170. številha. f Littljail, i sriđb, Z8. julija 1915, XLVlll. leio. 4 .Slovenski Narod1 vclja v Ljubljani $, - na dom dostavljen: . v upravništvu prejeman: jelo leto naprej . • . . K 24'— ce!o Icto naprej • » • • K 22*— pol leta m • • • • . 12-— po! !cU „ . • . . » 11*— fctrt leta , • • . . . 6*— Četrt leta m • • . • . 5*50 oa niesec „ ." . . . . 2*— na mesec m • • • • » 1'9U Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafrjo. ' Uredništvo s EcaHova ulica št. 5 (v pritliiju l.vo) telefon *t 34. Iikafa wMk iaa x*r*ttr fsTzemil nedelfe tn pramfke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večih insercijah po dogovoru. Upitvništvu naj se poSJIjajo naro*iiine, reklamacije, inserati L t. d, to je administrativne stvari. ^•^— Pounieiiui žievlika velja 10 riisarfe*. •——— Na pismena narocila brez istodobne vposbtve naročnine se ne ozira. „Karodsa tlftitcrsa" telefon šL 85. .Slovenski Narod* vslja po ?oSti: za Avstro-Ogrsko: *a KcmČIjo: ćelo leto skupaj naprej • K 25-— ćelo leto naprej . . . K 30* — pol leta „ „ • . . ^rr za Ameriko in vse druge dežele : četrt leta m m • • • boO na mesec .. m . • • 230 ćelo leto naprej .... K 35.— Vprašnnjem glede Inserafov se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Cpravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflovn ulica št. 5, telefon ćt,85* NOV NAVAL ITALIJANOV NA DOBERDOBSKO PLANOTO SE JE RAZBIL. Dunaj, 27. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo 27. julija opoldne. Italijansko boi i sce. -■ Ped varstvom včeraj ziutrai pri- j Četega splošnega artiljerijskega ognja so Italijani z o?ač2no silo znova na-padli Doberdobsko planoto. Naval se je ponesreči! in Italijani so imeli več-je izdube kakor !e kedaj. Po ljutih bližinskih bojih so ostale naše čete tuđi ta Geveti dan bitke v po!ni po-sesti svoilh starih bojnih pozicij. Na ostalih de?ih primorske fronte ter v tirotekem in koroškem ozemlju se ni pTtpetiio ničesar blstvenega. Namestnik načelnika generalnega štaba Dl. H 6 f e r, fml. BITKA PRI GORICI. Napad Itaiijanov v dru^i bitki pri Gorici, ki traia do dane^ že devet dni, je smatrati za izjalovljen kljub besnečiin šunkom od strani sovraž-nika. Novo veliko zmago so tam iz-vojevale naše čete: vsak vojak med njimi zasluži ime junaka. Mnogo prezgodaj in proti etiketi predčasno je šla kraljevska rodbina v Verono, da bi se pripeljala od tam v dDslej »neodrešeno« deželo. Skrivncstno itaiiiansko vojno poro-čilo. »Daily Mail« poroča iz Rima: Avstrijci so izvršili v petek proti vzhodnemu krilu italijanskih cet na Krasu gro-zovit protinapad. Naskok sovražnikov je bil naravnost stra-šanski. Toda druga italijanska crta se je vzdržala. (Kaj ie storila prva?) Trije generali, od katerih je eden pade!, ostala dva pa sta bila ranjena, so navduševali itaiijanske čete. RODA-RODA O GORICI IN BOJIH NA GORISKEM. Vojni dopisnik Roda-Roda ie po-slal »Az Estu« iz Gorice dopis z ne-katerimi zanimivimi podrobnostmi o bojih okoli Gorice. »Prebivalstvo — pravi Roda-Roda — optavlja svoj posel kakor da povsodi vlada najvecji mir. Samo ob času topovskih bojev se ogiblje prebivalstvo onih smeri, v katerih se vrsijo boji. Y najvecji kavarni Gorice je kot, iz katerega se more približno videti na itaiijanske pozicije, zlasti ako ne bi neka streha v dalja-vi metila izgleda. Med tem so izstrel-ki itaiijanske inianterije že našli pot tuđi preko te strehe. To dokazuiejo razpcke na sicklu kaverne. V tej kavarni je se neki drugi kot, ki je povsem varen in zato ga kavarnar rad rriporoča gostom. Tuđi v onih deiih Gorice, ki se nahajajo s te strani Pcdgore, je polno trunci, se nepo-kopanih. Naši vojaki si mnšijo nosove z mentclnimi krogljicam;. O Italija-nih se govori, da jedo v času napada česenj, da se ubranijo strašnoga smradu nepokopanih trupci. Naše pozicije se vleeejo skozi Doberdob, dočim stojijo Itali?ani njim naspretno. Ali vedno ista slika, ki se ponavlja: Itnlnani napadalo z vso silo naše pozicije, naši pa jih odbijajo nazaj z velikimi izgubami. Te nena-vadno močne vojne pozicije bi bile merda še močnejše, ako bi ne bilo naše zaveznisko razmerje spomiadi nas prisililo k obzirnosti glede na občutljivost verolomnega soseda, katerega se ni hotelo vznemirjati z zgradbami ob meji. Tem našim močnim pozicijam in vojnim izkušnjam se imamo zahvaliti, da so tuđi naše izgube na-pram Italijanom ostale v znatni manJ-šini. Kajti pravzaprav se more samo tako hladnokrvne ljudi, kakoršni so naši, držati v uzdi, da iz zavetja od-bijajo napade neizkušenega sovraž-nika. Naše linije so mojstrska dela moderne tehnike, ki že devet tednov varujejo našo mejo in iz katerih mi neprestano odbijamo veliko številno premoč. Poti ob fronti so v jako do-brem stanju. Vsa slika ob fronti je vrlo dobra. Oskrba vojske izvrstna, konji in rogata žival, ki vozi potreb-ščine, je dobro krmljena. — Italijansko topništvo strelja sigurno na vsaki cilj, služba aeroplanov pa pri Italijanih ni uspela, italijanski aeroplani so kot bojno orožje vsakega razočarali. Njihov napad na kolo- dvor v Nabrežini ni imel nikakega uspe ha. Občudovanje na:^e mornarice v Italiji. Mi lan, 27. ju lija. »Avanti« po-udarja, kako občudovania vredno spretnost je zopet pokazala naša mornarica z obstreljevanjem itaiijanske vzhodne obali. Avstrijska mornarica je zopet dokazala, kako visoko stoji nad številno močnejšo italijansko mornarico. Ta se je naučila respektirati avstro - ogrsko mornarico tako, da se skoro ne upa več v Adri-jo priii. Obžalovati je veliko škodo, ki so jo napravile sovražne ladje. ITAI.UANSKI LETALCI SO OB- STRELJEVALI RIVO BREZ USPEKA. Inorncst, 27. julija. Poicm, ko so se priknzovali vsak dan sovra/ni le-talci v blizini Rive, se je izvršil 23. julija ob pol 8. zvečer istečasni napad treh sovražnih letalccvr na Rivo, na katero je bilo vrženih, kolikor se je moglo dognati, oseni bomb, ki pa so vse padle na vrtove ali na trge, kjcr ni bilo ljudi. Škode torej ni no-bene. izvzemši razbitih šip na okr.ih in malih peškodb na drevju. Neki de-lavec je bil lahko ranjen iz lastne cbrambne puške, ki je padla na zemlje Na aeroplane se je živahno stresalo, ali ušli so iicposkcćovani. POROCiLO ITAL!JA?:SKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Dunaj, 26. julija. Iz \ ojnoporoče-valskega stana se poroča: Italija, 24. julija. V Cadore je končano zasedanje Tofone, pri Čemer je bilo odbitih nekaj malih sovražnih napadov. Napad na našo postojanko na Mcntc Piano in severno od Misu-rine je bil takoj odbit. V odseku Krn-skem smo dobili nekaj prostora ob hrbtišču Luznice. Ob Soški fronti je skušal sovražnik poleg svojih navad-nih ponoćnih napadov, ki so se vsi izjalovili, motiti naša obrambna dela na pozicijah, katere smo si priborili. Včeraj z.iutraj je podvzel močan pohod proti desnemu krilu naših kraških pozJcij, ali bil ie prisiljen umak-niti se pod težkimi izgubami in je pustil nekaj vjetnikov. Iz ukaza, naj-denega pri nekem avstrijskem ofi-cirju sledi, da je imel napad 22., katerega smo odbili, kakor že uradno naznanjeno, značaj glavnega podjetja z določenim ciljem, potisniti nazaj levo krilo naših pozicij. Napad je vodilo nekaj generalov, med niimi Boog, Schreiter in princ Schvvarzen-berg, izvedle so napad 1. crte, že po-prej vporabljene, v glavnem pa sveže na bojišče pripeljane čete. 25. julija. Dne 23. popoldne sta plula dva hidroplana nad Rivo, kjer sta vrgla na kolodvor z najboljšim uspehom 18 granat. Sovražna artiljerija je obstreljevala na?e letalce, ne da bi jim napravila kako škodo. V Karniji so napadle sovražne čete v noči na 25. naše pozicije na sedlu Somiouna, pa so bile nemudoma od-bite. V odseku Krnskem je skušal sovražnik ustaviti našo ofenzivo s tremi trdovratnimi napadi na pozicije, katere smo priborili na grebenu Luznice. Vržen je bil nazaj z velikimi izgubami. Na Kraški planoti napreduje na?a akcija ueodno. PRVA VELIKA BITKA ITALIJE KOT VELEVLASTI. Lagane, 27. julija. »Corrire della Serae piše: »Bitka ob Soči je prva velika bifka. katero bojuje Italija, narastla do velevlasti. Od tu koraka Italija svoji veliki usodi nasproti. Radi teea borno bojevali bitko pri Gorici do konca, ne da bi zaman pade! kak vojak. Vsak padli vojak !e svojega tovarisa Ie naprej gnal. Tako prodira Italija.« »Messaggerc« piše: »Naš pohod na Kras zasluzi v resnici ime triumfa itaiijanske artiljerije, topov in strojnih pušk. Pohod se je na kratko usta-vil po veliki tcžki srečni bitki petih dni: da moremo izgraditi naše pri-dobljene pestojanke. Poleg tega moramo v vročini pokopavati mrliče. Predsunek nas je stal naravno znatne izgube.« DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Lugano, 27. julija. V prvih šestih meseeih evropske vojne se je vmilo v Italijo 470.S66 izseljencev, poleg tega stotisoči iz mest Turin, Milan, Horenca, Rim in Palermo, katerih pa mestne uprave ne navajajo s šte-vilkami. Večja polovica je ostala brez dela. Base!, 27. julija. Kakor poroča »Corriere della Sera <, bo dalo vpo-klicanje specijalne infanterije ber-sagliieriev in alpinov letnikov 1884. do 1888., ki se izvrši 31. julija, pri-rastka okoli 50.000 mož. Kakor poroča »Avanti«, bodo v vojaškem listu za 31. julij vpoklicani tuđi črnovoj-niki iz leta 18S4. do 1SS6., ki še nišo služili. Lugano, 20. julija. Procesi proti petim menihom v Ikiri in enemu duhovniku v Ankoni radi špionaže in podpiranjci vojaških akcij Avstro-Ogrske notom signalov, so se kon-čali z oprostitvijo obtožencev radi pomanjkaiija dokazov. Papežev državni tajnik kardinal Oasparri je podal, ko je sodišče v Bari že izreklo razsodbo, pred oficirsko komisijo v Rimu zagotovila visoko-narodnega značaja, ki bi napravila veselje vsakemu Ita-iianu, kakor poroča »Giornule d' Italia«. Zurih, 27. julija. Ministrski pred-sednik Salandra zahteva v posebni odredbi od cenzurne oblasti, očitno radi napovcdGvanja gotovega za-vzetia Gr-rice, da mora skrbneiše za-branjevati napačna in pretirana po-ročila v časopisih, da se ne bo javnosti škodljivo zapelievalo in vzne-mirjalo. Chiasso, 27. julija. Generallait-nant Tuliio Masi, poveijnik 4. anuad-nega zbora, ki je militariziral zbor finančnih stražnikov in jih voiaško vsposobil liki alpinom, je vsled bolez-ni umri. Berlin, 26. julija. »Lokalanzei-ger« poroča iz Lugana: Nacijonali-' stični listi pozdravljalo aretacijo župana iz Gardone in drugih sociali-stov in zahtevajo energične odredbe proti vsem strankinim voditeljem in agitatorjem. >>Idea Nazionale.« pravi, da je zadnji čas, udariti, predno se agitatorjem posreći v nekaterih industrijskih središčih pripraviti delavce do tega, da ustavijo Jelo. — ^Avanti^ pripominja k temu, da socialistična stranka pričakuje dogodke pripravljena. Njen program, v katerem se je energično izrekla proti vojni, ie bil pred vojno doloeen in od njega ne odstopi niti za korak. Lugano, 26. ju lija. Gotovo je, da je število žrtev vsled bomb, vrženih na Benetke iz naših aeroplanov, mnogo večje nego se to navaja z itaiijanske strani službeno. Tako se je moral z bombo zadeti ruski konzul Protopopov podvreei težki operaciji. Lugano, 27. julija. »Tagesanzei-ger« je izvedel od ^vicarjev, ki so dospeli iz BeneVk, da stevilo žrtev vsled bomb, vrženih na Benetke, znaša 54 oseb, med njimi 13 mrtvih. Ouuetnikcua skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) »Vrni! bi se v London mirnejše-ga srca, če bi iz tvojih ust slišal, da je razširjena govorica neutemeljena,« ie rekel po trenotnem presledku. ^Govori se namreč, da se namera-vaš poročitissirRikardomBoldonom. Vem, da je smešno spravljati tvoje ime na tak način v zvezo z imenom meža. ki je tako v letih, da bi bil lahko tvoj stari oče, in je vrh tega domisljav in lakomen neotesanec, toda — kaj ne. Ada, to ni res?« Tako je bila zdaj vendar izrečena obdolžitev, katere se je Ada že tekom celega pogovora bala. A dasi ji je srce zdaj nemirno bilo in je drh-tela po vsem životu, se je vendar znala prernagati; ohranila je oblast nad izrazom svojega obraza in nad svojim glasom tako, da je mogla svojemu ljubimcu mirno odgovoriti. »Sir Rikard me še ni vprašal,« je izjavila določno. »A, če bi to s^r? -- kaj bi mu odgovorila ?« »Hugh — ti vprasuješ preveč, ti zlorabljaš svojo predpravico. Kako pa naj vem zdaj pcvedati, kaj bi storila, če bi se zgodilo kaj takega, kar si ti domišljaš? Govoriva raje o čem praktičnem. Kđai se vidiva spet tu-kaj v Woodhurstu?« »Ti torej vendar nameravaš vzeti tega starca, tega nizkotnega, vsakdanjega človeka, tako starega, tako nestrpnega — zaradi njegovega denarja?« »To praviš ti, ne jaz! Zdravstuj, Hugh.TempS" se boji, da se bo ruska na-rewska crta popolnoma sesula. Zdi se mu tuđi, da je zveza Varšave s Petrogradom na crti Orodno - Vil-na - Dwinsk zelo ogrožena. »Figa-ro«t piše: Zopet preživljamo tragične ure« in podpolkovnik Rousse pri-znava v »Petit Parisien«: ^Položaj žal ni tako sijajen, kakor bi si četve-rozveza Želela« . . . Vožnja po Belem morju. "^ Petrograd, 17. julrja. MornaTiško ministrstvo daje stroge predpise glede vožnje po Belem morju v varstvo pred nemškrm napadom na Arhan-gelsk. Položenih je obiJo min m pre-loženih je več obrežnih baterij. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. »Kurjer Polski« pravi, da pripravlja pariško časopisje javnost na to, da bodo Rusi izpraznili Varšavo. Generalisim ima pripravljen nov vojni nacrt, ustanoviti hoče novo obrambno črjto za, Dugom. »Matinc je mnenja, da ni od Rusije ničesar več pričako\ati in da si mora Fran-cija sama pomagati. »Temps- pravi, da se je bati, da podero Nemci ruske pozicije ob Narewu; tuđi je ogrožena zveza med Varšavo in Petrogradom na želczniški progi Orodno-Vil-na. »Ruskoe Slovo* piše, da tako, kakor je bila vojna v poletju uspešna za Nemce, tako bo vojna poziini uspešna za Ruse. »Utro Rossije , pravi malodušno, da je lahko mirno gledati v bodočnost in da bodo velike žrtve prinesle bogat sad. Poluradni > Ruski In\alid« sodi, da prinese ofenziva sovražnikov Kusom ugodnosti. Pomirljivo pravi sicer širokoustni list »Novoe Vremja*, da se velik narod spozna prav v časih težkih izku-šenj. Tuđi italijansko časopisje ne more prikriti ruskih porazov. Voja-ški kritik lista »Corriere della sera< pravi, da so dogodki na severnem bojišču taki, da je dvomiti, če ima ruska armada še moč za novo proti-ofenzivo. List meni, da se bodo Rusi umaknili v stepe in rešitev boja odgodili. BALKANSKO BOJIŠČE. Odhod crnogorskoga ministrskega predsednika iz Cetinja. Rim, 27. julija. (Koresp. urad.) »Agenzia StefaniNea Imera^ poročajo iz Soluna: .^00 grških prostovoljcev, ki so se borili na francoski strani, so se sem vr-nili. Zapustili so fronto, ker nišo že-leli, bojevati se na strani Angležev. Ti potrjujejo, da so na Francoskem zelo iezni na Angleže. Katastrofalne posledice vojne na Francoskem. Z nadami Francoske po vojni se bavi list »Sindikalist«. Te so brez-upne. Izmed prebivalstva so skoro vsi možje med 20 in 40 leti na fronti. Fna petina jih je že zdai mrtva alt pa popolnoma nesposobna za delo. Ćele rodbine so izumrle. Treba ie s tem računati, da bo ostala ena četr-tina, da, ena tretjina dežele po vojni neobdeiana. Na drugi strani pa je iz-ključeno, da bi ve ta nedostatek iz-ravnal s tem, da bi se zvišal industri-clni izvoz. Smešno je o tem govoriti, da bo Francoska osvojila tržišča Nemčije. Če bo Nemčija izpodrita, te-daj bosta stopili na njeno mesto Amerika in Angliia, nikdar pa ne Francoska, ki mora biti vesela, če bo mogla s svojim decimiranim pre-bivalstvom vzdržati svojo dosedanio industrijo. Kakor posnema »Frankfurter Zeitung po listu > Financial Chronic-le <, je franeosko pomožno društvo v NTovem Jorku v sredo pred 14 dnevi izdalo oklic ter pri tem navedlo, da je do 1. junija 1915. torej v času. ko bitka pri Arrasu s svojimi težkimi iz-gubami še ni bila končana, republika izgubila 1,400.000 mož. Od teh je bilo okroglo 400.00 mrtvih. 700.000 ranjenih in ostalih 300.000 vjefih. Isti list navaja izgube Angleške, ki je imela do 1. junija 116.000 mrtvih. 229.000 ranjenih in 83.000 pogrešan ih ali vjetih, skupaj 428.000. Za Rusiio so številke pač prenizke: 733 tisoč padlih, 1,982.000 ranjenih in 770 tisoč vjetih, skupaj torej 3 in pol mi-lijona. Te številke zaradi tega ne morejo biti resnične. ker navajajo sicer 1 in pol milijona Rusov za vjete. Japonska ne gre v Evropo. Francoski listi objavljajo poročilo, da ni misliti na to, da bi se Japonska udeležila vojne na evropej-skih bojiščih. Boj za Carigrad. TURSKO URADNO POROČILO. Francoski podmorski čoln »Mariotte« potopljen. Carigrad, 26. julija. (Kor. urad.) Poročilo Agence Telegraphique Mil-li. — Glavni stan poroča: Dardanelska fronta. Danes dopoldne smo potopili francoski podmorski čoln »Mariotte« v morski ožini. 31 mož posadke smo vjeli. Pri Ari Burnu smo 24. t. m. metali bombe ter povzročili požar v sovražnih strelskih jarkih. 25. t m. je razrušila naša artiljerija del strelskih jarkov in žičnih ovir nasproti našemu levemu krilu. Bombardirala je sovražnikove postojanke in njegova izkrcevališča, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Pri Seddilbahru infanterijski ogenj in artiljerijski dvoboj, ki je od Časa do časa ponehal. Sovražnik ne-prenehoma vporablja bombe, napol-njene z dušečimi plini. 