_ 1} KOROŠKI ČASOPIS 96 Leto VI, 29. november 1996, ceno 200 SIT I I Poštnina plačana na pošti Ravne na Koroškem I A m r d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR / H «j» o Ir, / W - 4 //oiMSC y>c vrhunska ponudba jedi iz domače in mednarodne kuhinje, bogata izbira pijač turistični biro, menjalnica, informacije, zelene karte, vračilo prometnega davka, špedicija tobačni izdelki, pijače, kozmetika, parfumi, nakit in zlato, čokolade, igrače, športna oprema, tehnika KOMPAS MTS HOLMEC, tel. 0602 31 71 1, 31 888 • KOMPAS MTS VIČ-DRAVOGRAD, tel. 0602 83 955 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD KMasjija ara saraadsa UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/83-641, 83-652 tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591 Karikirano KM® §(!)§§ am je uspelo doživeti tel|to dvjbjsef let! ! a! Čakati sem moral prosto mesto v domu ostarelih. ^ PA ©»fl Ta veseli dan ali Martinova nedelja je končno za nami. Nekateri so se silno resno pripravljali na ta dan in so krepko razočarani. Zato pa drugi triumfirajo in se hvalijo, da so edini zmagovalci. Zanimivo jih je poslušati, kako že kombinirajo in snubijo drug drugega ... Izbrancem pod parlamnetarnim soncem ne bo posebno prijetno. Skušali bodo prelisičiti nasprotno mileče in zavladati. Kako naivno! Kdo neki lahko oblastno nastopi pred različnomislečimi in jih povede v raj preko Alp ? Vsega je kriva naveza MILAN - MARTIN ! Če bi Milančka starši pošiljali k verouku, bi vedel, da Martinu ne gre zaupati. Čeprav je bil skromen in se je branil podeljenega škofovskega naslova, so ga gosi izdale in je moral funkcijo prevzeti. Menda je svojo nalogo izvajal tako goreče, daje postal svetnik. Za naše izvoljene poslance, ki jim zaradi dneva volitev mirno lahko rečemo »m a r t i n č k i«, se pričenja resno delo. Morda se bodo spomnili, da so zgolj predstavniki svojih volivcev in ne bogovi! Če si jim že gosi pripomogle do zmage, naj se odslej oprimejo drugačnih živalskih lastnosti, da ne bodo prehitro padli s sedla. Gledalci običajno padle mimogrede pozabijo in ploskajo le najtr-dovratnejšim ! »Martinčki« že po sami naravi bliskovito reagirajo in se znajo v nevarnih situacijah pritajiti ter poiskati prave izhode. V slučaju, da bi dolga zima omrtvičila »martinčke«, pa naj Milan izbere ustreznejši datum volitev, da ne bo v končni fazi potrebno zamenjati kar volivcev. Tega si nikakor ne žel imo! O Zvesti volivec n □ D B VSEBINA X Kje bo dom za ostarele? 4 X NOVO geometrija, stari problemi 5 X Anketa: Kadilci in nekadilci 6 X Kašče v Mežiški dolini 8 X Nove možnosti za Ojstrico 9 X Muta določila rento n X Lions klub v Slovenj Gradcu 14 X Marijan Smode: nov projekt 19 X Nogomet: Dravograd pri vrhu 24 X Križanka 30 Na naslovnici: Marijan Smode Foto: arhiv Prepiha PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tanine št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju e bi se znali normalno sporazumeti, bi poleg Koroškega doma starostnikov v Crnecah nov dom za stare že stal. Pa ni bilo volje po (dovolj) resnem pristopu, v Ljubljani, kjer dokončno odločajo o državnem prispevku, pa jim tudi ustreza, da je proračun manj obremenjen. Ali bodo novi Občinarji v Mežici in na Ravnah tokrat uspeli? Kdo ve, res je samo to, da dom za stare že zdaj krvavo potrebujemo, še bolj pa ga bomo. Prebivalstvo Koroške se namreč nezadržno stara! Povprečna čakalna doba za sprejem v dom starostnikov v Črnečah je dve leti. V tem trenutku imajo prošenj za sprejem nekaj manj kot 150, lani so v dom sprejeli celo leto 65 oskrbovancev. Največ jih je iz Mežiške doline. Na voljo imajo 272 postelj, ki so skoraj vedno polno zasedene, po republiških merilih pa naj bi država zagotavljala domsko varstvo za pet odstotkov ljudi, starejših od 65 let. To pomeni za Koroško skoraj 400 ljudi ali, z drugimi besedami, izpolnjujemo vse pogoje za gradnjo še enega doma za stare. To potrjuje tudi predlog izgradnje mreže socialnih zavodov v Sloveniji za obdobje do leta 2000, po katerem je bila že davnega leta 1987 predvidena lokacija za gradnjo v takratni občini Ravne na Koroškem. DRUGI GRADILI, Ml PA... Že pred 10 leti smo bili Korošci tretji na listi upravičenosti, a usklajevanje v regiji in pogajanja o lokaciji niso bila toliko uspešna, da bi začeli graditi. Medtem so v kar nekaj regijah dobili svoje nove zavode, čeprav so bili na listi za nami. In četudi je ves čas veljalo, da dom za stare rabimo. Že v časih, ko smo bili razdeljeni na štiri občine, je bilo malo stvari, ki so uspele zaradi skupnih interesov Koroške. Zdaj jih imamo deset in usklajevanje je toliko bolj zapleteno, a nič manj potrebno. Dom za stare tudi zdaj ni samo zadeva občine Mežica ali občine Ravne-Prevalje, z izgradnjo doma bi bil rešen problem cele populacije starih v pokrajini! Krajše čakalne dobe so še najmanj ob vseh težavah in stiskah, ki se ob njih pojavljajo. Povsod na Koroškem, ne samo v Mežiški dolini. Zato toliko bolj preseneča izjava ravensko-prevaljskega župana, ki je pred kratkim dejal, da pričakuje pisma DOM ZA STARE -NA PREVALJAH ALI V MEŽICI? podpore le iz črnjanske in dravogra- Je v drugih občinah res tako malo Če ob tem pozabimo na dejstvo, da jske občine. zavedanja, da gre za skupen interes!? lahko tudi