ponoči, ob  2.  uri,  zadet  od granate rade! za domovino. Vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v prijaien spomin in molitev. Sv. maše  laduSnice se boao služile v fami cerkvi   sv. Danijela v Celju.
CELJE, 27. julija 1915.
Mlaka BUralk lm mirmeL
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Zavod za oslepele vojake« :
Neimenovani v Cerkljah pri Kranju 5 kron, ker je dobil v dar stročnico ruskega šrapnela in Hinko Šiška, poštni asistent v Beljaku, 6 kron (pošljejo gostje ob obletnici „Jerčine - Hajnže-kove poroke*) — Skupaj 11 kron. Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. julija: Ludovik Zajc, sin krojaskega pomoćnika, 3 mesece, Kladezna ulica 16. — Emerik Nagy, pešec 101. pešpolka, v garnizijski bolnici. — Mile Bec, pešec Q0. peš-polka. — Vencelj Girsckih, pesec 42. pešpolka, oba v rezervni vojaški bolnici za silo.
Dne 26. julija: Štefan Ouva, pešec 101. pespolka. v rezervni voja-Ški bolnici, Zaloška cesta 2. — Auta 1 Nagv. poddesetnik 3. domobran-skekfa pespolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Ivana Dovc, hiralka, 54 let, Radeckcga cesta 9.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
JSajbotjše negovanje zob.
#
Velika
obera   rafavic   in   rc&novrstnih parfemov
Heteorolositno porodio.
Vlilit na< morfeM 3M*2              Srein i  trtfni tfak 73« ma
Caf  istanje    A^, I
*    opa7°    ^elr0!    I-     VellovI^     Neb0 vanJa    , mm   £Z_____________________
27.   7. pop. 737 3      23*2 !   si. jug  I    jasno
t,    9. zv. '■■ 736 8      19 7   si. jzah  brezoblač.
28.    7. z\. i 7361      157   jL iiUml. '   megla
Sretinja   včerajšna    'emperatura 18 9°, noTm.  19 9°. Padavina  v 24 urah mm     00.
,,„,„ Dra±beni okliCo     "
Dne 2. avgnsta 1915 dopolđne ob 9. uri se bode prođafalo ▼ Mostah št. SI iz proste roke različno čpecezijsko blago.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 26. julija  1915.
v „Kino Central" v dež. gledališču
samo še danes In Jutri.
„Crna  mačka".
Pretresljiva drama zdravnika in propadle.
II tUi rtorili težslagga gleđalisča nopenega zvišanja vslopnine.
Zahvala.          J
Povodom, bolezni, smrti in pogreba naše ljubljene hčerke, ozir. sestre,      j
nečakinje in sestrične, gospodične                                                                              j
Rozlke Jovan   |
učiteljice v Št. Vidu nad Ljubfjano                           ]
5
došlo nam je toliko  dokazov odkritega  sočutja,   da  nam je nemogočc vsa-      4
kemu posebej se zahvaliti.                                                                                          j
Zato izrekamo  tem potom  najiskrenejSo zahvalo vsem onim,   ki so v      I
bolezni   težkih dnevih   tolažili   blago   pokojnica   nadalje   vsem   udeležnikom     i
pogreba,  zlasti   mnogim  darovateljem  prekrasnih   šopkov in vencev,   potem     j
vsem onim neštevilnim prijateljem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili svoje      j
sožalje in slednjič vsem, ki so na ta ali oni način skuSali lajšati našo nepo-     i
pisno bol in počastili spomin najblažje pokojnice.                                               j
Najlepša hvala vsem, za vse!
LJUBLJANA-ST. VID, 27. julija 1915.                                                          j
ialnfočl ostalL
1807
Zahvala.
Ob prebridki izgubi naše preljube, preblage hčerke, sestre, nećakinje, gospice
Nadine Krajnik
nčenke VI. razreda ljubljanskega   liceja  (skorajšnje maturantinje).
izražamo s tem vsem, ki so nam izkazali iskrena sočutja bodisl ustno ali pismeno, ali s ponašanjem šopkov, ter vsem, ki so dne 18. julija t. 1. spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti — našo najiskrenejšo zahvalo.
