Po3nffK^MR8ll9 ¥ 'jBOTOViRT cranasnie smv* &m —’*& Posamezne številke: N «vadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—. B3S? n svaciiso aedoSjah Dm 1 UREDNIŠTVO TABOR- >xb<*)a vmIc rian, resvco nciicAje ta prusurkov, ob 16. uri z iebmnoHt nawi«*inj«ir» Ur »tun mesečno po poiti D 10'—, c omet v* D L8- t rioctuvijen n« dota D 11'—, u« isJuranioe D 10 irvserati po J o govoru. UPRAVA ** P'1 up**"4 .TABt^RA* ViARItiOR. furčičeva nltc« šUv. 4 IVlaribor, sobota 5. marca 1927. WK8KSSS?2S® btevilka Leto Vlil. fcSffiaELKS Daitain/a sefa Narodne sk&spS2*w® Ostra kritika vladne pasivnosti. Beograd, 4. marca. Tudi današnja’ seja Narodne skuošei-110 Je potekla mimo in brez velikega zanimanja. Po overovl.ienju zapisnika se je prešlo takoj »a dnevni red: Prora- čunsko razpravo. Prvi je govoril bivši Poštni minister r&dioevec dr. Šuperima, ki je poudarjal; da nikdar ni moglo obstojali med radikali in radičevci resnično prijateljstvo, do katerega pa .tudi nikoli ne bo prišlo, kajti. radikaUks stranica ie absolutno sepcratisti«na srbska s1 ranica. Za n j im je • govoril samo- Mihael' Petrovič Arcibašev je bil rojen leta 1878 v guberniji Markov. Slaven je postal z romanom »Snnin«, ki opisuje ’ irai&bradaiio erotično umiranje pred vojno nastajajoče ruske generacije, zlasti dijaških krogov. Razen tega kulturnozgodovinskega in nravnohistoričnega romana, ki je izšel L T9C8-. jo napisal Arcibašev življerijapolen oris revolucijske dobe leta 1905, več delov-Drino veTk in novel (1905 do 19i3) in dramo ^Ljubosumnost«. ©HorpSe^aMlo Ibcspss« 'držav Rim, 4. marca. stojni demokrat Prota'K-ečmanovič, ki .-.Sireno glasilo fašizma »Popolo 30 v slikovitem govoru dokazoval, ka- ° ]1TUa« Prwas.H-.pod naslovom. »Uear,- dogodkov, ki nastopajo v feSS stiSiftSMm S^kmdu 4 'vladjmd/po neginrjočih Principih leta duh« sledeče vrstice:. Na stari vseh onih. deželah, ki Pitne vode in da sc cesto dogaja, da mojajo potniške ladje odpluti iz pristanišča brez knrliicc -pitno vode. • 7?radi tem jp nujna potreba, da se zgrade potrebni vodovodi. Govornik io grajal tujk ,'s-:'hc šolske razmere .v Dalmaciji. —-omenil, severna Dalmacija na prebivalcev nima niti one fcirn-ne-.ip\ Zatem je bila skupščinska »ena op 1" ::-1 prek Tu-na in se bo' nadaljevala ju«ri predpoldne. Beograd, 4. marca- Danes jc zakonodajni odbor nadalje raznravl.ini o zakonu v centralni upravi. reSutafo Ediui izhod ojačanje sedanje vimlo — *>D8 'n DZ odi"č"o odklanjate sodelovanje. Beograd, 4. marca« V Političnem življenju se v toku da-npšn-ptr0 p r e.4 noldneva. ni Pripetilo nic novega. KmTtrski predsednik Uzunovič Je go vedno bolan. V sUr-Rm-Udi hodnikih razširjano r'rzijc, da sc bo -vlada na vsak način Rknš*!- AfussaHnS pripravSIs re-voEucJo v Albaniji Ss'!^'.tRvnehia *■ močila ameriškega lista. Newyork, 4. marca-Nowi orškf list »Times« prinaša alarmantno vest, dn oHn-nvOn Mussotbii v Albam. 