o podpori Črne govori le Komentar pogojno, ker se Črnjani o podpori dokončno še niso opredelili. Še vedno namreč nihajo med podporo mežiškemu ali ravensko-prevaljskemu prelogu lokacije. Tudi mežiški župan govori zaenkrat le o podpori Črne... KJER SE PREPIRATA DVA... V tem trenutku obstaja projekt dveh županov, ki vsak s svojo ekipo hodita v Ljubljano in ponujata svoji lokaciji. Poskus, da bi o primernosti ene ali druge lokacije odločila strokovna arbitraža, je klavrno propadel in to na intervencijo obeh (ravensko-prevaljskega in mežiškega!) občinskih svetov. Lokalni interesi so v razmišljanjih svetnikov prevladali razumske. Obema ekipama pa so v Ljubljani že povedali, da se bo treba najprej pogovoriti doma, na Koroškem. KAJ PONUJA MEŽICA V Mežici načrtujejo dom s 12o do 13o ležišči, v središču mesta, med Podjunsko in Celovško cesto. Utemeljujejo jo z lego, infrastrukturo, ki je v bližini, ugovore o utesnjenosti med dve ulici pa so rešili (?) z nadvozom čez Podjunsko. Dom bi stal okoli 4oo milijonov tolarjev, v razpravi na občinskem svetu pa je župan ponujal tudi možnost, da bi Mežica in Črna sami sofinancirali gradnjo, če se Ravne-Prevalje ne bi sprijaznile z mežiško lokacijo. Pač toliko več... IN KAJ RAVNE-PREVAUE V dokumentu, ki ga je župan ponudil na novinarski konferenci, so zapisali, da »bo objekt lociran na območju bivše vitnarije na Prevaljah«. V dokumentu poudarjajo, da gre za »starim ljudem prijazno okolje, v mirnem in varnem prostoru, primerno vključenem v obstoječe naselje«. Predvideno zemljišče ima površino 15.000 m2, na osnovi analiz pa so ugotovili, da bi bila primerna zmogljivost doma 184 ležišč. Takšna zmogljivost zagotavlja: - ustrezno oskrbo in psihosocialno počutje ostarelih, - primerno kadrovsko strukturo in organizacijo dela v skladu z normativi in standardi na področju socialnega in zdravstvenega varstva, - racionalno in ekonomično poslovanje. V »Domu za stare na Fari«, kot projekt delovno imenujejo, bi bilo 4o enoposteljnih, 4o dvoposteljnih in 16 štiriposteljnih sob. V osmih oddelkih po 23 oskrbovancev pa bi lahko enakovredno skrbeli za negovane in aktivne in se prilagajali potrebam. Skupna netto površina Doma bi bila 4.590 m2. V projektu je že predvideno, kako bi Dom napolnili. Gre za 134 starih, ki čakajo na sprejem v Črneče, 43 starih, ki jim zdaj že nudijo direktno pomoč na domu in 16 starih, ki imajo stalno bivališče na Koroškem, pa so nastanjeni v domovih izven Koroške. Število evidentiranih tako že presega zmogljivosti doma, predvidenega na Prevaljah. V programskih usmeritvah novega zavoda so predvideli še novost - domsko dnevno varstvo za 2o starih. V Domu naj bi dobila prostore tudi nova fizioterapija, namenjena tudi zunanjim uporabnikom. Tako bi rešili hkrati še problem utesnjenosti sedanje fizioterapije v Zdravstvenem domu. V novem Domu za stare na Fari bi bilo nekaj manj kot 7o novih delovnih mest. Predračunska vrednost znaša 803 milijone tolarjev. Delež občine bi bil nekaj več kot 2o odstoten. ČE BI ODLOČALA STROKA, BI... Odločitev je seveda tudi politična, osnovno vodilo pa bi moralo biti, da v resnici poskrbimo za tisti del populacije, ki je ostarel, navsezadnje pa tudi zase, saj staramo se vendarle vsi. Pa je te odgovornosti, če imaš »srečo«, da slišiš razprave na občinskih svetih, bolj malo. Tudi stranke, ki znajo biti tako enotne, kadar gre za državne interese, se izkažejo le kot skup posameznikov, ki jim ni mar koroških interesov, ampak jih, kot desetletja do sedaj, zreducirajo na ozko lokalne. Ali pa, kot je to v Mežici, celo na lokalno lokalne... Na ravensko-prevaljskem svetu občine ima vsaj župan vsa pooblastila, da nadaljuje začeto. POGAČA ALI DROBTINE Tako kot stojijo zadeve zdaj, se prepuščamo na milost in nemilost oblastem v Ljubljani, da se zgovorijo na naše (ne)sodelovanje in nas še kako leto spregledajo v proračunu. Ali pa nam namesto denarja za dolgoročno rešitev skrbi za ostarele, pomoči potrebne Korošce, dajo denarja za dom, kot ga hočejo v Mežici. Zato je seveda toliko bolj problematično, da ravenski župan ne išče podpore še kje drugje, ne samo v Mežiški dolini. Z novim domom bi bile čakalne dobe krajše, ne samo ob Meži, temveč na Koroškem!□ -ep NOVA GEOMETRIJA, STARI PROBLEMI Piše: Edi Prošt Strankarska pobuda gor ali dol. Ker je v duhu tega, kar tudi sam ponavljam kot papiga, jo bom še enkrat ponovil tudi v svojem imenu: KOROŠKA JE REGIJA IN MORA V TEJ DRŽA VI TUDI DELOVATI KOT REGIJA! Zato podpiram podpisovanje »Izjave o pristopu k ustanovitvi Koroške pokrajine«, ki jo je spravil skupaj naš urednik Vojko Močnik in ponudil vsem desetim koroškim županom. Ali je Močnik naivnež, ki rine z glavo skozi zid koroških trdobučnežev, se bo sicer ktmlu pokazalo, vsekakor pa je res, kar je med drugim zapisano v utemeljitvi: »Ugotavljamo, da je bil politični konsenz o ustanovitvi Koroške pokrajine že dosežen, saj so pred volitvami vse stranke in njihovi kandidati poudarili nujnost njene ustanovitve.