Še posebej se zahvaljujemo velec. g. dr. Jankoviču, ki je lajšal rajnkl grozno trpljenje Hvala čestiti usmiljeni sestri Frančiški Volkar, ki je tako neumorno in ljubeznivo strcgla pokojnici. Hvala č. g. dekanu, ki je rajnko tolažil, previdel in ki nam je ob pogrebu izkazal svojo naklonjenost. Hvala domaćemu učiteljstvu, ki je pri žalostnem sprevodu vodilo šolsko mladino. Iskreno se zahvaljujemo stanovskim tovarišem in tovarišicam — učiteljem in učiteljicam iz sosednjih krajev, ki so se potrudili in prišli so-čutno skazat zadnjo čast pokojnici. Iskrena hvala £g. pevcem (gg. učiteljem in g. kaplanu^ za tužnokrasne žalostinke pred nišo in na grobišču! Lepa hvala domačim gospicam in dekletom za šopke in častno spremstvo.
Iskrena hvala gospem, gospicam in ženam, dekletom, gospodom, možem in fantom, ter mladini in sploh vsem pogrebnim spremljevalcem in sprem-Ijevalkam.
V KOZJEM, 24. julija 1915.
Globoko žalujoči ostali.
1808
Zahvala.
Ob težki izgubi našega iskreno ljubljenoga soproga, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
IVANU   FERJANA
posestnika, gostilničarja in lesnega trgovca na Savi
izrekamo tem potom vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tuđi vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku našo iskreno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo velec. gosp. dr. Kogoju, si. občinskemu odboru, čast. duhovščini, si. gasilnernu društvu za častno spremstvo in cenj. gospodom pevcem iz Jesenic za tolažbepolno petje.
Iskrena hvala vsem!
NA SAVI PRI JESENICAH, dne 28. julija 1915.
Žalujoče rodbine Ferjan-Guštin in dr. Pretnar.
W/S>
ini
Stran 6
„SLOVENSKI KAkOU",  ilut-  _'8. jniija   191 x
' 170. fetev.
Priporočamo našim t,   gospodinjam   n

iz ediae slovenske * tovarne v Ljubljani
Stanovanje
2 1 sobo in kuhin'o,  pop. tno*r»a opremljeno, se oddsi takof  stranki brez Otrok.   Kje,   pove   upiavništvo   »Slo-venskega Naroda«.           1810
m                                     11----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■      ■■
Sprejme se pošteaa
ki mora opravljati tuđi hi^na (pravila. Ponudbe   pod   „zvestoba 1S90**   na
uprav. »Slov. ^aruua«         1S0O
Pozori       Pozor!
Jakob  Warmutb   z  Dunaja  je
tukaj in kupuje odloženo moŠko obleko, vojaŠke uniforme, železničarske plašče. sedla in pritikline. pramice (borte) in plačuie najvišje cene.
Dopisi poste restante.              1809
Koncipijenta
sprejme tak oj      ""
dr. Florljan Knkovec,
odvetnik   v   Slovenski   Bistrici. Odđa se tako}
stanovanje
obstojeČc iz 1  sobe,  kuhinje,  shrambe
ter    pritiklin    stranki    brez    otrok
Poizve se pri                1804
M. Sohlič. Ljubljana, Trnoyo.
Drooeriiski sotrudnik
m barve, medic droge, parfumerije in fotograf i£ne    potrebščine     popolnoma
yešl, ftell premenltl aloibo. Prost
j$Qfa£čine, neoženjen, 29 let star, pri-feajae sunanjosti ter alovensk., nemšlc, ijjjtijansk. in nekoliko hratsk. jezika ^potoben. Blagohotne ponudbe pod LJPlllJ   29*   oa upr.  »Slov.  Naroda«.
Sprejme se ti*govskl
pomoćnik
meŠane stroke in            1806
učenec
14 let star, s primerno Šolsko naobrazbo.
i Mi Wm, Zaloaa i a.
Za neka} meaecev se ižfce
lokal za stanovanii
80 delavcev. Ponudbe na otavbno pa jetništvo                    18
E. Czeczpw tzlm 8 sin,
shladišče,   Moste   pri   L-ubljanl.
J. Zainljeu
cevljarski   moister
v Ljufcl]an!, Gradišće 4
izvršuje vsa Čevljar&ka dela do najfinejŠe izvršitve, kakor tuđi prave gorske in telovatake Revije,
Za naročila z dežele   zadostuje   kot   mara priposlan Čeveli.                   12b
irz: NajboljŠa in najzdravejSa
b arvaf za lose in brado
je dr. Drallea „ifERIL", k; daje sivim in pordećelim lasem njih prvotne naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla rjava, temnorjava in crna v steklenicari z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo It. 1.