1 m »ortia veliko revohi- clio, ki •m« namen, omogočiti Itaiiii »rejmiSi« togdencoj Vo0stavltev rtoitji.apskega vojaškega protektorata v Albaniji. AreSbafe# umri Varšava, 4 marca. Ruski romanopisec Arcibašev ic \-če-ra.i popoldne preminul v varšavski vojaški bolnici, kjer se je lečil. — Priblčovičcv protest- Včeraj popoldne je bil Prihičevič v avdijcnci nri zunanjem ministru dr. Nhiku Perču. Pri tej mi liki je PriHčevič ostro Protestiral Proti zasledovanju Hrvatov v diplomatski službi. Pri-bičevič je storil to radi’ slučajev gospodov: dr- Pavičiča-Tresiča in dr- Josipa Smodlakc. Zunanji Tliiiiister obvešča voditelje strank o političnem položain. Zunanji minister dr. Perič, ki je pred nekaj'dnevi sprele! vodjo demokratske stranke, Ljubo Davidoviča, da ga informira o zunanjepolitičnem položaju, je z istim namenom včeraj spreiel vodjo samostojnih demokratov Svetozarja Pribi-čevjča. — Dr. Laza Markovič za donavski Locarnp. Madžarski, list »Biidapesti Hir-lap« komentira budimpeštausko potovanje dr. Markoviča in povdaria, d;; dela Markovič že več'let na pri.iatelisltem razmerju mod iyind/«^r,Hjko in Jn^o-ln-viio- Po izjavah, ki jih -ie Markovič dal listu. Je namen megovega potovanja združitev vseh podonavskih držav v smislu Locnrusko pogodbe. Donavske države naJ bi tvorile enako skupnost-kakor ie F' slučaj nri Mali antanti.'Seveda združitev ne bj b-:in v zvezi z državotvornimi zprcmemhani-i. — MaP erzaei-ie v li«bljansk* ški direkciji. Poslanec Km,n Puceli je opozoril prometnega ministra, da so sc vršile in so še vrše v območLi !iub!ionskega železniškega _ ravnateljstva none-verlje in sicer zlasii v blagajni ljubljanskega glavnega kolodvora, v krmilnici v Mariboru, v ljubljanskem mostovnem-j vozovnem oddelku, v Postajnih blagajnah v Medvodah ta Zagorjjj, v gospo- darskem uradu za zavarovanje železničarjev in’ gradbenem odseku ljubljanskega ravnateljstva. Radi teh poneverb se-pripravlja mnogo..upokojitev ta stroge odredbe proti osob-iu ljubljanske direkcije. — Tisk ip fašizem. Narodni direktorij fašPtcvske stranke ,ie razpravljal o problemu italijanskega tiska in sklenil, razdelili časopisje v dve vdihi kategoriji: V eno bodo spadali oni časopisi, ki jih ■fašizem prizna.va, v drugo pa nepriznani. K Prvi skupini spadajo pni časopisi, la se jih lahko po izvoru, sodelova-nm na D židovskem pokrotu, politični zvestobi vseh nastavljemeev, ravnateljstva uredništva in Uprave, z gotovostjo smatra za prave organe fašistovske vlade. Vsi ostali Pripadajo drugi skupini. Stranka bo- nadzorovala priznano časopisje. _V prvi vrsti bo vodila kontrolo o političnem udejstvovanju in tudi upravi listov-7,a'o bo .zahtevalo, da vsi fašisti podpirajo narno te časopise. V Priznanih časopisih «e bodo udejstvovali lahko edinole fašistov-ski novinarji. Pri ostalih časopisih bodo razen fašistov sodelovali lahko tudi pefgšistovski' novinarji. Od stranke priznani časopKi bodo morali imeti na naslovni strani fašNtovsK znak- — Ukbntav konzulata v Braili. Po odredbi zunanjega ministra ie bil ukinjen naš konzulat v Bra.ili. Ni treba še Pov-darjatr, da je ta korak zunanjega ministra bil v; gospodarskih krogih sprejet z uevolio, kajti ravno naši izvozniki so zahtevali svojočasno konzulat v Braili. Verjetno je. da bodo. vse gospodarske organizacije v Beogradu zahtevale ukinitev odredbe in vzpostavitev konzulata. — Konzularna konverzija s Poljsko, Včeraj so prispeli v Beograd poljski de’cgfiti, da »klonejo z našo državo konzularno konvencijo- Poljski delegaciji jrtv.lsffdnjo ..pesjanik Okenski- Prva seja obeh delegacij se bo vršila danes. — Movj Poskusi v avtomobilskem hi-trostnem rekordu. An Hoški major Sca-grave. ki 1ib’$p s svojini 1000 M P moč- iiiiM £< Briljantna komedija. „Gansehaufl“. Xenija Desni, Livio Pavanelli. Te1. 121. 