Kdo in kako je oviral
delo občinske

Po prvih volitvah leta 1990 sta se v Mo-stah dogovorili dve največji stranki LDS in DEMOS, da bo LDS dala kandidata za predsednika Skupščine, DEMOS pa kan-didata za predsednika IS. Oba kandidata sta bila na volitvah tudi izvuljena. Kljub nekaterim zapletom je sprva delo v Skupš-čini kar zadovoljivo potekalo, dokler ni bil g. Jančar izvoljen v DZ. Ko je bilo treba iskati novega župana so vse stranke me-nile. da to mesto pripada LDS. Toda, ko je bilo objavljeno ime kandidata g. Anteja Madjarja s<> poslanci DEMOS-a menili, da bi bil g. Vladjar morda »preozek« za vode-nje Skupščine, zato so opozorili LDS, naj postavi kakega drugega kandidata, ker imenovani verjetno ne b« izvoljen. Po tem opozorilu so se začela številna ostra prego-vaijanja in hudi očitki, češ da se nima nihče pravice vtikati v interne zadeve stranke in da je to izključno strankina za-deva, koga bo kandidirala.
Ker je LDS vztrajala na prvotni ponudbi kandidata in ker je hotela priti v predsed-stvo stranka SDP, so se vse slranke dogo-vorile. da bosta dali LDS in DEMOS svoja
kandidata za predsednika. medtem ko bo dala SDP kandidata za podpredsednika Skupščine. DEMOS-ovi poslanci so pred-lagali naj bodo volitve ločene, ne v paketu, toda LDS in SDP sta zahtevali nasprotno. Volitve so potrdile tisto, kar so DEMOS-ovi poslanci predvidevali: »Nihče ni bil izvoljen!«.
Po neuspelih volitvah, bilo je skupno zasedanje. je bilo potrebno nadaljevati sejo po zborih. Zbor KS je po dnevnem redu nadaljeval sejo in jo tudi končal; medtem ko so bili v DPZ člani LDS in SDP »utrujeni« in so zapustili sejo.
Nato je bilo opravljenih več razgovorov med strankarai za uskladitev interesov, a brez uspeha.
Ko smo se na koordinaciji predsednikov zborov spet dogovarjali, da bi Skupščino spravili v tek, je bil vedno postavljen po-goj, da se voli za predsednika istega kandi-data LDS, čeprav je bilo jasno, da tudi v drugo ne bi bil izvoljen. Ker se zadeva zaradi vztrajanja LDS na prvotnem kandi-datu ni premaknila z mrtve točke, so se poslanci skupine DEMOS obrnili na SDP
in predlagali, da bi SDP dala kandidata za predsednika in tako bi skupščina spet de-lovala. Po dveh razgovorih s predstavniki SDP in čakanjem na odgovor »baze« (po-zitiven ali negativen), le tega ni bilo.
Med tem ko so^otekali razgovori med strankami so službe IS normalno delovale. Pripravljale so potrebne odloke. poročila, programe, proračun in druge zadeve kar bi morali na Skupščini obravnavati. Toda to ni bilo po volji poslancem LDS in SDP. Zato so Ie ti v DPZ »skonstruirali« neza-upnico 1S. čeprav je bila večina prepri-čana, da IS dobro dela. Povedali so. da bodo blokirali Skupščino in da ne bodo prišli na sejo. Grozili so, da bo republika zaradi nesprejetega proračuna uvedla pri-silno upravo v občini in da bodo tako dosegli svoje. V takem napetem stanju in blokadi dveh sej Skupščine so nastopile poletne počitnice. Ko smo se posamezni poslanci srečevali tudi med počitnicami, smo drug drugega opozarjali o nujnosti deblokade in začetka rednega dela skupš-čine, vendar nihče ni ponudil kaj konkret-nega.
