150. Ml. V Umnim, v torek, z. julilD »01. XL Ino. tafesja vsak diui %**$erf izlmfti nedelje In pravnike, ter eeija 90 posti preje man ea anlf ogiike dežele aa vae teto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h. Za LjBblg&no t pošiljanjem na dom za vse let« M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, ea en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|e dežele toliko več, kolikor anaša poštnina. — Na naročbe *rez Istodobne vpošlljatve naročnine se ne osinu — Ea (tsnaalla se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi na] se izvole frankovatl Kokopisi se ne vračajo. - Vrcdnlatro in »vrvmittTO Je v Knaflovib ulicah it 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. — Upravnišrvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, raklamadje, rtananila, t. j. administrativne stvari Jtfesečtta priloga: „Slovenski Tehnik4* £r«flal£rva *ale!o» ŠL 14. mi itrtUke po 10 k. "?raraJltvi Melon it 85. Dr. Šusteršič contro dr. Ploj. Ker se dr. Ploj ni uklonil komandi dr. Šusteršiča in dr. Korošca, da bi se izolirali slovenski napredni poslanci v parlamentu, in je raje vstopil v „Jugoslovanski klubu, ki so ga ustanovili hrvaški poslanci skupno s slovenskimi naprednjaki in obema Srboma, so klerikalci zagnali velik krik in vik, mu očitali izdajstvo ter naročili proti njemu celo vrsto nezaupnic, da bi ga s tem prisilili, da bi odložil svoj mandat. Obenem pa je pričelo klerikalno časopisje veliko gonjo proti Ploju in „Slovenski Gospodar u, glasilo dr. Korošca, je zagrozil, da priobči ^Slovenec* o Ploju senzacionalna razkritja o njegovem postopanju v zadevi volilne reforme glede koroških Slovencev, ako se ne povrne nazaj v klerikalne vrste, oziroma ako takoj ne odloži svojega mandata. Dr. Ploj se na te grožnje ni oziral in v petek je počila v „Slo-vencua napovedana bomba, ki jo je brez dvoma izvaril sam dr. Suši eršič. Senzacijonalno razkritje so preje napovedali klerikalci glede Ploja, toda ko smo Čitali pretekli petek v ^Slovencu*1 dr. Šusteršičevo „bombo a, smo bili razočarani. To bi naj bilo senzacijonalno razkritje"?! Dr. Šusteršič pripoveduje na dolgo in široko, da je ob rojstvu volilne reforme takratni njegov klub določil za referenta o Koroški dr. Ploja, ki je obvestil klubove člane, da bo na Koroškem zahteval dva slovenska mandata in en „kampf-mandatu. Dr. Ploj svoje zahteve glede dveh slovenskih mandatov na Koroškem ni mogel pri vladi uveljaviti in sicer po Šustersičevem mnenju samo radi tega ne, ker Ploj ni hotel dovoliti, da bi njegov referat glede Koroške zakopal pri vladi on — dr. busteršič. Pri rem Šusteršič namiguje seveda prav previdno in hiuavsko, da je Ploj hotel zastopati »voj referat sam pri vladi najbrže radi tega, ker je upal postati — minister. To namigavanje pa se prav malo strinja s faktom, ki ga navaja Šusteršič sam, da je dr. Ploj ministrskemu predsedniku zagrozil, da nastopi klub, ki mu on pripada, proti volilni reformi v celoti, ako se ne ugodi upravičenim zahtevam koroških Slovencev. Ta grožnja pa Šusteršiču, kakor sam priznava, ni bila po volji, zato je hitel, kakor se Čita v njegovem članku med vrstami, dr. Ploja desaou-virati. Kdor pazno čita dr. Šusterši-čev sestavek v „Slovencu", ki bi naj moralno ubil dr. Ploja, ter trezno preudari vso zadevo, mora priti do prepričanja, da SusteršiČ v svojem članku ni pokopal toliko dr. Ploja, kakor samega sebe, saj govori to, kar je sicer v članku previdno zamolčal, a je jasno razvidno iz konteksta, dovolj glasno proti njemu. Interesantno je, da je istočasno, ko je izšel dr. Šusteršičev napad na Ploja v „Slovencu", priobčiia celjska „Domovina" interview, v katerem odgovarja dr. Ploj na očitanja klerikalnih listov, da se je izneveril s tem, da je vstopil v jugoslovanski klub, programu, na podlagi katerega je bil izvoljen za poslanca, in glede grožnje z razkritji o njegovem postopanju v zadevi volilne reforme. Dr. Ploj naglasa, da ni kandidiral na programu Korosčeve „Kmetske zveze", nego izrecno na temelju starega konservativnega programa, kar je dobro vedel dr. Korošec in je bas radi tega izjavil, da bo „Kmetska zveza" podpirala njegovo kandidaturo. Kar se tiče skupnega jugoslovanskega kluba, je zastopal dr. Ploj na vseh shodih pred volitvami stališče, da je treba z vsemi silami delovati v državnem zboru na to, da se osnuje skupen jugoslovanski klub, v katerega bi imel vstop vsak jugos o-vanski poslanec. To njegovo stališče so izrecno odobrili vsi njegovi volilci. Zato je tudi kasneje, ko je bil izvo- ljen, deloval z vsemi silami na to, da se osnuje edinstven klub, v katerega bi imel pristop vsak jugoslovanski poslanec, in je nato, ko so se pogajanja glede ustanovitve skupnega kluba razbila, vstopil v tisto parlamentarno skupino, ki ne zapira vrat nobenemu jugoslovanskemu poslancu. Glede grožnje z razkritji radi volilne reforme z ozirom na koroške Slovence pravi dr. Ploj: „Pozivljam gospodo, da Čim prej odgrne zaveso, da pove vse, kar ve, in da govori — resnico ! Naučil sem se pri njih previdnosti ter sem si vse pogovore in posvetovanja zabeležil. Materijal imam na razpolago ter bom čisto lahko in zelo hitro odgovarjal." Ker je Šusteršič v tem duelu že naskočil s prvim udarcem, je pričakovati, da bo sedaj prišel na dan tudi dr. Ploj s svojim materijalom, ki obeta biti vrlo zanimiv. Zakulisni dogodki v zadevi volilne reforme glede Koroške so še vedno temna, nejasna točka, zato pričakuj3 slovenska javnost z napeto pozornostjo razkritij dr. Ploja, to tembolj, ker „raz-kritja" dr. Šusteršiča niso dogodkov ni malo razjasnila, pač pa jih zavila v še neprozornejšo kopreno. Torej več luči in naj se dvigne zastor, ki nam zastira vpogled v zakulisno kuhinjo ! _ Pet! vsesokolskl zlet u Prosi. TV. Kaj Vam je ljudstva v Pragi, se ne da popisati. Takega življenja si ne more nihče .predstavljati, pa tudi ne take navdušenosti in take bratske ljubezni. Kjer so se pojavili Sokoli, jih je vse tako presrčno, s tako iskreno ljubeznijo pozdravljalo, da kaj takega pač nihče ni pričakoval. Zlasti Francozi in Jugoslovani smo bili predmet nad vse ginljivih iz srca prihajajočih ovacij. Sobota je bila posvečena sokol-skemu delu. Žal, da je javno telovadbo deloma pokvaril dež. Občudujemo izborno organizacijo Čehov. Bilo je velikansko delo, spraviti toliko tisoč in tisoč ljudi pod streho. Občudujemo izredno gostoljubnost s katero so Čehi sprejeli svoje goste. Občudujemo velikansko navdušenost, ki plamti v vseh čeških srcih in se manifestira na toliko načinov. Ali nad vse občudujemo iz-vežbanost in disciplino med Čehi, zlasti med Češkim sokolstvom. Kar so češki Sokoli kot telovadci, to se ne da popisati, to mora človek molče občudovati, ker ni besed, da bi primerno izrazile to delo. Na čast sokolskemu zletu se je zlata slovanska Praga v soboto odela praznično obleko. Nebroj zastav, čeških in slovanskih, je vihralo z vseh poslopij, mnogo hiš je bilo tudi še drugače bogato in ukusno okrašenih. Že na vse zgodaj so se začele telovadne vaje in sicer je bila prva stvar skušnja za javno telovadbo. Tudi na to skušnjo je prišlo nebroj občinstva. Nastopilo je 8000 mož in 2500 žen. Žal da je en del pokvaril dež. Oceno o telovadbi sploh o javni telovadbi in o mednarodni tekmovalni telovadbi moram seveda prepustiti strokovnjaku-telovadcu. Dopoldne v soboto so romale ogromne čete ven na olšansko pokopališče, pred obelisk, na katerem razprostira ponosen Sokol svoje peruti in v katerem obelisku se nahaja reliefni portret ustanoviteljev slovanskega sokolstva, nepozabnih slovanskih velikanov Jindricha' Fiignerjain dr. Miroslava Tyrša. Spominu teh dveh velikih mož in buditeljev se je prišlo priklonit slovansko sokolstvo. Vse zveze so položile na spomenik vence. Govorili so za Čehe M a š e k , za Ruse dr. T r i-1 o v s k i j , za Srbe dr. R a š i ć , za Sokole v Tiflisu Lorenzen, za Hrvate dr. L a z a r , za Slovence doktor S e r n e c , za bosanske Sokole D ž a-monja, za ameriške čehe Košar in za slovanske žene gospa Slavi-k o v a. Poleg teh govornikov se jih je oglasilo še več drugih. Odhajaje z groba prvih sokolskih apostolov je vsakdo ponesel s seboj zavest, da se je ravnati po besedah posl. Kaline, ki je zbranim Sokolom zaklical : Vcepljajmo sokolsko misel v srca mladine, v srca svojih žena, svojih sinov in svojih hčera ; pod sokolskim praporom je naša bodočnost. In zagrmela je nebu pod oblake veličastna himna Hej Slovani. Popoldne je bila javna telovadba. Občinstva je bilo nad stotisoČ. Proste vaje so velikansko uspele. 8000 mož — to je bilo tako kolosalno in impozantno, da je gledalcu srce zadr-htelo veselja in ponosa. Telovadbo žen je pokvaril dež. Zvečer je bila v slovanskem klubu na Žofinskem otoku velikanska beseda. Govorili so predsednik slovanskega kluba Š i m a č e k , praški župan dr. GroŠ, ljubljanski župan Hribar, zagrebški župan dr. A m -ruš, tajnik državnega sveta črnogorskega Matasović, župan bel-grajski Glavinić, častni predsednik francoskih telovadcev S a n s -b o e u f, pariški podžupan Lam-p u e , zastopnik moskovskega slovanskega društva B o r y s o v , zastopnik mesta Petrograda general C e z a j e v , voditeljica češkega žen-stva gospa H 1 a v o v a , deželni odbornik in drž. poslanec dr. H e r o 1 d in bivši praski župan ter bivši starosta zveze Čeških Sokolov dr. Jan Podlipny. Znamenita in nad vse elegantna beseda, je napravila na vse udeležnike največji vtisk. V. V nedeljo je bil slavnostni sprevod po mestu. Udeležilo se ga je do 20000 Sokolov. Slovenke so ta dan nastopile v narodnih nošah in so bile povsod navdušeno pozdravljane. Na staromestnem trgu je bila postavljena estrada. Med drugimi sta bila tam tudi ministra dr. Pacak in Fort. Z vihraj očimi zastavami je prikorakala semkaj slovanska armada. Dr. Scheiner je tu izrekel zlati slovanski Pragi zahvalo za nje sprejem, na kar se je zahvalil župan dr. Groš. In zaorila je slovanska himna, na kar listek. „Aleš Iz Razora". (Spisal Ivan Cankar, založila „ Na r o dna založba" v Ljubljani. iz mladeniča Cankarja, ki je s svojimi leposlovnimi spisi metal petarde med narodno občinstvo, ali pa pletel iz mesečnilj niti nežne, dostikrat mistične, mnogokrat1 sploh ac-imiljive bajke, je postal zrel umetnik. »Aleš i/. Razora« je priča, da je tako. Kdor je prečita] prejšnja dela Cankarjeva in čita zdaj »Aleša iz Razora-, ta dobi utis. je mislil, da je našel samega sebe, stopil v javnost; Cankarja .j«' sila primorala, da je svoje spise sproti objavljal, tako da poznamo ves uje-gov razvoj od izredno nadarjenega začetnika do zrelega umetnika. Aleš iz Razora« ima vse vrline in vse posebnosti Cankarjevih najboljših spisov, poleg teh pa še prednosti, kakršnih nima nobeno drugo I lankarjevo delo. Pred vsemi je omeniti poetično, stvarjajoeo silo, s katero je Cankar izvedel ta svoj nmotvor. Mor, ki jo ima življenje nad človekom, če ga, poklice, to je predmet tej povesti in pes odsevajo iz nje misteriji treh duš. Kar pa odlikuje to povest od drugih Cankarjevih spisov, jo jasnost in do vršen ost v opisavanju značajev in dogodkov. Vsako živo dejanje mora imeti v sebi notranjo verjetnost in mora biti logične. Dostikrat se je Cankarju očitalo, da zaradi poetične lepote greši proti temu temeljnemu pravilu pripovedovalne umetnosti, kakor se mu jt* tudi očitalo, da zaradi »štimunge« nič ne gleda na značaje svojih oseb ter da slika same medle portrete, same nejasne, neverjetne ali celo nemogoče značaje. Vse te slabosti je zdaj Cankar zmagovito premagal. V »Alešu iz Razora« je tudi v tem oziru dosegel umetniško popolnost. V »Alešu iz Razora« se vse dejanj*1 zaplete in razplete logično, psihologično pravilno, skoro realistično in so vsi značaji jasno orisani — in vendar je povest pravi otrok Cankarjev, meso od njegovega mesa in kri od njegove krvi. Samo zaradi svoje vsestranske popolnosti je lepša, kakor vsaka druga. Tri poglavitne osebe nastopajo v tej povesti. Vsaka ima svoj roman, ki pa se spleto v tragičen dušni konflikt. Aleš jt» tip lakomnega, navidezno pobožnega, a v srcu hudobnega in deinoraliziranogn kmeta. Hana Frčajeva je bela lilija, ki je že na skrajni