335 KINO APOLO. vzel s sabo 60.000 mark in odšel v Ameriko. Svak pogrešanega, Pavel Gerlach, pa ie. so J ni preiskovalnemu sodniku v Landsbcrgu pojasnil, da je Durmeistra I- 1919 ubil, in sicer, kakor zatrjuje, vi silobranu. Truplo doslej še niso našli. — Maščevanje zapuščene. Lastnik nekega berlinskega podjetja, Grau, -ie bil, ko se ie hotel mV/elpti v avtomobilu v urad, od s.voJe bivše ljubice težko ranjen s k rogi Jo iz samokresa- F-fcril1:*. je nato streljala še na šoferja in sc skušala še -samo ubiti. Vse tri osebo so težko ranjene prepeljali v bolnico. Dekle ie storilo zločin radi tega, ker ji jc Grau obljubljal .zakon, a Jo je zapustil. B crarp‘m rr“ v - '*■ •« y - n-vos 5 ji I Tem pot arh s* dovoljujemo kar naJ-vlinrlpcie t»ro«lt' oitc P. n. r«> do--1!^ncc, ki imajo še paše Položnice, naj blagovolijo glasom naše okrožnice vpošteva-ti našo bedo, katero naj nam olajšajo s kakšnim kol; m''o(larnm. zakar j'..n o-stanemo vedno ivph-v-i. V 11 a dl, da bo ta naš klic našel odziv, se že vnaPrej nrr-f-j-fio v-’bv”ij’iio^o i" bf>De"'mo za odbor: G. Jurasek, predsednik, F- Schv/cntner, bla.m>jnjk: J. ('-■ tajnik. nini. P-mboam-vozbm doseči hitrost 200 }c postajalo vcd.no" boli očito mil:i. (860 km) na uro, je odšel v spremstvu, lo mehanikov v Ameriko, kier hoče dos“čl »voj rekord na peščenih bre-rrovih F1r>r!-:Io. »o du bo toF-e1 dosedanji avtomobilski hitrostni rekord. cDsTnvino še ni dognano. dMi ;ip ^njnii moerpče na zcrHi voziti s to! H\<) hi'tiro.sfio. Scfl&vnvs ho do- PoH^oriio d m S tv o klopih v Lju-b liani KaB^ansha pTop^sanda L^a. Jatiranu 2c davno pred svetovno vojsko je Italija razvila močno propagando -a za-v rje vam.'e Jadrana., radi česar je Prišlo do čestih diplomatskih zapletlja-iov med Dunajem in Rimom, v katere se je vmešaval tudi Berlin, hrepenenje po sarno-itabjar-skem gospdodarstvu na Jad-anu in leta 1915. je Italija napovedala vojno svojim 30-1 el n im zaveznikom, samo da bi ii u-spela namera, ki jo je dolgo vrsto let hotela izvesti diplomatskim potom. Skle-nila Je londonski Pakt, ki ,ii je zagotO'Vil večji del Dalmacije. Kakšni so bili povojni odno.šuji med . , „ nami in našo sosedo, je znano- Kmalu bi šegel s nrvmi prenosom 96 m,i., na uro, bilo prišlo do razračunavanj z orožjem, z druHm L-,6 rn s tretjim 212 milj na končno pa smo se vendar ud«H sramot- 11 rrv A I /-. r» On »• «1 'lil «f,1 «-,,\l--.vl r, -'o _ . . uro. Voz bo rabil galJono petroleia (4-54 1) na mikio. Zračni pritisk bo Pri hitrosti 200 milj znašal 1000 Pfundov na čelni strani avtomobila. — Strašna dejanja ciganske tolne. — Aretacija ciganske tolpe Silke, ki je divjala no zahodni Slovaški in Poročila 0 strašnih umorih so vznemirila vse on-dotno prebivalstvo. Silka so orožniki oN.iali iz zapora v gozd. kjer naj bi pokazal mesto umorov. V neopaznem trc-nutku pa se mu Je posrečilo, da ie Pobegnil, Režal jc v gozd in ga Še niso wo>g)i ujeti, dasiravno ga za sle! du J e cela četa orožnikov. Dognano je. da so cigani izpovorjaij resnico, da so svoje žrtve '/aklali in jih požrli do kosti. Policija jc 11rt Izdanih mestih razkopala zemljo in našla kosti, ki jih sedaj preiskujejo zdravniki. Na kosteh ni opazit’ piti s'e-dp krvi. kar dokazuie, da ie bilo meso hnhano. Število izvršenih umorov se vedno veča.'