25. t. m. je v naskoku zavzel majhen turski poiz-vedovalni oddelek levega krila pri Seddilbahru dele sovražnih strelskih jarkov. usmrtil branitelje ter vplenil 400 pušk, municijo, vreče in bombe. Naše obrežne baterije so z uspehom bombardirale posadke in taborišče sovražnikovo na obali pri Seddilbahru. Sovražnik je brezuspeš-no oduovarial na Often^ Sovražui zrakoplovci so metaff bombe na lazaret Halil paša, navzlic vidnemu znamenju Rdečega polmeseca, ki je horicontalno napeto nad lazaretom. Na ostalih frontah nič važnega. Iz neutralnih držav. Nove vabe četverozveze v Bukarešii Jn SofiiL Preko Kotterdama poročajo: Četverozveza je stavila romunski in bolgarski vladi nove sijajne ponudbe. Bolgarija naj dobi ćelo Makedonijo. Italijanski in angleški kralj ter francoski predsednik so radi balkanskih pogajanj v neprestanem brzojavnem stiku z ruskim carjem. Konfcrcnco balkanskih diplomatov pri sini Grevu. Berlin, 27. juliia. »Dailv Chro-nicle« poroča: Romunski poslanik je obiskal sira Ed\varda Greva v zuna-njem ministrstvu,. Tuđi bolgarski poslanik je zadnje dni opetovano kon-feriral v zunanjem uradu. V sredo je bil ceio trikrat tam. Grev se je podal znova na kra-tek dopust. Neresnlčne vesti o romunsko-bolgarsko - grški zvezi. Bukarešta« 27. julija. Oficijozni »Vittorul^ izjavlja: Vesti, da je pri-poročal ministrski predsednik Brati-anu bolg:arskcmu poslaniku zvezo med Romunijo, Bolgarijo in Grško, so popolnoma neresnične. Romunija ostane nevtralna. »Kolnische Zeitung« javlja 26. t. m.: > Corriere della sera< poroča, da so se končala pogajanja centralnih držav z Romunijo tako, da je Romu-niia v Berlin in na Dunaj odgovorila, da hoče ostati nevtralna. Politika romunskega ministrskega predsednika. Iz Bukarešte porocajo: »Univer-sul« razpravlja o politiki min. predsednika Bratiana, ki da je bila dose-daj zelo modra, ker je slonela na prepričanju, da se Romunija vojne od začetka sploh ni udeležiti mogla. Zato je bilo tuđi zelo pametno, da se Romunija svoji zvezi s centralnima državama ni odpovedala. Bratianu tuđi ni pozabil, da je Romunija le mala država, ki nima dovolj finančnih sredstev za dolgo vojevanje in naj posije svojo 600.000 mož broječo ar-mado proti temu ali onemu. Članek izreka nadejo, da bo Bratianu svoiečasno tako postopal, kakor bo to zahtevala uresničitev narodnega idejala in da bo vodil Romunijo tja, kjer je bodočnost države in naroda za vedno zasigurana. Kralj Ferdinand vnovlč bolan. Iz Bukrarešte poročajo: Krali Ferdinand romunski je vnovič zbo-lel ter ne sprejema nikogar. Venlzelos in Gunaris. Iz Aten poročajo: Vlada izjavlja, da so vse vesti o pogaianjih med se-manjo vlado in Venizelosovo stranko izmiljene, zlasti v kolikor se tiče-jo sestave koalicijskega ministrstva. Gunaris ostane na krmilu, dokler mu kralj zaupa. Parlament se sestane 16. av gusta, če ne bo popreje raz-puščen. PonesreČena misija poslanika Savin* skega. »Az Est« javlja iz Sofije: Tukaj-šnji ruski poslanik Savinski se je vrnil iz Niša, kjer je konfereriral s srb^ skimi krogi radi teritorijalnih konce-sij v Makedoniji. Moral pa je oditi, ne da bi bil kaj opravil. Vest o bolgarskih manevrih pri Nevrokopu. Sofija, 27. julija. (Kor. urad.) Vest o nameravanih velikih bolgar-skib manevrih pri Nevrokopu je popolnoma izmišljena. Justifikacija sofijskih atentatorjev. Sofija, 26. julija. (Kor. urad.) Oba povzročitelja atentata v meščan-skem kazinu sta bila danes zjutrai justificirana, AMERIKA IN VOJNA. San Francisco, 27. julija. (K. u.) Bryan je izdal oklic, v katerem pravi, da Združene države nimajo pravice voditi vojno proti, Nemčiji ali kaki drugi evropski državi. VVashington, 27. julija. (K. ur.) Odgovor Angiije na ameriško noto glede britanske blokade je že dospel. Nota pravi, da soglaša postopanje Angiije z međnarodnim pravom, če-prav se mora to vporabljati prhner-no novim razmeram. Dobro podučeni krogi pravijo, da se sklicuje nota na odločbo ameriškega najvišjega sodišča v Času domače vojne, katera odločba Je priznala postopanje Angiije za upravičeno. Dunajska sodba. Protiodgovor Združenih držav elede boievanla nemških nodmo^- i 70. stcv „SLUVCNSKl NHKOU-, anc 2$ julija 1915. Stran 3. skih čolnov je v vscoi Časopisju v Nemčiji vzbudil veliko nevolje in je časopisje to svojo nevoljo izrazilo v jako rezkih Člankih. Ofizijozna du-najska »Information« pravi, da je si-cer ameriška nota dosti ostrejša, ka-kor se je pričakovalo ćelo po poro- čilu Reuterlevega bir6-a in po izvesti lih londonskih listov, in da obsega očitno grožnjo, a da nevolja, ki k> izraza nemško časopisje, se ne kaže, kaj bo zadnja beseda, in da se nem-ška vlada na to nevoljo časopisja ne bo ozirala. M narod u boju za svojo grudo. Ob obletnici svetovne vojne. Dne 28. julija 1914. ob 4. uri po-poldne je napovedala naša monarhija Srbiji vojno. Še isti dan so padli pri Kovinu prvi streli in od savskih bre-gov je zaplesala krvava vojna furija po ćeli Evropi, po celem svetu. Eno leto gorja in solz, 365 dni groze in smrti je vtonilo v večnost in še xoć-r.o ne vstaja ma\Tica na temno za-strtem nebu človeštva. Osemnajst jnitfjonov vojščakov je že šio v boj, enajst držav se bori na osmih ogromnih bojiščih na kopnem in na štirih morjfh na življenje in smrt. Čas vojne bilance Še ni prišel — toda po 12 mesecih stojita Nemčija in Avstrija ne le nepremagani in čvrsti, temveč grozila s svojimi nenadkriljivimi ar-madami svojim nasprotnikom smrt in pogin. Pred letom dni smo napisali: K visku srca! Karkoii nad nas priđe, to izdržimo, karkoii nas zadene, pre-nesimo in nobena sila naj nam iz srca ne izruje cvetke zaupanja v bo-bodočnost.« Menili smo tuđi, da bo udeležba našega malega slovenskega naroda na tej svetovni tragediji raz-meroma neznatna in neopažena ostala. Naš narod si je ohranil zaupanje v bodočnost. njegova udeležba na svetovni tragediji pa ni ostala neznatna, temveč usoda ga je postavila, ko se je bližalo prvo leto svetovne vojne svojemu koncu na odlično mesto: vanj se danes zaganja jekieni val Verolomnika. Česar pred enim letom nikdo ni mogel in ni smel pričakovati, to je danes krvava res-nica: slovensko, jugoslovansko czemJje naše Avstrije je postalo to-rišče orjaških bojev in bitk. Po enem letu svetovne vojne smo postali tuđi mi neposredni ude-ležniki velike borbe narodov, smo poklicani stati na braniku monarhije, poklicani posvedočiti svojo zvestobo naprarn cesarju ne le z življenjem naših pod orožje pozvanih sinov in očetov, temveč z žrtvami, ki segajo še globje v narodovo bitje. V tem težkem in strašnem času pa so se pokazale čednosti našega rodu v še svetlejši luči. Poročila, ki prihajajo z južnega bojišča, poje}o vedno znova prave hvalospeve hrabrosti in junaštvu ju-goslovanskih vojakov. Iz pišem, ki jih pišejo naši do-mači fantje z italijanske meje, odse-va možata odločnost, smrtnopogum-na vztrajnost, in naravnost orjaški srd proti sovrainiku, od naših vojakov, ki se bore še na drugih frontah, prihaja v domovino vroča želja, da bi jim bilo dano udariti na Laha. O našem obmejnem prebivalstvu pa so vojaške oblasti in drugi objektivni opazovalci le enega mnenja: da je njega hladnokrvnost občudovanja vredna, njega zvestoba in zaneslji-vost nad vse dvomne vzvišena, in da je vzorna njega pripravljenost prenašati voljno vse žrtve, ki mu jih nalaga krvavi boj. Poleg armade slavi na primorski meji tuđi domače slavensko prebivalstvo triumfe kla-sičnega junaštva. Vsi ti pojavi nišo le izraz ogorčenja ljudstva, ki mora gledati, kako gospodari sovražnik v onih malošte-vilnih obmejnih krajih, ki jih le za-sedel, to je bes naroda, ki vidi, da na- valjuje Iaška armada na državo zato, da ji odtrga velik kos jugoslovan-ske njene zemlje in jugoslovanskega njenega morja! Zato se bijejo naši slovenski fantje ramo ob rami s svojimi brati iz kršne Istre, solnčne Dalmacije, prostrane troedine kraljevine, gozdnate Bosne in skalnate Hercegovine s takim brezprimernim junaštvom, zato bi šle ćelo naše žene tam ob fronti najrajše same v boj, ker je v celem našem narodu zatre-petalo veliko spoznanje peklenskega naklepa, raztrgati mu ljubljeno do-mačo zemljo, razdrobiti temelje njegove bodočnosti: integriteto njego-vega ozemlja in edinstvo njegovih plemen. Tu vidimo koncem koncev isti pojav, ki ga občuduje ćeli svet pri nemškem narodu, prožetem ie-klene odporne sile proti sovražni-kom, ki so poslali svoje mil. armade, da ga pahnejo zopet v žalostno stanje razdrobljenosti in onemoglosti. Tuđi v našem narodu je vzklila misel jeklene odporne sile proti sovragom, ki ga hocejo deliti kakor rablji, ki so si trgali Kristov plaše. In cinično, kakor nekdaj rimski hlapci, je kockala ententa za naše ozemlje: ti Srbija, dobiš kos Dalmacije, kos Bosne, kos Banata in Slavonije, ti Italija si vzameš Dalmacijo z morjem, Kotor, Hercegovina naj bodeta čnogorska, in kar ostane, borno pozneje razdelili. Hrabrost in junaštvo naših vojakov na italijanski fronti sta najslavnejši protest ogorcenega naroda proti tem naklepom, sta najjasnejsa manifestacija, da hoče naše ljudstvo, v kate-remkoli kraju širne monarhije živi, ostati zedinjeno, nera^kosrmo, združeno za ćelo svojo bodočnost. V tem si je ves nas narod edin. Hrvatski sabor je dal naši nacijonalni solidarnosti proti sovražnikom mani-festantnega izraza, najganljivejše in najveličastnejše pa se afirmira trpeći narod tam na bojnem polju, o kate-rem pravi neki nemški (zdi se nam berolinski) list: »Ljudstvo slovenske narodnosti noće zapustiti svoje grude, dasiravno padajo sovražne granate na njegovo zemljo, na njegova domovja...