meji, ko je ženska še mlada in ki živi samo še za nebesa. A pride ura, ko jo obide človeška slabost in Aleš stegne po njej svoje roke. Vmes pa stopi kaplan, kateremu niso izginili iz srca spomini na bedo svoje neporočene matere, ki jo je Hana Frčajeva tolažila v najhujši uri njenega življenja. Kaplan stopi vmes i.i si>odi s palico od dobrotnice svoje matere Hane Frčajeve svojega lastnega nezakonskega očeta Aleša iz Razora. Pravi biser naše pripovedovalne literature je ta »Aleš iz Razora«, v katerem se zrcali bogata fantazija Cankarjeva in vsa čudovita njegova poetična moč in stvarjajoča sila. Kdor jame čitati to povest, je ne odloži, dokler je ni dočital. Zanima ga dejanje, zanimajo ga značaji in prevzame ga tista »štiinunga«, ki jo zna vzbuditi Cankar tako, da se v to delo ves zatopi. Posebe je treba še omeniti krajevnih opisov. To so slike nedosežne lepote. Vrhniki in njeni okolici naravnim lepotam tega kraja je Cankar postavil v »Alešu iz Razora« pravi umetniški spomenik. Bodi pri ti priliki tudi omenjeno, da se vse dejanje te povesti godi na Vrhniki in da so t tuli osebe, ki v tej povesti nastopajo, vzete iz resničnega življenja. Drugače tudi ni mogoče. Le kar je umetnikovo oko videlo, v kar se je duš i njegova poglobila, to zamore njegova roka tako popisati, kakor je popi- * sal Cankar v »Alešu iz Razora« kraje in ljudi. Imeti pa mora umetnik za, te kraje in za te ljudi tudi srce, drugače hi ne našel njegov duh sredstev, da bi jih tako opisal, kakor je to storil Cankar. In še nekaj je, kar je treba posebno naglašati. Cankar:evo delo je navodno. Ne samo po jeziku, kakor druga njegova dela. Ljudje, milje, mišljenje in govorjenje, vse je narodno. Taki in nič drugačni so naši ljudje tako mislijo, takt) čutijo, tako govore in delajo, kadar bo takih lastnosti, kakor v »Alešu iz Razora« popisane osebe. »Narodna galožba« se ni mogla bolje predstaviti slovenskemu občinstva, s Cankarjev ina delom se je, kar najlepše upeljala. Fpnino, tla bo slovensko občinstvo, umevnjoč, kako velike in lepe cilje si je postavila »Narodna založba«, to velevažno ustanovitev krepko in izdatno podpiralo, zakaj le tako bo mogoče »Narodni založbi« izpolnjevati svoje naloge in se razviti do prve književne organizacije na Slovenskem, kar so imeli pred očmi njeni ustanovitelji K. je vsa sokolska armada defilirala mimo estrade. Popoldne je bila ljudska slavnost na prostoru nekdanje razstave. S slovenskimi Sokoli se je pripeljalo v Prago tudi 50 slovenskih dam na sestanek slovanskega ženstva. Naše dame so bile od Čehinj kar naj-prisrčneje pozdravljene. Na kolodvoru jih je pričakovala ga. Preisova, Žen-sky klub, in Osrednje društvo čeških žen. Pozdravila jih je najprej gospa Preisova v svojem imenu, ga. Slavi-kova v imenu „društva čeških ženu in ga. Bezdekova, kot predsednica „Ženskega kluba.w Pozdravil jih je tudi zastopnik mesta Prage. V imenu Slovenk se je zahvalila ga. Grovekar-jeva, na kar so Češke dame spremile Slovenke na njih stanovanja. Shod slovanskega ženstva je bil v ponde-ljek v mestni dvorani. Izmed slovenskih dam je govorila gospa Ponik-varjeva iz Trsta. Jezikovno vprašanje v avstrijskem parlamentu. Dunaj 1. julija. Češki poslanci so popustili glede svoje zahteve, da se morajo protokolirati nenemški govori. Ne zahtevajo namreč več, da bi morali stenografi take govore obelodaniti v protokolih v prvotnem besedilu, temuč so zadovoljni, da se predlogi in interpelacije v češkem jeziku le priložijo zapisniku. Tej zahtevi se ugodi. Hrvatje v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 1. julija. V začetku seje je predložil ministrski predsednik poročilo kvotne deputacije. Poročilo pravi, da je sporazumi j en je med obema deputa-cijami popolnoma izključeno, vsled Česar smatra ogrska deputacija svoje delo za končano. Nato se je nadaljevala podrobna razprava o službeni pragmatiki železničarjev. Govorilo je osem hrvaških poslancev; dr. M a g dijću m dr. Vin-koviću je predsednik odtegnil besedo, češ, da ne govorita k stvari. Hrvaško — madžarski konflikt. Zagreb 1. julija. Včeraj dopoldne je bil na gledališkem trgu velik manifestacijski shod, ki so ga sklicali hrvaški delegatje ogrskega državnega zbora. Shod je bil velikanski, udeležilo se ga je več tisoč os9b iz mesta in dežele, in sicer pristaši vseh hrvaških strank. Starce vićijanski poslanci so sklenili z resolucijonaši zvezo, da se za sedaj opuste vse strankarske diference. Prvi je govoril poslanec Zagreba dr. Šurmin, ki je povedal, da bodo hrvaški poslanci v ogrskem parlamentu nadalj e vali obstrukcijo. Rotil je navzoče, da naj varujejo mir iu dostojanstvo. Rekel je: „Ako se borimo v Budapešti na parlamentarnih tleh, priznavala bo vsa Evropa naš boj za pravičnega; ako pa prenesemo ta boj na druga tla, ostanemo 8labejši, ker se ne bodo strašili nobenega nasilnega sredstva proti nam. V imenu Starcevićijancev je govoril dr. Wi nterhalter, kije rekel: ^Najnovejši dogodki kažejo, da na temelju nagodbe ni mogoče braniti hrvaških pravic. — Predsed-sednik napredne stranke dr. L o r -kovic je rekel, da Hrvatje vkljub grožnjam ministrskega predsednika dr. Wekerleja ne bodo nikoli priznali, da sta Hrvaška in Ogrska enotna država. — Poslanec P uri 6 je rekel, da so Madžari raztrgali nagodbo in Hrvatje je ne bodo več krpali. Vsi govorniki so pozivali prebivalstvo k miru, da novi ban ne bo imel prilike nastopiti z nasilnimi sredstvi. Novi ban ni mogel dobiti mož, ki bi prevzeli izpraznjena mesta sek-cijskih načelnikov. Celo člani nekdanje narodne (madžarske) stranke se branijo podpirati bana. Banu ni preostalo drugega, kakor da je sek-cijska mesta oktroiral začasno višjim uradnikom, in sicer banalnemu svetniku dr. Jakliču in sekcij skima svetnikoma SmodičuinSoretiću. Vseučiliščni profesor Silo vic je odklonil p o nuj an o mu mesto j us Učnega načelnika. Izmed osmih velikih županovjihje odstopilo sedem, med njimi tudi pl. Mihalović, bratranec grofa PejaČevića. Mihalović kakor tudi že več drugih odličnih članov bivše narodne stranke so vstopili v opozicijsko stranko proti banu Rakodozavu. Vodstvo te koalioije prevzame dosedanji podban dr. N i k o lic. Budapešta 1. julija. Danes dopoldne je bila pri ministrskem predsedniku dr. Wekerleju konferenca zaradi hrvaških zadev. Baje so v tej ministrski seji našli pota in sredstva, da se zdrobi hrvaška obstruk-cija. V parlamentarnih krogih upajo, da se državni zbor že proti sredi meseoa julija odgodi. Bivši ministrski predsednik baron Banffv je rekel na nekem zborovanju v Szegedinu, da je danes politični položaj mnogo težavne j š i kakor leta 184 S, češ, daje dežela pred politično in gospodarsko katastrofo. Glede hrvaškega vprašanja je rekel: Zelo daleč je še čas, ko bo zmagala nova politična smer, toda prišel bo ta Čas." Trgovinska pogajanja s Srbijo. Budimpešta, 1. julija. Ogrska vlada se je vdala nujnim zahtevam ogrskih in hrvaških agrarcev ter izjavlja, da ne dovoli niti Srbiji niti kaki drugi balkanski državi uvoza žive živine. Bel grad, 1. julija. Skupščina je sprejela vladno predlogo, ki se ž njo pooblašča vlada za provizorno ureditev trgovinskih odno-šajev s tujimi državami. Finančni minister je izjavil, da vzame vlada na znanje splošno izraženo željo skupščine po definitivni trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko. Mirovna konferenca v Haagu. Pariz, 1. julija. Belgija je razdelila med delegate na mirovni konferenci načrt svojega najnovejšega predloga za povoljno rešitev vprašanja o razoroževanju. Ločitev cerkve od države v Švici. Ženeva, 1. julija. Pri ljudskem glasovanju pri ženevskem kantonu je bila sprejeta zakonska predloga glede ločitve cerkve od države s 7656 glasovi proti 6^*2"2 glasom. Portugalska pred revolucijo. London, 1. julija. Sest portugalskih polkov se javno punta. Vojaki so odpovedali sodelovanje proti nemirom, ki se pojavljajo po celi deželi. Puntarje so razorožili ter jih imajo za sedaj zaprte po vojašnicah. Dopisi. Iz Dolenje vasi pri Ribnici. Ribniški kaplan Skubic se zadnji čas prav pridno zaletava v mojo osebo. Zdaj sem v ^Domoljubu", zdaj v „Slovencu", zdaj me mrcvari na kakem shodu. Gospod kaplan! Pazite, da se ne prevzamem. Ce boste tako pridni, se utegnem še kedaj pobahati: Jaz pa Hribar sva vsak dan v „Slovencu". No, do tega menda ne pride. Nevo-ščljivost vas bo že „masala*. Tudi ni sedmi sv. zakrament v taki nevarnosti pred menoj, kakor bi človek sodil po vasem javkanju. Lepo vas prosim, saj bi moral biti cel anarhist, da bi mogel toliko škodovati sv. zakonu, kolikor nepotrebnih besed ste že razbobnali o meni. Ne urnem, čemu toliko hrupa. Ne vem, kdo pobira štolnino v Ribnici. Če jo vi, bodite uverjeni: Ce bi bil kedaj uveden civilni zakon, bi vi ravno toliko grošev pobrali za poroke kolikor jih zdaj. Sv. zakramenta vam ne bo nihče ukradel. Kdor je katoličan, se bo ravno tako cerkveno poročil, kakor se poročajo sedaj. Civilni zakon mu tega gotovo ne bo branil. Tudi zakonskih ljudi ne bo podil narazen, če vlada zakonska sreča, te sreče ne bo razrušila nobena postava. Če pa vlada v zakonu prepir in ne-edinost, se pa tudi za sv. zakrament nihče ne zmeni. Mož in žena gresta vsak sebi in ustanovita vsak svoj — civilni zakon. Le poglejte v velika mesta. Tudi na kmetih ni vse v naj-idealnejšem redu. Pa boste rekli: No, no, taki pa naši ljudje že niso. če niso, pa tudi potem ne bodo. In če res niso, Čemu potem duhovniki ren-tačite proti izseljevanju, Češ zakonska zvestoba trpi. To je Še le vrag. Za- konska nezvestoba je veliko hujša nego civilni zakon. Tukaj je vsaj nekak red, tam pa ni prav nobenega. Rekli boste: Kaj me boš učil, saj sam vem. Ne maram vas učiti; povedati sem hotel, kakšno stališče zavzemam. Mislim da ste sami prepričani, kako malo povoda imamo preganjati se zaradi civilnega zakona. Ne rekel bi, če bi se kdo zmenil za naju. Toda s civilnim zakonom bodo imeli opraviti drugi gospodje, ki naju ne bodo vprašali za svet. Če bo zakon vpeljan, ne mislite, da sem ga jaz skoval, če pa ne bo, tudi jaz ne bom prav nič mislil, da ste ga vi preprečili. O tem ste sami prepričani. Civilni zakon je le nekak reklamni „burovž", ki kliče ljudi v vaš tabor. Pri napadih na mojo malenkost imate pa v svoji sveti škodoželjnosti zopet edini zmoter uničiti mi ugled. A ugled si mora vsak sam pridobiti in uničiti ga more edino le sam. Osem let sem v Dolenji vasi. Kolikor ugleda imam, toliko sem si ga pridobil sam; če ga bom izgubil, bom kriv zopet sam. Nikdar pa mi ga ne morete uničiti vi, dasi poskušate. Začeli ste z „Domoljubom". Dobro veste, da je na veselici v Gorici vasi zagovarjal razporoko in verski boj na Francoskem gosp. Va-lenČič stud. phil. Ali mislili ste: Kaj pa morem Valenčiču ? Zupančiča lop-nimo! Ljudje bodo brali „Domoljuba" in Zupančič je izgubljen. Ali, hvala Bogu, do danes še nisem prav nič čutil vašega loparja. Na Jakličevem shodi v Dolenji vasi ste komaj zagledali mojo slavno brado (to imate tudi na piki), pa ste začeli staro pesem: Kdo je tisti, ki zagovarja francoski verski boj in razporoko ? Učitelj — saj ni daleč od tukaj. Mislili ste, da se mi bodo žene, ki jih je bilo mnogo na shodu, razjarjene zakadile v lase, a še zmenil se ni nihče za to. Kdor se zanima za civilni zakon, ga je lahko študiral v rajnem kon-sumu. Ko je bil kaplan Žužek načelnik, njegov brat pa poslovodja v konsumnem društvu, takrat je tam takozvani „civilih zakon" kaj bujno cvetel. Vi ste prišli prepozno s svojim modrovanjem. Še nekoliko o vašem značaju. Na istem shodu ste se izrazili: Liberalci so sladki kakor cuker, med in tržaške fige. Prilizujejo se nam. To so hinavci. Ali ste bili pozabili na prejšnji četrtek? Z naduči-teljeni g. Gregoračem sva sedela tisti praznik v gostilni pri Nacetu v Prigorici. Stopili ste s smehljajočim obrazom v sobo tudi vi ter nama že od daleč molili roko. Pravijo, da ste tudi z ribniškimi naprednjaki sladki kakor cuker, med in tržaške fige. Kdo je tedaj hinavec? Na shodu v Ribnici ste rekli: Tri stranke zborujejo, pa je vendar mirno. Do zdaj je bila navada, da smo dobili po bučah, če smo se oglasili na shodu nasprotnikov. To je bilo