PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 45 Maribor, petek 4.10.2019 OBČINA CERKVENJAK 980. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 63. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016), ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 7. redni seji dne 25. 9. 2019, sprejme ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKVENJAK ZA LETO 2019 1. člen V Odloku o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2019 in 29/2019) se spremeni splošni del proračuna na ravni podskupin kontov in se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.938.277,29 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.736.825,56 70 DAVČNI PRIHODKI 1.457.121,56 700 Davki na dohodek in dobiček 1.351.187,00 703 Davki na premoženje 68.720,81 704 Domači davki na blago in storitve 37.213,75 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 279.704,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 43.924,00 711 Takse in pristojbine 3.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 2.850,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 20.900,00 714 Drugi nedavčni prihodki 209.030,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.028,55 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 3.028,55 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 198.423,18 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 198.423,18 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.125.369,19 40 TEKOČI ODHODKI 634.637,27 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 202.230,43 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 32.979,99 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1535 402 Izdatki za blago in storitve 386.826,85 403 Plačila domačih obresti 3.600,00 409 Rezerve 9.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 680.388,20 410 Subvencije 19.000,00 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 492.046,99 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 60.425,15 413 Drugi tekoči domači transferi 108.916,06 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 782.343,72 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 782.343,72 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 28.000,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 26.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 2.000,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -187.091,90 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 202.403,00 50 ZADOLŽEVANJE 202.403,00 500 Domače zadolževanje 202.403,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 73.841,38 55 ODPLAČILA DOLGA 73.841,38 550 Odplačila domačega dolga 73.841,38 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -58.530,28 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 128.561,62 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 187.091,90 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 58.530,28 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov po programski klasifikaciji, po proračunskih postavkah in podkontih. Sestavni del proračuna je načrt razvojnih programov. 2. člen Vsa ostala določila iz Odloka o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2019 in 29/2019) ostanejo v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0012/2019 Datum: 25. 9. 2019 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan 981. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d. v Občini Cerkvenjak Na podlagi 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2016), je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 7. redni seji, dne 25. 9. 2019, sprejel naslednji SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBI CENE STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA OSKRBO S PITNO VODO V UPRAVLJANJU KOMUNALNEGA PODJETJA PTUJ D.D. V OBČINI CERKVENJAK 1. člen Sklep o soglasju k spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d. v Občini Cerkvenjak številka: 357-03/2009 z dne 29. 5. 2019, se spremeni tako, da se cena opravljenih storitev in cena omrežnine, začne uporabljati z dnem 1. 11. 2019. 2. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1536 Številka: 357-03/2009 Datum: 25. 9. 2019 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA CIRKULANE 982. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cirkulane za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 11/18 ZSPDSLS-1 IN 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin 32/17), je občinski svet občine Cirkulane na 7.redni seji, ki je bila dne, 26. 9. 2019 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CIRKULANE ZA LETO 2019 1. člen V odloku o proračunu Občine Cirkulane za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18) se tabela v 1. členu spremeni in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR Skupina/Podskupina kontov/konto Leto 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74 +78) 2.443.664 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 1.934.966 70 DAVČNI PRIHODKI 1.801.026 700 Davki na dohodek in dobiček 1.649.561 703 Davki na premoženje 113.855 704 Domači davki na blago in storitve 37.610 71 NEDAVČNI PRIHODKI 133.940 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 88.800 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 4.140 714 Drugi nedavčni prihodki 39.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 155.923 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 155.923 73 PREJETE DONACIJE 150 Prejete donacije iz domačih virov 150 74 TRANSFERNI PRIHODKI 352.625 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 319.982 741 Prejeta sredstva iz drža. proračuna in sredstev EU 32.643 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 +45 ) 2.490.891 40 TEKOČI ODHODKI 885.970 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 225.660 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 37.690 402 Izdatki za blago in storitve 596.660 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 25.960 41 TEKOČI TRANSFERI 829.143 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 517.172 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 71.540 413 Drugi tekoči domači transferi 240.431 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 713.878 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 713.878 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 61.900 431 Investicijski transferi pravnim in fizič. osebam, ki niso pr.upor. 61.900 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) ( I. - II. ) -47.227 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB V EUR Skupina/Podskupina kontov Leto 2019 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV ( 750+751+752 ) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSIJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV ( 440+441+442-443 ) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 Št. 45/4.10.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1537 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV ( IV.-V) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA v EUR Skupina/Podskupina kontov Leto 2019 VII. ZADOLŽEVANJE ( 500 ) 116.602 50 ZADOLŽEVANJE 116.602 500 Domače zadolževanje 116.602 VIII. ODPLAČILO DOLGA ( 550 ) 22.556 55 ODPLAČILO DOLGA 22.556 550 Odplačilo domačega dolga 22.556 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU( I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII ) 46.819 X. NETO ZADOLŽEVANJE ( VII.-VIII ) 94.046 XI. NETO FINANCIRANJE ( VI.+X.-IX ) -47.227 XII. STANJE SRED. NA RAČUNIH NA DAN 31.12 PRETEKLEGA LETA 275.192 2. člen Ostale določbe Odloka o proračunu Občine Cirkulane za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/18) ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-3/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 983. Sklep o prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste - parc št. 157/2, 158/1, 161/10, 161/7, 161/3 vse k.o. 480-Pohorje Na podlagi 7. člena Odloka o občinskih cestah v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2015) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 7. redni seji, dne 26. 9. 2019, sprejel naslednji SKLEP O PRENOSU NEKATEGORIZIRANE CESTE MED OBČINSKE CESTE - PARC ŠT. 157/2, 158/1, 161/10, 161/7, 161/3 VSE K.O. 480-POHORJE 1. člen Nekategorizirana cesta, ki poteka po nepremičninah parc. št. 157/2, 158/1, 161/10, 161/7, 161/3 vse k.o. 480-Pohorje, se prenese med občinske ceste Občine Cirkulane. 2. člen Občinska uprava opravi vsa potrebna dejanja za kategorizacijo ceste, ki poteka po nepremičninah iz prejšnje točke tega sklepa. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Številka: 007-71/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 984. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena v povezavi z 245. členom Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 7. redni seji, dne 26. 9. 2019, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičninah s parcelno št. 954/13, 954/15 in 954/16, vse k.o. 475-Gruškovec, v skupni izmeri 178 m2 in pri kateri je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba javnega dobra. 2. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Številka: 007-72/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 985. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena v povezavi z 245. členom Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 7. redni seji, dne 26. 9. 2019, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičninah s parcelno št. 733/1, k.o. Paradiž, ki v naravi predstavljajo kmetijsko in gozdno zemljišče v skupni izmeri 137 itP in pri kateri je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba javnega dobra.. 2. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1538 Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Številka: 007-69/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 986. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena v povezavi z 245. členom Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na 7. redni seji, dne 26. 9. 2019, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičninah s parcelno št. 351/5, 351/6 in 351/8, vse k.o. 477 Medribnik, ki v naravi predstavljajo kmetijsko in gozdno zemljišče v skupni izmeri 1639 m2 in pri kateri je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba javnega dobra.. 2. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnim glasilu slovenskih občin. Številka: 007-70/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA DORNAVA 987. Preklic objave Odloka o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, prve spremembe in dopolnitve Na podlagi določil 30. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30 /2014), župan Občine Dornava objavlja PREKLIC OBJAVE ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE DORNAVA, PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Preklicujem objavo Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta občine Dornava, prve spremembe in dopolnitve, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 24/2019, dne 17.5.2019. Številka: 350-10/2018-4 Datum: 30.9.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 988. Preklic objave Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DO 11-rekreacijsko območje Dornava Na podlagi določil 30. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30 /2014), župan Občine Dornava objavlja PREKLIC OBJAVE ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA DO 11-REKREACIJSKO OBMOČJE DORNAVA Preklicujem objavo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora do 11-rekreacijko območje Dornava, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 27/2019, dne 7.6.2019. Številka: 350-007/2019 Datum: 30.9.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA HAJDINA 989. Odlok o rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. in 103. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na 7. redni seji, dne 3. 10. 2019 sprejel ODLOK O REBALANSU II PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2019 1. člen V Odloku o proračuna Občine Hajdina za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18 in 22/19; v nadaljevanju Odlok) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV € Skupina/Podskupina kontov leto 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 + 78) 4.648.005 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.481.030 Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1539 70 DAVČNI PRIHODKI 2.769.630 700 Davki na dohodek in dobiček 2.158.927 703 Davki na premoženje 556.053 704 Domači davki na blago in storitve 54.650 71 NEDAVČNI PRIHODKI 711.400 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 560.850 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.300 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.600 714 Drugi nedavčni prihodki 138.650 72 KAPITALSKI PRIHODKI 3.100 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 3.100 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.163.875 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 429.420 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 734.455 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.667.050 40 TEKOČI ODHODKI 1.199.944 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 254.610 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 38.394 402 Izdatki za blago in storitve 853.861 403 Plačila domačih obresti 40.000 409 Rezerve 13.079 41 TEKOČI TRANSFERI 1.488.874 410 Subvencije 263.566 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 718.057 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 185.643 413 Drugi tekoči domači transferi 321.608 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.899.569 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.899.569 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 78.663 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniku 54.973 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 23.690 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -19.045 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov leto 2019 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov leto 2019 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 300.000 50 ZADOLŽEVANJE 300.000 500 Domače zadolževanje 300.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 300.700 55 ODPLAČILA DOLGA 300.700 550 Odplačila domačega dolga 300.700 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -19.745 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) Št. 40/30. 8.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1540 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) -700 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 19.045 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12 PRETEKLEGA LETA 19.745 2. člen V Odloku o proračunu se 11. člen spremeni, tako da glasi: "Občina se za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja za proračun leta 2019 zadolži do višine 300.000 €". 3. člen Vsa ostala določila Odloka ostanejo nespremenjena. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-2/2018-2 Datum: 3. 10. 2019 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 990. Odlok o dopolnitvi Odloka o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17 -uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji, dne 3. 10. 2019, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HAJDINA 1. člen V Odloku o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/19) se na koncu 4. člena črta pika in se doda naslednje besedilo: », uporabljati pa se začne 1. 1. 2020.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1/2019-2 Datum: 3. 10. 2019 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 991. Sklep o dopolnitvi Sklepa o ceni uporabe dvoran v lasti Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji, dne 3. 10. 2019 sprejel SKLEP O DOPOLNITVI SKLEPA O CENI UPORABE DVORAN V LASTI OBČINE HAJDINA 1. V Sklepu o ceni uporabe dvoran v lasti Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2272019) se v 1. členu doda nova 5. alineja, ki se glasi: »uporaba Doma krajanov Skorba, za vaščane naselja Skorba in Doma vaščanov Draženci, za vaščane naselja Draženci - 40,00 € z DDV / dan«. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3522-1/2019-2 Datum: 3. 10. 2019 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan 992. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17-uradno prečiščeno besedilo) in 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. redni seji dne 3. 10. 2019 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se status zemljišča - grajeno javno dobro, ukine in postane last Občine Hajdina: Parc. št. Namenska raba Površina [m2] ID znak k.o. 792/11 115 ID6986869 Hajdoše 792/3 102 ID5365380 Hajdoše 803/16 77 ID6986873 Hajdoše 803/17 46 ID6986874 Hajdoše 803/20 101 ID6986871 Hajdoše 803/18 42 ID6986875 Hajdoše 803/19 304 ID6986870 Hajdoše 803/2 229 ID5365381 Hajdoše Navedene parcele so v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Ptuju vpisane kot grajeno javno dobro. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1541 2. Nepremičnine iz prejšnjega člena se izvzamejo iz grajenega javnega dobra in postanejo last Občine Hajdina. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-6/2019-3 Datum: 3. 10. 2019 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan OBČINA LJUTOMER 993. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za obnovo vaških igrišč v Občini Ljutomer Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 5. člena Zakona o športu (Uradni list Republike Slovenije št. 29/2017), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 6. redni seji 2. 10. 2019 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA OBNOVO VAŠKIH IGRIŠČ V OBČINI LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) S tem pravilnikom Občina Ljutomer (v nadaljevanju: občina) določa upravičence, pogoje, postopke in merila za vrednotenje prijav za dodelitev sredstev za obnovo, rekonstrukcijo in posodobitev obstoječih nepokritih športnih objektov ter vgradnjo športnih naprav in opreme, ki zagotavlja in/ali povečuje uporabnost športnega objekta (v nadaljevanju: posodobitve objekta). 2. člen (namen in območje upravičenosti) Po tem pravilniku se namenijo sredstva za izboljšanje pogojev za izvajanje športne dejavnosti v vaseh v občini Ljutomer. Sredstva se ne morejo pridobiti za športne objekte v mestu Ljutomer. 3. člen (upravičeni objekti) Po tem pravilniku se sofinancira posodabljanje naslednjih športnih objektov: • igrišče za odbojko na mivki, • igrišče za nogomet na travi (veliki in mali), • teniška igrišča, • asfaltna igrišča, • odprto strelišče in • fitnes na prostem. 