« Mi, ki za fronto občudujemo naše neprekosljive junake, se radujemo vsakega udarca na zasovražene napadalce in v Ljubljani, Zagrebu Kotoru, Sarajevu trepetajo naša srca v pričakovanju onega trenotka, ko bodo naše vrle čete iztrjrale sovra-gu onih par pedi naše zemlje, ki jo je zasedel, ter ga pognale daleČ proč od naših mej. Gotovo; kakor vsem narodom, tako je tuđi našemu misel na zlati Čas miru mila in draga. Toda sedaj sele ćutimo ćeli pomen besede o čast-nem in trajnem miru. Casten in tra-jen mir se našemu ljudstvu ne zdi mogoč, če ni zasigurana nerazdelji-vost in vam ost njegovega ozemlja. Tako se srečava "m spopolnjuje narodna ideja z državno in se spaja rodoljubie z domoljubjem k najlepši harmoniji. Usoda nam je ob obletnici strašne svetovne vojne naložila težko breme narodnega trpljenja, Tem tes-neje je priklenila naša srca domovini in tembolj nas uči, da ne more biti nobena žrtev prevelika za dosego končne častne zmage. Slovenski fantje o trdnjavch ob korofkl meji. Na bo ji šču, 24. julija. ... Naš »ubiti lonec« Vam že dolgo ni posla! nobenega poročila. Tem krep-kejše Vas danes pozdravljam v imenu vseh slovenskih fantov, ki se borimo tu na koroški meji za milo domovino proti večnemu sovragn našega naroda. Cez par dni bo minulo že dva meseca. kar smo poslali iz naših težkih topov Itali-ianu prvi krst. Vemo, in po lastnih iz-kušnjah radi verjamemo, da takih litih muh nikakor ni bil vesel. Pričel se Je utrjevati in zidati močna zidovja po vr-hovih skalnatih gor. Pa kar je reveŽ čez noč nai*»dil, to smo mu mi čez dan razbili. Hotel je pa tuđi on poskusiti srečo. Po preteku enega tedna so že brenčale 28 cm sovražne krogle proti našim utrdbam na Naborjetu in Predi-(u. Šteli smo pred nami brenčeče kro-glje in par sekund nato smo čuli močni »puf«. Tako pa ni šala samo ena, am-pak na sto in sto. Komaj vsaki 10. ali 15. se je posrečilo, da se je ugonobila v trd-nih koroških skalah. Kmalu bo spolnil drugi tisoč krogelj, poslanih na Nabor-ict, toda oavzlic temo šc oi Drttel oUi meter dalje in tuđi npamo, da dokler bo branila slovenska kri zemljo, katera je naša, tuđi ne bo. Zadnjega junija je po-stavil novo baterijo, ki je imela menda nalogo streljati na našo infanterijo. K sreči je bil pa samo en naš infanterist lahko ranjen, drugega uspeha ni mogel Italijan doseči, ker ni imel časa. Zapazili smo baterijo in par minut nato je preiela od nas nekaj ekrazitnih granat za plačilo. Baterija je bila uničena. 2a-lostni so pobirali polentarji ponoči ostanke razbitih topov, katere so menda poslali kralju v dar kot prvi uspeh ki so ga dosegli tu. Odslej je bilo zopet par dni mirno. Sovražnik Je sprevidel, da na infanterijo pod nobenim pogojem ne pustimo streljati, zato si je pa zbral cilj, katerega brez ovire in na lastno škodo seveda neprenehoma obstreljuje — poravnati hoče gore in zasuti Rabelj-sko jezero. Gore podirati z granatami se je pa neka baterija le naveličala in pričela granate pošiljati kar v dolino po vrsti eno za drugo. Po naključju je ena granata zadela v eno naših baterij v pol no, par naših je bilo ubitih, nekaj lahko ranjenih. Komaj smo zvedeli za ta čin sovražne baterije, so že dobile vse baterije po vrsti povelje, se mašče-vati in oddati »salve« na sovražnika. Zbegani so letali oolentacu sem in &a in se skrivali kot nekdaj Adam v raju. Pa kakor že Adam ni utekel zasluženi kazni, tako tuđi polentar ni, kainor je poćepnil, tam ie dobil plačilo, katerega se pa marsikateri ni mogel dolgo veseliti. Granate naše baterije so se žarile v zemljo, iz katere se je dvigaj čudno črn dim. SliŠali smo tuđi silno eksplozijo, gotovo je uničila naša granata ročno skladišče za municijo. Italijanskih baterij je vedno več. Streljajo pa vedno z enim in istim uspehom na naio stran. Navadlli smo se jih tako, da sprejmemo vsako granato s harmonko ... Polna srdu se zaleti v skalovje, kjer se razbije. Par trenotkov je zopet tiho, samo odmev razbite granate tuli nazaj na sovražna tla ves žalosten in pobit s svarilnimi besedaini: Italiani, andemo a casaJ — S pozdravom: Leopold Legat, ognjičar; Josip P r i h a v e c, četo-vodja; Vincenc V r a n k a r, desetnik; ViSjem Cavdek, predmojster, Jakob U 1 č a r, topnićar. Ob Soči. Vtisl nekega Francoza. Poročevalec lista »Journal de Ge-neve« Georges Prade podaja svoje vti-se izza svojega bivanja ob Soči: Cez rdečo opečnato streho naše hiše, kjer smo dobili zavetje, se dviga naš pogled proti bližnjemu horicontu, proti izredno odbijajočim se crnim go-ram, ki obsegajo Sočo. Pred nami se razprostira del bojišča, za kateri se bijejo tako hudi boji med Avstrijo in Iialijo. Temotna in gola stran na desni je Korso, napadalna točka italijanske armade, na levo se razprostira temno-višnjeva visinska trojica, kjer Avstrijci branijo Gorico. Na nebu v intenzivni vi-šnjevi barvi se prikaže posebnostna postava italijanskega balona v visini 2000 nietrov in pod žgočimi žarki južnega solnea, čez Podgoro, pregleduie oblega-no mesto. Kaj vidi? Tam spodaj, za belimi hišarni, vzne-mirjajoča senčna slika St^re ^ore (misli Kostanjevico, kjer je frančiškanski samostan. Opazka uredn.), hrani grob zadnjega franeoskera kralja po božji milosti Karola X., in poleg njega počiva k'rof Chambord. Cei svet preteklosti! Ironija usode! Nepoboljšljivi stari emigrant, ki je sedel na prestolu bivših grofov Artois, ki je bežal iz Pariza v julijskih dneh 1830., ki je iz Cherbourga zapustil Francijo in prišel sem umret. Ali strašni avstrijski 30-5 cm topovi, katerih grozni odmev pretresa ravnino, zbudijo iz spanja oba Bourbona? In ali sta obdržala še kaj spomina za ze-leno-belo-rdečo trikoloro. proti kateri sta se nekoć tako boje vala? Dalje severno se dvigajo Alpe; Soča si prilomlje pot skozi gorovje... Od spodnje Soče pred Gradiščem ob Soči, kjer se nahajamo. na križišču dveh čest — Gorica in Trst — se zdijo Julijske planine neprekoračljive. Ziutraj ob 6. uri, ko snio zapustili Videm, se prikažejo rdečc in crne, zvečer pa so bile višnjevočrne s še dališimi sencami na vznožju gorovja. Cei dan so molčali topovi in misteriiozna tihota ie vladala nad obema armadama in nad cestami, umazanimi od dežja. Počasi, neizpros-no — številna kakor Iistje v gozdu — se bliža italijanska armada, pelje s se-boj tcžkc topove, katere vlečeio s teža-vo iz ilovnate zemlje. Ob 4. uri popol-dne je pričela navadno fantastična kanonada, katere bobneči valovi se kota-jo do morja; ko nastopi noč, je boj šc silovitejši... Kako smo prišli sem? Ni bilo brez težave, pripravilo pa nam je veliko za-doščenje. Vzeli smo routo čez italijanski glavni stan, pasirali Palmanovo, utrieno mesto, ukopljeno z benečanski-mi trdniavami s tremi vrati. Vrata Vi-demska severovzhodno, od koder se priđe v mesto, vrata Oglejska južno, kjer se mora dati v pregled svoje papirić, ko se priđe in odide, in končno vrata Ćedadska severozapadno, kjer se mesto zapusti. Med dvema karabinijerjema, katera so nam dali na razpolago, smo zapustili mesto na mirnih konjih, ki so bili rekvirirani za nas, in pod bodečimi pogledi množice, ki nas je imela za prijete vohune. Tako smo dosegli pot Gradišće ob Soči (Gradiška), iz kattre poti so Avstrijci iztrgali drevesa, potem Čez Višek (Visco), Št. Vid pri Teru, Cranglio in Ajello do hiše, oziroma gradu župana (podesta), pri katerem smo nastanjeni. V Višku bombardiralo avstrijski aeroplani z veliko silovitostjo kraj, kar pa Italijanov ne ovira, da priredijo za drugi dan konjsko dirko. V severnem delu od Krmina je bila zadeta cerkev v Šmartnem po 30*5 cm granatah, ki so bile oddane iz Gorice, to ie iz daljave 10 km. Po deželi patruljirajo neprestano konjeniki. Neki mali poročnik nas ustavi in sprašuje naše spremljevalce glede nas. Jako dobro smo zajtrkovali v neki gostilni z vojaki. Bližal se je večer in boj se je zopet pričel. Kononada grmi brez prenehanja in čez čisti horicont se dvigajo kar nakrat sivi oblaki dima, Napoči noč, nebo s« zjasni, zabliska morje zvezd in mesec stopi na mesto balona, ki se i* sou*til na tla. AU zem- lja je zavita v temo. Luč v hiši, veselje življenja, je postala velika nevarnost Kakor zasledovana divja žival se potegne človek v temo — v pozabijenost. Svetli žarki velikanskih žarometov se prikažejo na nebu, se križajo, šviga-jo mimo in nagloma izgineio. Tam pred grobom starega kralja pleše kopica ža-rov, dviga preiskuje tla med velikanski-mi betonskimi okopi — misteriozni predori, zvezani po ozkotirnih železni-cah. Tcžki topovi so tu na cementni terasi pod zemljo iz betona zakopani; samo grozeča odprtina šega ven, od koder divja smrt ćelo noč. Mi pa se vračamo čez Palmonovo. Nad starimi utrdbami se odrisujcjo sence. Garnizija gleda ponočni boj... Đnevi žalosti, trpliei 10 smrti. Kakor poročajo nevtralni in tuđi berlinski listi, so se razmere v Srbiji obrnile na boljše. Bolezni so pone-hale in tuđi našim vjetnikom so na-počili manj strašni dnevi. Po zimi pa je bila ćela Srbija ena sama bolni-ška postelj — razsajal je tifus in pe-gasti legar in ljudje so mrli da je bilo groza. Trdi se, da je srbska vlada premagala epidemije z jakodrakonič-nimi sredstvi, da so vaši, ki so bile okužene kratkomalo obdali s kordonom, ustavili za 10 dni ćeli promet v državi, brezobzirno ločili okužene in sumljive od zdravih ... Le z nad-človeškim naporom se je posrečilo resiti prebivalstvo ćele države uni-čujoče katastrofe. Da so v teh raz-merah naši v Srbiji vjeti vojaki strašno trpeii, to si lahko predstavljamo. Pred nami leži pismo nekega Slovenca, ki je prišlo po ovinkih iz Srbije. To pismo je dokument one bede, ki so io morali prestati naši vietniki. Poslano je iz nekega sela pri Skopljem. »Bolnega na grizi so me vjeli rbi« pravi pisec. V Užici so me ozdravili, nakar sem ostal v tamošnji bolnici kot bolničar do srede novembra 1914. Potem sem bil pre-stavljen v Niš, kjer so bili vse kava-lerijski hlevi polni naših vjetnikov. Tukaj je bila strašna nesnaga in na milijarde uši, katere so po pozneiše-mu dokazu raznesle med nas tifus. Dobil sem ga tuđi jaz, toda ne