po culukafersko. Na shodu v Dolenji vasi ste pa vpili: Liberalcu bi skočil kar v obraz, tako ga sovražim. Kdo je Culukafer? V „Slovencu" sem bral, da sem na ribniškem shodu vam zaklical: „Mene mislite, ker sem jaz to govoril." Besed „ker sem jaz to govoril" nisem izrekel. Ne vem, če ste vi to poročali „Slovencu", vem pa, da se pravi tistemu, ki ve-doma neresnico poroča svetu, lažnik. Dovolj Nikdar nisem mislil pečati se z vami, a naposled lahko mislite: Lej, kako sem mu sapo zaprl; Še ziniti se ne upa. Samo toliko, da pokažem, koliko rešpekta imam pred vami, sem se oglasil. Zagotovim pa vas, da je to prva in zadnja beseda z vami, čeprav se na glavo postavljate ali pa kozolce prevračate. Amen! — I. Zu-p a n Či Č. Iz Velikih Poljan. V petek, 28. junija je znani dopisnik oznanil potom „Slovenca", da je S. L. S. zmagala pri občinskih volitvah Vel. Poljane z 11 proti 1 odborniku. Dopisnik si je nevede s to novico priložil zaušnico, ki mu bo Še dolgo zvenela po ušesih. Ravno pred 4 tedni je poročal namreč, da je vse klerikalno v tej občini, kar je samostojnega. In kateri volilci so bili bolj samostojni, kakor oni, ki so spravili v odbor dopisniku tako neljubega odbornika. Ali ni potem imenitna novica o sijajni „zmagi" ? Nad kom pa so zmagali, se bode marsikdo vprašal, ko je čital obe poročili iz Vel. Poljan v „Slovencu". Prej vse v taboru S. L. S. in zdaj pa toliko nasprotnikov, da so spravili v odbor svojega somišljenika. Lagal je prej ali sedaj, ali pa stoji S. L. S. na zelo slabih nogah v tej občini. Poročevalec imenuje odbornika, ki se mu ni hotel brezpogojno klanjati, „novopečenoga liberalca". Pustimo mu ta okus in veselje, ki je samo izraz onemogle jeze, ker se mu ni vse klanjalo po suženjsko. Resnici na ljubo povemo, da se ni šlo pri teh občinskih volitvah za liberalizem, temveč se je bil boj le iz gospodarskih razlogov in pa zato, ker je ravno dopisnik s svojimi vohuni na prav nesramen način izzival in se norčeval iz voliloev. Dvojno je mogoče, da je dal novemu odborniku tak priimek. Ali v resnici ne ve, kaj je Liberalec ali pa to ve, in je to storil le zato, da bi ga ogrdil pred domačimi ljudmi, ker so ti smatrali do zdaj vsakega liberalca za brezverca, podleža, sploh človeka, katerega se je treba ogibati. Brez skrbi pa naj bo, da se mu ta grdi namen ne bo uresničil. Ravno vsled tega neutemeljenega napada, so začeli tukajšnji vaŠčani spoznavati, kako grdo so jih farbali, ko so jim vtepali v glavo, kaki so liberalci. Novi odbornik Jernej Pirnat je poštenjak in zlasti v gospodarskih ozirih nadkri-ljuje skoro vse poročevalčeve kimavce. Trpeti ga ti ne morejo le radi tega, ker jim je že večkrat kako kislo povedal o njihovem „vzornem" gospodarstvu v občini. Naravnost smešno je, kakšen strah imajo pred njim ostali odborniki, zlasti glavni voditelji. S tem si dajejo sami sebi prav slabo izpričevalo. Toliko v odgovor na dopisnikovo notico, ker je ž njo začel boj tudi v Časopisju. Na glas mu pa povemo, da, če ne pusti ljudi, ki ljubijo mir in pravo gospodarstvo v občini pri miru, bomo spravili na dan reči, ki ne bodo ljube ne njemu ne njegovim kimavcem. Glasoul z Jesenic. — Resnica v oči bode. Sobotni „Slovenec" je grozovito razjarjen, ker smo napisali enkrat resnico o političnih razmerah na Jesenicah ter ljudem pojasnili, da so klerikalci isti možakarji, ki so zakrivili vso mizerijo v občinskem gospodarstvu na Jesenicah. Znana klerikalna trobenta nam očita hinavščino in hudobijo, ker smo javno pribili resnico. Razumemo to razburjenje, ker vemo, da živi klerikalizem le od zavijanja resnice in se debeli le tam, kjer se da v kalnem ribariti. — Trezni ljudje lahko presodijo, koliko zlobnosti mora imeti Človek, ki skuša dokazati, da niso klerikalci zakrivili, ker se še ni izvršil savski vodovod in predložil proračun inje sploh ustavljeno delovanje občinskega odbora. Dopisnika „Slov." le vprašamo, z a k a j ne pove vzrokov, ki so pritirali naprednjake do hrupne obstruk-cije? Ali nismo naprednjaki izjavili, da hočemo delati, če pustite naše somišljenike v miru? Res so izjavili klerikalci po večih sejah, da odstopijo s svojimi osebnimi predlogi, toda to so storili še le takrat, ko so videli neomahljivost naprednih odbornikov, ki se niso strašili niti najskrajnejših sredstev v boju proti nasilstvom klerikalno-nemške zveze. Klerikalna posirovelost je bila kriva, da se je občinski odbor razbil. Kdo bi pa Še tudi delal in zaupal ljudem, ki so enkrat pokazali svojo divjo brezobzirnost?! Kjer pa ni zaupanja, tam tudi skupnega dela ne more biti! — Župan vlada občino, vpijejo klerikalci neprenehoma. Kaj naj stori? Ali naj sklicuje občinske seje, ko je „Slovenec" že davno zavrgel napredne odbornike prvega razreda! Ali naj izroči gospodarstvo kakemu klerikalnemu junaku? Le naj Še malo počaka ta imenitna klerikalna gospoda, predno začne pometati s svojo metlo po občinski pisarni. In nasadite jo dobro, da vam je ne zlomimo! — Pravico imenuje „Slovenec" to, Če potrdi deželna vlada klerikalne odbornike, ki so jih volili nepostavno voljeni častni občani, zakon to, da se oropa volilce volilne pravice ter se sploh krši pravni Čut na vseh koncih in krajih. Človek mora samo prebrati tozadevno odločbo, da uvidi, kaj se vse lahko izleže v možganih c. kr. vladnih strankarjev. — Vladna razsodba glede odbornikov prvega volilnega razreda je bila vposlana županstvu 17. junija. Proti razsodbi se je pritožiti na ministrstvo notranjih zadev tekom štirih tedni v. Upamo, da ministrstvo popravi kričečo napako, ki jo je učinila c. kr. deželna vlada. Ako so se vršile volitve pravilno, naj se pusti občina od strani vlade v miru, če pa so bile volitve nezakonite, naj se občinski odbor razpusti, pa bo ustreženo vsem. To vendar ne gre, da bi se postavila vlada pri tako važnih zadevah na strankarsko stališče. — Lepe misli ima dopisnik „Slovenca" o občekoristnih napravah. Zadnjič smo pisali, da naj se porabi denar, ki je namenjen za novo cerkev — cerkva mi nič ne prištevamo občekoristnim napravam, ker služijo le neke vrste ljudem — n. pr. za šolo, bolnico itd. No, pobožni dopisnik „Slovenca" jo je hitro potuhtal, češ, da imamo nekaj takega v mislih, kakor je v Ljubljani štev. 13, ki se je tamkaj baje nastanila po zaslugi liberalnih gospodarjev. Ljudje pravijo, da misli falot vedno o drugih, da so taki, kakršen je sam. Sioer pa naj pogledajo klerikalci na krščanski Dunaj, kjer gospodari še bolj krščanski Lueger, ki ne more pregnati na tisoče in tisoče vlaČug, ampak jim prepušča gostoljubno streho . .. —V kolodvorski restavraciji na Jesenicah se je vgnez-dilo nemlkutarenje prve vrste. Če tamkaj vstopiš, se ti zdi, da si prišel na kako prusko postajo. Razume se, da te vse pozdravlja v blaženi nemščini. Treba bo enkrat pošteno posvetiti v te škandalozne razmere. Videli bomo, če se bo upoštevalo, da so Jesenice na slovenski zemlji. — C. kr titularni inšpektor Querch je prodajal preteklo nedeljo svojo nemško kulturo po kolodvorski restavraciji. Mož že ve, kaj je nemška olika in dostojnost. Heil ! — V prid stavbe jeseniškega otroškega vrtca se vrši v nedeljo 7. junija t. i. veselica in tombola na vrtu g. Vinšnerja. Sodeluje godba na pihala iz Kobarida. Začetek ob treh popoldne. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. julija. K h rikah i in vseučiliško vprašanje. Vseučiliško vprašanje je za nas Slovence eminentne važnosti ne samo v prosvetnem, nesro tudi v političnem in narodno-gospodarskem ozira. Kakor v nobenem drugem vprašanju bi bilo treba v tem složnega postopanja; prenehati bi morali \-i strankarski oziri in vsi Slovenci brez razlike strank in političnega prepričanja bi morali iti kot en mož v boj za slovensko vseučilišče. Po zaslugi naše poli tiku j oče duhovščine in njenih brezvestnih kolovodij pa smo ža-libog prišli že tako daleč, da odločuje eelo v tako eminentno narodnih zadevali, kakor je vseučiliško vprašanje, ki bi moralo biti visoko vzvišeno nad straši in strankarski fanatizem. Ker je izšel impuls za pravkar obnovljeno akcijo za slovensko vseučilišče i/, vrsi narodno-napredne stranke in ker j«' vso zadevo vzel v roke vseučiliški odsek, katerega predsednik je slučajno župan Ivan Hribar, so klerikalci takoj zavzeli sovražno stališče napram tej akciji in »Slovenec« j«' svoje somišljenike naravnost ščuval, naj se ne odzovejo pozivu vseučiliškega odseka in naj ne pošiljajo peticij za ustanovitev slovenskega vseučilišč;, na državni zbor. Da je to brezvestno hujskanje imelo kolikortolikouspeha, je jasno. Vendar pa se kaže, da je ta zgolj iz političm' strasti izvirajoči nastop »Slovenčeve« družbe izzval ogorčenje celo v vrstah klerikalni' stranke iu da je eelo > Slovenčevi h urednikov jelo biti sram svojega he-rostratskega početja. Zato skuša se-daj »Slovenec« naslikati svoje dejanje v boljši ugodnejši luči. ali ga vsaj opravičiti. Pri tem seveda ni Izbirčen v sredstvih, laž in zavjjanje sta mu tudi tu kakor vselej glavno orožji', škofov list piše: Hribar je začel delati reklamo za SVOJO osebo s tem. da je pošiljal na vse občine in društva pozive, naj mu pošljejo prošnje za slovensko vseučilišče. \ edeli smo. da je to le osebna politična Špekulacija, pa, da ne bi stvari škodovali, smo molčali.« Lažnivci! Navedite nam samo eno društvo, samo e n o o h č ino, ki bi do b i 1 a p o -z i v , n a j p r o š n j o za si o v e n -s k o v s e učilišče pošl j e ž u -pa n u H r i b a r j u. Vsa društva, vse občine so dobile enako se s,rla>e<-<-pozive z načrtom peticije, v katerih se jih vabi. naj dotično peticijo podpišejo in jo n a r a v n o s t p o š 1 j e-j o n a p r cd se d s t v o d r ž a v n e-ga z bo i* a. Da bi se naj peticije poslale Hribarju, ni v pozivu niti bese-diee in ini poživljamo i i>t;i društva in tiste občine, ki so po »Klovenee-vem« zatrdilu dobile pozive, naj pošljejo poslancu Hribarju prošnje za slovensko vseučilišče, n a j s e / g 1 a-s e . sicer ostane Slovencu« \ žgan \ čelo žig brezstidnega lažnivca in nesramnega obrekovalca. Torej na dan z imeni občin in društev, poštenjakih ič > Slovenec«! A še eno drzno ne sramnost posvečenih uredniko\ škofovega lista je nam treba pribiti. Pravijo, da so »o stvari molčali, da bi ji ne škodovali«. A jedva pred par dnevi so priobčili dve notici, v katerih 86 klerikalne občine rote, naj nikar ne pošljejo peticij za ljubljansko vseučilišče in sicer samo /bog tega ne, ker poživlja na to akcijo župan Hribar. Konstatujcmo samo t«» suho dejstvo in se vzdržujemo vsake nadalj ne kritike iu sicer v interesu stvari same, ki je pa »Slovencu« beku ba. Pripomnimo pa, da zadene od govornost, ako ne bo rodila akcija za slovensko vseučilišče /aželjenega sa du, klerikalce iu jih gla>ilo Sloveti ca«, ki so jim strankarski oziri in osebne mržnje več. kakor splošno na rodni interesi! — Zaupna shoda v Ptuju in Ormožu jo sklicala „Narodna stranka" preteklo nedeljo in sta bila oba naj lepše obiskana. Na prvem je dr. Jurtela poudarjal, da je želja dr. Plojeva, naj se skliče javen shod, na katerem bo ta državni poslanec sam razjasnil vstop v Jugoslovanski klub. Na obeh shodih je bila sprejeta WW atalfa v prilogi. ~W Priloga „Slo^enskenn Karofln" at. 150, dne 2. julija 1907. resolucija, da se z vso odločnostjo obsoja nečuvena gonja mariborske dr. Koroščeve klike zoper poslanca ptujskega okraja (dr. Ploja) zaradi njegovega vstopa v poslansko zvezo vseh južnih Slovanov v državnem zboru. Izrazilo se je prepričanje, da nima v sedanjem trenutku dr. Ploj niti najmanjšega vzroka odložiti svoj maudat, to pa tem manj, ker so zbo-rovalci prepričani, da ogromna veČina politično mislečih Slovencev ptujskega okraja popolnoma odobrava vstop dr. Ploja v klub južnih Slovanov. Organizacija „Narodne stranke" v ptujskem okraju pričakuje, da bo dr. Ploj v soglasju s korakom svojega vstopa v jugoslovanski klub kot poslanec le strogo s stališča narodnih in gospodarstvenih teženj prebivalcev ptujskega okraja in slovenskega naroda v obče izpolnoval svojo poslansko dolžnost na Dunaju ter ga žago-tavlja v takem poslovanju svoje po d pore. Na shodu v Ormožu so bile sprejete še resolucije: 1. da