« V utemeljitvi, ki je namenjena občinskim svetom (predložili pa naj bi jo župani), je še zapisano, da je pobuda v skladu z veljavnimi zakonskimi in ustavnimi določili, ki občinam omogočajo, da se prostovoljno povežejo v širšo lokalno skupnost - pokrajino. In še, da je območje desetih koroških občin geografsko zaokroženo območje, na katerem se odvija pomemben skupen del družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov tu živečega prebivalstva in omogoča skupno planiranje obstoječih in potencialnih gospodarskih zmogljivosti. Medtem ko je država še v fazi strokovnih delovnih osnutkov o bodoči razdeljenosti Slovenije na pokrajine, se tako enkrat vendarle lotevamo zadeve tako, da bi državo v najboljšem primeru lahko celo prehiteli in se ji ne dajali v zobe oziroma ji omogočili, da ne bi sami odločili o sebi. Logika pobude namreč je, da bomo pač izkoristili možnost in pravico, ki nam jo daje ustava, državo pa prisilili, da bo v tem primeru samo uzakonila že udejanjeno pravico! Nam bo uspelo? Vse je odvisno od nas samih. Od tistih, ki menimo, da je utemeljitev prava, do onih, ki so pred volitvami obljubljali, pa zdaj vsi čakamo, koliko jih je v hlačah. Politikov in »politikov predvolilnega obdobja«. Vsekakor je res, da je skrajni čas, da prenehamo z ločevanjem tega našega prostora z utemeljitvami mej, ki jih je postavila Marija Terezija. Za ločevanju ljudi na avtohtone in neavtohtone, križance in čistokrvneže, pa sem nekoč že zapisal, da je fašizem. Ta pa je zastrupljal dovoljlQ Anketa Od leve proti desni: Mojca Skitek Simon Gradišnik, Danica Dornik, Janez Smolar, Zlata Krebl in Jože Uršnik KADILCI IN NEKADILCI Slovenija je dočakala nov tobačni zakon, ki so ga v nekadilskem gibanju načrtovali že pred več kot petnajstimi leti. Pred iztekom mandata je bivšim poslancem le uspelo, da so sprejeli tobačni zakon s konsensom, le trije glasovi so bili proti. Slovenski tobačni zakon naj bi bil eden najstrožjih, zato so tudi kazni za kršitve izredno stroge, njegovo izvajanje pa bodo spremljale tri inšpekcijske službe: delovna, tržna in zdravstvena. Ker pa inšpektorjev ni dovolj, naj bo javnost strpna, pravi ministrstvo, saj bo zakon sprožil najrazličnejše odzive. Kaj pa o novem tobačnem zakonu pravijo naši namenoma vprašani anketiranci? MOJCA SKITEK, turistični tehnik, Prevalje: »Mislim, daje zakon preveč zahteven in ne bo uresničljiv. Kadilci naj imajo urejene svoje prostore, kjer lahko kadijo, da ne bodo ovirali drugih. Treba bo pač najti rešitev, s katero bodo zadovoljni tako kadilci kot nekadilci. Upam si trditi, da bo zaradi novega zakona malo tistih, ki bodo opustili kajenje.« SIMON GRADIŠNIK, vojak, Mislinjska Dobrava: »Če čisto po pravici povem, sem za sprejetje novega tobačnega zakona zvedel doma, ko sem prišel na dopust. Za mene zakon ne pomeni veliko, čeprav se ga bom držal, zaradi tega pa kajenja nikakor ne bom opustil. Vsi kadilci pa se bomo seveda morali ravnati po zakonu o kajenju in ne bomo smeli kaditi povsod in v vseh prostorih, kot smo dosedaj.« DANICA DORNIK, delavka. Troblje pri Slovenj Gradcu: »Pozdravljam sprejetje zakona o kajenju in uporabi tobaka. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je lahko samo za vzgled, kako lahko ljudstvo v demokraciji premaga še tako liberalno vlado, če stopi skupaj. Ljudstvu je tako uspelo, da so se poslanci odločili za zdravje ljudi, za kar jim ob izteku mandata samo čestitam.« JANEZ SMOLAR, mesar, Trbonje: »Mislim, daje bil skrajni čas, da je prišlo do sprejetja tega zakona in zakon je treba razumeti kot zaščito nekadilcev, ki so bili doslej nezaščiteni. Zakon ne prepoveduje kajenja. To je odločitev vsakega posameznika, ne sme pa ogrožati zdravja drugim. Zakon je bil sprejet in mislim, da zaradi tega ne smemo biti nestrpni. Prav je tako in povsod, tudi pri kajenju naj vlada red.« ZLATA KREBL, obrtnica, Mislinja: »Tudi jaz z velikim zadovoljstvom sprejemam tobačni zakon. Takšen zakon bi morali že zdavnaj sprejeti, kot vse napredne države. Prav je, da zakon prepoveduje kajenje v delovnih, pisarniških, zdravstvenih in drugih prostorih. Za »čik pavze« naj uredijo posebne prostore in to čimprej, tako da bo na področju kajenja urejen red.« JOŽE URŠNIK, delavec, Legen: »Mislim, da je kajenje vpričo nekadilcev v kulturnem svetu postalo nevljudno in znak pomanjkljive obzirnosti do soljudi. Zdi se mi, da je ta zakon prišel med nas z več letno zamudo. Kako so ga kadilci sprejeli, to je njihova stvar. Namen zakona je tudi ta, da imajo zaposleni pravico zahtevati od delodajalca, da jim omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Jaz sem sicer nekadilec.« F.JURAČ V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO Q20FAS mi® Mm mmm m b® mmm PROIZVAJA IN PRODAJA: O 0602 85 230,85 640 SE PRIPOROČAMO! Zavarovalnica Triglav, poslovno enoto Koroška Ujpyijjn p? vii m /j ì j £( / j J il d ij y l/ii |p©SQ@W[rJžl 2: r( /-J d © • J Zavarovalnica Triglav je bila na Koroškem prisotna vseskozi skozi zavarovalno skupnost Triglav. Konec leta 1990 je prišlo do nove organiziranost zavarovalništva v Sloveniji in takrat so se nekatere območne skupnosti odločile, da bodo postale samostojne zavarovalnice: to velja za območno skupnost Novo mesto, ki je postala Zavarovalnica Tilia, območna skupnost Koper je postala Zavarovalnica Adriatic in območno skupnost Maribor, ki je postala Zavarovalnica Maribor. Vodstvo Zavarovalnice Triglav se je odločilo, da bo na vseh območjih, kjer so se izločile zavarovalnice, ustanovili poslovne enote: to velja za PE Novo