pega-vega, ki je pozneie v februarju in marcu najbolj straho\ito kosi! naše vrste. V tej moji bolezni, brez denar-ja — kar tukaj mnogo pomeni — brez Tvojih poročil od doma, zapu-ščen cd ceiega sveta sem ne samo teiesno, temveč tuđi duševno neiz-recno trpel. In ako sem pogledal okrog sebe povsod sama žalost, trpljenje in smrt. Pred ocrni se človeku odpira neskončna tragedija člove-ške družbe. Ljudje ginejo v manjši vrednosti kot žival, brez čutečih src, nikjer one Ijubeznive požrtvovalnosti in negovanja, katerega je vajen človek v krogu svojcev doma. Ali do-volj tega. Tifus je ponehal in sedaj smo prejeli že dvakrat sredstvo proti koleri, katera se pa dosedaj še ni pojavila, in Bog daj. da bi se ne. Jaz sem sedaj zdrav. Tukaj sem toliko na boljšem, da mi je mogoče živeti v redu in snagi, kar je bilo v Nišu po polnoma izključeno. Kupil sem čevlje in zdravila, nekaj perila, kupujem si zajutrek. ker ga tukaj nimamo, a tuđi druga hrana ni bogve koliko vredna. tako da je človek sirota, ako si sam ne zamore pomoći. Kruha imamo za-dosti in to je tuđi največja dobrota tukaj Moraš pomisliti, da v mesecu decembru nismo tri tedne niti žlice gorkega jedila prejeli in jaz sem se tedaj valjal bolan med ušmi in, da mi ni lajtnant Tavčar posodil denar, ne vem kaj bi bilo z menoj. Imam eno sliko, ko smo se koncu januarja dali slikati v Nišu, tam na sliki bodeš videla enkrat moje kosti in kožo. No sedaj je hvala bogu dobro in zopet je v meni živa nada, da se kedaj po-vrnem med Vas ljubljeni moji. Ah, kako je meni težko, da ne morem biti doma. ter,'da tratim tuka] nepre-cenljivi zlati čas sebi in drugim v škodo. A. kedaj bode konec? Kedaj postanemo zopet ljudje? Tukaj se porajajo razne struje med narodom. Pismo iz osrshe puste. Slovenski enoletni prostovoljec, katerega je zanesla usoda med neki gališki polk, nam piše: ... Naš regiment Je podoben Ahasveru. Tekom svetovne vojske roma, ker mu je sovrainik zasedel prvotno bivališče. .. . . Naba- sali so nas v štirideset živinskih va-gonov in začela se je prijetila ter zabavna vožnja. Rajžali smo štiri dni in tri noči brez prestanka. Spanja in počitka malo, a kadar je človek tru-den, zaspi tuđi na tleh, kot bi ležal doma na mehkih blazinah. Povedati Vam moram takoj, da so moji tovari-Ši-prostovoljci večinoma poljski in z menoj vred tuđi nekai Hivatov, in par Slovencev, ki se v prej amenjeni družbi ne počutimo posebno srečne. Vlak je težko sopihal preko ogrske ravnine. Kakor daleč seže oko, vidite ravno polje, bogato žita, pobarvano s plavicami in rdečim makom. Goz--dov nikjer, semintja grmovja^ večinoma akacije. Vročina je na Ogr-skem neznosna. Skoro vsak večer, priđe tolažilna nevihta in nekoliko ohladi ozračje. Južno od Budimpe>-ste začno moč\irja. Nad njimi letajo v tropah čaplje in štorklje. Smo že v takozvani ogrski pusti, značilni po svojih vodniakih in mlinih na veter. Mnogo zemlje je neobdelane, peščene in zato nerodovitne. Kako prijetno je potovati po naših deželah! Toliko naravnih lepot, toliko raznoličnosti, da se jih oko nikdar ne naveliča. Tu pa smo bili vožnje siti čez glavo in komaj smo čak ali, da dospemo v naše bodoče bivališče, v kraj Precej časa sem morai to ime ponavljat^ da sem si ga zapomnil. Mislite si dolgo ogrsko vas z ruzkimi pritličnimi kajžicami. Ena sama ulica, na nji prahu in peska do gležnjev. Prebivalci vaši so skoro izključno 2idje, ki nosrjo kaftane in dolge lase pri ušesih. V vaši nesnaga, kakoršne še nisem nikjer videl. Vsaka najslab-ša kranjska kmetska kajžica je čed-nejša od tukajšnjih stanovanj. In te cene! V gostilni zahtevajo za navadno kosilo skoro pet kron, za gulaž 1 K 80 v, za jajčno jed iz dveh jaje 90 v, za vrček pive 50 do 60 v, ko-šček kruha 10 v. Kruha — namieč belega, kot smo ga včasih doma iedli o Veliki noči — je tu na izobilje. Le drago ga prodajajo. Vojaška oblast je zahtevala od županstva fiksiranje maksimalnih cen, a kaj je bila posle-dica? Nihče ni hotel več prodajati kruha. Kakor vidite, življenje ni posebno poceni. Kako se spi n?. dobri postelji, sem že zdavnaj pozabil. Vse bi se potrpelo, le vodo je težko po-gresati. Slaba je in ne smemo jo piti radi nevarnosti pred tifusom in kolero. Drugače smo zadovoljni. Povelj-nika imamo izredno dobrega in lju-bezniivega, da sme navdušeni in ko-maj čakamo trenotka, ko se napoti-mo v boj proti sovranžiku. Na polen-tarje bi radi šli vsi, vsi! Pred par dnevi sem bil Sešli smo se s prijatelji sosednjega polka, med njimi z učiteljem Plesko-vičem in dr. Božičem, rojakoma iz Idrije. Pripovedovala sta mi podobne daživljaje. Pa še eno naključje! Sprehajamo se po lepera, veli-kem mestnem drevoredu. Po siari kranjski navadi se je eden pridušil. Kar stopi k nam dečko-vojak in nas vpraša. če smo Slovenci. Ves rado-sten nam pove, da je sluga sloven-skega častnika, ki leži ranjen v bližnji bolnici. Sklenemo ga iti obiskat. Kdo je bil ta častnik? Poročnik 17. pešpolka, prijatelj izza dijaških let v Novem mestu, dr. Riko F u k s iz Metlike. Tepel se je z Rusi ob Dnje-stru in takrat ga je od strani poboža-la ruska granata. Obrača se mu na boljše in upa, da kmalu zopet vidi belo Ljubljano. — Vesel je bil našega obiska in onih izvodov »Slov. Naroda«, ki sem mu jih slučajno lahko iz-ročil, da mu kratkočasijo ure na bol-niški postelji in ga obvestijo o kranjskih novicaii. — V daljnji ogrski zemlji pa so med mojimi tovariši tuđi bratje Cehi. Slovenci Čehe dobro poznamo: taki kot v miru, so tuđi sedaj. Vsak ima pod srajeo na svojih prsih zavojček, napolnjen z zemljo, ki jo je vzel s seboj ob odhodu od doma: če pade v boju in da svoje mlado življenje za domovino, iimrje vsaj na svoji dragi češki zemlji. — Tuđi moje misli so vedno doma. Zvečer, ko posije mesec na zemljo, ki še nikdar ni bila tako napita človeške krvi kot bas sedaj, mi priđe na misel ona lepa, ponarodela slovenska pesem. Da bi imel svoje pevce tu, bi jo takoj zapeli: Tiha luna jasno sije, — duh moj misli na svoj dom, — srce zanj'ga strastno bije, — bogve kdaj ga videl bom? — Vmes so hribi in doline, — vmes šumenje bistrih rck, daleč, daleč so planine, daleč Save je iztek. Iskrene pozdrave vsem narodnim in zavednim Slovencem in Slo-venkam! — Vam vdani Zorko Prelovec 20. julija 1915. Vesti iz primorci dežel. Čebulo je prodajal y Trstu neki ne več mladi mož z veliko brado in precejšnjim trebuščkom, kar je kazalo, da Čebula v Trstu dobro redi regnikole. Ko je zapela italijanska bojna trobenta, je čebular odšel borit se proti Avstriji, ki ga je tako dobro redila. Najbrže je prostovoljno vsto-pil v armado, kajti leta njegova ka-žejo, da mož ni mogel biti še vpokli-can. Slučaj je nanesel, da je bil italijanski čebular vjet in na Opčinah pri Tzstu, kjer. so stali italijan$& vistni- j:;ji 4. .SLOVENSKI NAROD«, anc 25. Julija 1915. l/O STtT. ki in so jih prepeljevali na vlak, so spoznali čebularja: »vara, vara«, gle] y;a, gie] tržaškega čebularja! Ćebular je gleđal v tla in mislil na čaše, kako je bilo lepo in dobro, ko je v Trstu prodajal čebulo. Sedaj je siromak vjet in nikoh več ne bo prodajal čebulo v Trstu. VERDL — Umetnik Verdi gotovo zasluži, da ga visoko čislajo itali-jani. Posebno so ga spoštovali primorski irredentovski Italijani, pa ne }:ot umetnika, ampak ker hrani to ime v sebi tako lepo začetnice imena itaiijanskega kralja: V(ittorio) E(manueie) R(e) dT I(talia). Zato je bilo po primorskih talijanskih me-stih in gnezdih polno ulic Verdi. V Trstu so mu bili postavili spomenik z napisom: VERDI in savojsko zvez-do so postavili spodaj, da prav gotovo ne bo zmote, koga naj predstavlja pravzaprav spomenik. Grda zloraba umetnikovega imena ali služila je namenu. V Trstu je sedaj ta spomenik razbit. Tuđi v Gorici smo imeli čestilce »Verdija« in Corso Verdi so brali irredentovci Corso Vittorio Emanuele Re d' Italia. Ježilo jih je, da oni del proti južnemu kolodvoru pa se je zval Corso Fran-ceseo Giuseppe: najrajše bi bili imeli kar ćelo dolgo cesto Corso Verdi! In ravno tišti del, ki gleda proti Italiji, se je zva! po našem cesarju. Verdija sedaj ni več, Corso Verdi je izginil, VERDI pa pleše nekje po Furlaniji in po Brdih ter daje piti močno vino svojim vojakom, da bi čimprej vzeli Gorico in bi se on sprehajal po Gori-škem Corsu VERDI. Kakor vse kaže, je izginil Corso VERDI iz Gorice za vedno. Za diiake nemške gimnazije v Gorici. Nemška državna gimnazija v Gorici je bila zaprta 24. maja. Ravnateljstvo naznanja dijakom, da je dobilo od tržaškega namestništva nalo-go, izdati spričevala. Vsi om* dijaki, ki hočejo letno spričevalo ali zre-lostno, naj pošljejo ravnateljstvu kc-lek (30 v ali 2 K) in frankirani omo-tek s svojim naslovom. Naslov ravnateljstva: Dr. G. Hemetsberger. c. kr. ravnatelj, sedaj Krieglach, Štajersko. Obrtne pravice za Italijane iz JtraSiestva je tržaška politična okraj-na oblast razveljavila in odredila ta-kajšnjo zatvoritev dotičnih obratov. Prodaja soli v Trstu. Tržaški mestni magistrat razglaša, da se od 1. avgusta dalje ustavila prodaja morske kuhinjske soli. Prodajala se bo kamena sol po ceni 19 K 60 vin. Nadalje se prodaja se umetna varje-na sol. Razouščena Haićanska društva V Istri. Tržaško namestništvo je raz-pustilo še ta italijanska