zboro-valci obžalujejo, tla so zastopniki „Kmečke zveze" izstopili iz „Narod-nega svetau in da pričakujejo, da svojo izjavo izstopa prekličejo. Izražajo pa za vsak slučaj prepričanje, da je skupna narodna obrambna naprava ^Narodnega sveta" nujno potrebna ter pozivajo predsednika tega sveta, g. dr. Hr asov ca, da vse potrebno ukrene, da se „Narodni svet" v najkrajšem času dopolni z zastopniki vseh narodno politiko zasledujočih krogov in prične kar najkrepkeje de lovati v prid štajerskih Sloveneev; 2. da se zahteva ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, pre-ustrojitev slovenskega srednjega šol-stva,'izpopo!nitev slovenskih gimnazijskih paralelk v Celju in Mariboru v popolne gimnazije, strogo uveden je slovanskega učnega jezika v dosedanjih napol slovenskih spodnjih gimnazijah v Celju in Mariboru in uve-denje slovenskega učnega jezika v višje gimnazijske razrede ter ustanovitev slovenskega učiteljišča za Spod. Štajersko ter slovenskih kmetijskih in obrtnih Šol; 3. da se izraža najod-kritosrčnejše soČuvstvovanje hrvaškemu narodu v novem boju zoper madžarsko nasilstvo, slovenski poslanci na Dunaju se pa prosijo, da složno s hrvaško delegacijo cbeh državnih polovic zastavijo ves svoj vpliv zoper uvedenje novega Khue-novega vladanja v kraljevini Hrvaški. — Na shodu se je najostrejše obsojala sirova in nedostojna pisava nSlo-venskega Gospodarja", ki je do pi-čice enak „Slovencu". — Peticije za slovensko vseučilišče in srednje šole so vložili: načelništvo gospodarskega odseka na Uncu, podružnica sv. Cirila in Metoda za Unec in okolico in podružnica c. kr. kmetijske družbe na Uncu. — Uši kailjafo. „Union" je prazen. Še vojaške godbe koncerti več ne vlečejo. Vsi poskusi, privabiti zopet občinstvo, so se doslej izjalovili To je posledica infamuosti, ki so jih klerikalci na Čelu jim dr. SusteršiČ uganjali v tem hotelu. Zdaj so postali klerikalci občutljivi. Izguba na obrestih je pač grozna. In ko smo zadnjič malo potegnili dr. Zajca, so zaceli kašljati okrog „Slovenca" da je bilo joj. Dr. Zaje bi bil že enkrat rad prišel v upravni odbor „Uniona". Štefe in Lampe sta ga protežirala, a takrat ni bilo nič kruha iz tiste moke. Vsi upravni odborniki so odstopili, ker niso hoteli imeti doktora Zajca med seboj. Celo za svet so povpraševali, kako bi Zajca, Štefeta in ljudi takega kalibra odpravili iz „Uniona", češ, da zaradi teh izosta-jajo boljši gostje. Zdaj je pa nastala nova era. Zdaj morajo klerikalci sploh veseli biti, če hoče kdo vstopiti v upravni odbor in zato je zdaj tudi dr. Zaje dosegel svoj smoter in postal hišni gospodar v „Unionu". Koliko bo „Union" s tem pridobil, je njegova stvar ; kar se na3 tiče, bomo temu podjetju že posvečevali primerno pozornost, le tako, kakor se bo zdelo nam prav. Tši sicer hudo kašljajo v „Slovencu", pa zato se preklicano malo menimo, to nas zdaj le zabava. Kadar se bomo tega kašljanja naveličali, bomo pa dr. Zajcu in Stefetu stopili na kurja očesa in zacvilila bosta, da bodo od usmiljenja jokale vse stare teroijalke. — Dr. Lampe in Kosovka — pOjOreia, Kakor Čujemo, je deželna vlada tisti famozni protest dr. Lam-peta in Kosovke proti novoizvoljenemu odboru „Dijaške in ljudske kuhinje" odbila, ker ne znači tisti krik klerikalnih srak drugega nič nego „na-vaden prepir med člani", o katerem ima razsojati le društveno „razso-dišče".Zdaj naj se pa gresta dr. Lampe in Kosovka s prostom Sajevcem vred učit še le društveni zakon, potem naj še le skušnjo napravijo vsi trija in potem naj še le — hujskajo ljudi proti poštenjakom ! I — Pozor, državni poslanci! Da vladajo na goriškem državnem kolodvoru že dolgo tako nečuvene in neznosno škandalozne razmere, tega je kriv le nemški nacionalec Wieser, ki se čuti kot kak paša, ki ima popolno oblast za zatiranje slovenskih uslužbencev. Naj bo uradnik ali pa delavec, vsak, kateri je Slovenec, mora Čutiti kruto zatiranje tega nemčurskega tirana! Gorje ti, slovenski delavec, — trpin, Če govoriš s svojim sodrugom slovensko na kolodvoru, zarenči nad teboj ta strastni nemškutar: „Reden sie deutsoh, sonst \verde ich sie zum Teufel jagen!u Tako se je že mnogim zgodilo! Tako se godi pri državni železnici Slovencem na slovenski zemlji. Da, to je škandal, tega ne bodemo več trpeli ; železniško ministrstvo mora nemudoma in takoj prestaviti tega strastnega nacijoualca v nemške dežele — to odločno in glasno zahtevamo, zakaj mera je polna! Gospodje poslanci, pezor nad takim početjem, za Boga, podvizajte se, rešite uboge slovenske pare, katere ta hudobnež dan na dan preganja! Da je sploh kaj takega v Gorici mogoče, to je škandal, ki kriči do neba! — Konsura v Toplicah — je vrag vzel* Poroča se nam: Tisto ^katoliško narodnogospodarsko" trdnjavo, ki jo je pred leti sezidal sedanji katehet pri ljubljanskih nunah, Jane, za njim pa s svojim žegnom in lažjo varoval fajmošter Podboj, je zdaj zadel — konkurz, ki je za revne zapeljane topliške kmeta uprav usodepolna katastrofa. 40.000 K*— znašajo pasiva, vsota, ki jo zmore prenesti pač par kapitalistov, če pa zadenejo taki tisočaki revnega kmeta, kakršen je po večini topliški kmet, je pa to zanj udarec ki ga je v stanu spraviti na beraško palico. Fajmošter Podboj in župan Janez Sitar imata seveda vsak svoj „žegen božji" že spravljen, ali kaj bo z delničarji! Skof Jeglič preskrbljuje take svoje „organizatorja" z mastnimi službami, če pa tak konsum potem vrag vzme, se pa za kmeta prokleto malo briga! V Ribnici je prišlo pet kmetskih gospodarjev vsled konkurza tamkajšnjega kons. društva ob vse imetje, in so danes — berači. V Toplicah Čaka žrtve tega faliranega konsuma ista usoda! 40 000 K pasiv, to je bilanca duhovske gospodarske organizacije v Toplicah! Kmet, zdaj veš, po čem so — „svečeu ! — — Iz politične službe na Primorskem. Okrajni tajnik Anton Sli var v Trstu je imenovan za pristava ravnateljstva pomožnih uradov, okrajni tajuik Franc Kosanje je premeščen iz Pazina v Pulj, namest-niški kancelist Franc Ferenčič pa iz Malega Lošinja v Pazin. — Iz iisančne službe na Primorskem. Davčni kontrolor Alojzij Dol jak je imenovan za dav-karja v IX čin. razredu, davčni pristav Ivan Lovrič za davčnega kontrolorja v X , provizorični davčni pristavi Aleksander Petranič, (Uril IvanČič, Humbert Travan, Ivan Tu zet, Renat Dragovina, Anton Seljak, Ivan BonaČ, Ivan Brzac, Karel C iglic in Rudolf Hrast ter davčni pr&ktikantje Valent. Štolfa, Eneja Tomažič in Anton Fran-zot pa za davčne pristave v XI. Čin. razredu ad personam. — Imenovanje v davčni službi na Štajerskem. Davčni pristavi ad personam v 11. činovnem razredu so postali začasni pristavi Jernej Videm še k, Jos. S prah, Fr. Do naj, Ferd. Prelog, K. Hren, L. Pluli ar, Mat. Naj že r, Ant. C valite, Ig. Oz vati č, Sim. Fiihrer, Ant. Paradiž, Rud. Ramšak, K. Jazbec, Ant. Kunej, Jak. Arnuš, L. Kline in M. Mer čun. Nadalje so postali pristavi davčni praktikantje Fr. Sedlak, Fr. Petovar, Rudoll Starki, Fr. Čuš, Fr. Kosar in Fr. France. — Vodstvo politične ekspoziture V Mozirju prevzame 1. julija t. 1. okrajni komisar v Celju dr. Milan Lubec, sin dvornega svetnika in finančnega ravnatelja Lubeca v Ljubljani. — Odbor za osuševanje barja. Pri volitvi 27. junija t. 1. sta bila za odbornika enoglasno izvoljena gg. Juri Marenče in France S vi gel j, oba posestnika na Dolenjski cesti; za namestnika pa g. Josip Plan kar, gostilničar in posestnik ravnotam. — Koroški deželni šolski svet je izrekel nadučiteljema Fr. H 11 eri u v M Žili in Ant. Stresu v Žabnicah povodom zaprošene vpo-kojitve priznanje za mnogoletno plodonosno delovanje. Oba gospoda sta zavedna Slovenca iz Štajerske. Njuni me3ti dobita seveda nemška nacijoualca. — Shod poštarjev in poštnih olicijantOV se je, kakor smo že včeraj navedli, vršil ob mnogobrojni udeležbi v soboto v hotelu Ilirija. Shod je utvoril g. ciio. Spanjol, ki je v slovenskem, hrvaškem, italijanskem in nemškem jeziku pozdravil došle zborovalce, zlasti dame, zastopnike sorodnih društey in osobito Primorce in Korošce. Za I. predsednika je bil izvoljen g. oticiant Grab erg iz Trsta, za II. predsednika pa gosp. poštar M o d i c iz Litije. Predsednik Graberg, ki je tudi predsednik deželne zveze za Primorsko, očrta namen zborovanju, namreč spojitev in centraliziranje društev, zlasti poštarjev in oficijantov, ker si le močna, jaka organizacija more priboriti uspehov. Prej se je stavila kvečjemu kaka ponižna resolucija, mi pa se hočemo boriti vsedotlej, da zmagamo. Pomagati nam more samo centralna organizacija. Pripravljeni so oricijanti, pripravljeni poštarji, pa tudi voditelji so na mestu. Obsojal je tudi čudno vedenje sekc. načelnika Wag-nerja nasproti eticiantom. G. oficial T o m a ž i n , tajnik ljubljanske podružnica društva prometnih poštnih uradnikov, opraviči odsotnega predsednika svojega društva in pove, da je navzoč društveni podpredsednik g. cticial Kheil Tudi on želi postaviti organizacijo na širšo podlago, ki J bo sčasoma privedla do enega društva, in stavlja v zgled zlasti železničarje. On vidi, da imajo oficijanti in poštarji tudi take želje, ker so povabili poleg nas tudi druge poštne uslužbence, ki so se povabilu tudi obilo odzvali. Isto misel zraža tudi g. poštar Modic in upa, da se organizaciji pridružijo tudi češka, moravska in gališka društva. 5. avgusta se staro društvo razpusti in ustanovi novo. Oficiant g. ^Virnmer iz Beljaka prinaša pozdrave koroških tovarišev in omenja, da je napredek že to, ker sta se složno spojih* dve stranki iste kategorije. Treba je še mnogo dela. Vzeli so nam mnogo, a dali komaj neko napitnino. Orožnik najnižje vrste je dobil 401 K pri-boijška, postni oficiant pa 60 kron. Zahteva časovni avanzma, povišanje uradnega pavšala, 35 letno službovanje, v prvi vrsti pa seveda zbol-»anje plače. Naslov, karakter, uniforma, to ne pomaga nič. Dopustov nimamo skoro nikoli, tlači nas pa tudi dolg. Gosp. oticiant Krainz iz Beljaka radostno pozdravlja namera-vauo organizacijo, ki naj privede do tega, da bodo vsi poštni uslužbenci, od najnižjega do najvišjega, pod enim krovom. Delavci so si priborili splošno volilno pravico s svojo železno organizacijo. Učimo se od njih. Po vsej Avstriji so sedaj oficianti organizirani. Pritožuje se proti čudnemu obnašanju nekaterih „višjihu. Obrnimo se na ljudski parlament, ta nam pomora. Župan Hribar (klici: „živio Hribar!" in ploskanje) se je potegnil za pisarn, pomočuike, obrniti se je treba nanj in zavzel se bo tudi za poštne crlci-ante, za kar jamči že njegova osebnost. Govornik omenja tudi slučaja L a h o d n y, ki se prav te dni razpravlja po časopisih in ki je izrazita ilustracija nezdravih poštnih razmer. P -Ipredsednik društva prometnih poštnih uradnikov g. cticial Kheil pozdravlja v -imenu svojega društva nameravano spojitev poštarjev in .ofi-eiantov. Mi „prometni" uradniki nismo nad oth ianti, pa tudi olicianti niso pod nami, vendar pa imamo mi druge cilje, vi pa druge. Gmotno zboljšanje položaja nas vseh je pa tisto, kar nas druži in na tej podlagi naj se osnuje vesoljna organizacja. Društvo prometnih uradnikov je vselej proti drugim poštnim organizacijam nastopalo lojalno in želi takega ravnanja tudi od drugih strani. Res- nično in trajno pomagano bi pa bilo nam vsem, če bi se ustanovilo za pošto lastno poštno ministrstvo. G. U 1 e p i Č se pritožuje proti Čudni avstrijski pravici,, ki daje oficijantom na deželi oricialsko delo, plačuje jih pa po oficiantsko, namreč za dve tretjini manj. Oficiant g. Krolnik (edini slovenski oficiant na Koroškem !) poudarja, da se tudi Korošci čutijo Člane južne armade. Kadar se spojimo, ne bomo več društvo, nego armada. G. Sancin z Jesenic se pritožuje, da list „Naša Zveza" žali in ponižuje poštne oficiante. (Prebere tisti odstavek.) Uredništvo naj to popravi. G. oficial T o m a ž i n zanikuje, da bi tisti članek obsegal kako žaljenje. Treba je prečitati ves članek, ne pa analizirati posameznih stavkov in izvajati iz njih stvari, ki avtor nanje ni mislil in jih tudi zapisal ni. Zlasti danes, ko vsi poudarjamo skupnost, dela to mučen vtisk, saj je tisti članek imel samo namen, občinstvu pojasniti razmere na