4. člen (upravičenci) Po tem pravilniku se dodeljujejo sredstva športnim društvom, ki so lastniki športnega objekta ali imajo s pogodbo urejeno upravljanje športnega objekta. 5. člen (pogoji za upravičence) Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je lastnik ali upravljavec športnega objekta v občini Ljutomer izven mesta Ljutomer, • športni objekt se uporablja za športno dejavnost. II. Postopek vrednotenja prijav 6. člen (javni razpis) Sredstva po tem pravilniku se izvajalcem dodelijo na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi po sprejetju proračuna Občine Ljutomer. Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Ljutomer. 7. člen (faze javnega razpisa) Postopek izbire prijaviteljev, ki bodo upravičeni do sofinanciranja in določitev višine sredstev sofinanciranja, poteka po naslednjih fazah: • uvedba postopka (priprava podlag za sprejem sklepa o začetku postopka - priprava predloga besedila javnega razpisa in razpisne dokumentacije), izdaja sklepa o začetku postopka in objava javnega razpisa, • priprava prijav za obravnavo (evidentiranje in odpiranje prijav), • izdaja sklepov o zavržbi nepopolnih in nepravočasnih prijav ter prijav, ki jih niso vložile upravičene osebe; • ocenjevanje prispelih prijav; • izdaja odločb in • sklepanje pogodb z izvajalci o sofinanciranju. 8. člen (uvedba postopka) Župan sprejme sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje posodobitve objekta. Besedilo objave javnega razpisa mora vsebovati: • navedbo naročnika javnega razpisa, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji, • okvirno vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet razpisa, • obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • razpisni rok, • način podaje prijav in informacijo o morebitni razpisni dokumentaciji, • podatke o osebah, pristojnih za dajanje informacij v zvezi z razpisom. 9. člen (komisija za vrednotenje prijav) Vrednotenje prijav opravi komisija, ki je imenovana za vrednotenje prijav na LPŠ. Naloga komisije je, da ugotovi, če so prijave pravočasno prispele, ali jih je podala oseba, ki izpolnjuje v javnem razpisu določene pogoje (upravičena oseba) in ali je prijava popolna, glede na besedilo javnega razpisa. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1542 Prijavo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, občinska uprava zavrže s sklepom. Če je prijava formalno nepopolna, se vlagatelja pozove, da v roku petih dni prijavo dopolni. Če vlagatelj prijave v roku ne dopolni, se prijava zavrže s sklepom. Predsednik in člani komisije se morajo v primeru obravnave prijave, s katero so interesno povezani v smislu poslovne ali sorodstvene povezanosti, izločiti iz postopka vrednotenja prijave. 10. člen (način vrednotenja prijav) Prijave se vrednotijo v skladu z vrstnim redom dospetja. Prijave se vrednotijo v skladu z merili, ki so priloga tega pravilnika. Višina dodeljenih sredstev ne sme presegati višine načrtovanih stroškov posodobitve objekta. Komisija pripravi predlog razdelitve sredstev občinski upravi. 11. člen (odločba) Na podlagi predloga strokovne komisije občinska uprava s posamično odločbo odloči o višini sredstev za posamezno prijavo ali zavrnitvi sofinanciranja. 12. člen (pogodba) Z vsemi prejemniki sredstev občina sklene pisno pogodbo, s katero se dogovorijo vsa medsebojna razmerja v zvezi s koriščenjem proračunskih sredstev. Podpisnik pogodbe je župan. 13. člen (roki za nakazila sredstev) Sredstva se prejemnikom nakažejo v dveh delih in sicer do 70 % v roku 30 dni po podpisu pogodbe s strani prejemnika sredstev in preostala sredstva po predložitvi poročila o realizaciji posodobitve objekta. Komisija pred realizacijo drugega nakazila opravi ogled posodobljenih športnih objektov. Posamezna morebitna odstopanja realizacije od prijave obravnava komisija, ki občinski upravi pripravi mnenje. 14. člen (poročanje o izvedbi posodobitev) Prijavitelji so dolžni voditi evidence in skrbeti za dokumentacijo o realizaciji posodobitve objekta ter Občini Ljutomer predložiti vsebinsko in finančno poročilo o porabi sredstev. Skrajni rok za predložitev poročila je 30. november. 15. člen (vračilo sredstev) V kolikor prejemniki sredstev v roku ne predložijo poročila, niso upravičeni do nakazila drugega dela sredstev. Ker se v tem primeru smatra, da prijavitelj ni realiziral posodobitve objekta, je dolžan vrniti tudi že prejeta sredstva v tekočem letu vključno z zamudnimi obrestmi. Prijavitelj je dolžan vrniti prejeta sredstva vključno z zamudnimi obrestmi tudi, če se ugotovi: • da je v postopku pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, • da je prenehal delovati, • druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 16. člen (nadzor in namenska poraba sredstev) Občinska uprava in komisija lahko opravita nadzor izvajanja posodobitve objekta ali zahtevata dokazila o namenski porabi sredstev. 17. člen (obveščanje o spremembah) Prejemnik sredstev je dolžan sporočiti občini vsako spremembo, ki bi utegnila vplivati na izpolnitev pogodbenih obveznosti v roku 15 dni od dneva, ko so nastopile spremenjene okoliščine. Na podlagi obvestila lahko občina odloči o dodatku k pogodbi, odstopu od pogodbe ali vračilu prejetih sredstev. III. Prehodne in končne določbe 18. člen (veljavnost pravilnika) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Številka: 671/2019-10 Datum: 2. 10. 2019 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Priloga: • Merila Splošna merila Število točk Opis 1 Sedež prijavitelja 10 Prijavitelj ima sedež v občini Ljutomer. 0 Prijavitelj ima sedež izven občine Ljutomer. 2 Članstvo v Športni zvezi Ljutomer 5 DA 0 NE 3 Prijavitelj je izvajalec LPŠ v občini Ljutomer v tekočem letu 5 DA 0 NE 4 Prijavitelj ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa 5 DA 0 NE 5 Izvajanje programov športa 10 Prijavitelj izvaja športne programe 20 let ali več. 5 Prijavitelj izvaja športne programe 10 let ali več. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1543 1 Prijavitelj izvaja športne programe do 10 let. Obnova športnih objektov in vgradnja športne opreme 10 Obnova, rekonstrukcija, posodobitev obstoječih športnih objektov oz. površin in vgradnja športnih naprav oz. športne opreme, ki zagotavlja uporabnost objekta (goli, koši, semafor, ozvočenja, reflektorji...). 6 5 Obnova, rekonstrukcija in posodobitev obstoječih športnih objektov in površin. 3 Vgradne športne naprave in športna oprema, ki zagotavlja uporabnost objekta (goli, koši, semafor, ozvočenja, reflektorji.). 10 Pregleden in realen. 7 Finančni načrt 5 Manj pregleden in manj realen. 0 Nepregleden in nerealen. SKUPAJ: 55 maksimalno št. točk KOREKCIJSKI FAKTOR za splošna merila 1 1. razred Razred športnih objektov 0,8 2. razred (Tabela 1) 0,6 3. razred 0,2 4. razred Uporabi se razporeditev po športnem objektu, ki je uvrščen v najvišji razred. Merila za športni objekt (vsak objekt se vrednoti posebej) Število točk Opis 10 Športni objekt je v celoti dostopen vsem prebivalcem in zelo dobro uresničuje javni interes na področju športa. 8 Dostopnost vsem prebivalcem in uresničevanje javnega interesa 5 Športni objekt je delno dostopen vsem prebivalcem in delno uresničuje javni interes na področju športa. 1 Športni objekt je slabo dostopen vsem prebivalcem in v manjši meri uresničuje javni interes na področju športa. Zagotavljanje vadbenih površin za več športnih panog 15 Objekt je namenjen trem ali več športnim panogam. 9 10 Objekt je namenjen dvema športnima panogama. 5 Objekt je namenjen eni športni panogi. Uporaba in namembnost objekta: - rekreativni nameni, - tekmovanja in turnirji, - kakovostni šport. 5 Uporaba za vse tri namene. 10 3 Uporaba za dva namena (npr.: rekreativni nameni in tekmovanja in turnirji). 1 Uporaba za en namen (npr.: rekreativni nameni). 5 Uporablja 4 ali več vadbenih skupin, vključenih v kakovostni šport. 11 Pomembnost objekta za razvoj kakovostnega športa 3 Uporabljajo 2-3 vadbene skupine, vključene v kakovostni šport. 1 Uporablja 1 vadbena skupina, vključena v kakovostni šport. 0 Ne uporablja nobena skupina, vključena v kakovostni šport. Povprečna uporaba športnega objekta v preteklem letu 5 Nad 30 ur mesečno. 12 3 Od 10 do 29 ur mesečno. 1 Do 9 ur mesečno. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1544 50 Nad 6001 m2. Velikost športnega objekta oz. športnih površin 30 Od 801 do 6000 m2. 13 20 Od 51 do 800 m2. 5 Od 11 do 50 m2. 1 Do 10 m2. SKUPAJ: 90 maksimalno št. točk KOREKCIJSKI FAKTOR: 1 1. razred Razred športnih objektov 0,8 2. razred (Tabela 1) 0,6 3. razred 0,2 4. razred Tabela 1: Razredi športnih objektov 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred travnato igrišče veliki nogomet (100 x 65) = 6.500 m2 teniško igrišče (13 x 28) = 364 m2 srednja igrišča - travnata za nogomet (50 x 25) = 1.250 m2 asfaltna igrišča, namenjena športu: - asfalt mali nogomet (40 x 20) = 800 m2 - asfalt mali nogomet + košarka = 920 m2 pomožna igrišča nogomet (50 x 25) = 1.250 m2 odprto strelišče (32 x 50) =1.600 m2 odbojka na mivki (18 x 9) = 162 m2 fitnes na prostem (20 x 20) = 400 m2 994. Javni razpis za nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2019/2020 Na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), 32. člena Pravilnika o kadrovskem štipendiranju in nagradah študentom v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 1/2016) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2019) objavlja Občina Ljutomer JAVNI RAZPIS ZA NAGRADE ŠTUDENTOM ZA NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020 1. Občina Ljutomer razpisuje nagrade študentom za napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2019/2020. 2. Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje: • je državljan Republike Slovenije, • imeti mora stalno prebivališče v občini Ljutomer, • je redni ali izredni študent, ki ni zaposlen. Nagrade ne morejo prejeti študentje, ki so vpisani v prvi letnik dodiplomskega študija. Študent lahko pridobi nagrado za napredovanje za en letnik samo enkrat. 3. Višina nagrade za napredovanje v višji letnik znaša: • 1. bolonjska stopnja 55,00 EUR, • 2. bolonjska stopnja 75,00 EUR, • 3. bolonjska stopnja 90,00 EUR. 4. Vlogo je potrebno podati na predpisanem obrazcu, ki se dvigne v vložišču Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, Ljutomer. Obrazec je objavljen tudi na spletni strani Občine Ljutomer. Potrebna dokazila: • Dokazilo o vpisu za študijsko leto 2019/2020. 5. Prijavitelji lahko vlogo: • oddajo v vložišču Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, do 30. 10. 2019, • jo pošljejo na naslov: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. Kot pravočasna šteje vloga, ki prispe na Občino Ljutomer do vključno 30. 10. 2019 ali • jo pošljejo po elektronski pošti kot skeniran dokument na e-naslov: obcina.ljutomer@ljutomer.si (s skenirano prilogo- dokazilom o vpisu) do 30.10.2019. Kot pravočasna šteje vloga, ki je prejeta do 17. ure. Kontaktna oseba za podajanje dodatnih informacij je Karmen Lah, tel. št. 02/584 90 54. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1545 Številka: 603-39/2019-4103 Datum: 2. 10. 2019 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA LOVRENC NA POHORJU 995. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019 (1. rebalans) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 5. redni seji, dne 3. oktobra 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2019 (1. REBALANS) 1. člen V Odloku o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019 (UGSO, št. 21/19) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.779.712 TEKOČI ODHODKI (70+71) 3.136.697 70 DAVČNI PRIHODKI 2.260.384 700 Davki na dohodek in dobiček 2.007.785 703 Davki na premoženje 194.016 704 Domači davki na blago in storitve 58.583 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 876.313 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 551.670 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 2.040 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 257.435 714 Drugi nedavčni prihodki 63.168 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.920 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 4.920 73 PREJETE DONACIJE 2.800 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.800 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 635.295 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 552.633 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 82.662 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.157.028 40 TEKOČI ODHODKI 1.393.265 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 447.674 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 73.284 402 Izdatki za blago in storitve 823.278 403 Plačila domačih obresti 3.180 409 Rezerve 45.849 41 TEKOČI TRANSFERI 1.377.856 410 Subvencije 106.793 411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom 899.491 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 106.414 413 Drugi tekoči domači transferi 265.158 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.324.284 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.324.284 Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1546 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 61.623 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 30.700 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 30.923 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -377.316 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 115.652 50 ZADOLŽEVANJE 115.652 500 Domače zadolževanje 115.652 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 131.393 55 ODPLAČILA DOLGA 131.393 550 Odplačila domačega dolga 131.393 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -393.057 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -15.741 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 377.316 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 457.452 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 4101-0004/2019 Datum: 3. 10. 2019 Priloga: Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA MAJŠPERK 996. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Majšperk Na podlagi določila 25. člena Zakona o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP), 42., 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 23/05 - UPB2, 15/08 -ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 -ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na svoji 4. dopisni seji dne 2. 10. 2019 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V OBČINI MAJŠPERK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na območju Občine Majšperk (v nadaljevanju: občina) po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje št. 0142-631/2019/5 z dne 18. 9. 2019 in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 0141-6/2017-DI/142 z dne 12. 9. 2019. (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnost, ki je predmet javne službe, • vrsta, območje opravljanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za opravljanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • obseg monopola, • začetek in čas trajanja koncesije, Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1547 • viri financiranja javne službe, • nadzor nad opravljanjem javne službe, • podaljšanje koncesijskega razmerja • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in opravljanje javne službe. 2 Predmet javne službe 2. člen (dejavnost javne službe) Javna služba po tem odloku obsega celotno storitev s področja družinske medicine. 3 Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 3. člen (območje opravljanja javne službe) (1) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju Občine Majšperk. (2) Koncesija za opravljanje javne službe se podeli enemu koncesionarju, ki bo dejavnost izvajal z enim timom. 4. člen (utemeljitev razloga za podelitev koncesije) (1) Koncedent podeljuje koncesijo za zagotavljanje zdravstvenih storitev zaradi ugotovljenih potreb s strani prebivalcev in zaradi obstoja širšega javnega interesa po zagotavljanju zdravstvenih storitev s pomočjo koncesionarja. (2) Ugotoviti je potrebno, da Zdravstveni dom Ptuj na območju Občine Majšperk, zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotavljati zdravstvene storitve družinske medicine na območju Občine Majšperk. O tem je Zdravstven dom Ptuj dne 5. 7. 2019 podal izjavo. (3) Zdravstvena dejavnost na področju družinske medicine se v Občini Majšperk trenutno izvaja v Zdravstvenem domu Majšperk, Breg 6 A v obsegu 2 celotnih timov in sicer LILIMED d.o.o. v obsegu enega tima in Branka Skledar dr. med. spec. splošne medicine v obsegu enega tima. Ker Branka Skledar dr. med. spec. splošne medicine s 31. 12. 2019 odhaja v pokoj in Zdravstveni dom Ptuj nima kadrovskih pogojev za izvajanje enega tima se je pokazala potreba po podelitvi koncesije. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) Uporabniki na območju občine imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, ki so določeni z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 4 Javna pooblastila koncesionarju 6. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za opravljanje javne službe. 5 Splošni pogoji za opravljanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar opravlja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti ter podzakonskimi predpisi sprejetimi na njegovi podlagi. (2) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe. (3) Koncesionar mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje: • ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti; • ima za vrsto zdravstvene dejavnosti, v katero sodi program zdravstvene dejavnosti, ki so predmet koncesije, za polni delovni čas zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, razen ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti se lahko zaposli za krajši delovni čas, če gre za sorazmerno zaposlitev glede na predviden manjši obseg izvajanja programa zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti; • ima zaposlene ali na drugi zakoniti podlagi zagotovljeno ustrezno število usposobljenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona ali zakona, ki ureja zdravniško službo, in bodo opravljali zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije; • je sklenil pogodbo z javnim zdravstvenim zavodom o obsegu in vrstah sodelovanja za potrebe izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, če gre za zdravstveno dejavnost, ki se izvaja v okviru neprekinjenega zdravstvenega varstva; • ima v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, urejeno zavarovanje odgovornosti za zdravnike; • mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost; • ni v postopkih pred organi pristojne zbornice ali strokovnega združenja zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, o čemer predloži potrdilo pristojne zbornice ali strokovnega združenja; • pri koncesionarju ne obstojijo izključitveni razlogi, ki veljajo za ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil. (4) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti dokumente, v skladu z določili zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost. 6 Obseg monopola 8. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno pravico za opravljanje dejavnosti javne službe na celotnem območju Občine Majšperk. 7 Začetek in čas trajanja koncesije 9. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom pogodbe o Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1548 koncesiji. 10. člen (trajanje in možnost podaljšanja koncesije) (1) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. (2) Koncedent ob izpolnjevanju zakonskih pogojev podaljša obdobje podelitve koncesije za naslednjih 15 let. (3) Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije. Če so izpolnjeni prej navedeni pogoji, koncedent na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja podaljša obdobje podelitve koncesije za naslednjih 15 let. V primeru podaljšanja koncesije koncedent izda odločbo o podaljšanju koncesije in predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. V primeru neskladja med koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe koncesijske odločbe. (4) Obvestilo o podaljšanju koncesije objavi koncedent na svoji spletni strani, lahko pa tudi na portalu javnih naročil, z vsebino, kot je za objavo obvestila o rezultatu postopka podelitve koncesije določena z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8 Viri financiranja javne službe 11. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncedent ni dolžan zagotavljati koncesionarju nobenih sredstev za opravljanje javne službe. (2) Koncesionar pridobiva sredstva na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje z morebitno prodajo svojih storitev in iz drugih virov. 9 Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 12. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 10 Prenehanje koncesijskega razmerja 13. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem pogodbe o koncesiji, • z odvzemom koncesije, • v drugih primerih določenih s pogodbo o koncesiji. 14. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, • s smrtjo koncesionarja, • s stečajem ali zaradi drugega načina prenehanja koncesionarja, • z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi, • če je pravnomočno koncesijska odločba odpravljena ali izrečena za nično, • v primeru odvzema koncesije, • s sporazumom. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razvezo pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razvezi pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 15. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo z odločbo koncesionarju ne glede na določila pogodbe o koncesiji: • je bilo koncesionarju dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti odvzeto v skladu z določili zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, • koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti v skladu z določili zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, • koncesionar krši določbe koncesijske odločbe ali koncesijske pogodbe, ali preneha v celoti ali deloma opravljati koncesijsko dejavnost, • koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, zagotavljanja varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti, • koncesionar ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po Zakona o zdravstveni dejavnosti, • koncesionar prenese koncesijo na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti brez soglasja koncedenta, • koncesionar v roku, ki je določen v koncesijski odločbi, ne izpolni pogojev za začetek opravljanja koncesijske dejavnosti, za katere je bilo v koncesijski odločbi določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in pred začetkom opravljanja koncesijske dejavnosti, • koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v za to določenem roku. (2) Preden koncedent koncesionarju odvzame koncesijo, ga pisno opozori na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, in mu določi primeren rok za odpravo kršitev. Predhodno opozorilo ni potrebno, če gre za kršitve, ki imajo elemente kaznivega dejanja, če gre za primere iz prve, sedme ali osme alineje prejšnjega odstavka ali če je koncesija odvzeta na podlagi določil zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost. 11 Način podelitve koncesije 16. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi na spletnih straneh občine in pa tudi na portalu javnih naročil. 17. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 18. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Javni razpis vsebuje naslednje podatke: • navedbo, da gre za podelitev koncesije, • številko in datum koncesijskega akta, • navedbo koncedenta, Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1549 • vrsto, območje in predviden obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: program zdravstvene dejavnosti), • predviden začetek koncesijskega razmerja, • trajanje koncesijskega razmerja, • način dostopa do razpisne dokumentacije, • naslov, rok in način predložitve ponudbe, • navedbo zakonskih in drugih pogojev, ki jih morajo ponudniki zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedili: ponudniki) izpolnjevati, ter dokazila o njihovem izpolnjevanju, • merila za izbiro koncesionarja, • naslov in datum odpiranja ponudb, • rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa. (2) Razpisna dokumentacija vsebuje: • številko in datum koncesijskega akta, • vrsto, območje in predviden obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za pridobitev koncesije in dokazila o njihovem izpolnjevanju, • pogoje financiranja koncesijske dejavnosti, • merila za izbiro koncesionarja v skladu z določili zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, • opis postopka izbire koncesionarja, • navodila za pripravo in predložitev ponudbe, • vzorec koncesijske pogodbe, • rok za oddajo ponudbe, • rok za izdajo in vročitev koncesijske odločbe. 19. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. 20. člen (merila za izbor koncesionarja) Merila za izbor koncesionarja so: • strokovna usposobljenost, izkušnje in reference ponudnika ter odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti za program zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije; • dostopnost lokacije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, • ugotovitve nadzornih postopkov iz zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, pri ponudniku; • druge okoliščine in merila. 12 Organ, ki opravi izbor koncesionarja 21. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 19. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 13 Organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji 22. člen (organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji) Pogodbo o koncesiji v imenu občine sklene župan občine. 14 Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 14.1 Višja sila 23. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 14.2 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 24. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 14.3 Začasen prevzem 25. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe ali na drug način, določen v pogodbi o koncesiji. 14.4 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 26. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine. 14.5 Zavarovanje odgovornosti za škodo 27. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega opravljanja dejavnosti javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 15 Končna določba 28. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1550 Številka: 014-3/2009-45 Datum: 2. 10. 2019 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja OBČINA MAKOLE 997. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS , št. 11/11- UPB4, 14/13 - popr. in 101/13; v nadaljevanju: ZJF), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 1. izredni seji dne 02.10.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2019 1. člen Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2019) tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih: Konto O P I S Plan 2019 (v EUR) A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.004.761 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.732.806 70 DAVČNI PRIHODKI 1.576.986 700 Davki na dohodek in dobiček 1.466.186 703 Davki na premoženje 66.050 704 Domači davki na blago in storitve 44.750 71 NEDAVČNI PRIHODKI 155.820 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 128.770 711 Takse in pristojbine 2.500 712 Globe in druge denarne kazni 3.300 714 Drugi nedavčni prihodki 21.250 72 KAPITALSKI PRIHODKI 12.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 12.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 259.955 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 235.135 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 24.820 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45) 2.169.632 40 TEKOČI ODHODKI 692.266 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 152.425 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 24.450 402 Izdatki za blago in storitve 481.349 403 Plačila domačih obresti 7.500 409 Rezerve 26.542 41 TEKOČI TRANSFERI 836.795 410 Subvencije 29.400 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 527.300 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 64.795 413 Drugi tekoči domači transferi 215.300 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 567.261 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 567.261 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 73.310 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 43.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 30.310 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -164.871 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 91.920 500 Domače zadolževanje 91.920 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 115.736 550 Odplačila domačega dolga 115.736 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -188.687 Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1551 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -23.816 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 164.871 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA 188.687 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-6/2019-6 Datum: 02. 9. 2019 Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA NAKLO 998. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US in 32/16), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15), Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, št. 16/01 in Uradno glasilo) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) in vsakokratno veljavnih predpisov je občinski svet Občine Naklo na 6. seji dne 25.9.2019 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE NAKLO I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina) (1) Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Naklo (v nadaljevanju: občina) tako, da določa: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, • vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, • druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe. 2. člen (namen odloka) (1) Namen tega odloka je: zagotavljanje oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe, uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvom virov pitne vode, zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe. (1) Izrazi, pomen: 1 3. člen (pomen izrazov) uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode, 2. interno vodovodno omrežje je omrežje za privijalom ki je vgrajeno za obračunskim vodomerom v smeri toka vode in je v lasti uporabnika, 3. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (evidentiranje v kataster stavb ali v register nepremičnin). Pogoji za izvedbo gradbiščnega priključka se opredelijo v tehničnem pravilniku, 4. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom, 5. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih in napravah gospodarske javne infrastrukture - vodovod, 6. obdelava oz. priprava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, 7. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe , 8. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda, 9. oskrba z vodo v okviru javne službe je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, 10. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod, 11. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, 12. magistralni vodovodi s pripadajočimi objekti in napravami so tisti, ki zagotavljajo preskrbo s pitno vodo v dveh ali več občinah, Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1552 13. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, 14. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda; gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura, 15. priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj, med njimi zagotovljena porazdelitev stroškov, 16. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture, 17. tehnični pravilnik je vsakokratno veljaven Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema, ki ga sprejme izvajalec javne službe, in je dostopen na uradni spletni strani www.komunala-kranj.si, 18. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode, in je namenjen za transport vode na večje razdalje, od vodnih virov do primarnega vodovoda, 19. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, določi občina ali jo izbere za izvajalca javne službe, 20. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o upravljanju, 21. uporabnik javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik) je vsak lastnik ali solastnik, najemnik, investitor stavbe, inženirskega objekta, dela stavbe ali zemljišča, oz. koristnik storitve javne službe, ne glede na to ali gre fizično ali pravno osebo, in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda, 22. vodovodni priključek (v nadaljevanju priključek) je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi, 23. začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje. Pogoji za izvedbo se opredelijo v tehničnem pravilniku, 24. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo, 25. zbirni kataster GJI je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih GJI, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora, 26. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 4. člen (način izvajanja javne službe) (1) Občina zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja (v nadaljevanju: izvajalec javne službe) na območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. (2) Izvajalec javne službe po tem odloku je KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o.. (3) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda potrebuje za oskrbo živali. Izjeme od te določbe in posebnosti so opredeljene v vsakokratno veljavni Uredbi o oskrbi s pitno vodo oziroma predpisu, ki jo nadomešča. (4) Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo, ki je dostopen uradni spletni strani www.komunala-kranj.si. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani ministrstva. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 5. člen (obveznost javne službe) (1) Občina zagotavlja javno službo na poselitvenih območjih na območju celotne občine. (2) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom. (3) Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in 2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan. (4) Na območjih poselitve, kjer se izvaja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, pa nista izpolnjena pogoja iz prejšnjega odstavka, morajo lastniki zasebnega vodovoda skleniti Pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje tovrstne dejavnosti, in morajo o tem pisno obvestiti občino. III. Vrsta in obseg javnih dobrin javne službe ter njihova prostorska razporeditev Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1553 6. člen (obseg javne službe) (1) Javna služba obsega naslednje storitve: • oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, • obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih, • redno vzdrževanje javnega vodovoda, • redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, • redno vzdrževanje priključkov, • vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, • poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, • izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, • izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, • monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, • monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring odvzete vode iz zajetja za pitno vodo za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, • označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, • občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, • izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, • redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb in primerjanje z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda, • priključevanje novih uporabnikov javne službe, • podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov, • opozarjanje lastnikov vodne infrastrukture, ki jo upravlja izvajalec javne službe, na dotrajanost in vodne izgube, • izvajanje upravljavskega nadzora pri gradnjah omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora, • sodelovanje pri projektiranju omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, • vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov, • pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe, • nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda, • druge naloge iz tega odloka. (2) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžan izvajati izvajalec javne službe. (3) V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi s tega področja. 7. člen (oskrba s pitno vodo) (1) Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja: • iz javnih vodovodov za oskrbo s pitno vodo, • iz zasebnih vodovodnih sistemov, • kot lastna oskrba s pitno vodo. IV. Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo 8. člen (pogoji za zagotavljanja javne službe) Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda so: • javni vodovod ustrezne zmogljivosti in priključitev na javni vodovod, • izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe, • javna pooblastila izvajalca javne službe. 