?ilkc .sam je Piznal šest umorov 7-di se pa, da še ni priznal vseh. — Med žrtvami sc jo mbnial tudi LJlet.n: gimnazualcc O derezo iz Cnoricsa. Dečka so cigani v gozdu ko jo šel k potočku no vodo, ujeli in ubiti. Kor cigani tokrat tako to JzpP.VO'!:>1 c,; II-p .lii-o, j-np]; do_ narja ju so stroO-n so sklenili da mve-ga človeka, ki ga. bodo srečali, ubijejo in Požrlo. — Po sedmih let'h Priznal zločm. Po sedmih letih ie bilo pojasnjeno, zakaj .ie zginil mesar Gustav Ducmcistcr iz LinP-keno v Neumarki (Nornčim). Durmeistra so pogrešali od konca maja 1919, leta-Njegovi sorodniki so takrat razglasili, da ie radi družinskega spora zbežal, normi Ra.ppalu. Rappalu so sledilo Ne-tunske konvencije, V te’’ k-mccsiiah « noše strani ic oropala Italija za 600.000 naših ljudi, za veliki teritorij in se u-gnezdila celo v Zadru — sredi naš.: celine in sredi našega teritorijalnega morja. V»e to ie Italiji uspelo s pomočjo lažne krilatice »reciprociteto« in »Prijatelj stva« v smislu »mirnega prodiranja« s sredstvi gospodarskega »sodelovanja« močneiših nad stabejšimi. KI j n1' temu ni ponehala propaganda za osvojevanjem naše zemlje, temveč »e je v eri fašizma celo pojaealn. Vodki te akcije ie sam Mussolini, ki tudi sodeluje nri Časooisu »A,1rintico Nostro«, glasilu črnogorskega albanskega in makedonskega komiteja. Hnajst posebnih zvez s številnimi podružnicami v državi, podnira iredentistično delo. Neprestano se kriči no .vsej ItaHi: m VRtva proti naši državi. V zadnjem času je Propaganda omenjenih društev, katerim nnčeluiejo na.iugled-aie.iše osebnosti, postala (znatno inten-7-"vpeljSa- Zahteva se nrosn!č?n'> projekta železniško pro^-«' »T n Brediliana«. ki bi naj h’!a direktna zveza Trsta in Benetk z Avstrijo in Madžarsko, ne da bi •sc pasi ralo naš terknim. Fmotreno se tud’ bojkotira n rt Sp pomr>rsko t—»ovsko raskavo no samo na Jadranu, temveč tudi v Prometu z ostalim svetom. Osvojevalna nmuagandn se širi med vsemi sloji. Izdajajo se časopisi, brošuro in najrnzhmiojše tiskovine. »L’al-ir.i f5]}onda« (druga obala) blati kar je naše. Prevračajo »e zgodovinska dej- mr ^ Tn*mornrrcrc-r>. -marca" siva, samo da bi dokazala pravico Italije do vsega Jadrana. Ena izmed številnih brošurtc pravi na uvodnem mestu: Skozi vrata Zadra — večno odprta nezavisnost — kajti Dalmatinci verujejo v nio — ie vstopil prvi italijanski guverner — H. E. GHovani Giuratti, od katerega modrosti, smelosti in ljubezni, potrpežljiva in junaška Italija pričakuje, da dovrši zmagonosni marš na Kotor — kjer je italijanska meja še od časa rimskih in beneških plemen — ko je bilo v«e morie naše.« Razen tega razpečavajo Po Italiji v lflOtisoč izvodih ilustracije, na 'katerih se plastično naznačuje, ‘kaj vse mora Italija osvojiti: ivso našo obalo in vse (jadranske otoke. Številne sliike so 'razstavljene po salonih in imajo napis: »Kar zgrabim, ne spustim«. Pred dnevi pa je g. Mussolini odgovoril predsedniku USA, da Italija ne more sprejeti ponudbe glede razorožitve na mor.iu. To pa predvsem radi nas. Nevarnost italijanske protijugoslovanske propagande je velika, vendar nas ne plaši toliko, da bi. iz strahu beležili njene akcije, temveč jih registriramo zgolj v informativne svrhc, da izve tudi naša javnost, kako globoko sega ital ijansiko »prij atelistvo«- Mariborske vesti Maribor, 4. marca. ©ddeteSs za tuberkulozo na tukajšnji Splošni bolnici Novi oddelek za tuberkulozo, ki je bil zgrajen s sredstvi, katere je »brala tukajšnja Pirotituberkulozna liga, je dograjen in se bo jutri popoldan izvršila kolavdacija. Z ozirom na dejstvo, da se .ie za gradbo neobhodno potrebnega oddelka pri tukajšnji bolnici Porabila zadnja para, je