pošti. G. Sancin pravi, da bero list tudi uradniki drugih strok, da je pa prej omenil, da ne ve, če je avtor s člankom hote ali nehote nastopil proti oriciantom. G. Zaje vpraša v imenu krajne skupine Ljubljana poštnih uslužbencev, kako da se ni njih društva nič omenilo, čeprav je bilo vabljeno. Prosi pojasnila, kaj gospodje želijo od njih! — G. Krainz odgovarja, da seveda stoji na stališču, da je treba v organizacijo pritegniti vse stroke poštnih nastavljencev, seveda tudi uslužbence, ki so ob resistenci delali složno z oficianti. Nato so še nekateri gospodje ob kratkem izražali različne želje in nasvete ter opisovali in z resničnimi zgledi podpirali opisovanje težav in nadlog svojega stanu. PreČitale so se tudi došle pozdravne brzojavke in sprejela nastopna resolucija: Danes v Ljubljani zbrani poštarji in poštni oficianti smatrajo v smotroviti centralni organizaciji edino možuost, doseči zboljšanje svojega bednega položaja in poživljajo obe centralni društvi, naj z vso silo vztrajata na zakoniti ureditvi njih stanja. Obema centralnima vodstvoma se izreka popolno priznanje in se poživljata, da v prid poštnih uradnikov v vsej Avstriji z neprestano energično agitacijo dovedeta do take edinosti, kakršna je na Kranjskem. Predsednik je nato zaključil shod. — Vseslovenski legitimaeijski listek. Na informativna vprašanja od strani več društev javljamo sledeče: Legitimaeijski listek ima dva namenu: a) kot društvena legitimacija. V več slovenskih društvih je v rabi društvenu legitimacija, veliko narodnih organizacij pa je brez vsake legitimacije. Naš namen je, upeljati enoten »vseslovenski legitimaeijski list«, za katerega plača član društva 20 vin. v prid družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kar se tiče menjave legitimacijskega listka, je prepuščeno društvom samim; želeti p« bi bilo, da bi se legitimaeijski list vsled lažje kontrole v društvu samem menjal vsako leto. b) Drugi stranski naš namen je, doseči da se rabi »vseslovenski legitim. list« ko vstopnica pri različnih narodnih prireditvah, seveda veljavna samo za takrat. Ker prireditelji iščejo že pri vstopnicah dohodkov za pokritje stroškov, bi »legitim. list« kot vstopnica veljal samo 10 vin. Overjeni smo da bodo vse slovenske organ izuči je — predvsem pa podružnica sv. Cirila iu Metoda ter različna ferijalna društva — uvaže-vala veliki pomen, vseslovenskega legitim. listka, ter se ga prav pridno posluževala. Apeliramo tudi na vse slovenske akademike in srednješolce, da pridno agitiraju za legitim. listek, saj se prodaja v korist naše prepo-trebne šolske družbe. — Legitimaeijski listek je založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, sicer pa je odseli drage volje vedno pripravljen, vsakemu na zahtevo podati potrebnih pojasnil. — Naročila in informacije naj se v počitnicah pošiljajo na na slov: Mute Suhač, stud. iur., Celje, Narodni dom . Iz krogov deželanov s«' nam piše: Državnozborske volitve so sicer minule, toda minuli še niso nasledki, o katerih se razpravlja pri poklica n ili oblast vili. Agitacije so bih' prav umetne in tudi čisto priproste, neozi-raje se na zakon v varstvo volilne svobode in tako so zapadli postavi večinoma klerikalni agitatorji duhovniki, ki so nevedno ljudstvo begali in nadlegovali naj gredo ž njimi v boj za katoličanstvo (.M. Podpisovali so glasovnice z dovoljenjem iu tudi brez dovoljenja volilcev, grozili svojim vernikom s prižnic s težkim odgovorom na onem svetu in kaj je vse doprineslo v spovednicah, to ostane seveda tajno, in to tudi drži! Potem pa naj s«' še govori o volilni Svobodi! Knake ovadbe sodiščem ne gredo nič kaj k srcu; obtežiluo je tudi to, da priča, ako ni odločna oseba, nnjrajše vse zamolči ali naravnost utaji, da se duhovniku ne zameri. Neumestno je tudi, da se po kazenskem pravu, priče precej v začetku ne vzemo pod prisego in na ta ničin uide marsikateri krivec zasluženi kazni. Impertinentno je tedaj, da se duhovniki predrznejo z ravno navedenimi sredstvi agitirati, med tem, ko se škof s svojim kapiteljnom ni upal izdati pastirskega lista v tem smislu, kajti uverjen je bil, da ga dohiti nezgoda. Ko se je šlo za »kan eelparagraf«, izjavil je pravosodni minister Klein, da ga ni potreba, saj zadostuje zakon v varstvo volilne svobode. Pokazalo se bo tedaj koliko moči je temu zakonu pripisovati. Ako bi se pa izkazalo, da je ta zakon proti duhovnikom neporaben, tedaj bo naprednih in drugih neklerikal-nih državnih poslancev naloga, proti temu primerno ukreniti, sploh pa ho v tej zadevi že poskrbela številka 87. - - Kar bolj bodo duhovniki kurili, toliko prej bo izkipelo in tudi v naši tužni Avstriji bo kmalo zasijalo čisto francosko solnce! Iz Trbovelj« V obeh podružnicah družbe sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in Hrastnik je zavelo letošnje leto docela novo, doslej nepoznano življenje. Marljivo se nabirajo nove članice in člani, zbira se podpornimi, darila. In sedaj sta sklenila odbora obeh podružnic, prirediti veliko ljudsko veselico v prid glavni družbi. Določila se je na dne 21. julija. NTatančnejega sporeda še ne moremo objaviti, zagotavljamo pa čast. občinstvo, da se mu bo nudilo na tej veselici nekaj izvanrednoga. Poleg izvrstne godbe nas bode razveseljeval imeniten pevski zbor, dražestne go-spice iz Trbovelj in Hrastnika so obljubile prevzeti v oskrbo najrazličnejše paviljone, kjer se bo narodnemu občinstvu streglo v največje zadovoljstvo. Veliko privlačno silo bode imelo brezdvomno tudi ribarenje aa neprecenljive dobitke. Glavne torke so pa seveda še stroga tajnost odborov; upamo, da bomo vendarle š«' kaj poizvedeli od vrlih prirediteljev, da razkrijemo čast. občinstvu. Opozarjamo že sedaj slavna sosedna društva, naj se blagovolijo pri svojih prireditvah ozirati na ta dan, med svojimi člani pa agitirati za udeležbo k omenjeni veselici. — Iz Hrastnika. Čitateljem Vašega cen j. lista je znano, kaki boji se 1> i je jo za obstanek slovenskega Hrastnika. Če hočemo zdržati, moralno zbuditi ljudstvo iz njega zaspanosti, vzbuditi narodno zavest in gojiti v njem ljubezen do našega naroda in jezika. Da vse to dosežemo, povzdigniti nam je v ljudstvu inteligentnost in skrbeti za njega duševni razvoj. Tok časa nam je pokazal, kako potrebna bi bila v Hrastniku či talnica, kjer hi se nudilo ljudstvu dovolj primernega čtiva. Sestavil se je osnovami odbor, ki je že predložil pravila »narodne čitalnice v Hrastniku« graškemu namestništvu. Ker nam primanjkuje sredstev, da bi nakupili dovolj knjig, se obračamo do si. čitalnic, do slovenskih pisateljev, do si. občinstva, da nam priskočijo v pomoč. V svesti si naj bodo, da storijo s tem zaslužno narodno delo: imeli homo več zaupanja v svojo moč, če vidimo poleg sebe vrsto zaveznikov iu rešili bomo slovenskemu narodu važno postojanko. Prošnji se je že odzvala si. /Slovenska Matica«, ki je doposlala 62 knjig. Da bi se dobilo dovolj posnemalcev. Vsa darila (knjige in denarne podpore) naj se pošiljajo na naslov: »osnovahii odbor narodne čitalnice v Hrastniku« (po g. Rošu) Hrastnik. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima svoje redno zborovanje v nedeljo dne 7. julija t. 1. v navadnih prostorih (okoliška tleska šola) v Celju ob 11. uri pred poldne. Po zborovanju prijateljski sestanek in skupen obed v Skalni kleti«. Želeti je obilnega obiska in to tim več, ker se ude-le/nikom nudi prilika, udeležiti se veliki* ljudske veselice, ki jo ta dan prirede narodna društva celjska v »Narodnem domu« in ki se prične ob 4. uri popoldne. — IIa/stava risb. Iz Celja se nam piše: Od 28. do inkl. 30. junija bile so v V. razredu tuk. deške okoliške šole razstavljene risbe tamošnjih učencev vseh razredov. — Vse stene prostrane sobe so bile odičenez risbami, ki so bile sistematično iu meto-dično-pregledno razvrščene. Človek se mora res kar čuditi, kakšni uspehi se morajo doseči po novi metodi risanja po naravi ter ne ve, bi-li bolj občudoval spretnost učencev ali pa strokovnost navajajočih je učiteljev! Ce uvažnjemo dejstvo, da zavzema risanje velikansko važnost v vsem javnem današnjem zvanju, potem moramo pač biti hvaležni našemu uČiteljstvu za trud, ki ga tudi tozadevno ima. Izid mature na državni gimnaziji v Celju. Kakor smo že poročali, se je k letošnjim zrelostnim izpitom na celjski gimnaziji oglasilo 35 kandidatov. Izmeti Slov. je 13 maturo dostalo, med temi eden z odliko; dva pa sta reprobovana na dva meseca. Nemci — jih je bilo— so na- pravili izpite vsi, dva med njimi z odliko. I sprli je bil torej letos vsekakor ugoden! — Mlekarski tečaj na Vrhniki se konča v nedeljo, dne 7. julija. Ob 10. uri dopoldne se prične javni izpit gojencev, h kateremu ima pristop vsak, kateri se zanima za mlekarsko tehniko. Po izpitu je praktični nastop gojencev v mlekarni in kemični delavnici. Obenem je poskušnja sirovega masla in sira, katerega so izdelali gojenci. Po končni skušnji sledi blagoslovljenje mlekarne. Opomniti je, da je zadružna mlekarna na Vrhniki ena največjih in najvzornej-ših na Kranjskem. Želeti bi bilo, da se te skušnje udeleže zlasti odborniki mlekarskih zadrug, da se prepričajo, koliko je treba znanja o uspešnem napredku mlekarstva. Priporoča se pa tudi ogledati ta moderni zavod. Odhod z vlakom iz Ljubljane južni kolodvor ob 7. uri 429 min. v jutru. — Da je razžalil cesarja in habsburško hišo, je bil obsojen socialni demokrat Ropaš v Gorici na 10 mesecev ječe. Ropaš je govoril na nekem shodu v Št. Ferjanu. Pri obravnavi je izjavljal, da ni žalil ne cesarja ne habsburške hiše, da ga pa priče (klerikalne) niso umele ter znesle skup razne besede iz njegovega govora, vsled česar je nastala trditev o omenjeni žalitvi. — Umrl JO v petek znani in priljubljeni 531etni trafikant in urar g. Jožef Svatek. Pokojnika je v ponedeljek ponoči zadela kap in so ga drugi dan prepeljali v deželno bolnišnico, kjer ga pa niso mogli več oteti. Svatek je bil samec in je lansko leto obhajal svojo petindvajsetletnih, odkar je prodajat tobak. Prodajal je zadnja leta tudi slovenske časopise. — Predrznost naših heilov-cev. Iz Savinske doline se nam piše dne 30. junija: Danes so se celjski „turnerji^ in drugi „hajlou-bratci pripeljali z večernim vlakom s koroškega Volšperga, kjer so imeli neko „vsenemsko" slavnost, mimo Žalca in Petrovč ter iz vagonov huronsko izzivali slovensko prebivalstvo, grozno kričeč rDie \Vacht am Reina ter tuleč „Pereat "\Vmdischea. „'vVindische Hundeu i. dr. To nesramno izzivanje teh pobalinov — drugače jih ne moremo imenovati — presega že vse meje dostojnosti! Toda dobro vemo, kaj so nameravali. Ce bi bili skupili, kakor so pošteno zaslužili, pa bi bil zopet nemški Izrael trobil v svet o barbarstvu Slovencev. — Vsaka sila do vremena. Zapomnili si bodemo to hujskanje. Ob času vse prav pride; vselej ne bode prevladala obzirnost, kot to pot: zgoditi se utegne kaj drugega. Zato pa: pozor na celjske izzivače! — Iz Šiške se nam poroča: Kakor vsako leto je priredilo tudi letos dne 26. junija učiteljstvo šišenske šole s šolsko mladino izlet na bližnji Rožnik. Da se je množica — 324 otrok — mogla dobro pogostiti, gre zahvala požrtvovalnim mladino -ljubom. Zato izreka tem potom šolsko vodstvo v imenu šolske mladine najprisrčnejso zahvalo p. n. gospe dom in tvrdkam: I. Knez, I. C. Juvančič, Bratje Kosler, Perhautz, Ant. Krisper, A. Luckmann, Goess, Bolaffio, Rei-ninghaus, Zajec, Hudabiunig, Vodnik, B. Tome, Maver, Stepic, V. Maurer, Zakotnik, Suvva, Štele, Rossner, Sei-del, D. if. Lavrenčič, Fr. Burger, K. Mohar, Reberščak, Fawai, Golot, A. Zor, M. Breceljnik. Vsem tem še enkrat iskrena zahvala! — Umrla je gdč. Ivanka Suva v Zgornji Šiški, hči g. Ivana Suve, vodja Krisperjeve tovarrne. Rajnica je bila lani na slavnostnem razvitju zastave šišenskega Sokola kot družica in vedno in vselej zavedna Slovenka, kakor je njen oče rodom Ceh zaveden Slovan. Izredno lep pogreb je pokazal, da je bila zelo priljubljena povsod. Tudi zastava šišen ske Čitalnice je spremila zvesto Članico in sotrudnico na zadnji pot. Blag ji spomin! — Kres na predvečer sv. Cirila in Metoda, 4. t. m., se bo žgal na Krtinskem