društva iz Istre: »Circolo Nicolo Rizzi« v Fazani, »Societa filarmonico - dramma-tica con biblioteca circolante« in _>Gabinetto di ritrovo agricolo - so-iciale Sanvincenti« v San vin Centu in »Circolo popolare di coltura« v Ga-ležanu. V pomoč hrvatskim beguncem na Moravskem. — Zagrebške »Novine« prinašajo iz Neudorfa dopis »Istranke«, v katerem rodoljubna Istriianka najprvo omenja, da je mnogo istrskih, dalmatinskih in bosanskih beguncev v Zagrebu. To je po većini inteligenca, ki živi na svoje stroške, to so Ijudje, nava-jeni na kavarae in korze, ali čudi se Istrijanka duhovnikom in učiteljem, Kje je ljudstvo? Nekateri so ostali Še v evakuiranih krajih, ali to ni bilo potrebno. Ko je šio ljudstvo, bi bili morali iti tuđi oni ž njim. Človeka boli srce, ko pomisli, koliko trpi to ljudstvo radi nerazumevanja, oni pa, ki bi mu morali pomagati, sedijo kje v kavarni in se prepirajo, Čegav bo Carigrad. Tuđi na Moravskem si more rzbrati mesto za svoje bivališče, ako ga je ravno volja. Žal bi bilo tako Cehom kakor Nemcem, ako se naš učitelj ali duhovnik ne nastani kje pri njih na vaši, kar on stori radi cenejega življenja. Tu ni treba iskati zaslužka. Oni sami hodijo prosit, da naj gre ž njimi vsaj kot tolmač na okrajno glavarstvo ali občino. Stanovanje dobi brezplačno in dnevno 90 vinarjev za osebo. Prav lepo življenje za take čaše, ako se le hoče malo delati. Tako je za onega malo inteligentne]ega Hrvata, ki je slišal kdaj češko govoriti in zna vsaj stotino nemških besed AH kako je tukaj s hrvatskim narodom? Jako hudo radi nerazumevanja. Prve dni so nekateri tekali okoli iz strahu, da pri-dejo 6b življenje (dafci so domaćini drugače jako dobri), ker jih nišo raz-iimeli niti besede. Med Cehi in Istri-jani je bilo nekaj bolje, slabo med Nemci. 20 do 30 km poti napravi Istrijan, da mu kaj napišete za njejo-vega vaškega starešino, ki ga ne razume. Morda poreče kdo, da pre-tiravam, ali pridite in videli boste. — Neki tuji delavci, ki znajo nekaj nem-ško, grdo izkoriščajo begunce: »Daj mi pet kron, pa ti povein, pa grern s teboj!« Tako je na Moravskem, na OgE&SBi Se slabi* Taxn io tamo 00 učitelj, koliko* mi ie znano, ljudje I a so razstreseni po vaseh. Nuka učiteljica je pripravljena iti tje za J\ a do tri mesece, ko se ljudstvo nastani stalno. Sedaj, ko bi ljudstvo naj-več potrebovalo inteligencija, se ta »divertira*, kolikor je to še mogoče v tem času. Zaključuje: »Bog i narodna svijest pitat će vas, gospodo svećenici i učitelji, gdje ste bili, kada vam je narod stradavao. Dodjite, bit ćete zadovoljni, a narod vam toga zaDo-raviti neće.^ K temu apelu vrle domoljubne Istrijanke dodajemo apel na istrski deželni odbor, naj stori svojo doiž-nost in poskrbi, da ne bo ubogi istrski seljak v tujini brez varstva. Sveta dolžnost istrskega deželnega odbora je, da ukrene nemudonia vse potrebno v pomoć ii>tr^>kih beguncev. Dnevne vesti. — Prestolonaslednik v Zloti Lipi. Od 19. do 26. julija se je mudil prestoionaslednik pri vojaštvu vzdolž Zlote Lipe. Obiskal je vojaštvo po cesarjevem naročilu. Potoval je čez Ogrsko in Stryj in si ogleda! tuđi vo-jastvo med Dunajewom in med Dnjestrom. Prestolonaslednik se je na tem potovanju osebno prepričal o krasnem stanju vojaštva in ngodnem taktičnem položaju. Opetovano je imel tuđi priliko ogledati si lastne in sovražne pozicije in kraje zadnjih bojev. 1 udi je prestolonaslednik sam dekoriral mnogo oficirjev in voja-kov. Tekom potovanja je prestolonaslednik sam videl opustošenja, ki so jih storile umikajoče se ruske čete zlasti v Robatvnu in v Zurawnu, in spoznal pri opetovanih pegovonh -zastopniki političnih oblasti in krajnih predstojništev najnujnejse potrebe prebivalstva. Prestolonaslednik je prišel včerai na Dunaj, da poroča cesarju o tem svojem poto-vanju. — Ministrski svet je imel včeraj več ur trajajočo sejo, katere so se udeležili vsi č'ani kabineta. — Odlikovani slovenski častni-kl. Red železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil stotnik 87. pešp. Anton Kos. Viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vo-jaškega zasiužnega križea je dobil poikovni zdravnik v evidenci dr. Karol Podpečnik. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z voino dekoracijo je dobil rez. poročnik infanterij-skega bataljona II. 22. Teodor Lu-bec. Srebrni signum laudis sta debila nadporcčnik 6. havbične^a polka Franc Pogačar in peročnik 2. bos.-herc. pešp. Karol B a b n i k. Signum laudis so debili: stotnika gen. štaba Alfred L a v r i č pl. Za-plaz in Anton L o k a r; stotnika Fr. Goričan že!ez. polka in Vladimir C e 1 e s t i n 86. pešpolka, poroćniki Viktor J a b o r n i k 42. pesp., Rudoli Tavčar 80. pešp. in Viktor Bab-n i k 3. pešp. — Za naše hrabre junake na južrv fronti so nabrale na inicijativo gospe podžupanje dr. Trillerjeve vrle gospice NaglasT Milavec in Pribil v naših narodnih krogih v par dneh nad 3000 kron. PriŠtevši prispevek mestne občine v znesku 3000 kron in velikodušni dar „Mestne hranilnice ljubljanske" 2000 kron, je torej na razpolago za darove junakom, tako sijajno branečim našo slovensko domovino perfidnega vpada zemlje lačnih sosedov, nad 8000 kron. Za ta denar se nakupuje sedaj tobak, cigarete, smotke, pipe, citronovo kislino, čokolado in drugih praktičnih in potrebnih darov, ki se odpošljejo nujnim in za-nesljivim potom na fronto. Seznam darovalcev in obračun priobčimo v sobotni številki. Vivant sequentes! — Nov dar naše mornarice za našo južno armado. Naša mornarica je poslala pole^ že izkazane znatne svote darov za naso hrabro južno armado še znesek 2700 K novih darov. Skupno je nabrala velika svota 20.720 K v namen, da se nabavijo razni darovi za neomajne boritelje proti verolomr.emu bivšemu zavez-niku. Vsa čast naši mornarici! Ti darovi pa so novo vspodbudilo tova-risev z morja na tovariše na kopnem, da vstrajajo do gotove končne zmage. — Junaške smrti je padel na juž- nem bojišču rezervni poročnik in kompanijski poveljnik Fr. Mirnik iz Celja. Z dušo in telesom vojak je odšel začetkom maja s svojo stotnijo na italijansko fronto, kjer se je po \z-bruhu vojne opetovano odlikovah Njegovi fanti so ljubili in spoštovali svojega zapovednika nad vse in sledili bi mu bili, če bi jim zaukazal v sam pekel. Pri ponočnem Ijutem ita-lijanskem napadu dne 20. julija je pri-letela granata ter zadela poročnika Mirnika. 2 njim je padel — zvest mu co smrti — tuđi njegov verni sluga Fr» Kolšek iz Polzele na Spodnjem Stajeokem. Bodfi vrlemu »k>ven$k»- mu častniku in vojaku lahka zemlja slovenska! — Rankn je bil na italijanskem bojišču v zadnjih huđih bojili kadet 27. domobranskoga polka Srećko V i z i a k iz Spodnje Siške in je sedaj zacasno v bolnici v Mariboru. Piše, da rana ni težka ter pozdravlja vse svoje prijatelje. — Ranjen je bil že drugič na se-vernem bojišču rez. poručnik dr. Riko F u x iz Metlike. Zadel ga je drobec granate. — Dr. Edvard Dolinšek ni padel. Seznam iz^ub st. J4 je navede], da je dr. tidvird Dolinšek, gimnazijski profesor v Gorici, kot rezervni po-r( čnik peh. peolka št. 47. padel. Seznam izgub št. 20b pa pravi, da je bil imenovani le ranjen in da ga od te-daj pogrešajo. — »Zlata kiijrga naših janaiiov.« Celoletna izdaja »Ziate knjige domobranstva, čmovojništva in orožiiišt-va« (»Ehrcnhalle Uer k. k. Land-\vehr, des k. k. Lamisturmes unJ der (lendarnicrie«) se zamore sele po končani vojni prirediti in pri(jbciti. Priporocljivo i>a je, že sedaj slavne čine naših junakov vsaj deloma ob-javljati in sicer po posameznih pr.l-kih in v posameznih zvezkih. H- Ij silno in balj živo kakor beseda, s ka-tero se opisujejo slavni čini, deiuie slika, vsled česar se bodo z nr.nistr-sko odredbo za domobranstvo oh-ja\ ljale polcg sp"st>v tuđi slike odliku vancev in padlih junakov. V to svrho je treba slike ali fotografije doniačih di^uobrancev, ćrnevojni-kov in orožnikov, ki so bili odlikovani ali ki so padli pred sovražnikom, poslati s kratkim opisom življenja, z navedbo rojstnih podatkov, pokliča, pristojnosti, števila otrok itd. nurav-nost c. kr. črnovoiniškeuni ekrajne-mu pove'»?!vu št. 27 v Ljubljani. — Slika se vrne. — Iz ruskega vjetnfštva se je oglasi! Franc Mcliar, vjet v ruski Poljski dne 6. maja. Oglasil se je s pota v Sibirijo. Doma je v Vevčah pri Ljubljani. Njegov brat Aloizij služi kot četovouja na južno^apad-nem bojišču. — Iz vcjnsga vjetništ-a. Poročnik Pavel Lcnarčič piše in pošilja prijateljske pozdrave iz Kaznlinska v Turkestanu. Meni se tu — piše — še precej dobro godi. Od naporov iz vojne linije sem se že precej popravil. V Kazalinsku je precej vroče podnebje, vendar je tukaj prijetno, ker stanujem tik reke Sir-Darje, ki se izliva v Aral-sko morje. — Peter Kavčič piše prijatelju iz Koiogriva, ki leži na reki Unži v kostromski guberniji v evropski Rusiji. Kostromska gubernija daje izvrstne lesarje in pečarje, ki slovijo širom Rusije kakor so pri nas na do-brem glasu zidarji iz J?enč. Peter Kavčič je doma iz Zalaza-Čadre hiš. št. 4d pri Tolminu. — Luđovik Peša, doma iz Jablonskega potoka, pošta Šmartno pri Litiji, piše iz Percslavla v poltarski guberniji v evropski Rusiji, da ga je v Galiciji zadela krogla, in da so Rusi ranjenega odnesli s