mesto, PE Koper, PE Maribor in PE Koroška. APRILA 1991 NAPISALI PRVO POLICO »Poslovna enota Koroška je bila ustanovljena aprila leta 1991 in takrat smo napisali tudi prvo polico. Začeli smo iz popolne ničle, podatke o zavarovancih je imela Zavarovalnica Maribor in zavarovanci so več ali manj ostali tam. Začetek je bil hud, predvsem zaradi tega, ker nihče od nas, ki smo se lotili tega dela, ni imel ustreznega zavarovalniškega znanja,« pravi Oto Slemenik, direktor Poslovne enote Zavarovalnice Triglav za Koroško. »Koncept Zavarovalnice Triglav je bil takšen, da je treba zavarovalne storitve v celoti približati Korošcem, to pomeni, da lahko zavarovanec opravi vse zavarovalne posle in storitve na enem mestu, to je na sedežu enote v Slovenj Gradcu ali sedežu predstavništev na Ravnah oziroma v Radljah ob Dravi. Prednost naše zavarovalnice je gotovo v tem, da pokrivamo celotno Slovenijo. Če povem primer: imeli ste nesrečo z avtomobilom v Kopru, v nesreči je bil udeležen naš zavarovanec iz Kopra in vi lahko vse uredite v Slovenj Gradcu, na Ravnah ali v Radljah ob Dravi.« V skladu z rastjo zavarovancev Zavarovalnice Triglav je na Koroškem rasilo tudi število zaposlenih. Sedaj je v poslovni enoti Koroška redno zaposlenih 42 delavcev. Prvo petletko dela pa so v PE Koroška proslavili delovno: te dni so se preselili v novo poslovno zgradbo, ki jo je Zavarovalnica Triglav postavila skupaj z družbo Zepter Slovenica. Oto Slemenik dodaja: »Nova poslovna zgradba je za nas velika pridobitev, gotovo so s tem največ pridobili zavarovanci, Olo Slemenik, direktor Poslovne enote Koroška Zavarovalnice Triglav ki se jim ne bo več treba stiskati po temačnih hodnikih, za zaposlene pa je to obveznost, da bomo še več naredili. Gradbeno dovoljenje za novo poslovno stavbo je bilo izdano 27. decembra lani, gradbena dela so se pričela okoli 20. januarja 1996, v novo stavbo pa smo se vselili 18. novembra letos. Investitor, to je mariborski Komunaprojekt, je dobil izvajalce, ki so se držali rokov. Lastnika zgradbe sta dva, to je Zepter in naša zavarovalnica, zgradbo pa si delimo po vertikali. Skupna so stopnišča in avle, 55 odstotkov zgradbe je v lasti naše poslovne enote, ostalo od Zeptra. Naš del investicije je skupaj z opremo vreden okoli dva milijona mark. Delovnih površin 1 naše zavarovalnice pa je 789 kvadratnih metrov.« DOLGOROČNE ZELJE Po prvi petletki zavarovalničarji v koroški poslovni enoti Zavarovalnice Triglav ugotavljajo, da se kultura in navade na področju zavarovanja tudi na Koroškem spreminjajo. Oto Slemenik pravi: »Strankam in našim zavarovancem vselej pripovedujemo, da bi jim radi zavarovali tisto premoženje, kjer so veliki škodni riziki, kot denimo požar. Zavarovalne premije pri teh zavarovanjih so zelo nizke. Naša zavarovanja so kvalitetna zavarovanja in tudi na Koroškem raste zavarovalna kultura, ljudje se vse bolj zanimajo za zavaroavanja. Ocenjujem, da del tudi na račun tega, ker v družbi pač ni več tako velika solidarnost, kot je bila v prejšnje sistemu in vsak mora poskrbeti zase.« V Poslovni enoti Koroška ocenjujejo, da imajo na področju Koroške okoli 35 odstotkov zavarovalnega portfelja, vodilna je še vedno Zavarovalnica Maribor. »Naša poslovna enota si želi pridobiti 45 odstotkov zavarovalnega portfelja na tako imenovanem premoženjskem delu zavarovanja, to je po ari, avtomobilska zavarovanja, strojelomi, poplave in drugo, pri življenskem oziroma osebnem zavarovanju pa imamo veliko večje ambicije. Pii življenskem zavarovanju delamo na tem, da bomo postali vodilna zavarovalnica na Koroškem. Naša zavarovalnica se je na Koroškem prijela in gotovo zelo častno zastopamo zavarovalniško hišo Triglav, na drugi strani pa imamo korekten odnos tudi do konkurence,« je povedal Oto Slemenik.O (mp) Tudi letos so enako prisrčno kot že vrsto let pripravili - tako v občini Vuzenica kot tudi na Muti -srečanje najstarejših občanov. Povsod so najstarejše pozdravili župani oziroma predstavniki občine, kakor tudi vsi drugi, ki so bili vabljeni ali pa so nastopili kot soorganizatorji srečanj. Tudi za razvedrilo in kulturni program so povsod poskrbeli otroci vrtca in šole, ansambel Diaton in na Muti še pevke zbora upokojencev. Res pa je, posebej so to izpostavili v Vuzenici, tudi takšnih prijetnih srečanj ne bi bilo, če ne bi živeli v kraju ljudje, predvsem ženske, ki že vrsto let poskrbijo za priboljške. Sladice spečejo kar doma in tako dobijo srečanja še bolj prijeten, še bolj domač značaj. Tiste pa, ki na srečanja zaradi bolezni niso mogli, bodo obiskali doma. □ ~^’v " *W88S V novembru je bila v Likovnem salonu na Ravnah na Koroškem razstava z naslovom Kašče v Mežiški dolini. Pripravila jo je sodelavka Koroškega muzeja Ravne, etnologinja Liljana Suhodolčan. Razstava je rezultat petnajstletnega dela delavcev Koroškega muzeja /prej Delavskega muzeja/. Leta 1980 so začeli dokumentirati etnološko zanimive kmečke stavbe /lesene hiše, hleve s skednji in kašče/. Vsako leto so terenskemu delu posvetili nekaj dni in se je nabralo kar precej gradiva. Poleg tlorisov, skic, opisov je nastalo čez 4500 fotograf- skih posnetkov, kajti obiskali so 198 domačij in poleg drugih stavb dokumentirali 82 kašč. Ko se sprehodimo po razstavi, dobimo ugoden vtis, fotografije