Uboga družina. Gotovo srečavate male raztrgane bosopet- nike, ki časih nadlegujejo izprehajalce, proseč jih ubogajme. Časih pade majhen dar v kapo, katero drže v desnici, pogosteje pa čujejo trde besede. Zvečine take dečke brezvestni stariši uče beračenja, in že zategadelj odpravljamo otroke-berače najrajši z jedmi ali kosom kruha. Časih seveda sili potreba, najbridkejša po¬ treba, da siromak proseč potrka na vrata imo vitih ljudij. Takšne ubožce pa precej spoznajo, in malokdo jih pusti brez daru iz hiše. Ali še pogosteje se prava potreba skriva. V temni vlažni sobi leži bleda žena na snopu slame. Majhno dete, jokajoče na vse grlo, pritiska nase, da ga utolaži. V same cunje je zavito. Poleg matere ždi majhen, morda šest leten deček. Sklenil je roke in moli: „Gospod daj nam danes naš vsakdanji kruh!“ I. 1 Kes, lakota se je naselila v siromaškem domu, odkar se je oče zidar ponesrečil na sta- višči ter leži hudo bolan v bolnici. Uboga žena na slami, sama bolna in za nobeno delo, grudi se od same slabosti. Zakaj iz zadnjega kosa trdega kruha, katerega je še imela včeraj, skuhala je otrokoma kruhovec. Danes pa ni ničesar pri hiši. Mali Jakec — tako je ime deč¬ ku — skloni se čez mater. Ta pa ga pritisne nase ter ga bridko jokaje objema in poljublja. „Jakee,“ pravi zdajci, „težko je in vender mora biti! Pojdi pred hišo in pazi, kdaj pojde stavitelj mimo. Saj ga poznaš, lleci mu —“ Beseda ji zastane. Stresa jo. da bi poslala beračit plavolasega ljubega Jakca. Beračil bi namreč, ako bi trdosrčnemu stavitelju pripo¬ vedoval o njih sili. Jakec pa je menda razumel mater. Vzame kapico in gre pred vrata. Samo zunaj hoče .počakati stavitelja in ga prositi, naj pride k materi njegovi Zdajci se pripelje lepa kočija. Imenitna gospa sedi v nji, poleg nje pa majh¬ na plavokodrasta deklica. Jakec se odkrije. „Cink!‘ t pade mu srebrn denar pred noge. I. „Ej“, misli si Jakec, „to je moralo pasti z voza. Ta imenitna gospa je izgubila denar. “ Hitro steče za vozom, vihti kapico, in res ob¬ stane voz. „Kaj hočeš, beraček?" pravi gospa. „Beraček nisem,“ odvrne Jakec. „Ta denar je padel z voza — evo ga!“ Gospa se začudi. Pogleda obožno obleče¬ nega dečka in ga vpraša, kako mu je ime, kje stanuje, in kdo je njegov oče. Jakec od¬ govarja vsem vprašanjem Gospa veli kočijažu obrniti. Jakca posadi poleg sebe v atlasno kočijo in se pelje k hišici, kjer strada in joka uboga mati Jakčeva. Gospa in nje dekletce greste z voza ter. stopate za Jakcem, ki je bil že prej skočil na tla. Ko stopi imenitna gospa v žalostno stanico, skloni se uboga mati, rekoč: „Jakec, pa vender nisi beračil ?“ „Umirite se", povzame gospa. „ Beračil ni. Dobri sinek niti ne ve, kaj je to. Naloga moja pa je, da iščem pravih siromakov. Srečna zvez¬ da me je privedla sem. Vaš fantič mi je po¬ vedal vse. Zapustiti morate to zatohlo sobo, I. S saj ste sami bolehni in slabotni. Precej vam pošljem jedij. Tudi zdravnik pride. Poiščem vam pripravnega stanovanja in skrbela bodem za vas. Jakec pa pojde z mano, zakaj lačni ste, uboga žena. Pridni deček vam mora pre¬ cej kaj prinesti, da se poživite. w Predno more bolnica odgovoriti, izgine gospa z otrokoma. Z dečkom gre v bližnjo gostilno in mu hitro izroči juhe in pečenke. Nekoliko pozneje že priteče dobri Jakec k mamici, kateri se zdi, kakor bi senjala. Skoro nato obstane samotežen voziček pred vrati. Nakladač stopi v sobo in zajedno ž njim star g’ospod-zdravnik. Pregleda bolnico in spo¬ zna, dajo je moči prepeljati v novo stanovanje. Naložiti je ubogo malo. Samo dvakrat gre nakladač v sobo in naloži vse pohištvo. Skoro dojde tudi voz. Uro pozneje vidimo ubogo dru¬ žino v snažni sobici, od koder se vidi na lep vrt. Perilo, obleka in jedi, celo nekaj denarja je pripravljenega. Uboga mati se kar ne more zavedati. Konec je vsemu uboštvu siromašne družine. Imenitna gospa s hčerko prihaja vsak teden nekolikokrat v hišo. Ko se vrne oče Jak- X čev iz volnice, ozdravljen je sicer, ali nikakor še ni za težko delo. Hipoma pa nekaj iznenadi družino, kar izpremem vso skrb v veselje. Prejmo namreč pismo, v katerem se bere, da je Jakčev oče dobil službo vratarjevo pri blagi gospe, ker je treba vrlib ljudij. Da pa so Jak¬ čevi stariši vrli, to je spoznala gospa že pri malem dečku. Saj niti v največji potrebi ni hotel biti beraček. Tudi drugod so ji hvalili družino. Odslej so imeli dober zaslužek. O malem Jakci sedaj pač nihče ne more reči, da je beraček. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI E17U 1 (17UNICA Pri J. Giontini-ji v Ljubljani se tudi dobivajo: Car i tesar. Zgodovinska pripov. . . 20 kr. Cerkvica na skali. Pravljica . . . .12 kr. čas je zlato. Povest ... ..... 36 kr. Darinka, mala Črnogorka. Povest. . 24 kr. Doma in na tujem. Povest.20 kr. Hubad Pripovedke za mladino. I., II., III. a.24 kr, [zanami mala Japonka.24 kr. Izdajalca domovine. Povest . . . .24 kr. Knez Črni Jurij. Zgodov. povest. . . 20 kr. Narodne pripovedke. I., II. a . . . 24 kr. Pravljice in pripovedke za mladino 36 kr. Mali vseznalec ali zbirka lahko iz¬ peljivih poskusov iz fizike etc. . 30 kr. C. in kr. dvorna tiskarna Karola Frochaske v Tešinu.