Uboga družina.

Gotovo srečavate male raztrgane bosopet-
nike, ki časih nadlegujejo izprehajalce, proseč
jih ubogajme. Časih pade majhen dar v kapo,
katero drže v desnici, pogosteje pa čujejo trde
besede. Zvečine take dečke brezvestni stariši
uče beračenja, in že zategadelj odpravljamo
otroke-berače najrajši z jedmi ali kosom kruha.

Časih seveda sili potreba, najbridkejša po¬
treba, da siromak proseč potrka na vrata imo
vitih ljudij. Takšne ubožce pa precej spoznajo,
in malokdo jih pusti brez daru iz hiše. Ali še
pogosteje se prava potreba skriva.

V temni vlažni sobi leži bleda žena na
snopu slame. Majhno dete, jokajoče na vse grlo,
pritiska nase, da ga utolaži. V same cunje je
zavito. Poleg matere ždi majhen, morda šest
leten deček. Sklenil je roke in moli: „Gospod
daj nam danes naš vsakdanji kruh!“

I.

1

Kes, lakota se je naselila v siromaškem
domu, odkar se je oče zidar ponesrečil na sta-
višči ter leži hudo bolan v bolnici.

Uboga žena na slami, sama bolna in za
nobeno delo, grudi se od same slabosti. Zakaj iz
zadnjega kosa trdega kruha, katerega je še imela
včeraj, skuhala je otrokoma kruhovec. Danes pa
ni ničesar pri hiši. Mali Jakec — tako je ime deč¬
ku — skloni se čez mater. Ta pa ga pritisne
nase ter ga bridko jokaje objema in poljublja.

„Jakee,“ pravi zdajci, „težko je in vender
mora biti! Pojdi pred hišo in pazi, kdaj pojde
stavitelj mimo. Saj ga poznaš, lleci mu —“
Beseda ji zastane. Stresa jo. da bi poslala
beračit plavolasega ljubega Jakca. Beračil bi
namreč, ako bi trdosrčnemu stavitelju pripo¬
vedoval o njih sili.

Jakec pa je menda razumel mater. Vzame
kapico in gre pred vrata. Samo zunaj hoče
.počakati stavitelja in ga prositi, naj pride k
materi njegovi Zdajci se pripelje lepa kočija.
Imenitna gospa sedi v nji, poleg nje pa majh¬
na plavokodrasta deklica. Jakec se odkrije.
„Cink!‘ t  pade mu srebrn denar pred noge.

I.

„Ej“, misli si Jakec, „to je moralo pasti
z voza. Ta imenitna gospa je izgubila denar. “
Hitro steče za vozom, vihti kapico, in res ob¬
stane voz. „Kaj hočeš, beraček?" pravi gospa.
„Beraček nisem,“ odvrne Jakec. „Ta denar je
padel z voza — evo ga!“

Gospa se začudi. Pogleda obožno obleče¬
nega dečka in ga vpraša, kako mu je ime,
kje stanuje, in kdo je njegov oče. Jakec od¬
govarja vsem vprašanjem

Gospa veli kočijažu obrniti. Jakca posadi
poleg sebe v atlasno kočijo in se pelje k hišici,
kjer strada in joka uboga mati Jakčeva.

Gospa in nje dekletce greste z voza ter.
stopate za Jakcem, ki je bil že prej skočil
na tla.

Ko stopi imenitna gospa v žalostno stanico,
skloni se uboga mati, rekoč: „Jakec, pa vender
nisi beračil ?“

„Umirite se", povzame gospa. „ Beračil ni.
Dobri sinek niti ne ve, kaj je to. Naloga moja
pa je, da iščem pravih siromakov. Srečna zvez¬
da me je privedla sem. Vaš fantič mi je po¬
vedal vse. Zapustiti morate to zatohlo sobo,

I.

S

saj ste sami bolehni in slabotni. Precej vam
pošljem jedij. Tudi zdravnik pride. Poiščem
vam pripravnega stanovanja in skrbela bodem
za vas. Jakec pa pojde z mano, zakaj lačni
ste, uboga žena. Pridni deček vam mora pre¬
cej kaj prinesti, da se poživite. w  Predno more
bolnica odgovoriti, izgine gospa z otrokoma.
Z dečkom gre v bližnjo gostilno in mu hitro
izroči juhe in pečenke. Nekoliko pozneje že
priteče dobri Jakec k mamici, kateri se zdi,
kakor bi senjala.

Skoro nato obstane samotežen voziček pred
vrati. Nakladač stopi v sobo in zajedno ž njim
star g’ospod-zdravnik. Pregleda bolnico in spo¬
zna, dajo je moči prepeljati v novo stanovanje.

Naložiti je ubogo malo. Samo dvakrat gre
nakladač v sobo in naloži vse pohištvo. Skoro
dojde tudi voz. Uro pozneje vidimo ubogo dru¬
žino v snažni sobici, od koder se vidi na lep
vrt. Perilo, obleka in jedi, celo nekaj denarja
je pripravljenega. Uboga mati se kar ne more
zavedati. Konec je vsemu uboštvu siromašne
družine. Imenitna gospa s hčerko prihaja vsak
teden nekolikokrat v hišo. Ko se vrne oče Jak-

X


čev iz volnice, ozdravljen je sicer, ali nikakor
še ni za težko delo. Hipoma pa nekaj iznenadi
družino, kar izpremem vso skrb v veselje.
Prejmo namreč pismo, v katerem se bere, da
je Jakčev oče dobil službo vratarjevo pri blagi
gospe, ker je treba vrlib ljudij. Da pa so Jak¬
čevi stariši vrli, to je spoznala gospa že pri
malem dečku. Saj niti v največji potrebi ni
hotel biti beraček. Tudi drugod so ji hvalili
družino.

Odslej so imeli dober zaslužek. O malem
Jakci sedaj pač nihče ne more reči, da je
beraček.


NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI E17U 1  (17UNICA

Pri J. Giontini-ji v Ljubljani se tudi

dobivajo:

Car i tesar. Zgodovinska pripov. . . 20 kr.
Cerkvica na skali. Pravljica . . . .12 kr.
čas je zlato. Povest ... .....  36 kr.
Darinka, mala Črnogorka. Povest. . 24 kr.

Doma in na tujem. Povest.20 kr.

Hubad Pripovedke za mladino. I., II.,

III. a.24 kr,

[zanami mala Japonka.24 kr.

Izdajalca domovine. Povest . . . .24 kr.
Knez Črni Jurij. Zgodov. povest. . . 20 kr.
Narodne pripovedke. I., II. a . . . 24 kr.
Pravljice in pripovedke za mladino 36 kr.
Mali vseznalec ali zbirka lahko iz¬
peljivih poskusov iz fizike etc. . 30 kr.

C. in kr. dvorna tiskarna Karola Frochaske v Tešinu.