V septembru sta predstavnika LDS in SDP za 22. 9. povabila vse stranke, da bi se dogovorile za nadaljevanje dela Skupš-čine. Na sestanku sta sklicatelja v uvodu poudarila, da je treba prenehati s starimi spori, jih ne več pogrevati, ampak na novo iskati rešitve, saj da so z njihove strani vse opcije odprte. Toda po krajšem razgovoru sta podala iste zahteve kot že ves čas do-slej, to je izvolitev istega kandidata za predsednika, podpredsednika, predsed-nika DPZ in nezaupnieo IS. Opozorila sta še, da če ne bodo usklajeni njihovi inte-resi, bosta SDP in LDS podprli samosklic decerabrske seje z edino točko: Razprava
o vzhodni avtocesti, vse ostalo pa bodo blokirali. S strani skupine DEMOS je bilo ponovno poudarjeno, da ne more sprejeti istega kandidata za župana in da se ne strinjajo z nezaupnico IS, ker po mnenju večine le-ta dobro dela; pripravljena pa se je dogovoriti za odprtje novega sekretari-ata in izpopolnitvi mesta v IS s strankarsko opredeljenimi delavci LDS, čeprav do se-daj tega ni bilo. SDP je menila, da za mesta v 1S ni zainteresirana, zato naj se o IS dogovarjata sami LDS in DEMOS.
Sprva je LDS zahtevala podpredsedni-ško, mesto v IS in še nekaj sekretariatov. Ker pa se je med tem časom nekaj članov IS politično nagnilo k LDS, se je zadeva zapletla in je bilo več sestankov spet neu-spešnih.
Približeval se je mesec december in po-gajalski skupini sta se končno sporazu-meli. da pripiavita pisni osnutek dogovora in sicer. da LDS zasede tretje mesto v IS, da se umakne vprašanje zaupnice IS in da se tako omogoči delovanje skupščine. Pri tem je bilo treba dobiti še soglasje SDP, da se strinja s kandidiranjem svojega kandi-data kot podpredsednika skupščine. Vse ostalo naj se ne bi spreminjalo, ker se mandat poslancem že itak izteka.
Skupina DEMOS se je obvezala, da se bo pogovorila z SDP. Toda s strani SDP so bile postavljene spet nemogoče zahteve (očitno z namenotn zaviranja). Zahtevali so: mesto predsednika skupščine, predsed-nika DPZ in za LDS še eno mesto pod-predsednika skupščine. Razumljivo je. da teh novih zahtev SDP ni bilo mogoče je-mati resno, saj sta skupina DEMOS in LDS že pripeljali zadevo h raju, kjer bi
vsaka stran nekaj »iztržila«. SDP bi dobila na novo podpredsednika v skupščini, LDS bi dobila tretjo mesto v IS. skupina DE-MOS bi se odpovedala želji po predsedni-štvu v DPZ, ki ga je prvotno imela. Umak-njena pa bi bila tudi nezaupnica IS.
Na sestanku vseh treh pogajalcev dne 7. 12. 93. so predstavniki skupine DEMOS vztrajali na tako rekoč že dogovorjeni po-ziciji in približno vsklajenem razmerju strank za delovanje skupščine. Pričakovali smo, da bo nasprotna stran le uvidela nuj-nost sporazuma in podpisala dogovor o so-delovanju. Vendar tudi to pot ni bilo razu-mevanja.
Povdariti moramo. da v naši skupščini dva zbora ZKS in ZZD delujeta konstruk-tuivno (preko 66%) in imata že oprav-ljeno delo dveh sej skupščine, medtem. ko člani SDP in LDS v DPZ-ju delujejo zelo ' destruktivno. so v zaostanku. s tem pa blokirajo delovanje celotne skupščine. Tudi opozorilo, da ni pošteno do volivcev, da samo del poslancev zavira delo skupš-čine ni bilo učinkovito. Nasprotno! Groziti so začeli z republiško preiskovalno komi-sijo. če ne bo ugodeno njihovim zahtevam. Toda teh nizkotnih groženj, kakor tudi ne prejšnjih groženj o uvedbi prisilne uprave na naši občini ni nihče jemal resno.
Na podlagi teh izkušenj v naSi občini lahko sklepamo, da pri nas še vedno ob-staja nekaj ljudi iz stare strukture, ki se nikakor ne more otresti 45-letnega obvla-dovanja večine z manjšino in to za vsako ceno, seveda na škodo številnih in nič kri-vih občanov.
Za pogajalsko skupino DEMOS Jože Bevec