PTL sklenila, da ne priredi slavnostne otvoritve, pač ipa se lx) novi oddelek slovesno izročil upravi bolnice v nedeljo dne 20. tm- ob pol 11. uri pred; poldan. K svečanemu aktu so vabljeni vsi Prijatelji in Podporniki požrtvovalnega dela PTL. Pol ure pred sviečano predajo tuberkuloznega oddelka .v uporabo Splošni '"bolnici, sc foo vršil občni zibor PIL- m Osebna vest. Dosedanji vodja mariborske kolodvorske pošte g. Jakob No.vak je trajno upokojen. Na njegovo mesto je imenovan g- Klemenčič. Odborniki Gosp. in političnega društva za I. in IV. okraj v Mariboru se tem potom ponovno opozarjajo, da se vrši dne 7. marca 1927 ob 8. ud zvečer .v strankinem tajništvu v Cankarjevi ulici 1 odborova seja z že znanim vaznim dnevnim redom. Polnoštevilna udeležba odbornikov obvezna- — rajnik. m Podpora za brezposelne. Ministrstvo za socialno politiko ie nakazalo Velikemu županu mariborske oblasto 15.000 Din za podpore, ki se imajo razdeliti sporazumno z mariborsko in celjsko Borzo dela med brezposelnimi delavci v mariborski oblasti. Podpora se more nakloniti le ontim brezposelnim delavcem, ki so kot taki priglašeni najmanj 10 dni pri eni ali drugi Borzi dela. Prosilec mora spisati prošnjo, naslovljeno na Velikega župana mariborske oblasti, v kateri navede svoje družinske razmero, čas brezposelnosti in sploh vse kar obtežuie njegov obstoj in ga nuJno opravičuje do izredne enkratne podpore. Prošnjo mora Potrditi županstvo, v predmetu družinskih člano^ pa župni urad. Omenjene podpore se morajo izplačati do 1. aprila 1927. m Razglas. Z davčnega okrajnega oblastivia smo, prejeli; Odmera najemnine za leto 1927. za kraje, y katerih se ista odmerja letno, je dovršena. Odmerite tabele se v ztnislu člena 209- fin. zakona za leto 1926-27, Ur. list št. 39-172, ex 1926, ra/grnijo pri davčnih uradih in pri vseh onih županstvih, v katerih ob-mnčiu stoje v najem oddana poslopja, v času od 7. do vštevši 21. marca 1927- — Davčni obvezniki lahko v tem času v tabelah pogledajo svoje predpise. V tabelah je izkazana tudi za prejšnja leta naknadno odmerjena najemnina. Prizivni rok traja 15 dni. Predina davkov ornim obveznikom, ki v 15 dneh po preteku roka za vpogled v odmerno tabelo, to je. do vštevši 5. aprila 1927 ne viože priziva pri davčnem okr. oblastvu vi Mariboru, postane pravomočen, četudi se davčnim obveznikom nc vroče posebni plačilni nalogi. Prizivi so Podvrženi koieku 20 Din. m Zadruga slikarjev, pleskarjev, podobarjev itd. javlja, da ima v nedeljo 6. tm. dopoldan ob 9. uri svoj rcdini občni zibor v hotelu »Zamorec«. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži: Dnevni red: Razširjenje zadruge, sprememba Pravil, poročilo načelnika, ta-koka in razno. — Načelnik. m Domač praznik (furež) ples in najboljše vino (klobase vseh .vrst) pri Osetu Narodni dom in Štajerska klet. 369 m Danes zvečer veliki elitni koncert z kabaretnimi vložki v Veliki kavarni. 392 m Veliki Jožefov sejm priredi Gradbeni odsek Sokolskega društva v Mariboru dne 18. t. m- v vseh Prostorih Narodnega doma. 383 REPERTOAR. Petek, 4. marca. Zaprto. Sobota, 5. marca ob 20. uri »Vesela .vdova« ab. C. Kuponi. Nedelja. 