1. Priključitev na javni vodovod 9. člen (obveznost priključitve na javni vodovod) (1) Stavba ali gradbeno inženirski objekt, v katerem se zadržujejo ljudje ali se uporablja za oskrbo živali in ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključen na javno vodovodno omrežje. (2) Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega lastnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi. (3) Priključek se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov. (4) Če je posamezna stavba ali gradbeni inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot 200 metrov, priključitev na javni vodovod za uporabnika ni obvezna. 10. člen (prepoved priključitve na javni vodovod) (1) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, na javni vodovod ni mogoča. (2) Če uporabnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta izvaja dejavnost, za katero ni treba zagotavljati oskrbe z vodo v okviru javne službe, mora pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če vodne pravice ne pridobi, ga izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v delu, kjer uporabnik izvaja to dejavnost, ne sme priključiti na javni vodovod. 11. člen (možnost priključitve na javni vodovod) (1) Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1554 graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda. (2) Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem za priključitev. (3) Za vsako spremembo izvedbe priključka mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. 12. člen (priključek) (1) Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema (vključno z obračunskim vodomerom). Priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. (2) Načrtovanje in gradnjo cevovodov in druge opreme priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora zagotoviti lastnik le-teh. (3) Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek na sekundarni vodovod, uporabnik pa mora dopustiti preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Stroški vzdrževanja se krijejo iz stroškov omrežnine. (4) Izvajalec javne službe mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. 13. člen (začasni priključek) (1) Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. (2) Začasni priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika. 14. člen (gradbiščni priključek) (1) Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. (2) Gradbiščni priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika. (3) Gradbiščni priključek se lahko uporablja maksimalno tri leta. 15. člen (evidentiranje priključka) (1) Po izvedbi priključka, začasnega ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega načrta vodovoda, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe ter pridobitvi podatkov o trasi na geodetski način, se priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne službe. (2) Priključek, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini. (3) Meja med priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni sklop na iztoku iz obračunskega vodomera. Priključni sklop vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Za objekt, za katerega se izdela priključek, mora uporabnik uporabo te stavbe v roku treh mesecev od začetka uporabe pisno prijaviti izvajalcu javne službe. 16. člen (dovoljenje za priključitev na javni vodovod) (1) Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik/investitor ne sme priključiti stavbe ali gradbenega inženirskega objekta drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod. 17. člen (ukinitev priključka) (1) Ukinitev priključka je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeni inženirski objekt poruši. (2) Ukinitev priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na stroške uporabnika. 18. člen (ukinitev začasnega priključka) (1) Ukinitev začasnega priključka je dovoljena najkasneje po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko začasnega priključka ne potrebuje več. (2) Ukinitev začasnega priključka izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi, ali v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi začasnega priključka na stroške uporabnika. 19. člen (ukinitev gradbiščnega priključka) (1) Ukinitev gradbiščnega priključka je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeni inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka. (2) Ukinitev gradbiščnega priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika. 20. člen (ukinitve priključkov) (1) Izvajalec javne službe ukine priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da: • fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod, • spremeni status priključka v katastru in • spremeni status lastnika v evidenci uporabnikov. 21. člen (dostopnost do javnega vodovoda in priključka) (1) Javni vodovod in priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. 22. člen (obnova priključka) (1) Priključek je treba obnoviti: • če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, • če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, • v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture v skladu s predhodno potrjenim planom, • če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom, • najkasneje, ko doseže starost 50 let, razen, če izvajalec javne službe ugotovi ustreznost tega priključka. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1555 (2) Obnova priključka, redna menjava in umerjanje obračunskih vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. 2. Prekinitev dobave pitne vode 23. člen (prekinitev dobave vode) (1) Izvajalec javne službe prekine dobavo pitne vode uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: • če je priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali brez nadzora ter prevzema s strani izvajalca javne službe, • če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje, • če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti, • če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe odstrani pečatno plombo (na obračunskem vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka, • če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju izvajalec javne službe, • če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o javno objavljenih omejitvah pri varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije), • če uporabnik ne dopusti izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku, • če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera, • če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled obračunskega vodomera, interne instalacije in internega hidrantnega omrežja, • če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati ali zamenjati obračunskega vodomera, • če so izpolnjeni pogoji za prekinitev iz 35. člena tega odloka, • če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode, • če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka, • če uporabnik z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo pitne vode, • če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu. (2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca javne službe. (3) Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je izvajalec javne službe po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca javne službe. (4) Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. (5) Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora izvajalec javne službe preko lokalnih sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 48 ur pred prekinitvijo dobave vode. (6) V primeru prekinitve dobave vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima izvajalec javne službe pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. Uporabnike se obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. (7) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec javne službe dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode. (8) Uporabniki imajo možnost prejemanja obvestil o prekinitvi oskrbe s pitno vodo preko e-pošte in SMS sporočil. Za izvajanje teh storitev mora uporabnik izpolniti prijavo, ki je dostopna na www.komunala-kranj.si. 3. Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda 24. člen (omejitev oskrbe s pitno vodo) (1) Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. (2) V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti takoj, ko je to mogoče, na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. 4. Meritve količin porabljene pitne vode in obračunavanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo 25. člen (merjenje pitne vode) (1) Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih (m3) z obračunskimi vodomeri. Poraba vode je na obračunskem vodomeru registrirana kot porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. 26. člen (obračunski vodomer) (1) Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vsi stroški upravljanja, rednega vzdrževanja in redne zamenjave obračunskih vodomerov so stroški izvajalca javne službe in se krijejo iz omrežnine. (2) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti praviloma zunaj objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, in dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje, redne preglede in odčitke obračunskega vodomera. (3) Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi vplivale na pravilnost delovanja obračunskega vodomera. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1556 Uporabnik ne sme prestavljati, menjati ali popravljati obračunskega vodomera. Prav tako ne sme odstraniti plombe na obračunskem vodomeru. (4) Obračunske vodomere namešča, menja, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec javne službe, ki skrbi za pravočasno overjanje obračunskih vodomerov. (5) Zamenjava in pregledi obračunskih vodomerov se izvajajo v skladu z veljavno zakonodajo s področja standardizacije in meroslovja. (6) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerno mesto ter skrbeti za zaščito obračunskih vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. (7) Uporabnik lahko od izvajalca javne službe zahteva nadzor točnosti obračunskega vodomera. Če obračunski vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe. (8) V primeru ugotovljenih napak pri delovanju obračunskega vodomera ima izvajalec javne službe pravico oz. dolžnost izstaviti poračun za premalo ali preveč obračunano porabo pitne vode za obdobje enega leta od ugotovitve napake. 27. člen (obračun porabljene pitne vode) (1) Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabniku porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno ali ob menjavi obračunskega vodomera opravi izvajalec javne službe obračun porabljene vode za posameznega uporabnika. Izvajalec javne službe mesečno zaračunava uporabnikom v večstanovanjskih stavbah porabljeno vodo na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskem vodomeru. Izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom lahko določi tudi drugače. 28. člen (več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer) (1) V stanovanjskih objektih, v katerih je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje. (2) Če so v objektu poleg gospodinjskih uporabnikov tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V kolikor pa tehnični pogoji niso izpolnjeni, se lahko uporabniki z izvajalcem javne službe dogovorijo, da jim izdaja ločeno račune, če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje. 29. člen (okvara obračunskega vodomera) (1) Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare. (2) V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare obračunskega vodomera poraba pitne vode obračuna po višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. Izvajalec javne službe mora okvaro odpraviti v najkrajšem možnem času, uporabnik pa mu mora to omogočiti, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena vode. O napaki je dolžan uporabnik izvajalca javne službe obvestiti takoj, ko to ugotovi. 30. člen (nedovoljen odvzem pitne vode) (1) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez obračunskega vodomera se določi na osnovi predpisane normirane porabe, ki zanaša 1,2 m3 na dan za velikost priključka DN 20. Za ostale velikosti priključkov se upošteva faktor v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta. 31. člen (interni obračunski vodomeri) (1) Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. (2) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe. 32. člen (prevzem vodovoda) (1) V primeru, ko izvajalec javne službe prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški, ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo obračunskih vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti izvajalcu javne službe, da v šestih mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere. (2) Pred prevzemom morajo biti vsi priključki opremljeni z ustreznim merilnim mestom, vključno z obračunskim vodomerom. 33. člen (določitev pavšala) (1) Dokler priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode: • 6 m3 na osebo, • 3 m3 na glavo živine (govedo, konji), • 1 m3 na glavo drobnice. 34. člen (cene) (1) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določbami veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. 35. člen (račun) (1) Uporabnik je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Če uporabnik računa ne plača v roku, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec javne službe prekine dobavo vode. (2) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri izvajalcu javne službe v Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1557 osmih dneh od prejema računa. Izvajalec javne službe je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin, v katerem se ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, ko se s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. (3) Lastnik je subsidiarno odgovoren za neplačane obveznosti najemnika objekta, vezane na obračunski vodomer in porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko terja za plačilo lastnika, ko mu najemnik ne poravna zapadlih obveznosti po dveh pisnih opominih. Izvajalec obvesti lastnika o stanju terjatve pisno in ga pozove na izpolnitev obveznosti. V kolikor lastnik ne poravna zapadlih neplačanih obveznosti za svoj objekt, lahko izvajalec javne službe začasno prekine dobavo vode v skladu z 23. členom tega odloka. 5. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode 36. člen (skladnost in ustreznost pitne vode) (1) Izvajalec javne službe zagotavlja zdravstveno ustreznost pitne vode in skladnost z mejnimi vrednostmi parametrov po predpisu, ki ureja pitno vodo. (2) Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor nad pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil in opravlja druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. (3) Podatki o laboratorijskih preskusov pitne vode so vedno na razpolago pri izvajalcu javne službe. 37. člen (izredni nadzor skladnosti in ustreznosti pitne vode) (1) Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu za obračunskim vodomerom. V primeru, da je pitna voda na tem odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev. 38. člen (izvajanje javnih pooblastil) (1) Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila: • izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, • pripravi tehnični pravilnik, • izdaja soglasja k projektnim rešitvam, • izdaja soglasja za priključitev na javno vodovodno omrežje. (2) Izvajalec javne službe s Tehničnim pravilnikom določi zahtevano dokumentacijo za izdajo dokumentov na podlagi javnih pooblastil, uporabnik pa predloži k vlogi dokumentacijo v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo. (3) Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov. (4) Stroški za izvajanje nalog iz tega člena se krijejo iz proračunskih sredstev občine. 39. člen (soglasja) (1) Pri izdaji soglasij iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec javne službe določiti: • minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, • pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje, • traso, globino in dimenzijo priključnih cevi ter priključno mesto na javno omrežje, • lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, • dimenzijo in tip obračunskega vodomera, • tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom, • pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka, • posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode, • posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode in • ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe. 40. člen (kataster gospodarske javne vodovodne infrastrukture) (1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra gospodarske javne vodovodne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster) zagotavlja občina. (2) Občina vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra podeli v izvajanje izvajalcu javne službe. Vodenje katastra obsega tudi posredovanje zbirnih podatkov iz katastra v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov, geodetsko dejavnost in oskrbo s pitno vodo. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine ali so stroški vključeni v ceno storitve javne službe. (3) Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov. Izvajalec javne službe in občina s pogodbo uredita medsebojne pravice in obveznosti za nemoteno delovanje katastra. 41. člen (upravljavski nadzor) (1) Upravljavec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo objektov in naprav na infrastrukturi, kjer izvaja javno službo. Investitor novogradenj ali obnov vodovodnega omrežja je dolžan izvajalca javne službe pooblastiti za izvajanje upravljavskega nadzora, ki obsega dela, našteta v drugem odstavku tega člena. (2) V okvir upravljavskega nadzora sodi: • preverjanje izpolnjevanja določil tega odloka, skladnosti s tehničnim pravilnikom ter projektnimi pogoji, • usklajevanje delovanja novega ali obnovljenega vodovoda z obstoječim vodovodom v času gradnje, • usklajevanje prevezav novih priključkov z obstoječim stanjem, • določitev načina prevezave na obstoječi vodovod, • določitev celotnega protokola zapiranja obstoječega vodovoda zaradi prevezav na omrežje, • udeležba na koordinacijskih sestankih in pomoč pri iskanju tehničnih rešitev. (3) Stroške upravljavskega nadzora nosi izvajalec del, v kolikor ni s pogodbo o izvajanju del drugače določeno. Po zaključku del se izvede prevzemni zapisnik, s katerim izvajalec nadzora potrdi, da se novozgrajeno omrežje lahko uporablja kot del javnega vodovodnega omrežja. Zapisnik mora biti podpisan s stani investitorja, izvajalca, izvajalca strokovnega nadzora in izvajalca upravljavskega nadzora skladno z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov. Prevzemni zapisnik je Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1558 eden izmed dokumentov, ki so potrebni za prevzem zgrajene oziroma obnovljene infrastrukture v najem. V. Pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev del 42. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: • priključitve na javni vodovod, • spremembe dimenzij priključka, trase priključka, vodomernega mesta, • izvedbe dodatnih del na priključku, • povečanja ali zmanjšanja odvzema pitne vode, • ukinitve priključka, • prijave na obveščanje o izpadih vodooskrbe preko SMS-ov in elektronske pošte. 43. člen (obveznosti uporabnikov) (1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: 1. pridobiti soglasje izvajalca javne službe za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah, 2. redno vzdrževati interno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje, 3. zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami, 4. izvajalcu javne službe omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih, 5. izvajalcu javne službe omogočiti pregled ustreznosti priključka in interne vodovodne inštalacije, 6. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna na svojem priključku, 7. izvajalcu javne službe omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja, 8. obvestiti izvajalca javne službe o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter omogočiti izvedbo odprave okvare in obnove, 9. dopustiti obnavljanje priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe, 10. povrniti škodo, povzročeno na javnem vodovodu zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu, 11. upoštevati varčevalne ukrepe iz uradnih objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, 12. pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe; v primeru, da tega ne storijo, so izvajalcu javne službe odškodninsko odgovorni za škodo, ki mu zaradi tega nastane, 13. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera, in sporočiti izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov, 14. priključiti se na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev iz soglasja izvajalca javne službe, 15. pridobiti soglasje izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradijo, postavljajo objekte ali nasipajo material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom. 44. člen (dostop in prost prehod) (1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka, izvajalcu javne službe dovoliti prost prehod. (2) Izvajalec javne službe je dolžan izvesti delo tako, da povzroči čim manjšo škodo. Po opravljenih delih mora izvajalec javne službe vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. Če vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje ni možna, mora izvajalec javne službe lastniku povrniti nastalo škodo. 45. člen (pojem hidrantnega omrežja) (1) Če je hidrantno omrežje sekundarni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje javno hidrantno omrežje, ki ga upravlja izvajalec javne službe. (2) Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda. 46. člen (odvzem vode iz javnih hidrantov) (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe. (2) Odvzem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odvzema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo. Za takšen odvzem vode se sklene dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo, v katerem je določen tudi način plačila. (3) V primeru, ko uporabnik ne odvzame pitne vode iz hidranta v skladu z določili iz prejšnjega odstavka tega člena, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3 in globa v skladu s 4. odstavkom 67. člena tega odloka. 47. člen (dovoljen odvzem vode iz hidranta) (1) V primeru odvzema pitne vode iz hidranta na javnem vodovodu za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah, pristojno gasilsko poveljstvo vsake tri mesece sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu. (2) Gasilska društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih gasilska društva obvestijo izvajalca javne službe. 48. člen (uporaba hidranta) (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroške Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1559 odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, nosi uporabnik. (2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. (3) Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdrževanje internih hidrantov ni obveznost izvajalca javne službe. (4) Ob vsaki uporabi vode iz hidranta na javnem vodovodnem omrežju, razen za namene iz 1. odstavka 47. člena, je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu javnega vodovoda vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode. 49. člen (uporaba priključka na javni vodovod) (1) Uporabnik ne sme prestavljati, menjati, popravljati ali kako drugače posegati v priključek na javni vodovod in obračunski vodomer. (2) Obračunske vodomere namešča, menja in vzdržuje izključno le izvajalec javne službe, ki skrbi za pravočasno overjanje obračunskih vodomerov. 50. člen (izredna kontrola vodomera) (1) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kontrole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti obračunskega vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. 51. člen (prepoved onesnaženja in prekinitve dobave pitne vode) (1) Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni napeljavi. 52. člen (vgradnja obračunskega vodomera) (1) Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka nosi uporabnik. (2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave. (3) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem izvajalca javne službe za vzdrževanje, preglede in odčitke obračunskega vodomera. V primeru, da se vodomerni jašek nahaja znotraj objekta, ga je uporabnik dolžan prestaviti ven v naslednjih primerih: • v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture, • če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, • ob kakršnihkoli delih na hišnem priključku, za katera se izdaja soglasje (montaža dodatnega obračunskega vodomera, predelava hišnega priključka, ipd.), • če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov. 53. člen (okvare na internem vodovodnem omrežju) (1) Stroške okvar, nastalih na internem vodovodnem omrežju, nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe. 54. člen (obveznosti izvajalcev del) (1) Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, preko katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka tega člena o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z namenom uskladitve teh del. (3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del. (4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb. (5) Pri obnovah morajo izvajalci del pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo, razen v primerih, ko vzdrževalna dela v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebna za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Naklo, izvaja izvajalec javne službe. 55. člen (lastna oskrba s pitno vodo) (6) Če se stavba ali več stavb nahaja na poselitvenem območju, na katerem v skladu z veljavno zakonodajo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe s pitno vodo pod pogojem, da so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni predpisani pogoji. 56. člen (opredelitev zasebnega vodovoda) (1) Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so: • primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani od vodnih virov do sekundarnega omrežja), • sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka). 57. člen (obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda) (1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: • oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji ter v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1560 • redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda, • vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom predpisi, ki na področju varstva pred požari urejajo obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, • nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod, • monitoring količine pitne vode, odvzete iz vodnih virov zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov, • obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe, • meritve količin dobavljene vode in obračun storitev, • podatke o meritvah količin prodane vode, ki jih mora posredovati izvajalcu javne službe zaradi obračuna okoljske dajatve po uredbi, ki določa vrste onesnaženja, za katere se plačuje okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. (2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. 58. člen (evidence upravljavca zasebnega vodovoda) (1) Upravljavec zasebnega vodovoda mora v zvezi z upravljanjem vodovoda voditi evidence o: • oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev oskrbe s pitno vodo, • naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje, • stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode, • stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe, • javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje, • objektih in opremi primarnega, sekundarnega in transportnega vodovoda, • hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda, • vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja, • vodovarstvenih območjih vodnih virov, • stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo, • stroških izvajanja javne službe, • letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe, • priključkih stavb na sekundarni vodovod. 59. člen (obveznost določitve upravljavca zasebnega vodovoda) (1) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje: • eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, • eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in • eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. (2) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. 60. člen (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) (1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Ta oskrba je dovoljena, če so v teku postopki za priključitev take stavbe na javni vodovod. (2) Zajetja za pitno vodo, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode. 61. člen (vodno dovoljenje za lastno oskrbo) (1) Za rabo vode iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, morajo pridobiti vodno dovoljenje skladno s predpisi, ki urejajo vode lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje z vodo. (2) Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda. (3) Če se namerava na zasebni vodovod priključiti lastnik, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda. (4) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti. VI. Prenos zasebnih vodovodov v last občine 62. člen (prenos zasebnih vodovodov) (1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno zasebno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini brezplačno. (2) Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov po tem členu mora biti v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo o graditvi objektov predložena sledeča dokumentacija: • gradbeno dovoljenje, • vodno dovoljenje, • projekt izvedenih del, izveden v skladu z navodili izvajalca javne službe, • geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu z vsakokratno veljavnim Pravilnikom o geodetskem načrtu in Tehničnim pravilnikom upravljavca, za vpis v operativni kataster vodovodnih sistemov, Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1561 • potrdilo o vpisu v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, • potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja, • zapisnik o opravljenih preizkusih vodovodov, • meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja, • poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode, • zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, • uporabno dovoljenje, • garancijske izjave za odpravo napak v garancijski dobi, • vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, • overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici do dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda, • podpisan prevzemni zapisnik skladno z zahtevami 41. člena tega odloka. (3) Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo. (4) Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški), ki ni last občine, se lahko prenese v last občine z medsebojno pogodbo. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika občine in izvajalca javne službe. Za prenos morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo: uporabno dovoljenje (razen, če je zgrajen pred 25.6.1991 kot opredeljuje zakon, ki ureja področje graditve objektov), geodetski načrt vodovoda, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu in tehničnim pravilnikom upravljavca, popis omrežja, objektov in naprav ter evidenco priključkov, • vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav, • izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, • izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja, • sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda in zanj izdelan predračun ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda, • izračunana mora biti cena, ki izvajalcu javne službe omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda, • vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni v skladu s Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe, • pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, urejene in pridobljene morajo biti služnostne pogodbe ali lastništvo na zemljiščih, na katerih se nahajajo objekti in naprave, • potrdilo o rezervnem vodnem viru, če le-ta obstaja. (5) Občina, izvajalec javne službe in dosedanji lastnik vodovoda lahko pogoje za prenos z medsebojno pogodbo določijo drugače. (6) Postopek prevzema vodovoda mora biti dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu ter podatke o terjatvah in dolgovih. (7) Po prevzemu mora izvajalec javnega vodovoda na vseh odjemnih mestih v roku štirih mesecev od prevzema vodovoda vgraditi obračunske vodomere, ki morajo biti žigosani in pregledani v skladu s predpisi o meroslovnih zadevah za vodomere. VII. Viri financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe 63. člen (financiranje javne službe) (1) Javna služba se financira iz: • cene storitev javne službe, • proračunskih sredstev občine, • drugih virov. (2) Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe, ki ga predloži občinskemu svetu v sprejem oziroma potrditev. (3) Če ima občina z drugimi občinami skupnega izvajalca javne službe, lahko te občine določijo enotno ceno za storitev javne službe na območju vseh občin. VIII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 64. člen (infrastruktura) (1) Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena. (2) Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno, ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo. (3) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, ki so določeni kot javno dobro, se lahko uporabljajo samo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. (4) Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe. (5) Izvajalec javne službe mora z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. IX. Sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda 65. člen (pridobitev služnosti) (1) Če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilca soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi, se pred izdajo tega soglasja med občino in lastnikom zemljišča sklene Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda. X. Nadzor 66. člen (pojem nadzora) (1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, katerih kršitev je opredeljena kot prekršek, opravlja pristojni Medobčinski inšpektorat, v kolikor zakon o prekrških ne določa drugače. (2) V primeru kršitve določb iz prvega odstavka tega člena inšpektor zavezancu izda inšpekcijsko odločbo. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1562 (3) V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe iz drugega odstavka tega člena v roku, določenem z odločbo, inšpektor lahko na stroške zavezanca odredi prisilno izvršitev odločbe. (4) Nazor nad drugimi določbami tega odloka izvaja občina. Nadzor se opravlja kot redni mesečni nadzor ali kot izredni nadzor na podlagi vsakokratne zahteve uporabnikov storitev javne službe. (5) Izvajalec javne službe in uporabniki storitev so dolžni prijaviti kršitve in kršitelje občni ali pristojnemu Medobčinskemu inšpektoratu. XI. Kazenske določbe 67. člen (prekrški in globe) (1) Z globo 1.000 EUR se za kršitev kaznuje pravna oseba: • izvajalec javne službe, ki ravna v nasprotju določili prvega in drugega odstavka 11. člena, 14. člena in 22. člena odloka, • izvajalec del, ki ravna v nasprotju z določili 54. člena tega odloka, • upravljavec zasebnega vodovoda, ki ravna v nasprotju z določili 57. in 58. člena tega odloka (2) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik. (3) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. (4) Z globo 800 EUR se kaznuje za kršitev pravna oseba če: • se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili 9.člena tega odloka, • se priključi na javni vodovod kljub prepovedi priključitve na javni vodovod skladno z 10. členom tega odloka, • uporabnik pred dejansko uporabo te stavbe v roku treh mesecev od začetka uporabe pisno ne obvesti izvajalca javne službe v skladu z določili 4. odstavek 15. člena tega odloka, • se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca javne službe v nasprotju z 16. členom tega odloka, • kot investitor ne zagotovi upravljavskega nadzora v skladu z 41. členom tega odloka, • ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z določilom 1. točke 43. člena tega odloka, • ne zaščiti vodomernega mesta in obračunskega vodomera pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami v skladu z določilom 3. točke 43. člena tega odloka, • ne omogoči izvajalcu javne službe dostopa do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih v skladu z določilom 4. točke 43. člena tega odloka, • ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda ustreznosti priključka in interne vodovodne inštalacije ter vzorčenja pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja v skladu z določilom 5. in 7. točke 43. člena tega odloka, • izvajalcu javne službe ne dopustiti obnavljanja priključka in poskrbi za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, tem odlokom in Tehničnim pravilnikom izvajalca javne službe v skladu z določili 9. točke 43. člena tega odloka, • ne upošteva varčevalnih ukrepov iz uradnih objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo v skladu z določilom 11. točke 43. člena tega odloka, • ne obvesti izvajalca javne službe pisno o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe v skladu z določilom 12. točke 43. člena, • ne vgradi obračunskega vodomera v skladu z določili tega odloka, • ne uredijo medsebojne delitve stroškov, kadar imajo obračun preko skupnega obračunskega vodomera, in ne sporočijo izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov v skladu z določilom 13. točke 43. člena, • ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom v skladu z določilom 15. točke 43. člena tega odloka, • uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili drugega odstavka 46. člena tega odloka. (5) Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik. (6) Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (7) Z globo 250 EUR se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba. XII. Prehodne in končne določbe 68. člen (vodomeri na mejnih točkah) (1) Izvajalec javne službe je dolžan vgraditi vodomere na mejnih točkah s sosednjimi občinami v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. Stroške nakupa in vgradnje vodomerov nosi občina. 