seboj. — I. Rejc, doma v Grabljah hiš. št. 61, pošta Jesenice na Gorenjskem, piše iz Penze (5. aprila) v penški guberniji v evropski Rusiji: ... vse velikonočne praznike sem se vozil. Od cvetnega petka sem že na potu v vlaku in že jako daleč. To bo vse minilo, Bog nam daj ljubo zdravje, pa se borno še videli. — Fran Pitamic, doma iz Volč hiš. št. 13 na desnem bregu sinje Soče blizu Toimina, piše: .. . Sedaj sem vojni vjetnik v samarski guberniji v evropski Rusiji. Zdrav sem, hvala Bogu. V vojski se mi ni nič žalega pri-petilo. Meni gre zdaj prav dobro. Po hudern boju smo bilizaicti. Ferjanc ni več med živimi, Zadela ga je krogla. Bilo ga ni ne med mrtvimi, ne med živimi. Pravili so drugi, da je bil ranjen, nekaj časa se je vlekel, potem je omahnil in ga ni bilo več. Tedaj je padel sneg. ki ga je kmalu pokril, da ga ni bilo mogoče najti. — Iz vojnega vjetništva se je oglasil tuđi France Marinšek, doma iz Pšate pod Ljubljano, oženjen v Rodomljah v kamniškem okraju. — Frančišek Loskot, rodom moravski Ceh pred vojsko v službi v Trbovljah kakor rudarski inženir, pošilja iz Taš-kenta v vroči turkestanski deželi srčne pozdrave Slovencem, s katerimi se je bil seznanil tekom svojega bivanja med njimi. — Matevž Smolej se je bil pojavil svojcem, ki bivajo na Jesenicah na Gorenjskem, iz Kurgana, ki leži na reki Tobolu v tobolski guberniji v Sibiriji. Oglasil se je čez šest mesecev mučnega molka in je z dotičnim spo-ročilom svojce nadvse razveselil. — Voditel]! vsepoljsk© stranke. Z ocirom na izjavo poslanca dr. Olombinskega, da »demokratično-narodna stranka« kot taka ni odgovorna za delovanje posameznitu stranki pTipadajočih osebnosti in li-stov, piše poljski »Dziennik Naro-downi«: Načelnik narodno-demokra-tične stranke Jan Pawlikowski Je dne 20. junija (dan osvoboditve Lvo-va od ruskega invazija) rz Lvova od-potoval; tuđi načelnikov namestnik Stanislav Grabski je Lvov zapustil; še preje je odpotoval strankjn tajnik Kasznica. Odpeljali so se dalje: glavni urednik poglavitnega glasila narodnih demokratov (»Slowo Polzkie) Zygmunt Wasilewski, glavni agitator za organizacijo kinetovalcev Wierezak, in za posebna dela dolo-čeni član stranke Brega. Načelnik parlamentarnega kluba grof Skarbek je že več mesecev v Žvici. — Italiianski vjetniki na ljubljan-skem gradu. Vujni dopisnik Roda-Roda poroca »Az Estu«: »Na Ijub-ljanskcm gradu je interniranih nekoliko italijanskih vjetnikov, od koder jih pozneje odpeliejo v notraiijščino. Major Kern je prenaredil iz grada vzorno bolnico, v kateri bodo samo italijanski ranjenci in bolniki. Strež-uiki bodo v tem oddelku za italijan-ske vjetnike-bolnike tanikaisnji italijanski podaniki, po veČini duhovniki, in ljudje drugih poklicev. Internirani Italijani so jako marljivi in prilagodili so se svojemu položaju \n pridno de-lajo. Italijanski častniki pa so manj \ijudni gostie. Ne po^Iedajo v oči našemu častniku in sploh ne trpijo, da se vpričo njih govori o trozvezi in da se jih spluh kaj vpraša.« — Umrla sta v Ljubljani italijan-f ka vojna v;etnika Vincenc Marco-loiigo, porecnik laškega pespoika št. 14 ni Luigi Zucchini, pešec laškega l>ešpolka št. 27. — Naša sodišča in dražilci živil. Ko čitajo zlasti v graških listih razna poroči'a o strogem postopanju tamkajsnjih sodišč z dražilci živil, se naši ljudje pogosto vprašujejo, za-kaj pa pri nas nič ne čujemo o pre-ganjanju in kaznovanju te grdobe? Mari je v Ljubljani draženje in navijanje cen nepoznana stvar? Ali morda v tem oziru nismo ravno tako ve-likcmcstni kakor Gradec, Dunaj? Slavno sodišče, ali ne čitaš listov, ^ospodje sodniki ali niste možje, očetje, gospodarji? A? Slavno sodi-šče odgovarja: Cenjene gospodinje in gospodarji ljubljanski: Norimber-žani ne obešajo onih, ki jih nimaio in naša sodišča ne obsojajo dražilcev, ki jih ne poznajo; sodniki ne morejo hoditi merda v vlogi tržnih liarun-al - Rašidcv po ulicah. Brez šale: naši ljudje se nad dražilci in navijači strahovito razburjajo, toda to razbur-jenie nima niti toliko »gonilne sile«, da bi jih pripeljalo v kako redakcijo, kaj še le na edino pristojno in pri-merno mesto: na policijo in sodnijo. V svoji naravni dobrodušnosti pa tuđi v neutemeljeni nevolji za vsaka ^pota k sodniji« se zadovoljujejo naše od dražilcev csleparjene gospodinje le prepogostokrat z razburjenjem samim ter puščaio spoštovanim navijačem i nadalino svobodo skubiti in odirati čisto po starem: Naj zabavlja, da le kuni. In ker ne obesijo naše slavne sodnije vsak dan vsaj ene-ea teh skubačev — se jezijo vse kuhinje našega mesta (seveda v ine-jah oblastveno dovoljene jeze) tuđi na državne pravdnike, sodnije in sodnike. Na podiagt lastne izkušnje pravimo vsem tem nezadovoljne-žem. da se motijo. Naša ljubljanska sodišča ne presojato draženia in navijanja cen prav nič drugače, kakor ona v Gradcu ali v Pra.cri ali na Du-naiu. Ozrli smo se nekoliko v krogu onih, ki so imeli priložnost to že praktično nrcizkusUi. Mnogo jih res ni — po oni norimberški — toda izbrana družba šteie dosedai vendarle kakili 70 člnnov. Nekateri izmed njih se lahkn primerjajo svojim najbolj-šim praškim tovarišem ter so odslužili po svoj pošteni teden in še neknj lepih kronc povrbu. Med njimi je prostodušnež. ki Je nedavno smatrat, da je 1 kg r^ecroveiEra fižola nairnr^nj 2 K vreden. Proti njemu je vrli polje-delec. ki ie zahteval za 100 ker pšenice 84 K pravi človekoljub. kar je sicer tuđi sod^šČe priznalo, prisodiv-^i prvemu 1 teden stropre^ra zapora, drimemu pa te 4 dni in 20 K. Fizolarji so bili nekaj čnsa snloh hudirii. nii-hovi tarifi so obseerali vse moiroče minimalne cene med 80 vinarji in 2 kronama in v raznoličrtosti so jih dosegli le Častiti krompir'evei. katerim je sodiSče v svojih tarifih komaj sledilo. Ćela tabelo bi lahko napravili: 1 k'Societe des Gens des Lettres*, ki skrbi za tište, ki se naslonijo ob to organizacijo, in jim pomaga v mirnih časih tuđi s predujmi na spisana dela. Zaradi vojne je prenehalo izhaiati mno^o listov in revij, kniig ne mara nihče zalagati, ker jih nihče ne kupi in med pisatelji je zavladala velika beda. Priskočila jim je na pomoč >Societć des Gens des Lettres<' s tem, da je en del svojega, pet milijonov frankov znašajo-čega premoženja, določila za dovo-ljevanje predujmov ter v različnih restavradjah dogovorila, da dnbe pisatelji na društvene nakaznice hrano. Spominjajte se „Rdečega križa". Tužnega srca javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvsc ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod Francć Mlrntk e- la kr. poroćalk w rw%. p. p. *t 87 dne 20. julija ponoči, ob 2. uri, zadet od granate rade! za domovino. Vsem znancem in prijateljem ga priporočamo v prijaien spomin in molitev. Sv. maše laduSnice se boao služile v fami cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, 27. julija 1915. Mlaka BUralk lm mirmeL Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Zavod za oslepele vojake« : Neimenovani v Cerkljah pri Kranju 5 kron, ker je dobil v dar stročnico ruskega šrapnela in Hinko Šiška, poštni asistent v Beljaku, 6 kron (pošljejo gostje ob obletnici „Jerčine - Hajnže-kove poroke*) — Skupaj 11 kron. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 25. julija: Ludovik Zajc, sin krojaskega pomoćnika, 3 mesece, Kladezna ulica 16. — Emerik Nagy, pešec 101. pešpolka, v garnizijski bolnici. — Mile Bec, pešec Q0. peš-polka. — Vencelj Girsckih, pesec 42. pešpolka, oba v rezervni vojaški bolnici za silo. Dne 26. julija: Štefan Ouva, pešec 101. pespolka. v rezervni voja-Ški bolnici, Zaloška cesta 2. — Auta 1 Nagv. poddesetnik 3. domobran-skekfa pespolka, v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Ivana Dovc, hiralka, 54 let, Radeckcga cesta 9. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. JSajbotjše negovanje zob. # Velika obera rafavic in rc&novrstnih parfemov Heteorolositno porodio. Vlilit na< morfeM 3M*2 Srein i trtfni tfak 73« ma Caf istanje A^, I * opa7° ^elr0! I- VellovI^ Neb0 vanJa , mm £Z_____________________ 27. 7. pop. 737 3 23*2 ! si. jug I jasno t, 9. zv. '■■ 736 8 19 7 si. jzah brezoblač. 28. 