Laane kito, podlage In mreile* ▼aoh vrst; ^ledalisčne la toaiotni ==   potrobsčiao Itd.    --------
SV  V«llka zaloga  najmod«rnajilh •lamnlkow. "VI
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
130           ___    priporoča     ———i       _.
IVAN SOKLIĆ.
Ha^Prlstnl Panama-slamnlkl od 9 K do 50 K.   JM
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
icou}i si. p. i tUiittn. la m ukija ijegn 127
cvetlični salon
samo Pod Jrančo štev. 2.
poleg Cavllarskega mestn.
Velika zaloga sni ra.
zdelsvaBje topkoi mm, triko? itd
Znnan]« naroiila totno.
Mja oa Tržaški ušli 134.
i SANATORIJM • ET1ONA }
4 ZA NOTRATsk.j-*  LM KIR tRCmCNE   bjOLETZNi i-■ PtjROC^iJSNlCA                            ^
]LJIJBLJAMA KOMEhiSKttlA ULiCA ^ Vjj / SLF-ZDk^'TsiK PRIH^RkJ DR-FR.DERG/J1CJ
pattg        I     a   w    m
za eno ali 2 sohi                    ;
đdbro  obraaieEO  se  Uu?\   i-kej
Ponudhe    uoči    „pohi^tVO 1786"     na  : uprar.  »btov.  Naroda«.         MSu f Hrojaš fm mtz aS Ljubljana j        rfvMa
(!. nad strop je)              ^lhi
. (oasproti glavne pošte) m I :: se p^Sponoča. :: M
■*»                       v                     ta»                        ^>                        »              «^22
Proti prahajem, lnskinam; in izpađanfu las
fleluje n«JboIJ»e priznaca
Tasno-cMnin Mtna |
sa les®        |
kat era    ckres&ule    IcslJčo,    edstranjuje lusko <q prepreču)o   Opadanje laa,
i ateklenlea x navodlont 1 kroiso.
Rarpošili^  se z  obratno pr-^to  ile mani kot dve steklenici.
Zaloga v**h pre'ikušenlh zdravi!, madlc. ir!lf rnedicinal. vln, Žpecliaii-tt>tv najf!nej£ih par'umov, kJ'urgiških obvozv svažih mineralnih vod Itd.
Đet lekorno HM leusieKa
iLiub!|an! Rp^lieva cesta $t, I.
polcg novozjfrajenepa Fran fožefcvega
jubli. mostu.                  1^
V   tel   lekarnl   dobivalo   rdravUa   tuđi  ! član! bolaišklU blagain fužne ie!eznice, c kr. tebaćne foTarnd in ckr. bolniške ; blagajne 7 L.ubliani.                 j
KOIESA PRIZNAMO NflJ m BOLJ5O   SEDflNJO5TIX
fl.gOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: _ ZIJE CESTA 5T.t%t«QVi SVET ' HP5PR0TI KOIIZEJA'ZAH TEVAJTEPRVI5L0V.tENIK
HRE.2PLBČN0               :
I     . tčlet. prakso samostojna 80 CpreJ-
I    o  v  većji   trc»c;vini  z rr^š.  blagom  na
jt     želi. —   Kje  pove  upravništvo   »Sio-
lj                   Vf-nsk^ga   Naroda«                1764
I                 OdčtL se takoj
_j^Mtan    5^   ^ v aiaf   ^4^^b^     .^alr^BL    t4j ~4Pb    ^1* ^ttbv s^ajL^a^f    faV*   «^^aaaV
r 2 ?obafr>n. kulv'nio in pritiklinami, Toba^^a UliCl Št    5.   Pojasnila  daie:
Sfera, Kreslitra tenka.    i605 Sprejtneia se takoj
1                   1                   fl         •««•«
s praL-o, zmožni sloventkega in nem-Škega je ika. Prednost irraio take, ki so zrrožne tudt hrra**inp Pcpudh«* na upr. »S'ov. Nai« pod „E. A. IS16 1793".
i
WžfL£ZSATG mOŠKINOi
\kk&mrj3 PlCCOU-jd L I         vLjubljs.ii         §
1 &takloii:c& 2 krem!.
drogerija in Jcts&amijaktura
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
!          prlporoča veliko saiogo
desinfekcijskih    preparatov    kakor:
Lysol, Lvsoform,  Kreolin,   Formalin,
Formalinove pastilie, karholova kis-
lina, karbolovo apno.