so namreč po prostorih nameščene na galerijski način pod steklom, so lično izdelane in barvno usklajene s podlago. V prvem prostoru je takoj v začetku lično izdelana karta Mežiške doline, na kateri je označenih 82 kašč, s seznama pa izvemo, pri katerih domačijah se nahajajo. Sredi prostora stoji lep model kašče s Strojne. V drugem prostoru so prikazani okrasni elementi: okrasno vezje, medetažne stopnice, lepo oblikovane ograje na »gankih«, okrašena vrata, line oziroma zračniki in, navsezadnje, prav lepo izrezljani križci na vratih in nad njimi. Potem sledi del, kjer je prikazana uporabnost kašče. Na slikah vidimo njeno notranjost, košte /zaboje/ za shranjevanje žita, gliste /letve pod stropom/, kjer so viseli suhomesni izdelki in druge predmete, ki so sodili v tak prostor. Četrti del se začenja s karto Mežiške doline, kjer je označenih 26 kašč, ki jih je skupščina občine Ravne na Koroškem leta 1994 z odlokom zaščitila kot spomenike ljudske stavbne dediščine. Nato so razvrščene fotografije z opisi 26 kašč. Razstavljeno je bogato slikovno gradivo, ki verno predoča eksponate na terenu in je vredno ogleda. Kot dopolnilo je razstavljenih nekaj mode- lov in originalnih predmetov. Omembe vreden je npr. škaf, izdolben iz debelega debla. Taka posoda, ki je morala še v 19. stoletju biti pogosta, je danes silno redka stvar in je malo verjetno, da bi jo lahko kje videli. Obiskovalec, ki gre pazljivo skozi razstavo, lahko ugotovi, da je kašča manjša, samostojna arhitektura, čistih oblik. S svojimi okrasnimi in tehničnimi elementi izraža svojo individualnost in pomembnost, ker je hranila dragocene pridelke /žito in suhomesnate izdelke/. V njo je vdelan ponos gospodarja in družine in izstopa iz ostalih poslopij domačije. Največja estetska vrednost kašč je v čisti, pravilni arhitekturni lupini in v okrasnih elementih na njej. Ptičujoča razstava nas opozarja, da smo dolžni zanje skrbeti in jih ohraniti tudi našim potomcem .□ Alojz Krivograd Karel Pečko pri podpisu ustanovnega akta Posnetek: Stanko Hovnik V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu vaine, kulturno-umetniške in založniške so 13. novembra ustanovili Fundacijo dejavnosti, skratka, za izobraževanje mladih akademskega slikarja Karla Pečka, s katero so intelcktuakev na področju kulture, umetnikov pomen tudi kot pedagoga in mentorja Umetnik Karel Pečko je v fundacijo namenil 200 za Koroško trajno zaznamovali. Njen namen je umetniških del svojega štiridesetletnega uslvaijal-tudi dodeljevanje dodiplomskih in podiplomskih nega opusa, v vrednosti milijon nemških mark. štipendij študentom humanističnih ved s Z ustanovitvenim aktom fundacije se je uresničila Koroške, za spodbujanje znanstveno-razisko- pobuda, ki jo je že pred štirimi leti dal tedanji predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Z Kdaj in kako bi lahko izplačevali prve štipendije, odgovorom Ministrstva za šolstvo in šport leta je pojasnil Janez Komljanec: »Vprihodnjih dveh 93, da bo fundacija registrirana ob potrditvi letih bomo pridobivali še nove člane, to pomeni zapuščine Karla Pečka, pa je bilo jasno, da bo še dalatne kapitalske vložke, saj bi morala imeti pobuda res zaživela. Takoj zatem se je pokazala fundacija 200.000 DM finančnega kapitala, da bi priložnost tudi za druge donatorje, predvsem so to dobili iz obresti dovolj velik vtesek ar vsakoletno številna koroška podjetja, za katere je izjave k podeljevanje štipendij. Prve štipendije bomo ustnovitvi zbiral župan mestne občine Janez lahko dodelili že konec 98 leta, tretje leto po Komljanec. ustanovitvi fundacije /« zagotovo.«. Karel Pečko: »Kar mi je dalo misliti: če ne bom Fundacija ima sedež v prostorih ateljeja Karla sam posrbel za časa življenja ar to, da bodo dela Pečka in dvorani Galerije, z ustnovitvijo pa ima nekje zbrana in ostala sfar/»/, me pač ne bo več v že svoje organe: upravo fundacije, skupščino in Sloveniji. Če umetnik z dušo in srcem živi in v štipendijsko komisijo, častni predsednik uprave svoje delo vlaga vso svojo energijo, jasno, da mu fundxije je Karel Pečko. Ustanovitveni akt fun-ni vseeno, kdo bo z deli manipuliral Fundacija dacije določa tudi, da bi v primeru njene ukinitve /» je garancija za vmesljivost, odgovornost in s premoženjem razpolagala Galerija likovnih siHištljivost ob morebitnih imnislekih Seveda si umetnosti, medtem ko bi nepremičnine ostale v to štejem v čast.« lasti Mestne občine Slovenj Gradec. Tega pa se ni Ustanovitelji, med katerimi sta Mestna občina bati, je še poudaril Janez Komljanec. Vsekakor Slovenj Gradec in občina Mislinja ter preko 20 gre za velik, zgodovinski dogodek za Koroško, s koroških podjetij, so v fundacijo prispevali okoli katerim ohranjamo kulturno vrednost našega 26 milijonov tolaijev. Obvezali so se, da bodo v prostor, ki jo je zasnoval ravno umetnik in galerist naslednjih petih letih svoj kapital dopolnjevali. Karel Pcčko/J Irena Fasvald Črna no Koroškem mmm Na pobudo občine Črna je v mesecu novembru tod potekala druga mednarodna konferenca o prekomejnem sodelovanju med Slovenijo, Avstrijo in Italijo (prva je bila v Kobaridu). Organizirana je bila pod okriljem programa LACE, ki ga izvaja Zveza evropskih obmejnih regij in financira Evropska Unija. Namen programa je