69. člen (uskladitev predpisov) (1) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku, ki ga sprejme izvajalec javne službe. (2) Tehnični pravilnik se uskladi z določbami tega odloka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. 70. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo (Uradni list RS št. 57/2010). 71. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0035/2019 Datum: 25.9.2019 Občina Naklo Ivan Meglič, župan Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1563 999. Sklep o ukinitvi zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 6. redni seji, dne 25.9.2019 sprejel SKLEP O UKINITVI ZAZNAMBE GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Vknjižena je zaznamba grajenega javnega dobra pri naslednjih nepremičninah: • katastrska občina 2096 Naklo parcela 614/3 (ID 347241) na podlagi odločbe št. 711-0003/2014-3 z dne 14.1.2014, • katastrska občina 2096 Naklo parcela 628/2 (ID 3033866) na podlagi odločbe št. 711-0003/2014-3 z dne 14.1.2014, • katastrska občina 2095 Strahinj parcela 698/2 (ID 6907256) na podlagi odločbe št. 711-0003/2014-17 z dne 15.1.2014. 2. člen S tem sklepom se ukine zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri nepremičninah: • katastrska občina 2096 Naklo parcela 614/3 (ID 347241), • katastrska občina 2096 Naklo parcela 628/2 (ID 3033866), • katastrska občina 2095 Strahinj parcela 698/2 (ID 6907256). 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0011/2019-2 Datum: 26.9.2019 Občina Naklo Ivan Meglič, župan 1000. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 6. redni seji, dne 25.9.2019 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra na nepremičninah: • katastrska občina 2092 Duplje parcela 1099/10 (ID 6499173), • katastrska občina 2092 Duplje parcela 1099/8 (ID 5910942), • katastrska občina 2092 Duplje parcela 1099/7 (ID 5910941), • katastrska občina 2092 Duplje parcela 1099/11 (ID 6499174). 2. člen Na nepremičnini iz 1. člena tega sklepa se vknjiži lastninska pravica v korist Občine Naklo. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0011/2019-3 Datum: 26.9.2019 Občina Naklo Ivan Meglič, župan OBČINA PODLEHNIK 1001. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2019 - 2 rebalans Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08-Odl. US in 76/08, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010 in 84/2010), 40. člena Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4, Uradni list RS, št. 11/2011) in 95. člena Statuta Občine Podlehnik je občinski svet Občine Podlehnik(Uradni list RS, št. 96/09) na 6. redni seji, ki je bila dne 26. 09. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2019 - 2 REBALANS 1. člen V Odloku o proračunu Občine Podlehnik za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin 52/2018 z dne 12.10. 2018 in 22/2019 z dne 06.05.2019) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: PRE: REBALANS KONTO OPIS 2019-2 [2] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 2.106.409 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.669.903 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 1.481.536 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 1.355.431 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 81.630 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 44.375 706 DRUGI DAVKI 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 188.367 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 120.657 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 2.500 Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1564 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 4.100 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 110 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 61.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 112.500 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 47.500 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 324.006 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 323.182 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 824 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 2.136.587 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 834.422 400 PLACE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 157.728 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 24.184 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 575.710 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 46.800 409 REZERVE 30.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 821.104 410 SUBVENCIJE 60.500 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 470.910 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 46.725 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 242.969 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 442.860 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 442.860 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 38.200 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 18.200 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 20.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -30.178 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (IV. - V.) C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 115.476 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 115.476 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 122.890 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 122.890 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -37.592 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -7.414 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 30.178 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 38.380 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 2. člen Ostale določbe Odloka o proračunu občine Podlehnik za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin 52/2018 in 22/2019) ostanejo nespremenjene. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati Odlok o proračunu Občine Podlehnik za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 52/2018 z dne 12.10. 2018 in 22/2019 z dne 06. 05. 2019). Številka: 033-4/2019 Datum: 26. 09. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1565 1002. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Podlehnik Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40) 1.odstavka 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS št. 62/16) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije št. 96/2009 in Uradno glasilo slovenskih občin, št.21/2017 ), je Občinski svet Občine Podlehnik na 6. seji dne 26. 9. 2019 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI PODLEHNIK I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Podlehnik(v nadaljevanju: občina) (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe, • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • javna pooblastila koncesionarju, • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe in način plačila koncesionarja, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Predmet javne službe 3. člen (storitve, ki so predmet javne službe) (1) Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (2) Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna služba. III. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine . 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristanski način pod pogoji , določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na negovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, ki jih določa zakon. IV. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki; • da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje (3) Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji. V. Javna pooblastila koncesionarju 7. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil. VI. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) (1) Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi. (2) V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo. VII. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1566 (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. VIII. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 5 let. in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja. IX. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz plačil uporabnikov javne službe. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. (2) Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev. (3) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava v odstotku od cene storitev javne službe, višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo. (3) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski pogodbi. X. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 13. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela koncesionarja izvaja občinska uprava in občinski svet. XI. Prenehanje koncesijskega razmerja 14. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s prevzemom javne službe v režijo, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 15. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 16. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 17. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti, • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta, • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe, • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 18. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. XII. Način podelitve koncesije 19. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine. (3) Občine na določenem območju se lahko dogovorijo za izvedbo skupnega javnega razpisa in podelitev skupne koncesije za več občin. 20. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje pogoje določene z razpisno dokumentacijo. (3) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1567 21. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka in razpisni dokumentaciji (3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu. 22. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje. (2) Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb. (3) Strokovna komisija, ki vodi razpisni postopek vsem prijaviteljem, ki jim je priznala sposobnost izdala sklep o priznanju sposobnosti. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 8 dni na župana občine. (4) Župan lahko pritožbo zavrne, če je neutemeljena, sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje strokovni komisiji ali sklep spremeni. (5) Odločitev župana je dokončna. (6) Po končanem pregledu in vrednotenju ponudb strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (3) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti. XIII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 23. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku. XIV. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 24. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan. XV. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 1. Prenos koncesije 25. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 2. Višja sila 26. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 3. Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 27. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 4. Začasen prevzem 28. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 5. Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 29. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost. 6. Zavarovanje odgovornosti za škodo 30. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. XVI. Končna določba 31. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine slovenskih občin Številka:033-4/2019 Datum: 26. 9. 2019 Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1568 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1003. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Podlehnik Na podlagi 13. in 17. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljevanju ZSRT-1) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 6. redni seji dne 26. 9. 2019 sprejel naslednji ODLOK O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI PODLEHNIK I. Splošne določbe 1. člen (1) Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Podlehnik (v nadaljevanju: odlok) določa: • zavezance za plačilo, oprostitve ter višino turistične in promocijske takse, • način plačevanja turistične in promocijske takse, • način vodenja evidence turistične in promocijske takse, • nadzor in kazenske določbe. (2) Odlok velja na turističnem območju, ki geografsko zaokrožuje območje Občine Podlehnik. 2. člen (1) Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska uprava Občine Podlehnik. (2) Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila ZSRT-1. II. Zavezanci za plačilo, oprostitve ter višina turistične in promocijske takse 3. člen (1) Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka tega člena plačajo turistično takso hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih storitev za prenočevanje. 4. člen (1) Turistična taksa za prenočitev na osebo na dan znaša 0,80 EUR, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,20 EUR, skupna višina obeh taks znaša 1,00 EUR na osebo na dan. (2) V primeru, ko je zavezanec za plačilo turistične takse upravičen do plačila turistične takse v višini 50 odstotkov, le-ta znaša 0,40 EUR za prenočitev na osebo na dan, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,10 EUR, skupna višina obeh taks znaša 0,50 EUR na osebo na dan. (3) Za oprostitve in olajšave plačila turistične takse po tem odloku veljajo določbe 18. člena ZSRT-1. III. Način plačevanja turistične takse 5. člen (1) Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo osebe na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma javne turistične agencije za načrtovanje in izvajanje trženja celovite turistične ponudbe Slovenije. (2) Turistično in promocijsko takso zavezanci nakažejo na poseben račun občine in na predpisan način, ki je objavljen na spletni strani Občine Podlehnik, do 25. dne v mesecu za pretekli mesec. (3) Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni finančni organ. IV. Vodenje evidece turistične in promocijske takse 6. člen (1) Osebe iz prvega odstavka 5. člena tega odloka morajo elektronsko ali ročno voditi evidenco o turistični taksi, ki se lahko vodi na podlagi knjige gostov, ki jo vodijo po zakonu, ki ureja prijavo prebivališča. (2) Evidenca turistične takse poleg podatkov iz knjige gostov vsebuje še: • podatek o številu prenočitev posameznega gosta, • skupno vsoto pobrane turistične takse za posameznega gosta; • skupno vsoto pobrane promocijske takse za posameznega gosta; • če je oseba oproščena plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti v evidenci vpisan razlog oprostitve. (3) Podatki v evidenci turistične takse se hranijo enako obdobje kot knjiga gostov. Hranijo se lahko v fizični ali elektronski obliki. (4) Podatki o evidenci turistične takse morajo biti za vsakega posameznega gosta izpolnjeni najkasneje zadnji dan njegovega prenočevanja. V. Nadzor in kazenske določbe 7. člen (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen medobčinski inšpekcijski organ. (2) Če pristojni inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da so kršena določila tega odloka, odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi, odredi pa lahko tudi druge ukrepe, ki so potrebni za odpravo nepravilnosti. 8. člen (1) Z globo 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki sprejema osebe na prenočevanje, če ne: • pobira turistične in promocijske takse v skladu z določili tega odloka ali • vodi evidence v skladu s 6. členom tega odloka ali • nakazuje pobrane turistične in promocijske takse v skladu s 5. členom tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. (3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člana kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. (4) Z globo 120 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, sobodajalec in kmet, ki prejema osebe na prenočevanje. VI. Prehodne in končne določbe Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1569 9. člen (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o turistični taksi v Občini Podlehnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/14). 10. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 033-4/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1004. Odlok o pokopališkem redu v Občini Podlehnik Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US in 32/2016) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik, na svoji 6. redni seji, dne 26. 9. 2019, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI PODLEHNIK 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom Občina Podlehnik (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalno dobo za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. (2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (pogrebna in pokopališka dejavnost) (1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom. (2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. (3) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba; • pripravo pokojnika; • upepelitev pokojnika; • pripravo in izvedbo pogreba. (4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina. 3. člen (upravljavec pokopališč) (1) Upravljavec pokopališča je Občina Podlehnik. (2) Na območju občine so naslednja pokopališča: Gorca in Rodni Vrh. (3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. 