Potre»šči2C za pcsfrež^o
bolnikov    in    ra^encev,
obvez   ia   sus3a^eS£   ^^aga,
konjaka, ruma in čaja.
^cro/ora.     fKhtimi!.     perolin.
SC takoj   SprOJBS©-    Predstaviti  se  i ft
n <*       i',—7    uro    popoldne    pri     tvrdki
nUUAIAmCi" 3-.aKi£»a čevlje.v, Franca Jožela cesta žt. S.        ijlg
i  llA^^l¥      ^ 1 ^ ^ 11 4 VIO
P'.nudae pod „Tsirki11 na upravništvo »Siov.  Nareda«.              1606
5j*                O        a a|         M
izurjen pri parnih strojih, Diesel-mo-torjih, električni ra^svetijavi, akumu-I.irornh m Madilnih stroi'h, l§če Šlnžfee takof. Ponunbe pod „I^urjen stroj-jnik11 ca uprav. »Stov. Naroda«.
Sprejme se spreten      1726
fpiflv?!rj tfltmiinik
liyyyriS Jiiillsiiiilii.
vojaŠxine prost.   PonurJSe rod „pGŠtill
predal stav. S00- LJubliana11.
obsto;eče   \z   4 sob,   s   pritiklinami   in
lepim vrtom,  se odda za avgust v i^pod. Siški št. 79.       1756
Vcč v pisarai Ivana Sneza, tu.
dobro   izurjene   v   pletenju   na   stroje
se sprsji^ejo takoj.
JA. Franzl, Pri voz 10.
1753
V najera se da takoj iz proste roke
s poslopjem in 2 pater.toma za več let ali pa tuđi prođa. Je pri fari v Žalni, 4 minute oGdaljeno od žel. postaje. — Več pove lastnik Janez Eoprivec, Babnagora 9, pošta Polliovgradec.      17S4
iraščioskegaodbranega VIH3 v poljubnili kakoveslih prodaja
Albert   Zerkovvitz,    Nagvkanizsa,    Ogrsko,
>♦. 8132.                                                                                                               1789
Mesfrd magistrat Ima oddatl eno nsesto Ma?t!e Pau-:bdkove ustanove za revae oslrotele lfablfasaske * otr^ke bojega apela v letnem zneskn 40 kroa.
Pogoji:
1.  Pravico do   te ustanove   imajo le taki   revni   osiroteli   otroci, ki so v .]ubljani rojeni, sem pristojni in tukaj  žive.
2.  Ustanova se more uživati le do izpolnjenega  14. leta starosti. Prošnie, katerim je   priložiti   dokazila o iz^olnjenih pogojih, ki so  naštett
•>d  1. in 2. (rojstni   li>t, domovinski   list. mrtvaški   list očeta   ali   matere, na-cdba stanovanja),   je   vlagati pri vložnem   zapisniku   mestnega   magistrata   đO
vStctcga 14. avgusta 1915.
Na zakasnele prošnje se ne bo oziralo.
Mestnf magistrat ijublJ^i^M!
dne 19. julija 1915.
Mublianska kreditna banka v Ljubljani
I   »    Delniaka glanrnic« 8,000.000 kroa.    m                 253°               StritaPJ G V3    IfliCcl    ŽteV«   2a                                     Re«erwnl fondi   okroglp 1,000.000 kron.
Poslovalniea e. kr. avsirijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju.
I          Priporoča nakun srečk sa IBL TMxr%€ IT. %. kr. aTstriJsk« raxrtdae Uterlje.        #             Sprejema vloore na kaililco in na tekoči raČOB in iih obrestuie po
I                           5fc^^tBawTJ€-   IO.    <n   12.   **v9******   »15.                        |                                ^             J                                               J               J     i
I     Cene za posestnike srečk prejini*«* rurttfat                                                                  I                            #                 M   1/     Q                                                                       |
I                   Vi sr^ka K 4«-f ' 2 aracka K *»-, 1/4 aracto K !••-, » . ar#aka EK                 i                            •                TT    /2     / 0    distih.
I      Cene za novo vstopiv&e igralco:                                                                                                  1                                                                '        '
1 *r^ta K 'i0 -'„'i-*r!^! *_!^L'r!^.a!^Lry*_L1*-______   '               «,"■. rentnine od vlog ns knjižice plača banka sama.