Dva zaslužna moža.
Spisal Lad.  Ogorek.                                   .....
vonček"  je  že   svoj čas naznanil  svojim  čitateljem,   da je izgubil slovenski narod dvojico  zaslužnih mož: umrla sta
vrla prijatelja slovenske mladine,  sloveča  učenjaka in
pisatelja profesorja Ivan Vrhovec in Simon Rutar,
oba  temeljita   slovenska
zgodovinarja, katerih po-
dobi   priobčuje  današnji
naš list.
Ivan Vrhovec in Stmon Rutar sta z ne-umorno delavnostjo odkrivala zgodovino Slo-vencev, zbujala tako v svojih rojakih ponos in rodoljubje ter tudi zunanjemu svetu kazala vrline naših dedov.
Ivan Vrhovec je bil rojen Ljubljančan. Svoje rojstno mesto je ljubil s pravo domo-vinsko ljubeznijo ter si pridobil mnogo zaslug zlasti za zgodovino naše bele Ljubljane. Pisa-teljevati je začel že v zgodnjih letih in je na-pisal dolgo vrsto razprav in knjig za ,,Zvon",
,,Slovensko Matico", ,,Družbo sv. Mohorja" i. t. d. Pisal je tudi v nemškem jeziku, hoteč tako pokazati Nemcem, da nismo Slovenci zadnji narod na svetu. Vrhovec je znal pisati umljivo, živahno in veselo, dasi učeno. Umrl je dne 19. kimavca 1902. kot profesor zgodovine na I. državni gimnaziji v Ljubljani, ko je"dosegel starost 50. let.        .      .     .             .      .    .
Simon Rutar je bil rojen Primorec. Luč sveta je zagledal 1.1851. pod Krnom na Primorskem.   Kot profesor je služboval več let v Dalmaciji,  od 1. 1888.
pa na realki in gimnaziji v Ljubljani, kjer je nenadoma umrl dne 3. velikega travna 1903. Tistega dne zvečer se mu je namreč na njegovem stanovanju vnela obleka, in zaradi hudih opeklin je umrl še tisto noč. Tako je imelo njegovo delavno življenje žalosten konec. Rutar je preiskoval najstarejšo in novo dobo slovenske zgodovine, nabiral in preiskoval narodne pripo-vesti in pesmi, ocenjal zgodovinske spise ter nam napisal celo vrsto zemlje-pisnih del. Rutar je pisal v najrazlič-nejše časopise in knjige. Število nje-govih spisov je ogromno. Potoval je tudi po Italiji, Grškem in Turškem ter po Mali Aziji.
Slovenski   narod  žaluje ob pre-Simon Rutar.                 ran'*1 grobovih svojih dveh vrlih sinov
— Vrhovca  in Rutarja — ki  sta vse
svoje  življenje  posvetila  povzdigi slovenskega  imena,   držeč  se  znanega reka: nBiti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!"
Z njiju bogatimi deli pa bosta živeli tudi njiju imeni!