4. člen (splošna ureditev pokopališč) (1) Pokopališče mora biti primerno ograjeno. (2) Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev. (3) Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar. (4) Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališče infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1570 2 Pogrebna slovesnost 7. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. 3 Storitve pokopališko pogrebnega moštva 8. člen (pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih Gorca in Rodni Vrh zagotavlja izvajalec pogrebne dejavnosti. (2) Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. 4 Pogreb 9. člen (osnovni obseg pogreba) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. 4.1 Prijava pokopa 10. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. 4.2 Priprava pokojnika 11. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 4.3 Minimalna pogrebna slovesnost 12. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 4.4 Pokop 13. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 5 Način in čas pokopa 14. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob, • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (4) Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba. (5) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti. (6) Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred. (7) Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno. (8) Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov. (9) Pogrebni sprevod se izvaja od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov. (10) Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira: a.) poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred, b.) tihi pokop (pogreb v družinskem krogu), c.) anonimni pokop. (11) Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo. (12) Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo. a. Združen obred (13) Združen obred je sestavljen iz dveh delov: • poslovitev od pokojnika in • pokop. (14) Poslovitev od pokojnika vodi vodja pogreba, ki ga določi upravljavec pokopališča. (15) Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 (16) Pri glavi se razporedijo svojci pokojnika. (17) Ob vznožju se razporedijo vodja pogreba, govorniki, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in zastavonoše z drugimi zastavami in prapori, nosilci odlikovanj, tudi pevci, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, če so prisotni. (18) Ob začetku poslovitve od pokojnika zaigra uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljavec s tehničnimi sredstvi in zapojejo pevci, če so prisotni. (19) Po uvodni žalostinki sledijo govori govornikov, zaigra žalostinka in zapojejo pevci, če so prisotni. Sledi pozdrav s slovensko zastavo z žalnim trakom, drugimi zastavami in prapori ter častna salva, če pri pogrebu sodeluje častna straža. (20) Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do kraja pokopa. (21) Na čelu pogrebnega sprevoda je, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, voz venci, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so prisotni, pogrebni voz s krsto ali nosilci žare in žarnega venčka, najožji svojci pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne poslovitve. (22) Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske ali policije, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za vodjem pogreba in zastavonošo s slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot določajo njihova pravila. (23) Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in položijo krsto ali žaro v grobno jamo- vodoravno, kadar dimenzije grobnega polja to omogočajo, se po skupnem pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov, zapojejo pevci in /ali zaigra godba, če je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je pogrebna poslovitev končana. (24) Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetlico. (25) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote. (26) Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo. b. Tihi pogreb (27) Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve naročnika pogreba ob prijavi pogreba. (28) Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih slovesnostih. (29) Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij v javnost. c. Anonimni pokop (30) Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi. (31) Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba. (32) Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču. (33) Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika. 15. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak delovni dan od ponedeljka do petka. od 8.00 do 15.00 uro (pričetek pogrebne slovesnosti). (2) Čas pokopa izven urnika iz prejšnjega odstavka je možen po dogovoru z upravljalcem pokopališča in izvajalcem pogrebne dejavnosti. (3) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 6 Način pokopa, če je plačnik občina 16. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grobnico ali na prostoru, ki ga določi upravljavec.. 7 Mrliške vežice 17. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališču Gorca je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna. Na pokopališču Rodni Vrh se kot mrliška vežica uporablja kapelica, ki je v lasti Župnijskega urada Svete Trojice Podlehnik. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo v času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba. 8 Ureditev groba 18. člen (urejanje grobnih polj) (1) Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopa. (2) Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves ali grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih robovih ob soglasju upravljavca. (3) Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Pri preurejanju lahko sodeluje tudi bodoči najemnik grobnega polja. 19. člen (prva ureditev groba) (1) Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljavec in najemnik. Upravljavec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob. (2) Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč. 20. člen (ureditev groba po pogrebu) (1) Upravljalec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1572 zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala. (2) Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje. 9 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 21. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) (1) Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec. (2) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • Izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora; • z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba. (3) Kamnoseška dela se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne v času pogreba. 22. člen (prepovedi) (1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja. (2) Na pokopališčih v občini ni dovoljeno zlasti: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. 10 Način oddaje grobov v najem 23. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je praviloma ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 24. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca. 25. člen (1) Prostor za grobove daje upravljavec v najem za določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku tega roka podaljša. Najemna pogodba se podaljša za čas nadaljnjih 10 let, v kolikor je 30 dni pred iztekom ne prekliče nobena od pogodbenih strank. (2) Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu. (3) Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku mirovalne dobe odda drugemu v najem. (4) V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. (5) Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljavec. 26. člen V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci), če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca. 27. člen Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se lahko odda drugemu najemniku. 28. člen (1) Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih primerih: • če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna grobnine za preteklo leto, • če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub opozorilu in ni sledu o obisku svojcev, • ob opustitvi pokopališča, • če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena, • kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve pokopališča. (2) V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in razdelitve pokopališča. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1573 (3) V primeru 5. alinee tega člena je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov, v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov. 29. člen Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope. 30. člen (dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in upravljavca Najemniki grobov so dolžni: • vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi, • spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu, • redno plačevati vzdrževalnino (grobnino-cena najema groba) za pokopališče, • urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasja upravljavca, • v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali, • upoštevati določila pokopališkega reda. 11 Posegi v prostor na pokopališču 31. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. (5) Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega. 12 Grobovi 32. člen (zvrsti grobov) (1) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov: • enojni, • otroški, • družinski ali dvojni, • povečani grobni prostor, • grobnice, • grobišča, kostnice in skupna grobišča, • žarni grobovi, • prostor za raztros pepela in • prostor za anonimni pokop. 33. člen Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčne oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za vodenje pokopališkega katastra in načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec. 13 Okvirni tehnični normativi za grobove 34. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. (2) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. (3) Družinski grobovi ali dvojni so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora. (4) Velikost in obliko povečanega grobnega prostora in groba večjih dimenzij od standardnih grobnih prostorov določa upravljavec pokopališča v skladu z načrtom razdelitve. (5) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (6) Na pokopališčih so grobovi naslednjih dimenzij: • enojni grob: širina do vključno 1,0 m, dolžina do 2,0 m, globina prvega pokopa najmanj 2,0 m, • dvojni grob: širina do vključno 2,0 m, dolžina do 2,0 m, globina prvega pokopa najmanj 2,0 m, • žarni grob: talni - širina od 0,60 do 1,0 m, dolg od 0,60 do 1,2 m, globok pa do 0,8 m, z možnostjo poglobitve do 1,2 m; zidni - širina 0,5 do 1,0 m, dolžina 0,50 do 1,0 m in globina do 0,80 m. (7) Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj. (8) Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1,80 m. (9) Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst. (10) Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m. 35. člen Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m. 36. člen Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. 37. člen Najemnik lahko prosto ureja notranji obod tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme zasajati trajnic in dreves, ki bi po višini presegale nagrobni kamne, postavljen na tem grobnem polju. Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1574 zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca grobnega polja ne uredi, lahko upravljavec pogodbo o najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob opuščen in ga nameni za nadaljnji najem. 38. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 39. člen (grobnice) (1) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (2) Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. 40. člen (grobišča, kostnice in skupna grobišča) (1) Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. (2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov. 41. člen (prostor za anonimni pokop) (1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. (2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. (3) Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. 42. člen (prostor za raztros pepela) (1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. (2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. 43. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajši od desetih let. (2) Pokop pokojnika na isto mesto v grobu ali prekop groba, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro. 14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev 44. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet : • cena uporaba poslovilnega objekta ali mrliške vežice, • cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame, • cena prve ureditve groba, • cena najema gtroba( grobnina). 15 Pogrebna pristojbina 45. člen (pogrebna pristojbina) (1) Občina lahko določi pogrebno pristojbino. (2) Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. (3) Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine Podlehnik s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. 16 Nadzor 46. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija (2) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka. 17 Prekrški 47. člen (prekrški) (1) Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če: • odlaga odpadke izven za to določenega prostora, • onesnažuje pokopališkeo bjekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade, • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. • opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba. (2) Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. (3) Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se • nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaga odpadke izven za to določenega prostora; • onesnažuje pokopališkeo bjekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade; • vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, • vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom ali drugim vozilom. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1575 18 Končna določba 48. člen (prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 4/2000 z dne 20. 1. 2000 in Pravilnik o merilih za oddajanje , pripravo in vzdrževanje grobov (Uradni list RS, št. 4/2000 z dne 20. 1.2000). (2) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 033-4/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1005. Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Podlehnik Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/2009 in Uradno glasilo občin, št. 21/2017) je Občinski svet Občine Podlehnik na 6. seji dne 26. 9. 2019 sprejel SKLEP O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI PODLEHNIK 1. člen Javna infrastruktura na področju kulture v Občini Podlehnik, ki je v javni lasti in se uporablja za kulturne namene, postane nepremičnina Večnamensko kulturno turistični center Podlehnik, Podlehnik 9, Podlehnik, parcela št. 289/17, k.o. 457-Podlehnik, katerega površina znaša 1.005,04 m2 . 2. člen Javna kulturna infrastruktura postane tudi oprema v nepremičnini iz 1. člena tega sklepa, ki je v javni lasti in se pretežno uporablja za opravljanje kulturne dejavnosti. 3. člen Nepremičnina iz 1. člena tega sklepa se zaznamuje v zemljiški knjigi kot javna infrastruktura na področju kulture. 4. člen Ta Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 033-4/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1006. Sklep o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu oš podlehnik z enoto vrtca in cene programov ter sistemizacije delovnih mest Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/05 - UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZUI , 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ), 24. in 31. Člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP--2D, 14/13 in 56/13-ZŠtip-1, 99/2013 , 14/15 - ZUUJFO in 88/16), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. list RS, št. 40/12, 55/12 - skl. US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 -odl. US: U-I-186/12-34, 46/13 - ZIPRS1314-A, 47/13, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOSN-1 in 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C in ZCVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 - ZDavNepr, 107/2013-Odl. US: U-I-146/12-35, 85/14, 95/14, 24/15 -odl. US, 90/15, 102/15, in 63/16-ZDoh-2R), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin , št. 21/2017 ), je Občinski svet Občine Podlehnik na 6. redni seji, dne 26. 9. 2019, sprejel SKLEP O ŠTEVILU IN VRSTI ODDELKOV TER ZVIŠANJU NORMATIVA OTROK V ZAVODU OŠ PODLEHNIK Z ENOTO VRTCA IN CENE PROGRAMOV TER SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST 1. V javnem vrtcu v občini Podlehnik (vrtcev pri OŠ Podlehnik) se cene dnevnih programov vzgoje in varstva predšolskih otrok določijo v naslednjih mesečnih višinah na otroka: • prvo starostno obdobje - homogena skupina: 515,31 EUR, • prvo starostno obdobje polovični oddelek-homogena skupina: 613,48 EUR, • drugo starostno obdobje - kombinirana skupina: 449,22 EUR, • drugo starostno obdobje - homogena skupina: 415,97 EUR Za čas ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtec, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil, 1,90 evra na dan. Če straši obvestijo vrtec do devete ure o otrokovi odsotnosti, vrtec zniža ceno programa za stroške neporabljenih živil za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem. 2. Staršem otrok se določeno plačilo dodatno zniža in sicer: • prvo starostno obdobje - homogena skupina za 3,43%, kar znaš: 497,62 EUR, • prvo starostno obdobje polovični oddelek-homogena skupina za 18,89°%, kar znaša 497,62 EUR • drugo starostno obdobje - kombinirana skupina za 7,61%, kar znaša: 415,04 EUR, • drugo starostno obdobje - homogen skupina za 0,46%, kar znaša: 414,05 EUR 3. Dnevni strošek prehrane v ceni programov znaša 1, 90 evra na dan. 4. Občinski svet občine Podlehnik podaje soglasje k sistemizaciji delovnih mest št. 60307/2019-375 z dne 14. 6. 2019. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1576 5. Občinski svet občine Podlehnik podaje soglasje o število in vrsta oddelkov mest št. 60307/2019-690 z dne 10. 9. 2019. • 1. starostnega obdobja - homogena skupina : normativ 12 otrok poveča se za enega (1) otroka • 1. starostnega obdobja /polovični oddelek -homogena skupina : normativ 6 otrok poveča se za enega (1) otroka, • 2. starostnega obdobja - kombinirana skupina: normativ 17, poveča se za dva (2) otroka, • 2. starostnega obdobja -homogena skupina ; normativ 21 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. septembra 2019 dalje. 7. Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati dosedanji sklepi o številu in vrsti oddelkov ter povečanje normativa otrok v zavodu OŠ Podlehnik z enoto vrtca in cene programov ter sistemizacije delovnih mest e (Uradno glasilo slovenskih občin št. 44/2018). Številka: 033-4/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan 1007. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 6. redni seji, dne 26. 9. 2019 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na naslednjih nepremičninah: • parc. št. 719/4, k.o. Stanošina (494). II. S tem sklepom se predlaga izbris zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ki je vpisana na podlagi Odločbe Občinske uprave Občine Podlehnik, št. 032-2/2015-18 z dne 26. 2. 2016. Z uveljavitvijo tega sklepa postane nepremičnine iz I. točke polna last Občine Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik, matična št. 1358278000 (do celote - 1/1). III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Podlehnik po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra, ki je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra iz zemljiške knjige. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 033-4/2019 Datum: 26. 9. 2019 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA VIDEM 1008. Odlok o spremembah Odloka proračuna Občine Videm za leto 2019 - rebalans št. 2 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, štev.11/2016 - UPB2, 45/17 in 10/19 ), proračuna občine Videm za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/2019) in rebalansa št. 1 Občine Videm za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2019) je občinski svet Občine Videm na svoji 6. redni seji, z dne 1.10.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA PRORAČUNA OBČINE VIDEM ZA LETO 2019 - REBALANS ŠT. 2 1. člen Odlok o proračunu občine Videm za leto 2019 se v 2. členu spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.692.936,82 TEKOČI ODHODKI (70+71) 4.337.980,00 70 DAVČNI PRIHODKI 4.029.725,00 700 Davki na dohodek in dobiček 3.722.232,00 703 Davki na premoženje 198.883,00 704 Domači davki na blago in storitve 108.610,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 308.255,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 130.700,00 711 Takse in pristojbine 7.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 7.200,00 Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1577 714 Drugi nedavčni prihodki 162.555,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 278.352,21 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 105.280,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 173.072,21 73 PREJETE DONACIJE 738,00 7300 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 738,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.075.866,61 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 570.092,72 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 505.773,89 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.293.587,49 40 TEKOČI ODHODKI 1.827.696,29 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 425.895,19 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 67.012,62 402 Izdatki za blago in storitve 1.175.435,93 403 Plačila domačih obresti 30.645,00 409 Rezerve 128.707,55 41 TEKOČI TRANSFERI 1.830.357,80 410 Subvencije 31.177,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.218.104,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 200.642,82 413 Drugi tekoči domači transferi 380.433,98 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.524.901,40 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.524.901,40 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 110.632,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 110.632,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 399.349,33 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 100,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 100,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 100,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 192.544,00 50 ZADOLŽEVANJE 192.544,00 500 Domače zadolževanje 192.544,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 632.467,16 55 ODPLAČILA DOLGA 632.467,16 550 Odplačila domačega dolga 632.467,16 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -40.473,83 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -439.923,16 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -399.349,33 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 40.473,83 Posebni del občinskega proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podkontov in načrt razvojnih programov sta priloga tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Videm. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen 10. člen se spremeni, tako, da se glasi 1. Proračunski skladi so: • sklad proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2019 na novo oblikuje v višini 126.707,55 € in sicer: • sredstva rezerv za naravne nesreče Občine Videm v višini 60.000,00 € • sredstva rezerv iz državnega proračuna v višini 66.707,55 €, ki se nameni za sanacijo plazu Trdobojci. V letu 2018 so se porabila celotna sredstva rezerv, zato prenosa v leto 2019 ni bilo. O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 16.000 € odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primeru Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1578 uporabe proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek odloča občinski svet občine Videm. 2. V proračunu se oblikujejo sredstva proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene ali za namene za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev proračunske rezervacije odloča župan. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov proračuna. Proračunska rezervacija se pri rebalansu št. 2 oblikuje v višini 2.000,00 €. 3. člen 17. člen se spremeni, tako, da se glasi Za uravnoteženje proračuna s strani prejemkov in izdatkov za leto 2019 Občina Videm planira novo zadolževanje v višini 192.544,00 € pri državnem proračunu. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-11/2019-6 Datum: 1.10.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan 1009. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Ur.l. RS št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2, 45/2017, 10/2019) je Občinski svet Občine Videm na svoji 6. redni seji dne 01.10.2019 sprejel naslednji: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra • parc. št. 627/6, k.o. 446-Jurovci (ID 6298870) in se pri navedeni parceli vknjiži lastništvo za pravno osebo Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, MŠ: 5883423000. 2.člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-01/2019-013 Datum: 01.10.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan OBČINA ZREČE 1010. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter-2 (območje UN 1/109 -del) Na podlagi 116., 117., 118. in 119. člena Zakona o urejanju prostora-ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 31. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin št. 1/16) je podžupan Občine Zreče, dne 27. 09. 2019 sprejel SKLEP O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO NASELJE OB ILIRSKI POTI -VINTER-2 (OBMOČJE UN 1/109 - DEL) 1. člen Potrditev izhodišč za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter-2 (območje UN 1/109 - del) S tem sklepom se potrdijo izhodišča za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter-2 (območje UN 1/109 - del), ki so skupaj s sklepom objavljena na spletni strani Občine Zreče: https://www.zrece.si/. 2. člen Območje in predmet načrtovanja Območje občinskega podrobnega načrta zajema parcelo št. 529/3, k.o. Zreče, ki se nahaja tik ob javni poti JP985281 Ilirska - Brinjeva gora. Predmetno zemljišče predstavlja manjši del enote urejanja prostora MOEUP UN 1/109, na preostalem delu MOEUP pa je v veljavi Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter (UGSO, št. 15/18). V postopku priprave prostorskega akta je možna sprememba območja, kot posledica upoštevanja mnenj nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopku. Predmet načrtovanja je gradnja nove stanovanjske hiše ter dopolnilnih stavb kot so garaža, lopa, uta, nadstrešnica,... ter priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in sicer na vodovod, kanalizacijo, elektriko, telekomunikacije itd. 3. člen Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve se izdelajo ob upoštevanju: • Občinskega prostorskega načrta občine Zreče, • pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora ter ostalih udeležencev v postopku in • prikaza stanja prostora. • Za potrebe izdelave tega prostorskega akta se izdela: • certificiran geodetski načrt obstoječega stanja, z vrisom vseh obstoječih infrastrukturnih vodov ter z vrisom zemljiških parcel ter • elaborat ekonomike. V kolikor se med postopkom ugotovi, da je treba izdelati dodatne strokovne podlage, se jih pripravi naknadno. 4. člen Vrsta postopka Postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti - Vinter-2 (območje UN 1/109 - del) bo potekal skladno z Zakonom o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in sicer po postopku, ki je določen za pripravo in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta. Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1579 5. člen Roki za pripravo podrobnejšega prostorskega akta in njegovih posameznih faz Postopek priprave, izdelave in sprejema prostorskega akta bo potekal po naslednjem okvirnem terminskem planu: Faza rok izvedbe aktivnosti pristojnost Izdelava pobude 20 delovnih dni od izdelovalec in izhodišč za prejema naročila in OPPN pripravo OPPN vhodnih podatkov Vključevanje udeležencev September 2019 Občina urejanja prostora (javnost, NUP) pri oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN Priprava sklepa o pripravi OPPN in pridobitev identifikacijske številke 7 delovnih dni od potrditve izhodišč Občina in izdelovalec OPPN prostorskega akta Objava sklepa in izhodišč na spletni strani občine 3 dni od potrditve sklepa in pridobitve identifikacijske številke prostorskega akta Občina Pridobitev mnenj zakonsko določen Občina o verjetnosti pomembnejših vplivov na okolje ter pridobitev konkretnih rok 30 dni smernic nosilcev urejanja prostora (NUP) Pridobitev zakonsko določen MOP odločitve o rok 21 dni potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje Izdelava osnutka 10 delovnih dni od izdelovalec OPPN pridobitve odločbe o (ne)potrebnosti izvedbe CPVO OPPN Uskladitev 2 delovna dneva od Občina in osnutka z Občino prejetja osnutka izdelovalec OPPN OPPN Objava osnutka 2 delovna dneva od Občina na spletni strani občine potrditve osnutka Pridobitev prvih zakonsko določen NUP mnenj NUP na rok 30 dni (možno osnutek podaljšanje za še 30 dni) Izdelava 10 delovnih dni po izdelovalec dopolnjenega osnutka OPPN in prejemu zadnjega mnenja OPPN gradiva za javno razgrnitev Objava javnega naznanila in dopolnjenega osnutka na spletni 2 delovna dneva od potrditve dopolnjenega osnutka Občina strani občine Javna razgrnitev z zakonsko določen Občina javno obravnavo rok 30 koledarskih dni Izdelava stališč do pripomb javnosti 10 delovnih dni od dneva prejema vseh pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave Občina in izdelovalec OPPN Izdelava predloga OPPN 10 delovnih dni od potrditve stališč do pripomb javnosti izdelovalec OPPN Uskladitev predloga z Občino 2 delovna dneva od prejetja predloga OPPN Občina in izdelovalec OPPN Objava predloga OPPN na spletni strani občine 2 delovna dneva od potrditve predloga Občina Pridobivanje drugih mnenj NUP na predlog zakonsko določen rok 30 dni (možno podaljšanje za še 30 dni) Občina Izdelava usklajenega predloga OPPN 10 delovnih dni od prejema zadnjega pozitivnega mnenja nosilcev urejanja prostora Izdelovalec OPPN Sprejem na občinskem svetu 30 dni od izdelave usklajenega predloga oz. po urniku sej Občinskega sveta Občina Objava Odloka o OPPN v uradnem glasilu 10 dni od sprejema na Občinskem svetu Občina Oddaja končnega gradiva 5 delovnih dni od objave Odloka v Uradnem glasilu Izdelovalec OPPN Navedene faze ter roki predstavljajo oceno in so odvisni od odzivnosti in zahtev nosilcev urejanja prostora oz. od vseh sodelujočih v postopku izdelave prostorskega akta. V kolikor bo potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje se roki ustrezno prilagodijo. 6. člen Državni in lokalni nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki bodo pozvani za podajo mnenj Za podajo mnenj o verjetnosti pomembnejših vplivov podrobnega akta na okolje bodo pozvani naslednji nosilci urejanja prostora, ki tudi sicer sodelujejo v postopku celovite presoje vplivov na okolje: • Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana; • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za hrano in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; • Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana; • Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61a, 1211 Ljubljana; • Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, Ljubljanska 13, 3000 Celje; • Zavod RS za varstvo narave, Vodnikova ulica 3, 3000 Celje; • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana. Št. 40/30. 8.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1580 Postopek glede celovite presoje vplivov na okolje vode: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskega akta: • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, • Občina Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče (področje vodovoda, kanalizacije in javnih cest); • Saubermacher Slovenija d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 90000 Murska Sobota; • Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; • Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana; • Telekom Slovenije d.d., Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Celje -Novo mesto, Lava 1, 3000 Celje; • Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana. V postopku predmetnega prostorskega akta sodeluje tudi Krajevna skupnost Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče, ki poda usmeritve in mnenje k načrtovanim ureditvam. V primeru, da se naknadno ugotovi, da je treba pridobiti tudi mnenja drugih nosilcev urejanja prostora, se ta pridobijo v postopku priprave prostorskega akta. 7. člen Načrt vključevanja javnosti Javnost se v pripravo podrobnega prostorskega načrta vključuje preko 30-dnevne javne razgrnitve, v okviru katere bo izvedena tudi javna obravnava. Vključevanje oz. seznanitev javnosti se zagotavlja tudi preko objav različnih faz gradiv na spletni strani Občine (objavijo se izhodišča, sklep, osnutek prostorskega akta, predlog, ipd.). 8. člen Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja Udeleženci pri urejanju prostora so nosilci urejanja prostora, zainteresirana javnost in drugi udeleženci, ki jih izvedbeni prostorski akt zadeva. Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku predložijo razpoložljive strokovne podlage, razvojne programe in posredujejo mnenja na prostorski akt. 9. člen Obveznosti v zvezi s financiranjem postopka Finančna sredstva za pripravo in izdelavo podrobnega načrta zagotovi Občina Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče. 10. člen Začetek veljavnost Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Zreče https://www.zrece.si/. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta: 1392 Številka: 3505-0009/2019-11 Občina Zreče Drago Šešerko, podžupan Št. 40/30. 8.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1581 OBČINA CERKVENJAK Stran 980. Odlok o rebalansu proračuna Občine 1534 Cerkvenjak za leto 2019 981. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k 1535 spremembi cene storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d. v Občini Cerkvenjak OBČINA CIRKULANE Stran 982. Odlok o rebalansu proračuna Občine 1536 Cirkulane za leto 2019 983. Sklep o prenosu nekategorizirane ceste 1537 med občinske ceste - parc št. 157/2, 158/1, 161/10, 161/7, 161/3 vse k.o. 480-Pohorje 984. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1537 javnega dobra 985. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1537 javnega dobra 986. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1538 javnega dobra OBČINA DORNAVA Stran 987. Preklic objave Odloka o spremembah in 1538 dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Dornava, prve spremembe in dopolnitve 988. Preklic objave Odloka o Občinskem 1538 podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DO 11-rekreacijsko območje Dornava OBČINA HAJDINA Stran 989. Odlok o rebalansu II proračuna Občine 1538 Hajdina za leto 2019 990. Odlok o dopolnitvi Odloka o določitvi 1540 takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina 991. Sklep o dopolnitvi Sklepa o ceni 1540 uporabe dvoran v lasti Občine Hajdina 992. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1540 OBČINA LJUTOMER Stran 993. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za 1541 obnovo vaških igrišč v Občini Ljutomer 994. Javni razpis za nagrade študentom za 1544 napredovanje v višji letnik za študijsko leto 2019/2020 OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 995. Odlok o spremembi Odloka o 1545 proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2019 (1. rebalans) OBČINA MAJŠPERK Stran 996. Odlok o predmetu in pogojih za 1546 dodelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Majšperk OBČINA MAKOLE Stran 997. Odlok o spremembah Odloka o 1550 proračunu Občine Makole za leto 2019 OBČINA NAKLO Stran 998. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju 1551 Občine Naklo 999. Sklep o ukinitvi zaznambe grajenega 1563 javnega dobra lokalnega pomena 1000. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 1563 OBČINA PODLEHNIK Stran 1001. Odlok o spremembi Odloka o 1563 proračunu Občine Podlehnik za leto 2019 - 2 rebalans 1002. Odlok o predmetu in pogojih za 1565 dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Podlehnik 1003. Odlok o turistični in promocijski taksi v 1568 Občini Podlehnik 1004. Odlok o pokopališkem redu v Občini 1569 Podlehnik 1005. Sklep o določitvi javne infrastrukture na 1575 področju kulture v Občini Podlehnik 1006. Sklep o številu in vrsti oddelkov ter 1575 zvišanju normativa otrok v zavodu oš podlehnik z enoto vrtca in cene programov ter sistemizacije delovnih mest 1007. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1576 javnega dobra OBČINA VIDEM Stran 1008. Odlok o spremembah Odloka 1576 proračuna Občine Videm za leto 2019 -rebalans št. 2 1009. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1578 OBČINA ZREČE Stran 1010. Sklep o pripravi Občinskega 1578 podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje ob Ilirski poti -Vinter-2 (območje UN 1/109 - del)