6. mairca ob 15. uri »Revček Andrejčck«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Cigan baron«. Znižane cene. Kuponi. PondeUek, 7. marca- Zaprto. Torek, 8. marca ob 20 u ri »Za narodov blagor« ab. B- Premijera. Cankarjev »Za narodov blagor« na mariborskem odru. V torek, dne 8. marca vprizori mariborsko gledališče v režiji g- J. Koviča najefektnejšo komedijo »Za narodov blagor«, kjer se nam na satiričen način prikazuje umazano - rodoljubni boj za narodove ideale, njegove »blagre«, itd. Komedija, ki je bila še pred vojno večkrat z največjim aktualnim uspehom .vprizorjena ni neglede na svojo umetniško vrednoto, tudi. na aktuelnosti še čisto nič izgubila in je morda še celo aktuelnejša nego kdaj preje. — V glavnih vlogah nastopijo ga Bukšekova in gg. J- Kovič, Železnik, Grom. Rasfoerger itd. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 6. t. m. se vprizori ta zopet dve Predstavi: popoldne priljubi jem ljudska igra »Revček Andrejček« Pri znižanih cenah, zvečer pa veleuspela opereta »Cigan ba>ron« isto pri znižanih cenah. Gospodarstvo Kako se ščiti našo industrijo in obrt? V vseh državah 8krbe .v prvi vrsti oblasti za čim uspešnejšo zaščito in Podporo domače industrije in obrti, bodisi s primernimi zaščitnimi carinami, bodisi z davčni,mi olajšavami ali z direktnimi denarnimi subvencijami, vsekakor pa z izdatnimi naročili in državnimi dobavami, ki jih izvršujejo domače tvrdke. To .je princip vseh, celo najmočnejših narodnih gospodarstev. Toda pri nas. kii smo gospodarsko tatko šibki, da vsaka delna kriza zahteva težke žrtve in izzove komplikacijo v vseli gospodarskih panogah, «e zaščiti posveča jako malo pozornosti. Jasen dokaz nam je afera 'nove narodne skupščine, ki je v vseh gospodarskih krogih dvignila obilo prahu. Ministrstvo Javnih del je nameravalo, ne da bi razpisalo doma dela za ureditev prostorov našega parlamenta, oddati jih neki nemški tvrdki iz Frankfurta. Opremo in pohištvo, izdelke ki so v trenotnih razmerah najdovršenejši in poleg tega tudi nenadkriljivi produkti domače lesne industrije, sc je hotelo oddati v izdelavo tujcu. Bogat zaslužek bi ostal v tujini, naši davkoplačevalci bi za Nenv ce dajali težke denarje in stotine brezposelnih bi še naprej viselo na ramah državnih blagajn. Kje je vzrok tako nepremišTjememu koraku ministrstva javinih del je težko uganiti, najbrže Pa je to pripisati nezaupanju do domačih podjetnikov. Da bi se naročilo ne oddalo v Izvrši; tev inozemstvu, so naši gospodarski krogi morali zastaviti ves svoj upliv in ukreniti vse mogoče, da se Je namero vsaj od godil o. Upati je, da bo naši lesni industriji vendar uspelo pridobiti ministrstvo javnih del, ki je uvidelo veliko napako, katero je zagrešilo na škodo domačih gospodarskih interesov. Zadevo bo končnoveliavmo rešil ministrski svet, ki tudi ne bo mogel zavrniti domače Ponudbe, kajti ponudniki «o stavili tako ugodne pogoie. da bi bil naravnost škandal, ako bi se kljub temu našel nekdo, ki lii vstrai?] pri prvotni nameri. Zadeva z oddajo ureditve m opreme nove narodne skupščine je zavzela velik obseg in prehaja v afero, ki je z ozirom na mizerno stanje našega gospodarstva dokaj nečastna in zasluži, da se jo podvrže ostri kritiki. V času, ko je sleherni dinar, ki odhaja preko meje, udarec našemu gospodarstvu; ko vsa podjetja ječe pod bremeni težkih davkov in plošnega brezdelja, se mora ona 5ndu®trija, ki so ji bili dani vsi predpogoji tn ki se je tudi temu primerno razvila, do najvišje tehni-čno-modeme možnosti, zavzemati in boriti za državno naročilo, o katerem ne bi smel nihče n ibi pomisliti, da bi se ga oddalo tujcem v izvršitev. V takih razmerah je nemogoče, da