širjenje vedenja o možnostih čezmejnega sodelovanja, predvsem v okviru programa PHARE/INTER-REG. Poleg triinpetdesetih udeležencev iz obmejnih območij od Kopra do Maribora ter predstavnikov Avstrije in Italije sta dvodnevnemu posvetu prisostvovala predstavnika omenjenih organizacij Evropske Unije. S strani slovenske oblasti pa so sodelovali strokovnjaki treh ministrstev: za ekonomske odnose in razvoj, za znanost in tehnologijo ter za promet in zveze. Razdeljeni v delavnici Slovenija-Avstrija in Slovenija-Italija so obravnavali skupne razvojne pro- vn«mi Zadovoljni načrtovalci razvoja prekomejnena sodelovanja ob zaključku dvodnevne mednarodne konference v kulturnem domu v Črni. Z desne: man. Mateja Mesi, direktorica A. L. P. Peca, Jens Gabbe, generalni sekretar Zveze evropskih obmejnih regij in župan Črne Franc Stakne (tretji z leve). jekte v turizmu, gospodarstvu, varovanju okolja in razvoju človeških potencialov. Domačini so predstavili z avstrijskimi sosedi skupna projekta o razvoju turizma in poklicnega šolstva. »Skupen turistični produkt ob Peci -Park kralja Matjaža« je del razvojnega programa razvoja Mežiške doline v okviru podjetja A.L.P. Peca in se srečuje s projekti sosedov pri deželni vladi v Celovcu: razvoj podeželja. ekologija, transport. Vključeval bo tudi obmejne kraje Pliberk, Bistrica, Globasnica in Železna Kapla, kjer pa že imajo razvito ponudbo za prosti čas in nastanitev. Ob tem se načrtuje gorsko kolesarstvo z vsem, kar sodi zraven, tematske poti z enotnim označevanjem, vodene prostočasovne in kulturne aktivnosti, vključenih bo petnajst prijaznih kmetij s ponudbo domačih izdelkov, dogradili naj bi smučišča še na slovenski strani Pece in podobno. Pričakujemo lahko skupno organizacijo prireditev celotne Koroške z dvojezičnim obveščanjem, skupen marketing in usposabljanje. Projekt predvideva okrog 8000 ljudi, poleg atraktivnejšega življenskega okolja pa se pričakujejo nova delovna mesta. Na pobudo občine Ravne-Prevalje pa nastajajo projektne rešitve na področju razvoja kadrov. Zaradi manjših možnosti zaposlovanja v industriji se Koroška usmerja v drobno gospodarstvo, obrt, turizem. Temu niso prilagojeni šolski programi poklicnih šol. Projekt sodelovanja na področju poklicnega šolstva z obeh strani meje nastaja v Izobraževalnem centru Smeri na Ravnah, takoimenovani »zrcalni« projekt pa pri kolegih v Avstriji. V letu 1997 bodo na osnovi konkretno ugotovljenih možnosti opredelili vsebine in načine sodelovanja. □ S.Š. Ojstričani so prvo cesto, ki jih je povezovala z Dravogradom, dobili pred petintridesetimi leti, asfaltirano cesto od Dravograda do cerkeve na Ojstrici pa v zadnjih letih. Konec prejšnjega tedna so slovesno odprli posodobljeno cesto, kije letos dobila še poldragi kilometer asfalta. Predsednik vaškega terenskega odbora Franc Verko je dejal, da bo poslej, ko imajo boljšo in varnejšo cesto, morda več mladih ostalo na hribovskih kmetijah. Župan občine Dravograd Rado Krpač pa je na otvoritvi dejal, daje posodobitev ceste, ki pomeni glavno prometno žilo za le kraje, tudi doka/, da odročnejših krajev v občini ne zanemaijajo. Na otvoritvi ojstriške ceste so nastopili ojstriški pevci, učenci podružnične šole na Ojstrici in ojstriška godba na pihala Novo pridobitev je blagoslovil tudi župnik Franc Hozjan.Q (ar) IV * JIPM .--V 3 m »miši RAČUNALNIŠKI INGENERINO £_ Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S.P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - faktuhranje - virmani - - položnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veter@eunet.si ®0£$[£)® (Raffio Koroška osrednja knjižnica dr. Senica in Nina Petek iz OŠ Mežica, Franca Sušnika je ob mesecu knjige Dani Voler iz OŠ Črna, novinarsi razpisala literarno likovni natečaj na krožek OŠ Prevalje, Gregor temo »Ko bom velik,« ki se mu je Matavž iz OŠ Koroški jeklarji letos odzvalo kar 221 šolarjev s svo- Ravne ter Luka Kacil in Domen jimi literarnimi in likovnimi prispev- Haramija iz OŠ Kotlje, ki z vseh šol v Mežiški dolini. Mladim se je v pionirski knjižnici V pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana na Ravnah so dela mladih nadobudnežev razstavljena. Za najboljše prispevke pa so podelili knjižne nagrade. Prejeli so jih Jure Merkač in učenci 4. razredov dodatnega pouka slovenskega jezika iz OŠ Prežihovega Voranca, Eva predstavil tudi mladinski pisatelj Primož Suhodolčan in napovedal, da se bo deloma Peter Nos in Košarkar naj bo v kratkem pridružile nove uspešnice, ki jih je napisal za mlade bralce - izdala jih bo založba Karantanija.O (ar) Najbrž ni zgolj slučaj, da so se tiste stare lesene mogočne hiše Še najdlje v naš čas obdržale na najbolj odročnih krajih. Tako imamo na Pernicah in Mlakah še nekaj zadnjih takšnih ta pravih velikih hiš, ki so danes že prazne, vendar še čudovito lepe čakajo na rušenje ob svojih mlajših zidanih naslednicah. Podatkov ni. Domačini pa jih po pripovedovanju dedov in pradedov uvrščajo v starost nad 300 let. Še pred pol stoletja je bila prava dimnica, takšna z velbom in oftramno krušno pečjo Ena takšnih je Arlova hiša, Nchnikova, Popcčnikova. druge pa je že pobral čas. Pobral bo tudi te, ki so v resnici mogočni spomeniki gradbene spretnosti, natančnosti in lepote naših dedov. Mi pa pravimo, da ni denarja, da bi vsaj eno ohranili!