7. z\. i 7361 157 jL iiUml. ' megla Sretinja včerajšna 'emperatura 18 9°, noTm. 19 9°. Padavina v 24 urah mm 00. ,,„,„ Dra±beni okliCo " Dne 2. avgnsta 1915 dopolđne ob 9. uri se bode prođafalo ▼ Mostah št. SI iz proste roke različno čpecezijsko blago. C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 26. julija 1915. v „Kino Central" v dež. gledališču samo še danes In Jutri. „Crna mačka". Pretresljiva drama zdravnika in propadle. II tUi rtorili težslagga gleđalisča nopenega zvišanja vslopnine. Zahvala. J Povodom, bolezni, smrti in pogreba naše ljubljene hčerke, ozir. sestre, j nečakinje in sestrične, gospodične j Rozlke Jovan | učiteljice v Št. Vidu nad Ljubfjano ] 5 došlo nam je toliko dokazov odkritega sočutja, da nam je nemogočc vsa- 4 kemu posebej se zahvaliti. j Zato izrekamo tem potom najiskrenejSo zahvalo vsem onim, ki so v I bolezni težkih dnevih tolažili blago pokojnica nadalje vsem udeležnikom i pogreba, zlasti mnogim darovateljem prekrasnih šopkov in vencev, potem j vsem onim neštevilnim prijateljem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili svoje j sožalje in slednjič vsem, ki so na ta ali oni način skuSali lajšati našo nepo- i pisno bol in počastili spomin najblažje pokojnice. j Najlepša hvala vsem, za vse! LJUBLJANA-ST. VID, 27. julija 1915. j ialnfočl ostalL 1807 Zahvala. Ob prebridki izgubi naše preljube, preblage hčerke, sestre, nećakinje, gospice Nadine Krajnik nčenke VI. razreda ljubljanskega liceja (skorajšnje maturantinje). izražamo s tem vsem, ki so nam izkazali iskrena sočutja bodisl ustno ali pismeno, ali s ponašanjem šopkov, ter vsem, ki so dne 18. julija t. 1. spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti — našo najiskrenejšo zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo velec. g. dr. Jankoviču, ki je lajšal rajnkl grozno trpljenje Hvala čestiti usmiljeni sestri Frančiški Volkar, ki je tako neumorno in ljubeznivo strcgla pokojnici. Hvala č. g. dekanu, ki je rajnko tolažil, previdel in ki nam je ob pogrebu izkazal svojo naklonjenost. Hvala domaćemu učiteljstvu, ki je pri žalostnem sprevodu vodilo šolsko mladino. Iskreno se zahvaljujemo stanovskim tovarišem in tovarišicam — učiteljem in učiteljicam iz sosednjih krajev, ki so se potrudili in prišli so-čutno skazat zadnjo čast pokojnici. Iskrena hvala £g. pevcem (gg. učiteljem in g. kaplanu^ za tužnokrasne žalostinke pred nišo in na grobišču! Lepa hvala domačim gospicam in dekletom za šopke in častno spremstvo. Iskrena hvala gospem, gospicam in ženam, dekletom, gospodom, možem in fantom, ter mladini in sploh vsem pogrebnim spremljevalcem in sprem-Ijevalkam. V KOZJEM, 24. julija 1915. Globoko žalujoči ostali. 1808 Zahvala. Ob težki izgubi našega iskreno ljubljenoga soproga, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda IVANU FERJANA posestnika, gostilničarja in lesnega trgovca na Savi izrekamo tem potom vsem darovalcem krasnih vencev, kakor tuđi vsem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku našo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo velec. gosp. dr. Kogoju, si. občinskemu odboru, čast. duhovščini, si. gasilnernu društvu za častno spremstvo in cenj. gospodom pevcem iz Jesenic za tolažbepolno petje. Iskrena hvala vsem! NA SAVI PRI JESENICAH, dne 28. julija 1915. Žalujoče rodbine Ferjan-Guštin in dr. Pretnar. W/S> ini Stran 6 „SLOVENSKI KAkOU", ilut- _'8. jniija 191 x ' 170. fetev. Priporočamo našim t, gospodinjam n iz ediae slovenske * tovarne v Ljubljani Stanovanje 2 1 sobo in kuhin'o, pop. tno*r»a opremljeno, se oddsi takof stranki brez Otrok. Kje, pove upiavništvo »Slo-venskega Naroda«. 1810 m 11----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ ■■ Sprejme se pošteaa ki mora opravljati tuđi hi^na (pravila. Ponudbe pod „zvestoba 1S90** na uprav. »Slov. ^aruua« 1S0O Pozori Pozor! Jakob Warmutb z Dunaja je tukaj in kupuje odloženo moŠko obleko, vojaŠke uniforme, železničarske plašče. sedla in pritikline. pramice (borte) in plačuie najvišje cene. Dopisi poste restante. 1809 Koncipijenta sprejme tak oj "" dr. Florljan Knkovec, odvetnik v Slovenski Bistrici. Odđa se tako} stanovanje obstojeČc iz 1 sobe, kuhinje, shrambe ter pritiklin stranki brez otrok Poizve se pri 1804 M. Sohlič. Ljubljana, Trnoyo. Drooeriiski sotrudnik m barve, medic droge, parfumerije in fotograf i£ne potrebščine popolnoma yešl, ftell premenltl aloibo. Prost j$Qfa£čine, neoženjen, 29 let star, pri-feajae sunanjosti ter alovensk., nemšlc, ijjjtijansk. in nekoliko hratsk. jezika ^potoben. Blagohotne ponudbe pod LJPlllJ 29* oa upr. »Slov. Naroda«. Sprejme se ti*govskl pomoćnik meŠane stroke in 1806 učenec 14 let star, s primerno Šolsko naobrazbo. i Mi Wm, Zaloaa i a. Za neka} meaecev se ižfce lokal za stanovanii 80 delavcev. Ponudbe na otavbno pa jetništvo 18 E. Czeczpw tzlm 8 sin, shladišče, Moste pri L-ubljanl. J. Zainljeu cevljarski moister v Ljufcl]an!, Gradišće 4 izvršuje vsa Čevljar&ka dela do najfinejŠe izvršitve, kakor tuđi prave gorske in telovatake Revije, Za naročila z dežele zadostuje kot mara priposlan Čeveli. 12b irz: NajboljŠa in najzdravejSa b arvaf za lose in brado je dr. Drallea „ifERIL", k; daje sivim in pordećelim lasem njih prvotne naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla rjava, temnorjava in crna v steklenicari z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri Stefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo It. 1. Laane kito, podlage In mreile* ▼aoh vrst; ^ledalisčne la toaiotni == potrobsčiao Itd. -------- SV V«llka zaloga najmod«rnajilh •lamnlkow. "VI v najnovejših fasonah in v veliki izberi 130 ___ priporoča ———i _. IVAN SOKLIĆ. Ha^Prlstnl Panama-slamnlkl od 9 K do 50 K. JM Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar icou}i si. p. i tUiittn. la m ukija ijegn 127 cvetlični salon samo Pod Jrančo štev. 2. poleg Cavllarskega mestn. Velika zaloga sni ra. zdelsvaBje topkoi mm, triko? itd Znnan]« naroiila totno. Mja oa Tržaški ušli 134. i SANATORIJM • ET1ONA } 4 ZA NOTRATsk.j-* LM KIR tRCmCNE bjOLETZNi i-■ PtjROC^iJSNlCA ^ ]LJIJBLJAMA KOMEhiSKttlA ULiCA ^ Vjj / SLF-ZDk^'TsiK PRIH^RkJ DR-FR.DERG/J1CJ pattg I a w m za eno ali 2 sohi ; đdbro obraaieEO se Uu?\ i-kej Ponudhe uoči „pohi^tVO 1786" na : uprar. »btov. Naroda«. MSu f Hrojaš fm mtz aS Ljubljana j rfvMa (!. nad strop je) ^lhi . (oasproti glavne pošte) m I :: se p^Sponoča. :: M ■*» v ta» ^> » «^22 Proti prahajem, lnskinam; in izpađanfu las fleluje n«JboIJ»e priznaca Tasno-cMnin Mtna | sa les® | kat era ckres&ule IcslJčo, edstranjuje lusko tv najf!nej£ih par'umov, kJ'urgiških obvozv svažih mineralnih vod Itd. Đet lekorno HM leusieKa iLiub!|an! Rp^lieva cesta $t, I. polcg novozjfrajenepa Fran fožefcvega jubli. mostu. 1^ V tel lekarnl dobivalo rdravUa tuđi ! član! bolaišklU blagain fužne ie!eznice, c kr. tebaćne foTarnd in ckr. bolniške ; blagajne 7 L.ubliani. j KOIESA PRIZNAMO NflJ m BOLJ5O SEDflNJO5TIX fl.gOREC LJUBLJANA MARIJE TERE: _ ZIJE CESTA 5T.t%t«QVi SVET ' HP5PR0TI KOIIZEJA'ZAH TEVAJTEPRVI5L0V.tENIK HRE.2PLBČN0 : I . tčlet. prakso samostojna 80 CpreJ- I o v većji trc»c;vini z rr^š. blagom na jt želi. — Kje pove upravništvo »Sio- lj Vf-nsk^ga Naroda« 1764 I OdčtL se takoj _j^Mtan 5^ ^ v aiaf ^4^^b^ .^alr^BL t4j ~4Pb ^1* ^ttbv s^ajL^a^f faV* «^^aaaV r 2 ?obafr>n. kulv'nio in pritiklinami, Toba^^a UliCl Št 5. Pojasnila daie: Sfera, Kreslitra tenka. i605 Sprejtneia se takoj 1 1 fl •««•« s praL-o, zmožni sloventkega in nem-Škega je ika. Prednost irraio take, ki so zrrožne tudt hrra**inp Pcpudh«* na upr. »S'ov. Nai« pod „E. A. IS16 1793". i WžfL£ZSATG mOŠKINOi \kk&mrj3 PlCCOU-jd L I vLjubljs.ii § 1 &takloii:c& 2 krem!. drogerija in Jcts&amijaktura Ljubljana, Selenburgova ul. 5 ! prlporoča veliko saiogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lvsoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilie, karholova kis- lina, karbolovo apno. Potre»šči2C za pcsfrež^o bolnikov in ra^encev, obvez ia sus3a^eS£ ^^aga, konjaka, ruma in čaja. ^cro/ora. fKhtimi!. perolin. SC takoj SprOJBS©- Predstaviti se i ft n <* i',—7 uro popoldne pri tvrdki nUUAIAmCi" 3-.aKi£»a čevlje.v, Franca Jožela cesta žt. S. ijlg i llA^^l¥ ^ 1 ^ ^ 11 4 VIO P'.nudae pod „Tsirki11 na upravništvo »Siov. Nareda«. 1606 5j* O a a| M izurjen pri parnih strojih, Diesel-mo-torjih, električni ra^svetijavi, akumu-I.irornh m Madilnih stroi'h, l§če Šlnžfee takof. Ponunbe pod „I^urjen stroj-jnik11 ca uprav. »Stov. Naroda«. Sprejme se spreten 1726 fpiflv?!rj tfltmiinik liyyyriS Jiiillsiiiilii. vojaŠxine prost. PonurJSe rod „pGŠtill predal stav. S00- LJubliana11. obsto;eče \z 4 sob, s pritiklinami in lepim vrtom, se odda za avgust v i^pod. Siški št. 79. 1756 Vcč v pisarai Ivana Sneza, tu. dobro izurjene v pletenju na stroje se sprsji^ejo takoj. JA. Franzl, Pri voz 10. 1753 V najera se da takoj iz proste roke s poslopjem in 2 pater.toma za več let ali pa tuđi prođa. Je pri fari v Žalni, 4 minute oGdaljeno od žel. postaje. — Več pove lastnik Janez Eoprivec, Babnagora 9, pošta Polliovgradec. 17S4 iraščioskegaodbranega VIH3 v poljubnili kakoveslih prodaja Albert Zerkovvitz, Nagvkanizsa, Ogrsko, >♦. 8132. 1789 Mesfrd magistrat Ima oddatl eno nsesto Ma?t!e Pau-:bdkove ustanove za revae oslrotele lfablfasaske * otr^ke bojega apela v letnem zneskn 40 kroa. Pogoji: 1. Pravico do te ustanove imajo le taki revni osiroteli otroci, ki so v .]ubljani rojeni, sem pristojni in tukaj žive. 2. Ustanova se more uživati le do izpolnjenega 14. leta starosti. Prošnie, katerim je priložiti dokazila o iz^olnjenih pogojih, ki so naštett •>d 1. in 2. (rojstni li>t, domovinski list. mrtvaški list očeta ali matere, na-cdba stanovanja), je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata đO vStctcga 14. avgusta 1915. Na zakasnele prošnje se ne bo oziralo. Mestnf magistrat ijublJ^i^M! dne 19. julija 1915. Mublianska kreditna banka v Ljubljani I » Delniaka glanrnic« 8,000.000 kroa. m 253° StritaPJ G V3 IfliCcl ŽteV« 2a Re«erwnl fondi okroglp 1,000.000 kron. Poslovalniea e. kr. avsirijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici in Celju. I Priporoča nakun srečk sa IBL TMxr%€ IT. %. kr. aTstriJsk« raxrtdae Uterlje. # Sprejema vloore na kaililco in na tekoči raČOB in iih obrestuie po I 5fc^^tBawTJ€- IO.