bi stanje našega gospodarstva krenilo na bolje. Dokler bo vladalo celo na najmero dajnejših mestih nezaupanje v nas same, res ni i zgledov. g Zopetna oddaja državnih subvencli-ricih mrjascev ▼ mariborski oblasti. — Ker se ie posrečilo zopet zasigurati nekaj sredstev za gornji namen se bode tekom meseca maja oddalo nekaj državnih subvencijskih mrjascev ob (Običajnih pogojih. Kdor se za to zanima naj se Prijavi Pri sreskem živinorejskem referentu (uradni veterinar ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano tiskovino za prošnjo (Zave-zno pismo). Prošnje morajo biti najkasneje do 15. aprila pri sreskih poglavarjih; na poznejše se ne more ozirati. — Obrestovanje 'movine na čekovnih računih pri poštni hranilnici. V smislu naredbe g. ministra - -r+o m telegrafa, izdane v sporazumu z g. ministrom financ in g. ministrom trgovine in industrije se bo od 1. marca t. 1. dalie obrestovala imovina na čekovnih računih z 2% samo dio majvečjega zneska Din 1,000.000, dočim se imovina preko tega zneska do nadaljnjega sploh ne bo obrestovala. Med Indijci »Zdravilni« Plesi in fakirske produkcije. — Svečanost v »temnem krogu vejevja«. Znano je, da so razne igre kakor tudi ritmično-telovadme vaje, sredstvo za o sveženj e im krepitev telesa, za dosego telesne gibčnosti im prožnosti. Toda doslej se ni vedelo, da nekatere igre delujejo celo zdravilno. Težko je verjeti, da bolnik sPloh lahko pleše aK skače, še manj Pa se nam zdi verjetno, da od tega celo ozdravi. Učenjaki, ki proučujejo dežele tajfn-stvenega Vzhoda, predvsem Indijo, so ugotovili, da del rndiškega plemena Na-vajo, ki mu pravijo domačini Šamani, uprizarja svojevrstne igre ob raznih svečanostih, katerih glavni smoter in cilj je zdravljenje gotovih bolezni. Istočasno molijo pripadniki Šamanov za dež in prosijo svoje bogove za bogato žetev. Svečanost traje devet dni v nalašč zato zgrajeni kolibi. Prvih sedem dni se mora lx>lnik podvreči vrsti Procedur: molitve, žrtvovanja in uživanje zdravil. Osmi dan se vršijo Predpriprave za »zdravilne« plese- V kupe naložijo vejevje posebnega drevesa in jih puste na miru do naslednjega dne — do dneva plesov in povratka zdravja. Deveti dan paneso v kolibo zdravilne Predmete. Palice drevesa »surnah« dolge en meter. Na prvem koncu ie pritrjen neke vrste gumb, na drugem pa velik Prstan. Dalje pripravijo tudi posebno vrsto puščic z ostjo iz kamna, do-je nasprotni konec -votel. Ko sc pripravijo še palice pinij so vsi »zdravniški instrument?« pripravljeni in plesi prično. ^ Na večer devetega dne stopi bolani baman poleg visokega kupa vejevja in prične peti, dočim ostali nalagajo sveže kupe suhljadi in drva. Na -sredinf je največja grmada. Na vzhodni strani je edini izhod iz nenavadne »amhulance«, ki velja za svetišče in ga imenujejo »temni krog vejevja«. Kakor hitro se zmrači, se veliki kuP sredi svetišča zažge. Krog svetišča se zbere zbor muzikantov z oglašajočimi instrumenti in na znamenje presune mračno tišino strašen krik, tuljenje, hreščanje, bobnanj-e, cviljenje in zvenenje, — vsi mogoči glasovi, — ki trajaj-o toliko časa, dokler bolnik pleše krog grmade, se zvija in lomj ude. poti, pada iin opoteka, ter zopet vije na vse mogoče poze. Takoj nato pridrvi ,v »temni 'krog -vejevja« 12 nagih Šamanov, zgrabijo bolnika m ga vihte po araku, kakor »taro, raztrgano bandero. Ko so dvakrat divje plesali okrog ognja, od vzhoda proti zaipadu, tekmujejo med sabo, komu bo uspelo snet; prstan s palice »sumaha«, ki je pritrjena v. ognju grmade. Razumljivo je, da to ni preveč lahko in enostavno, kajti tekmovalcu se lahko mimogrede osmode in dodobra o-pooejo prsti a.]