□ k.valtl jjfDhDi/njijJrj Tekmovalni nastop, ki je trajal skoraj 40 minut, je Boštjanu in Sebastjanu za dekoracijo iz sadja in zelenjave prinesel zlato priznanje. Dobrih petnajst let nazaj na Koroškem še nismo imeli svoje »gostinske šole«, mladim najbližja sta bila Maribor in Celje. Sedanji vpis, vključno z učenci iz Velenja, pa že obsega okroglo sto kuhatjevin natakarjev v poklicnem programu. Da pa bi lahko še dvignili izobrazbeni nivo koroških gostincev in s tem kakovost gostinsko turistične ponudbe, bi po mnenju učiteljev Jožeta Kramerja, Nade Klančnik, Janeza Komarja in Emila Ogrisa čimprej Bodoči gostinci po uspešnem nastopu na Bledu: Boštjan Božič, Urška Metelko, Matej Stanišič, Robert Štok in Sebastjan Paradiž. potrebovali program gostinski tehnik. Le tako bo možno k izobraževanju za to storitveno panogo pritegniti še več boljših učencev, ki bodo s šolanjem nadaljevali na višji oz. visoki stopnji. □ Samo Šavc VEDEŽEVANJE ? SVETOVANJE^ 090 44 89 in 090 44 90 Delovni čas: 7. do 22. ure Agencija DEA (0,5min/asm catta (£l®[]®(lOQa Na 4. izredni seji občinskega sveta občine Muta so svetniki razpravljali o večni temi, degradaciji in uzurpaciji prostora, ki se izkorišča za odlaganje odpadkov na prostoru občine Muta. Razprava svetnikov je po že predhodnih odločitvah županov, da občina Muta pripravi strokovne temelje za izračun rente, ki jo je zatevala že pred časom od občin bivše občine Radlje, včasih zašla na drugo, ločeno področje, to je na sanacijo smetne jame na Gortini, ki pa jo že pripravlja Javno komunalno podjetje Radlje, skupaj s sofinanciranjem vseh občin v Dravski dolini. Župan občine Muta, gospod Ivan Draušbaher, je, kot so zahtevali župani Dravske doline, pripravil predlog po strokovnih kriterijih za izračunavanje nadomestila za degradacijo prostora smetne jame. Po podajanju predloga, ki so ga svetniki dobili na mizo, pa je naletel na nerazumevanje oziroma na nejasnosti prinekaterih svetnikih, za kaj se pravzaprav odločajo. Medtem, ko je bilo govora izključno o tem, po kakšnih strokovnih temeljih je občina Muta prišla do številke, koliko naj občine iz proračunov plačujejo za degradacijo tega prostora, denar pa bi izključno bil namenjen za odškodnine, so nekateri svetniki mešali hruške in jabolka in 02 SoOsOxoga tuttofa Tudi to jesen so učenci gostinskega programa Centra srednjih šol Slovenj Gradec sodelovali tako na gostinsko turističnem sejmu v Mariboru kot tudi na gostinsko-turističnem zboru, ki je potekal na Bledu. Na prvi prireditvi so predstavili Koroško skozi kulinariko, na blejskem vseslovenskem strokovno tekmovalnem srečanju pa je šlo za potrjevanje učencev in njihovih učiteljev. Med obiskom šole smo pokramljali še o razvojnih možnostih gostinstva in turizma na Koroškem. □ niso hoteli razumeti, da ni govora o sanaciji jame, za katero prav vse občine že po ključu plačujejo projekte skupaj za Javnim komunalnim podjetjem Radlje. Zato sta župan in predsednik občinskega sveta Muta, gospod Mirko Vošner, veliko energije porabila za razsvetlitev teme, ki je tokrat zašla tudi v Ekološki sklad, ki ga je zaradi sredstev za Golico ustanovila občina Muta in so mu lastni svetniku očitali, da je denar namenil drugam, ne pa le sanaciji reke Bistrice. Župan je spričo tovrstnih očitkov moral svetnikom pojasniti tudi to, da občani občine Muta niso le tisti, ki živijo v centrih in da je več kot polovica prebivalcev občine Muta doma izven urbanih naselij, da ne velja občane deliti na Muške in »Nemuške«. Po več kot uro trajajoči razpravi so se svetniki le dogovorili za sklep, ki ga bodo poslali županom občin Dravske doline, ti pa bodo na občinskih svetih odločali o njegovem sprejetju. Sklep v zvezi z rento za degradacijo prostora ima sedem vsebinskih poudarkov: - Za degradacijo prostora, ki se v občini Muta koristi za odlagališče odpadkov za potrebe omenjenih občin, se na podlagi Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila in načinu njegovega plačila iz UL iz leta 93 zaračunava uporabnikom prostora 125 SIT mesečno na prebi- valca. - Občina Muta sklene pogodbe z vsemi uporabniki tega prostora, s čimer si v pogodbi zagotovi mesečno plačilo odškodnine iz proračuna omenjenih občin, plačilo pa se začne obračunavati s 1.1. 97. - Sredstva se zbirajo na žiro račun občine Muta, o njegovi uporabi odloča občinski svet s sprejetjem letnega proračuna. - V pogodbi se navede tudi dosedaj sklenjen dogovor, da se sanacija smetne jame opravlja v skladu z izdelanim projektom, za kar navedene občine nosijo stroške iz svojih proračunov in JKP Radlje kot upravljalec jame. - Svet občine Muta načeloma zagotavlja uporabnost odlagališča, ki jo bo določil sanacijski program, vendar ne več kot 5 let. - V kolikor občine Vuzenica, Radlje in Podvelka-Ribnica ne bodo do 20. decembra sklenile z občino Muta pogodbe, se odlagališče odpadkov za občine, ki niso pristopile k pogodbi, takoj zapre - JKP Radlje mora s 1. 1. 