hribu. — Prememba posesti. Dimnikarski mojster v Rožni dolini gosp. Fran Vrhovec je kupil hišo št. 152 v Rožni dolini od g. Antona Mehleta — Prvi slovenski turisti vrhu GrintOVCa letos so bili minolo nedeljo, in sicer je bilo devet Ljubljančanov: gg. Drčar Fran, Bezjak Fran, Niefergall Anton in tovariši. Razgled je bil krasen. — Pevskemu društvu , Ljubljanski Zvon" je pristopil kot ustanovni član s 40 K gosp. dr. Danilo Majaron. Živel! Da bi našel še mnogo tako vrlih posnemovalcev! — Tamburaški klub „Zaria" priredi v nedeljo, dne 7. t. m., drugo veliko ljudsko veselico v gostilni pBalijaa v Rožni dolini. Spored: Tamburanje, šaljiva pošta, papirnata bitka, spuščanje zrakoplova, vžiganje umetalnega ognja, streljauje proti toči, sreČolov in biljardiranje na dobitke na ruskem biljardu. Biljardiranje se prične ob desetih dopoldan in se konča zvečer ob osmih. Po končanem sporedu prosta zabava in ples. Vstopnina znaša 20 v. Veselica se prične ob štirih popoldne. — Pozor, trgovci I Iz Hohen-elbe na Češkem je prišel v februarju neki potnik, ki prodaja papirnate izdelke. Dve trgovki, ki sta pri njem nekaj naročili, sta imeli jako občutno zgubo. Za blago, ki bi bilo v L ubijani veljalo 40 K, sta morali dotični trgovki plačati vsega skupaj IDI K. Svarimo trgovce pred tem potnikom. — Najnovejše. Kakor se nam zdi, namerava obratno vodstvo dolenjske železnice vpeljati pri poštnih vlakih živinske vozove. Kljub temu, da je na posameznih postajah zadosti rezervnih vozov, je imel zaduje dni vsak poštni vlak pripetih več vozov za živino, kamor se je sililo dostojno občinstvo. Več pasažirjev je radi tega opustilo vožnjo. Vodstvu železnic, ki nas smatra baje za divje prebivalstvo, se zdi neumestno prevažati nas v dostojnih vozeh, akoravno mora vozni listek kupiti za gotov in pošten denar. Da so se v nedeljo zvečer morali vozici pasažirji proti Novemu mestu v nerazsvetljenih vozovih, to pa je nečuveno. Med vinjenimi kmet-skimi fanti so se morale voziti ženske, poštena dekleta. Več gosp. učiteljic se je zgražalo nad vodstvom železnice, ki jim preskrbi tako neprijetno vožnjo v tmini med navadnimi raz-posajenci. Kdo je to zakrivil — ali pa je to morebiti tudi najnovejša uredba obratnega vodstva. Lepo se nam obeta. — Zrelostni izpiti na moški pripravnici v Ljubljani so se vršili pretekle dni. Od 34 kandidatov je eden napravil izpit z odliko, 24 s povoljnim uspehom, 2 imata ponavljal ni izpit, 4 so padli za eno leto. Trije eksternisti so odstopili že med pismeno skušnjo. Na ženski pripravnici so se začeli izpiti danes. — Pevsko društvo „Ljubljana" na klerikalni podlagi, spojeno s ljub-Ijaasko krš. soc. zvezo, rešuje sedaj svojo in društva Čast in ugled s tem, da se je vdeležilo korporativno z zastavo desetletnice bratovščine sv. Jožefa v Tržiču dne 29. junija t. 1. pod vodstvom predsednika Sutirrna in s sodelovanjem sodavičarja Potnika, poštarja Ravniharja, „Katoličke tiskarne" uslužbenca Vrečkota. „novodobaša" Frana Feldsteina, Kleinmavr Bam-berga vajenca Dachsa in nekaterih pevcev rokodelskega društva. Da se društvo reši Še četrtega propada in da zastava ostane „necmadeževanau, kakor se je Šturm izrazil, sodelujejo sedaj pri klerikalnih društvih in bratovščinah. Oj „Ljubljana" daleč si prijadrala in globoko si padla, da si že za stafažo tercialskim bratovščinam ! - Grand hotel „Triglav" v Bohinjski Bistrici, ki se je slovesno otvoril v nedeljo 30. junija, bo zlasti izletnikom k Bohinjskem jezeru in na Črno *prst ter sploh v Bohinj prav dobro došel. Priporočamo ta kotel, ki je v domačih rokah, tudi vsem leto-viščarjem, ker se dobe lepe sobe in krasna stanovanja. Restavracijo je prevzel dobroznani restavrater iz Ljubljane gosp. Avguštin Zajec, ki bo po zmernih cenah prav dobro postregel obiskujočim gostom. Novi hotel se priporoča zlasti večjim dr; ibam in društvom in kakor čujemo bosta že prvi teden imeli učiteljsko d: ištvo za radovljiški okraj in drustv« „Pravnik" svoja občna zbora v tem hotelu. — Sirovi Otroci. V soboto zvečer so v kamniški vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 6., ob zadnjem prelazu v Šiški otroci metali ruše in prot. Nevarnosti za potnike res ni bilo nobene, vendar mislimo, da bi bilo take otroke, ki imajo gotovo dobro vzgojo pri starših, pošteno prijeti za ušesa. Kaj lahko se zgodi, da bo prihodnjič letelo kamenje v vlak ! — Pozor zdravniki! V zelo lepem kraju na Spodnjem Štajerskem je nujna potreba za napredno mislečega zdravnika. Dohodki so sijajm, okoliš velik in v okraju je blagostanje doma. Zdravniku je zasigarano mesto' distriktnega zdravnika. Tudi pri sodišču imel bode dovolj posla. Re-flektant bi moral se takoj v tem kraju naseliti. Vprašanja naj sa vpoš-Ijejo uredništvu „Slovenskega Naroda" do S. julija 1U07. Pripomnimo, da je nevarnost, sicer se naseli Nemec. — Izlet mednarodnih železniških odbornikov na Bled, Ta četrtek prišlo je 90 udeležnikov tega shoda iz Celovca s posebnim vlakom na Bled, kjer sta jih pozdravila zastopnik deželne zveze in blejski župan. Zvečer je bil sijajen banket v hoteiu „Toplice". Vršile so se različne na-pitnice. Zvečer so izletniki, katere je vodil sekcijski šef dr. Roll, zapustili zelo zadovoljni z vtisom blejskega raja naše kraje. Nadejamo se, da bode ta izlet zelo odličnih gostov razširil po svetu glas o lepoti naše domovine. — Slavensko-hrvatska knjigarna V Trstu. e kje, je bilo že davno slovanske knjigarne treba v Trstu, kjer je naš živel ne samo po številu močan, ampak tudi posebno agilen in mu je prisojena važna vloga. Sedaj se je to uresničilo. Koncesijo za hrvatsko-slovensko knjigarno v Trstu je dobil g. JosipGorenjec, dosedaj zaposlen v veliki Hartman-novi knjigarni v Zagrebu. To novo podjetje je tem radostneje pozdraviti, ker mu je oblast delala težave — seveda v Trstu slov. knjigarna! Tako ima Trst sedaj slovensko gledališče in dobi slovensko knjigarno. Na slovenskih in hrvatskih založnikih je, da podpro g. Gorenjca v Trstu in s tem pospešijo naš književni promet. — Graška akademična podružnica družbo sv Cirila in Metoda priredi dne 5. t. m. v petek v dvorani „Kaufmannshaus" zabaven večer. Na občuem zboru te podruž-uice je bil izvoljen sledeči odbor: iur. Vilko Pfeifer, predsednik; iur. Bogomil Hrašoveo, podpredsednik; iur. Avgust Munda, tajnik; iur. Konrad Šmid, blagajnik; iur. v/ekoslav Lešnik, namestnik. — Poskusen vlom. Pred tržaškimi porotniki sta stala v petek 25-letni Angel Dovier iz Gradeža in 271etni Ivan Petje iz Trsta ter pristojen v Moravče pri Litiji, ker sta v noči od 10 na 11. maja v Trstu skušala vlomiti v blagajno tvrdke Sohenker čc Comp. in bi bila odnesla, če bi se jima načrt posrečil, okoli 7C00 K denarja. Petje je dobil šest, Dovier pa 3 leta ječe. — Zanikrnost pokopališkega oskrbništva v Št. Vidu nad Ljubljano zasluži javne graje. Jama je večkrat prekratka, tako da morajo pogrebci čakati in gledati, kako težak s krampom zemljo odkopava in z lopato odmetava. Taki prizori so mučni, zlasti za sorodnike. Svečanost ob gomili se profanira po takih neokusnih zaprekah. Tako malomarnost naj se odpravi, to zahteva estetika in ozir na občinstvo. Lani "iso mogli neke krste spraviti v premajhni grob in so z nogami po njej skakali, še večji škandal je bil, ko so poko pali strojevodjo v pokoju Končiča Obračali in premetavali so krsto na vse strani, da se je končno odprl pokrov. Tako so Končiča potem zasuli. Zdaj leži na trebuhu v odprti krsti v grobu. Škandal! — Nova slovenska posojilnica na Koroškem- V Kotmari vasi se je ustanovila slovenska posojilnica za občine Kotmaravas, BilČavs, Žihpolje in Vesca. Poslovati je začela s 1 julijem. — Iz ljubezsi nož. Ker lGletna Josipina Rupuik v Celju ni hotela slišati ljubezenskega nadlegovanja 21 letnega tovarniškega delavca Petra K or e n a jo je ta z nežem osuval v glavo in hrbet, da so jo težko ranjeno prepeljati v bolnišnico, Korena pa odvedli v zapor. — Panorama kosmorama na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno nam kaže ta teden Buko vino. Pri tem vidimo razna mesta kakor Cernovice, Dorno Vatro iti. ter razne znamenitosti in šege ondot-nih prebivalcev. Slike so prav lepe. Prihodnji teden K g i p t. — Strela je udarila v hišo Fr. M o zine v Gaberjeiih pri 1'ržišču, da mu je s hlevom, šupo in podom pogorela do tal in da je škode 100«) kron; i^totako je udarila strela v hišo Mihaela Bregarja v Cimernem pri Sv. Križu, da je zgorela streha in 500 K denarja. Škode je 1*^*0 K, zavarovalnine nič. — Ogenj* V D r n o v e m pri Oi rkljah je pogorela Šupa in hiša Ivana Unetica, Urbancu Francu pa hiša. UnetiČeva škoda znaša 700 kron, zavarovalnina 900 K, 1'rban-Čeva škoda pa 1400 K, zavarovalnina pa 1000 K. — Združeni šentpetrska ženska in moška podružnica Ciril- Metodova priredita v proslavo godu sv. solunskih bratov, blagovestnikov slovenskih v korist glavne družbe na vrtu hotela „Ilirija" j Kolodvorskih ulicah v nedeljo, dne 7. julija narodno veselico. Spored: Petje, izvaja slavno pevsko društvo „Ljubljanski Z?onu. — Godba, ki jo oskrbuje slavna „Društvena godba". — SreČolov. P. n. narodno občinstvo se z ozirom na blagi namen najvljudneje poživlja na mnogobrojni poset te veselice. Pričetek točno ob sedmih zvečer. Vstopnina 40 h za osebo, deca prosta. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Prostovoljnega gasilnega društva na Veliki Loki ustanovna veselica bo v nedeljo, dne 7. julija. Spored. I. 1. Sprejem došlih bratskih društev. 2 Ob 10. uri maša in blagoslovljenje gasilnega orodja. 3. Po maši pozdrav došlih društev po gospodu načelniku gasilnega društva 4. Ob 1. uri popoldne banket pri g. „Šiajpahu". II 1. Ob 3. uri popoldne javna tombola. 2. Ob 5. uri igra „Eno uro doktor". 3 Po igri šaljiva poŠta. 4. Zvečer umetalni ogenj. 5. Ob 9. uri zvečer velika slika ognje-gaseev. (». Prosta zabava in ples. Ob času veselice in igre svira narodna godba. Vstopnina k igri: I. prostor 1 K 50 h, II. prostor 1 K, stojišča 60 h. Preplačila se radi ogromnih stroškov hvaležno sprejemajo. Kdor se želi udeležiti skupnega banketa, 2 K kuvert, oziroma obeda v gostilni „Šlajpahu, blagovolil naj radi priprav najkasneje to sporočiti do 4. julija na-čelstvu. V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. — Opatijsko pristanišče. Piše se nam iz Opatije: V opatijskom pristanišču pričeli se metati denar v morje. Kdor šc nikoli ni videl, kako se meče tisoče iu tisoče v vodo, naj gre to gledal sedaj v Opatijo in si naj ogleda delo novega pomola. Dva Nemca, katera menda morja še do sedaj nikoli videla nista, dva Italijana in <'u Slo-venee, to so delavske sile, katere naj bi storile to za Opatijo velepotrebno in pomembno delo. Zdi se, kakor da bi se to delo smatralo od gotove strani za igračo. Komur je le malo ležeče na tem, da Opatija cveto in napreduje, mora ga pri pogledu na to delavsko sil«), katero je poslala neka Adrijanska akcijska družba, katere predsednik je menda g. Gorup v Trstu in katera družba je prevzela od države to delo, zaboleti srce. Mi smo že omenili svoječasno v »Slovenskem Narodu«, da se čas viharjev, to je <>d novembra do marca z vsakim dnevom približuje. Z vsakim dnevom se pa tudi približuje pogin na novo poče temu delu pomola, Da bo pa porušil prvi vibar vse delo. katero se bo storilo na novem pomolu do meseca novembra, če se bo tako »futicalo«, ka kor sr sedaj, smo pa vee kakor sigurni. Opatija na tak način ne bo dobila čisto gotovo se par let toli potrebnega pristanišča oziroma pomola. Obračamo se še enkrat na kompetentne osebe, da se zavzamejo za to za Opatijo velej »oniein bno delo, da se ne zgodi tako kakor v Lovrani, kjer se že pet let dela pomol, n zimski viharji porušijo vedno VSe delo, katero se je v celi m Letu storilo, in tisoči in tisoči denarja minevajo brez vsake koristi v morsko globino. Katerega se to tiče naj se zgane! Sedaj je š«* čas. \aj se nastavi delavskih sil, kolikor se jili v tem slučaju potrebuje in naj se delo dogotovi v pravem easu. — Semenj. Dne 1. julija t. 1. je bilo na letni semenj prignanih 925 konj in volov, 277 krav in telet, skupaj 1202 glavi. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa prav dobra, ker so prišli po nje Korošci in L3bi. — Mlad begunec. Ko je včeraj dala lOIetnemu Alojziju Dobrinu v Tržiču mati 2 K, da bi šel ž njima nekaj kupit, jo je mahnil dečko proti Kranju, si tam kupil vozni listek in se pripeljal v Ljubljano, katero pa ni ogledoval dolgo časa, kajti ko je ogledoval lepe hiše, je pristopil k njemu stražnik in mladega tujca od peljal na magistrat, odkoder so ga potem zopet poslali v Tržič. — Usoden sunek. Včeraj se je v Razpotnih ulicah spri mizarski pomočnik Ivan Tokan z (iiuetuo Marijo Ob!akovo in jo pri tem sunil v prsa, vsled česar je padla in si zlomila desno roko, levo pa poškodovala ter so jo na odredbo policijskega zdravnika g. dr. Illnerja z rešilnim vozom prepeljali v dež. bolnico. — Vlom. Danes ponoči so dosedaj še neznani tatovi vlomili s sekiro v trgovino g Mateja Orehka v Kolodvorskih ulicah št. 2(» iz veže v prodajalnico vodeče vrata in pokradli več srebrnih ur, verižic, nekaj obleke in nogovic. — Delavske gfba&Ie* Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 100 Macedoncen, 170 Hrvatov in 10 Slovencev. V Heb je šlo 100, v Meran pa 50 Hrvatov. Predvčerajšnjem je šlo v Ameriko 41 Hrvatov in 14 Bulgarov, nazaj je pa prišlo 40 Slovencev in Hrvatov. — Izgubljene In najdene reči. Posestnik Ivan Kočar je našel dolgo verigo. Dijak Herbert Hirschmann je našel srebrno žensko uro. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena sivkasta jopica, 4 dežniki, palica, ženski slamnik in siv havelok. — Šolski učenec Alojzij Urbančič je izgubil prost bankovec za 10 kron. — Služkinja Jožeta Kalanova je iz gubila denarnico, v kateri je imela 95 K denarja. — Šolski molitvenik je našel nekdo včeraj v tivolskem drovoredu. Lastnik ga dobi v uredništvu našega lista. — „!ijafeljaagk& draštvati* godba'* priredi jutri v hotelu nLloyd" (Sv. Petra cesta), društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vinarjev. — Priloga. Za p. n. 1 j ubij an-ske naročnike je priložen uzorec športnih oblek tvrike Gričar & Mejač. * Najnovejše novice« Sestanek m ed avstrijskim cesarje m iu angleškim kraljem bo koncem julija ali v začetku avgusta v gradu velikega vojvode Toskanskega V Schlackenwerthu. — Grob in rojstno hišo Garibaldija prevzame italijanska država v svojo laat ter zgradi na otoku Caprera muzej, ki bodo v njem zbrane vse relikvije iz življenja Garibaldija. Garibaldijeva rodbina ne zahteva odškodnine za hišo. — Za 400.000 K draguljev je poneveril nekemu dunajskemu draguljarju gledališčni igralec Lubte ter pobegnil. Iz Belgije je poslal draguljarju zastavni listek, s katerim je zastavil vse poneverjene dragocenosti v Berolinu za 28.290 K. — Osem rudarjev se je ubilo v Raudnigu pri Toplicah na češkem. Pokvarilo se je namreč zaviralo pri vzdigalnici, vsled česar so prileteli s strašno silo v globočino. — Za stare natakarice. V Ostrogonu na Ogrskem se je zadnje čase več natakaric in kavarnarskih blagajniČark nesrečno zaljubilo. Dve sta se celo usmrtili. Občinski svet je vsled tega sklenil, da smejo biti v kavarnah in drugih zabaviščih za postrežbo le nad 40 let stare ženske. Telefonska in brzojavno poročila, Dunaj, 2. julija. V danafinji seji poslanske zbornice je predsednik dr. VVei sskirehner sporočil poslancem cesarsko zahvalo za vdanostno izjavo. Nato je zbornica nadaljevala debato o discipliniranju uradnikov. Finančni minister dr. Koryto\\ski je imel dve uri trajajoč govor, v katerem je na podlagi uradnih spisov skušal dokazati upravičenost discipliniranja uradnikov. Tekom svojih izvajanj je doslovno v francoščini citiral nek (lemenceauov govor. Za Koryto\vskiin je govoril grof Steniberg, ki je ironično vprašal predsednika, ako se bo od Korytow skega citirani ( lemen-ceauov govor protokoliral, ter ljuto napadal vlado, imenujoč jo ekse-kutivni komite socijalnodemokrat-ske stranke. Xato je govoril ma-loruski socialni demokrat M orače v s k i. Debata se nadaljuje. Prihodnja seja bo jutri. Dunaj 2. julija V S3ji gosposke zbornice je stavil dr. Eppin-ger prčdicg, v katerem se vlada poživlja, naj takoj vse potrebno ukrene, da se sanirajo deželne finance. Dunaj 2. julija. Danes ob desetih so imeli predsedniki klubov sejo, na kateri so sklenili voliti za predsednika proračunskega odseka dr. C h i a r i j a , za podpredsednika pa dr. Krama r a , Nemca in dr. Eben-ho c h a. Dunaj 2. julija. Cesar je pred svojim odhodom v Išl poklical k sebi ministrskega predsednika barona Becka in ministre dr. F o Ha, dr. Marcheta in dr. P a caka. Danes popoldne je cesar sprejel predsedstvo gosposke zbornice, ki je prišlo k cesarju, da mu izrazi vdanost gosposke zbornica. Budapešta 2. julija. Pri specijalni debati o železničarski predlogi je prišlo danes v parlamentu do burnih p r iz o rov med Madžari in Hrvati. Podpredsednik Rakovszky je odtegnil besedo hrvaškemu delegatu dr. Vi likovi c u, Č^š, da njegov govor ne odgovarja določbam p slovnika. Nato je dr. Mag d i 6 zaklical: „To je škandal!" Podpredsednik Rakovszky: „Kdo je to zaklical?" Dr. Magdič: „Jaz!" Podpredsednik: „Radi tega klica Vas pokličem k redu!" HrvaŠki delegati so glasno protestirali proti temu, ko je Itakovszky še vdrugič poklieal M&gdica k redu, je nastalo med Hrvati viharno ogorčenje. V tem tre-notku so Hrvate naskočili poslanci stranke iz leta 1848., med njimi 01ay in mladi Madaras. Situacija je bila nevarna iu skoro bi se bil vnel krvav pretep. Končno se je posrečilo pomiriti razburjene duhove, ko je predsednik prekinil sejo. Hrvati so nato predlagali jajuo sejo, kateremu predlogu se te moralo ugoditi. Odličen zobozdravnik, ki lepe svoje pacientinje vkljub vsem opominom ni mogel dovesti do tega, da bi si redno snažila zobe in usta, se je poprijel drastičnega sredstva. Iz delov, ki jih je odvzel »najtemnejšim zobnim pokrajinam", tiste lepotice, je napravil mikroskopičen preparat in ga fotografiral v povečani obliki. Fotografijo, ki je kazala najbolj odurne oblike bakterij, je poslal neubogljivi pacientinji v okviru šmarnic in vijolic za god z nastopnim pisanjem: „Velecenjena gospodična! — Nekaj zadovoljnih prebivalcev Vaših premičnih ustec si usoja Vam k današnjemu godu prav presrčno voščiti srečo in Vam v znamenje hvaležnosti poklanja nastopno skupino". To je pomagalo. Se tisti dan se je na toaletni mizi svojeglave lepotice bleščala steklenica Odola. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se zahvaljuje najiskreneje prejasnemu gospodu 'grofu Leo Auerspergu, v svojem kakor tudi v imenu šolske mladine, za pogostitev dne 21. junija 1.1. Šolsko vodstvo na Turjaku, dne 27. junija 1907. Josip Bergant, šel. vodja. Borzna poročila Ljubljanska , Kreditna banka v Ljubljani". Uradni Yvt2* c»jn borze 2.julija 1907. ♦ Naloibeni papirji. 4'2° 0 majska renta . 42 4« 4-4 ^ o 4- / 41/a°o bos.-herc Denar 97 81 99 2b £7 80 llfi 75 92 85 111 10 98-50 104 bO 99«5 srebrna renta avstr. kronska renta . . „ zlata „ . . 0 ogrska kronska renta . zlata posojilo dež. Kranjske , posojilo mesta Spljet „ Zadar železniško posojilo 1902 . . . ' 99— češka dež. banka k. o. 100 — * ž. o. 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 100 — . pest. kom. k. o. z 10 , pr......104-75 0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... 98 75 zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . 98 76 z. pis. ogr. hip. ban. 99 50 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... j| 99-5" 4* 8« , obl. češke ind. banke 99 75 4° l prior. lok. želez. Trsr- Poreč...... 4° o prior, dolenjskih žel 3° ^ o 40 41 ° 4l 41 o Al 0 * 2 0 Al o, ^20 Blas 98 — 99 45 98 -11=» 95 93 05 111-30 U9 30 102 — 10085 100 — 101 — d87b 100 50 106 26 99 75 99 75 10j 50 100-50 103 75 , prior. juž. žel. kup. 1 . 41 j°, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860' s . . . „ od L 1864 . . . . , tizske...... „ zem. kred. I. emisije 9 rt n f m ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , . . . Inomoške . . . . Krakovske Ljubljanske Avstr. rdeč. križa Ogr. „ „ Rudolfove Salcburške Dunajske kom. Delnice. |užne železnice..... Državne železnice . . . . \vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ » • • Živnostenske » • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . - . Praške žel. ind. dr. . . . Itfma-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ 99 90 9875 295 — 100 — 149 25 261 25 142 25 26 -266 5"» 237 - -91 — 184 — 20 80 429 — 80* ~ 88 -65-4F- 25 26-86 65 -84-50 461 — 138*-655-30 1814 649 75 750 60 241 -728-676 76 2670 637 26 252 60 517— 145 - 11 86 19 19 2364 S4-06 117-76 96-90 1d2 4-84 99 75 297* -101 — 161 25 263 26 144 25 271 — 27659 247 — 101 — 185 — 22-80 439 — 90 -94 — 6r -47 25 2^-85 76 — 90-50 471 — 139 — 65630 820 650 75 751 50 241 50 737 -577 76 ✓ 681 — 638 26 26« -621 — 147-- 1139 13 23 2358 24- 0 U7 05 96*10 2-62 6 Žitne oeno ¥ Budimpešte. Dne 28. Junija 1907. Pšenica za oktober . , M BI 9 w • * • m Koruza . julij . . . . . 1906 , maj .... Orea 9 oktober. . . . Nearemenjeno. 60 kg 60 . 50 „ 60 . 60 . 1018 826 674 6-90 746 Zahvala. Iskreno zahvalo izrekam cenjenim gospodom, ki so darovali znesek 634 K 9) v. za popravo občinske poti ter nam s tem pripomogli do dobre vozne poti. Dal jim Bog obilo srecel Strmca, 26. jnnija 1907. Anton Vidrin, odbornik. Umrli so v Ljubljani Dne25. junija: Rozalija Marija KržiŠnik, uršulinka. 32 let. Kongresni trg 18. Jetika. Dne 26. junija: Avgust Brank, dninar. 70 let. Radeckega cesta 11. Canis multilocu, laris. Dne 27. junija: Martina Tičar, stražnik, hči. 8 mes. Streliške ul. 15 Vodenica v glavi. — Ivan Dernovšek, mizar. 48 let, se je v Mestnem logu obesil. Dne 28. junija: Neža Trtnik, črevljarjeva hči. 3. mes. Grubarjeva cesta 1. Bronchitis capill. V deželni bolnici: Dne 23. junija: Marija Poljane, gostija, 62 let, naduha. — Ana Zorič, strežnica, 66 let, srčna hiba. Dne 24. junija: Boštjan Colavue, zidar, 65 let, kap. — Franja Jenko, dninarica, 36 let, pljučnica. — Fran Werli, trgovec, 35 1., spridenje jeter. Meteorolosiino poročilo. » nad morjem 06* Srednji važni tlak 78« 0 mm. ■j- Cas • opazo-, vanj a j Stanje barometra v mm Tempera-, ! tura v 0V| Vetrovi Nebo 30. 9. 73i 1 2J6 si. jng jasno 1. 7. aj. 731 7 18-4 brezvetrno iasno ■ y. pop. 7306 28 6 al. jng del. oblač. , |9. zv. B. |7. ki. n 2. pop 730 7 22*1 729 5 727 8 j sr. jzah. 19 5 slab vzb 26'S p. m. jug. del. oblač. jasno jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe-r»tnra:2il0 ia 230J; norm,: 19*1° in 19 1° Padavina v 24 nrab 0*0 mm in 0 U mm Anton Kirschner, strojevodja južne železnice v p., naznanja v svojem in v imenu svojih otrok, kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je njega iskreno ljubljena soproga, odnosno mati, stara mati, svakinja in teta, gospa Agneza Kirschner roj. Pichusch po kratkem, mučnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 8. uri zjutraj, v 73. letu svoje starosti, blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb se vrši v sredo, 3. t. m. ob polušestih popoldne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. 2195 V Ljubljani, 2. julija 1907. Zahvala. Za presrčno sočutje izkazano nam od tako mnogih strani med dolgo boleznijo in ob smrti naše ljubljene hčerke in sestre Ivanke Suwa si usojamo izrekati tem potom vsem dragim prijateljem, znancem in posebno slavni Šišenski čitalnici, darovalcem krasnih vencev in za mnogobrojno spremstvo najtoplejšo zahvalo. Zgornja Šiška, 2. julija 1907. 2190 Žalujoči ostali. Zahvala. Za obilne izraze iskrenega sočutja izkazanega povodom prerane smrti naše tako ljubljene in nepozabne hčerke, oziroma sestre, svakinje in tete, gospice MICI ŽITKO za mnogoštevilne krasne vence, prečastiti duhovščini za spremstvo, gg. pevcem za ginljivo petje, dalje predragim sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku in tako počastili spomin prerano zamrle nam drage pokojnice, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. 2179 Na Verdu, 1. julija 1907. Žalujoča rodbina Matija ŽItkova. V delo se sprejmo dva ali trije izurjeni m en brusač. 