-j pa podplati. Toda kakor hitro uspe enemu izmed njih sneti prstan zibeži iz »temnega kroga vejevja« i-n kriči kakor zblaznel. Temu sledi najzanimivejši del svečanega obreda —^ »ples s pernato puščico«. V Puščici ie tajinstvena zdravilna moč. Ples izvajata dva smešno pobarvana plesalca. Njuno telo in roke sp pobarvane v serpentinah_ z neko črno mastno barvo, kar bi naj pomenilo oblake in strele; dočim je ostalo telo pobeljeno z neko maso, podobno našemu apnu. Na nrišicah rok imata pritrjene kože, k? predstavljajo krila, v rokah pa držita zgoraj omenjene puščice. V času ko divja plesalca plešeta in pojeta, položijo •bolnika na razprostrto bivoljo kožo. — Vsi plesalci stoje krog njega in izvaja* jo razne fakirske trike, tako da gledalec misli, da so pojedli puščice; toda takoj nato vlečejo drug za drugim puščice iz ust, se zaporedoma nagibajo nad bolnika in ga (vsak po trikrat) zbadajo r me«o, dokler se »pacijent« ne onesvesti. Ko so prišli vsi -na vrsto se oddaljijo. Čez dve uri se bolnik dvigne in- prične znova plesati, toda tokrat od veselja kajti dodobra se je prepotil in s številnimi bodljaji pregnal nadležno bolezen. Indijanci imajo tudi druge zdravilne igre in plese, ki ravnotako, ali pa še boli izmučijo pacijenta in so po ritmu in Ispeljav-i mogoče tudi zanimivejše- - Pravijo Jim »solnčni ples« in »ples napetih lokov«, katere izvaja ogromno število svečenikov itn vernikov. KINO BCSno „UNION“ (preje Sioskop) predvaja še danes zadnjikrat kolo-salon shimtny šlager »ZLATO SOLNČECE«. v 6 deja-njih^ ki opisuje pot solnčeca od kislih kumaric do zakonske sreče. • Kino »Union« bo predvajal od sobote naprej velikanski film »POVOJNI MILIJONARJI« po romanu znanega dunajskega pisatelja Hugo Bettauerja, film, ki PrikazuJC tragedijo vseh šiberjev. Ženo, šamPanjc, dolarji. _ špekulanti na veli-ko — pohlep po milijonih. Povojni milijonarji. Denar na cesti. Bankirji^ šiberji; lopovi*; goljufi v zasebnem in Javnem življenju. Resnična slika povojnega miiijeja. KINO „APOLO“ predvaja Jo vključno nedelje 6- marca veselo komedijo »Zadnji konak« v glavni vlogi Ksenija Desni in Livio Pavanelli Dobra ohranjen klavir se radi selitvs takoj proda. Naslov t upravi. 381 Viničar s 3 liadml se sprejme na ma o ?inttarijo; dobi molzno kravo in lepo njivo. Pemioa 23, Sr. Marjeta ob Pesniei. 391 Snrin nakogar, kor bi moji ženi Mariji Murko kaj posodit, da jaz niseai plačnik njenih dolgo?. Ravnotako s?« rim prad nakupom kakor-Snihkoli pr-.dmeto? od nje, kar nima piaviee ničesar prodajati. Martin Murko, Brezje IL 53, pri Maribor. 387 likamo agilna i* lanedji-re Zastopnike. nike, ki so dobro peliaai, ▼ srrho prodaje driarnih sraik. Rasna ponudbe pod Oitro: .Siguren doirodak* a a upravo liati. 34!» Trnovska oprava. pripravna za vsako stroko pa ceni na prodaj. Jos. Tomazin, Graj‘ski trg 4. 377 Pristopajte CMD! Tevorie prevoze *9 vsake vrste kakor tudi selitve 7td. prevzame po |ako solidnih cenah Prevoz lovorov Ivan Slona, Tržaška cesta 5 Ttsk«r: »Mariborska* Timkrnm** ▼ Muri bora, pr-.dntavntk: 94«ui k o D • t • 1 •* fsvnst®!j. OTodat-arrartk: Vekamimr Sata iti** Urednik Vekoslav Cixel. »evtmer. UdskteP- r—#—tJ Vsi v MtaribdO.