2199—1 Povpraša naj se v hotolu „Nova poftta" t Kran|u na Soren|akenk Prvi kranjski mastni in zalo ini zavod L. J. Frohlich v Ljubljani, v Hrenovih ulicah it. 17 se toplo priporoča za izvrševanje dopisnic in razglednic in različnih tiskovin po najnižjih cenah, izdeluje tudi portrete, risane s črno kredo, akvarelne in v oljnatih barvah. Brzojavke: Frohlich, Ljubljana. 2194—1 Proda se eventualno odda tudi v najem v Kamniku 2166—S v lepi legi za vsako obrt, z lepim gospodarskim poslopjem, vrtom in korporacijsko pravico. Natančneje se izve pri L s on t alt, Vransko. Imv se rioltio vpeljana gostilna v mestu na Gorenjskem v najem eventualno se tndi kupi. Kdo, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2162—2 pri kolodvora, v koji je trgovina, gostilna in kegljišče, se iz proste roko proda Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2189—1 Gozdar in ekonom s strokovnimi šolami in z državno izkušnjo, dolgoletno prakso pri gozdarstvu, lovstvu, žagi-nem obratu, nakupovanju, vajen kmetijstva in vsake gozdue manipulacije, išče, ker so graščino prodali Italijanom, slnžbe te stroke. Ponudbe na naslov: Ulricb, Begunje pri Lescah na Kranjskem. 1 Dva izurjena sprejme takoj v stalno delo Peter Bevk 2138-2 mizarski mojster v Št. Petru na Krasu. Parna mlekarna u Medvodah prodaja 2188-1 J/4 mastni (delavski) sir po K —-90 I kg. Va mastni (delavski) sir po K IIO kg, celomastni in trapistovski sir po K 1-60 I kg. Zavo nina prosta po povzetju. Iščem za takojšen vstop spretno prodajalko ki je tndi vešča manipulacije z poštnimi ekspedicijami. Gospodične, ki so že na enakem mestn službovale, imajo prednost. Ponudbe pismeno. 2191 Fr. Čuden, urar o LJubljani. najstarejša m daleč jnona se odda v najem. Radi samotnih družinskih razmer in bolehnosti oddam v najem svojo dobro idočo gostilno v bližini vsakomeseČnega Živinskega semnja. Zmožnim osebam, bodisi gospodom ali gospem, ki amejo tndi nekaj trgovine in imajo nekaj pre moženja, oddam v najem z gostilno vred tudi prodajalno s trafiko in pro dajo kolkov, ki se nahaja v hiš i. Pogoji so zelo ugodni. 2186-1 /glasiti se je osebno pri lastnika Josipu Pirjevcu v Sežani- Ženitna -== ponudba. J\{lad trgovec na deželi 3 lepo uspevajočo trgovino in mlad definitiven uradnik £ okroglo 4000 kron letne plače, želita v svrho ženitve resnega znanja j izobraženima in imovitima go-SPicama t8 do 26 let* Tajnost samo ob sebi umevna* 218« Ponudbe pod „J. Jf", poste restante Jdrija do 8. julija. Sprejme se takoj već dobrih siviij. HllierkK ulice St. iz, i. nadstr. 21&2 ~1 za prihodnje šolsko se sprejmejo na stanovanje in hrano. Eventnelno se sprejmo tndi gospodične. 2155 2 Pismene ponudbe pod šifro lvE. 8." na upravništvo „Slov. Naroda." Trg. hlapec za specenjo sprejme- Kje, -Naroda". in vinsko trgovino se pove upravništvo „Slov. 2185-1 Otroški voziček se proda v restavraolji „Narodnoga doma" v Ljubljani. 2181 11 z 2 sobama in kuhinjo, se odda za krajšo ali daljšo dobo takoj ali pa za 1. avgust v St. Vidu nad LJubljano it« 69« Poizve se istotam. 2178 Vrtnar oženjen, isće službe vrtnarja ali hišnika. Zmožen je slovenščine, nemščine in dragih jezikov. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2180—1 Služba občinskega pri županstvu v Postojni z letno plačo 1440 kron Je razpisana. Službo bo nastopiti s 1. avgustom t. 1. Pismene prošnje, iz katerih naj bo razvidno dosedanje službovanje in usposobljenost posameznih prosilcev, je vložiti najdalje do 10. Julija 1907 pri županstvu v Postojni. Prosilci, ki so poleg občinskepa tajmkovanja tudi vešči hranilničnega knjigovodstva, imajo pred dragimi prednost. Županstvo postojnske občine, dne 1. julija 1907. 2175 2 0 Plkel, župan. C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik elarnar PICCOLI, Ljubljana Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: IVI Pil I nOV SirUD n^jskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno lwiqiiMV OIIMr> cist izdelek, neprekosijive kakovosti, pomešan z vodo da pri] etno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1*AU, 1 t kg steklenica K —*90, poštni zavoj, neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5*60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 80, 40 in več kg. Zeleznato vino SSliS^SSSM in slabotne otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni 1943 4 je želodec kre-_ pilno, tek vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. I steklenica 20 vinarjev. Naročila se točno izvrše proti povzetju. Tinktura za želodec BIBE" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno žejo gasečo ter redil no ij za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 K Ces, kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne Odhod iz LJubljane jut. ieL: 4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*00 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) II-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. I-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 10-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž. Dohod ¥ Ljubljano jut. ieL: 8.37~zve6er. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 1. maja 1907. leta. II OO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega. 11*15 predpoidne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz Ljubljane dri. kolodvor: 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. I050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6 46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 09 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)* (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Posestvo naprodaj! Zaradi družinskih razmer se proda na Stari gori pri Mirni na Dolenjskem, kjer se gradi nova železnica, popolnoma 2161—2 orondlrono posestvo ki obsega hišo, krito z opeko, gospodarsko poslopje, hlev in svinjak, s slamo krit kozelc, vse Čisto novo in v najboljšem stanju. Zraven spada tudi njiv za 24 mernikov po-setve, 9 oralov gozda, lepo zarastlega, 3 orale lepega sadnega vrta ln 2 orala prav dobrega vinograda. Ve« pove lastnik Fran Brinovec, Stara gora p. Mirna na Dolenjski 8 ^9555914 39 A//^ Otroci ob tem izvrstno uspevajo in ne trpe na motenju prenavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, drevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov. mof\a za orroKe Najboljše živilo za zdrava in na želodon bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. K U F E K E, Dunaj I. in Bergedorf—Hamburg. Nova hiša z velikim obdelanim vrtom se vsled rremeseenia takoj proda pod zelo ugodnimi pogoji. Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda-. 2i6>-2 Išče se prodajalka za tobačno zalogo iu loteristinja, ki je tega podla dobro vajena, ima izpričevala in je lepega vedenja. Kje, se izve v npravništiu »Slov. Naroda". 2116-3 Proda se hiša tri leta stara, kavarna, dobro obiskana, s koncesijo zanjo in za prodajo piva in vina v steklenicah itd. z opravo. Natančneje se pou«e v toba-karni Mirodvorske ulice štev. 43 ¥ Gorici. 2115—3 Kuharica ^najrajši mater z odraslo hčerjo), ki bi opravljali tndi pranje in likanje perila ter kuhale dobro domačo hrano, se takoj sprejme pri častniški rodbini blizu Ljubljane. V pomoč je tndi sluga. Zglasi naj se v posredovalnici N o v o t n y, Ljubljana, Dunajska Cesta. 2136-3 „Zadružna tiskarna v Krškem" sprejme v svojo knjigoveznico v tej stroki dobro izvežbanega knjigoveza prvo moč. Plača po dogovoru. Nastop takoj ali vsaj do 15. julija t 1. Ponudbe na Antona Umeka v Brežicah. 2187 i Komptoirist dobro vajen enostrok^ga knjigovodstva, nemšfcega in hrvaškega jezika, izurjen korespondent z večletLO prakso, dobi v modni manufakturni trgovioi trajnega mesta. Pooudn si manufaktnrne stroke ima|o prednost Ponudbe z navedbo dosedanjega siuibovanja, zahtevo plače in s lotograftjo naj se naslavljajo na firmo Fr. Bendeković v Karlovcu. 2l35 3 U Štetinu, 7. junija 1907. žaikenualderstr. 23 I. Gospod CJ o b r i c I picccli lekarnar v Ljubljani* Vaša 2163-2 Želodčna tinktura ja na meni napravila prav dober učinek in S* rte morem kaj, da Vam a hvaležnosti ne izrečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture. 2 velespoštouanjem gospa Jflara fiierer. Več delavcev ^ned t#»mi tndi delavca za gips, 80 sprejme takoj v tovarni za nmetno kamenje 8. Unterhuber, Ljubljana, Dunajska cesta 71. 2173-2 Zlata svetinja Berolln, Pariz, Rim itd, Naibolise koim. čistilo ra zobe Izdeluje: O. Sevdl Stritarjeve ulice 7. p> poln oma trezen, zdrav in energičen m»>i, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se išče za tvornico na sekire na Spodnjem Štajerskem proti aobri plači m prostemu stanovanju. Prednost imajo oženjeni ponudniki ključavničarske stroke, ki se tndi razumejo na dela v stružilnici. Ponadbe z napovedbo dosedanjega službovanja iu s prepisi izpričeval na upravništvo „Slov. Naroda*4 pod „De-10 VOdja" 2122-5 Priporoča se dobro domače delo: srajce, bele, barvaste In pike, po meri, najboljši kroj, cena nizka. finlon Šare Ljubljana, ;v. Petra cesta 8. Zunanjo naročila točno in ceno. L 051 no 1941-10 Šivalnica in Hvalnica. Trg. pomočnik mešane stroke in železarne, z dobrimi izpričevali, priden in pošten, se sprejme. KJe> — pove upravništvo „Slov. Naroda". 2163—2 Najboljši In najmodernejši KLOBUKI vseli vrst v najbogatejši izberi po gL 1-20 in vise ! v Ljubljani pri 9-J.HAMANJi t Klobuki se sprejemajo v popravo. Ceno in pristno istrijansko vino iz prve roke urodaja Sebastijan Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjao (Ant)gnana) pri Pazion v Istri. Vino pošilja v sodih po ne manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železniška postaja Sv. Petar v Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje rad tndi vzorce. 272 24 večje Število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Danajska ceata at. 40. 1666—1» Mestna učiteljica, stanujoča v bližini uovega poslopja višje dekliške šole, sprejme 2 a pri h. šolsko leta dve deklici na brano in stanovanje. — Zglasila pod šifro „P. J. 48" upra\ništFU „Slov. Naroda14 do 7. jnlija. 2117 3 Poštni voz lahek, že rabljen, bodi s streho ali brez strehe se kupi. Kupi se pa tudi pot pokrit, že rabljen kolesel j. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda. 2123—3 Cena stanovanjem do 1 Junija In od 1. septembra 25° , pod tartfo. Od 1. junija int^j urbana telefonska zveza. Krapinske * Toplice Sezona od 1. maja do konca oktobra. HrV&tskeEl Leta 1906 je bito 5221 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapio-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa 2 ari vožnje. Od 1. maja vsak dan dvakrat omnibus k vlakom proge Zabok-Krapinske toplice ob 7ih 53 min., ob lOih 8 min. dopoldne in ob 4in 16 minut popoldne, k postaji Rogatec k popoldanskemu vlaku. — 30° do 35° R (37\,° ao 436° C) gorke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protlnu, mišični in članski revml In njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-gijl, kožnih boleznih In ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-slnske, separatne kopeli, kopeli v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji , masaža, elektrika, Šved. zdravilne gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed May. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja 11 kopališko ravnateljstvo l30' Krapinskih toplicah na Hrvaškem. Vljudno se priporoča trgovina ■ ■ 1 Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtorl tri št«. 10. Velik« zaloga, solidno blago. 3612 Cene zmerne. to 39 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 12-74 Podružnica v SPUSTU. Stritarjeve nllce št. 2. Podružnica v CELOVCU. ■1 fond obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4Vt°/o od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip- cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav4* po K 500•—, 1000-—, 5000 — in 10.000. Bentnl davek plača banka sama. Rentnl davek plača banka sama. Prva domača slovensko pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 „„."■»■»" marčno divo v sodcih in steklenicah. Ustanovljena leta IS54. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje MF~ izbomo Isdsjatelj ia odgovorni urednik: Baito Pastoslamiek. Lts»nina m uk „Marod&e uakarueV 9758 FS 97