97 začeti s postopnim ločenim zbiranjem odpadkov. Kaj torej kaže komentirati ob teh sklepih: kost je ponujena, za glodanje ne bo veliko časa, Muta seje odločila in - da ne pozabimo, kam bomo s smetmi, če bodo nekateri bolj papežki od papeža?Q Irena Fasvald Še več jeze je povzročilo poročilo o stroških vodenja praktično blokiranega stanovanjskega sklada bivše občine Radlje. Župan trdi, da so bili zavedeni, saj je bilo zagotovljeno, da se vsa nujna opravila za sklad opravljajo poceni in pogodbeno, podatki, ki sojih dobili, pa kažejo, daje sklad samo za vodenje v letu in pol porabil nad 9,5 milijona tolarjev. Menijo, da so tu upravljalici presegli vse meje sprejemljivih stroškov in bodo zahtevali revizijo po ustreznih nadzornih organih in, če bo treba, tudi po sodni poti. Enako ne pridejo na kraj niti z dolgovi, ki so nastali z nekritičnim vlaganjem nekdanjega skupnega denarja v Štajersko hranilnico. Pri tem ne gre samo za denar, temveč so hujši sumi, da so si posamezniki družbeni denar posojali preko hranilnice sami sebi. Vendar - tu najbrž ni nobene ovire, da ne bi prišli do resničnih podatkov, če bo seveda volja na obeh oziroma na več straneh. Stvari pa so že pregrete do te meje, da ni več zagotovljeno normalno komuniciranje s posamezniki niti integriteta svetnikov, ki posegajo po svoji funkciji v ta vprašanja.O Lvaltl Štajerska metropola je bila v oktobru prizorišče največje gostinsko turistične sejemske prireditve pri nas. Skupina devetih učencev gostinskega programa slovenjgraške šole je s svojimi strokovnimi učitelji predstavila koroške narodne jedi. Restavracijo so okrasili z listjem, sadjem in lanenimi prti. Jedilnik je vseboval jelenovo salamo s skuto in kapucinko kot predjed, gobovo juho, mežerle s krompirjevo solato in šarkelj, zraven pa so gostom ponudili tudi borovničevo žganje in lesnikov mošt. Gostje so bili seznanjeni z dobrotami tudi preko ozvočenja, je pripovedoval strokovni učitelj Silvo Komar, ki je na temo koroških narodnih jedi pred leti prejel tudi laskav strokovni naziv »food beverage manager«. Deset starih koroških receptov pa lahko vidimo tudi v kuharskih učbenikih. □ S.Š. ia ipifia m imatto Frančiška Pačnik, po domače Grilčeva mama, si je naložila že 82 let. To ne bi bilo nič posebnega, saj je v gornji Mislinjski dolini kar nekaj žen še starejših od nje. Tudi 90 letnice imamo. Toda v tej na videz krhki Grilčevi mami je nekaj posebnega. Njen delovni dan traja od ranega jutra do poznega večera. Kot mladenka teka sem in tja in miru za njo ni. Kljub temu, da se večina del na polju opravi s stroji, si ona delo poišče, najrajši zunaj na polju. Tako je bila navajena že doma v Doliču kot hčerka posestnika Potočnika. V času njene mladosti so morali na kmetijah pridno delati, štediti vsepovsod, da so lahko preživeli. Tega se tudi v današnjem času ne morejo odvaditi. Tako se ji tudi danes zdi škoda vsake fige v sadovnjaku, ki bi tam segnila, vsake bilke na travniku, ki bi tam ostala za koso ali stroji. Škoda je vsake krpice cunje, da bi šla v nič - in tako dalje. Tako je zanjo vedno dela čres čez glavo. Človek se čudi, kje dobiva v tako visokih letih toliko energije, da bi se lahko kosala z veliko mlajšimi vrstnicami. Kuha sinu, s katerim živita sama, da lahko gre na delo v tovarno. Nakrmiti je treba še živino in druge živali v njegovi odsotnosti, pa še kaj postoriti v kuhinji. Za molžo in druga dela ji pridejo na pomoč sosedje. Pravi: » V cerkev več ne morem iti, zaradi telesnih težav, pa doma molim. Tudi pošteno delo je molitev.« Njena bolečina je spomin na prvoro- jenca Ignaca, ki se je kot strojevodja pri železniški nesreči smrtno ponesrečil v najlepših mladeniških letih. Je pa zato tembolj vesela obiskov sina Tončeka in hčerke Anice z družinama, ki sta se poročila na svoje izven kraja in jo pridno obiskujeta.O Jože Krajnc mitm @(o)®(SQ [pft\ Tradicionalno srečanje PEVCI NAM POJEJO, GODCI NAM GODEJO, je bilo v Kulturnem domu Podgorje pri Slovenj Gradcu. V sodelovanju z ZKO Slovenj Gradec so prireditev polepšali z lepo in izvirno ljudsko pesmijo: Postavkova dekleta iz Podgorja, godca Rajko in Drago Plazi z Graške gore, pevci iz Rakeka, ljudske pevke KUD Obrež, ljudski pevci iz Libelič, haronikar Slavko Meh iz Podgorja, ljudski pevci in pevke iz Ojstrice nad Dravogradom, pevki Ana in Romana Črnko iz Gradišča na Kozjaku, fantje z Graške gore, ljudski godci z Ljubnega, pevci družine Breznik iz Pameč, ljudski pevci KUD »Oton Župančič« iz Artič in tamburaška skupina KUD Beltinci. Prireditev je bila v prepolni dvorani lepo sprejeta, saj je to kraj, ki neumorno ohranja stare običaje, je znan po folklorni skupini, po vsakoletni prireditvi »Furmani po cest peljajo«, pevskih zborih, kmečkem turizmu, izvirni gostinski ponudbi. V kratkem pa bo izšla tudi pesmarica »Pod košato lipico« z ljudskimi pesmimi Mislinjske doline.□ S. Hovnik Obveščamo interesente, ki se želijo ukvarjati z REI KI ENERGIJO, da bo 14. in 15. decembra letos prišla na Ravne gospa META FONDA. Prijave sprejemamo na telefon 23-480 od 8. do 10. ure zjutraj do I. decembra, ali pismeno na naslov Društvo ALIRO Ravne, Stara ul. I, p.p. 32. 22. decembra letos pride na Ravne HODA, ki iz KORANA (kjer je zapisano vaše rojstvo), prebere vaše življenje, napake, dediščino prednikov... Prijave sprejemam na telefon 23480 vsak dan od 8. do 10. ure zjutraj, ali pisno na naslov Društvo ALIRO Ravne, Stara ul. 1, p.p. 32. Vabljeni! ^.... ^ zmrnn w@žms q(m [PB®ffiiQ[lTr[^]^\ VARNOST Pričelo seje obdobje slabšanja vremenskih in s tem tudi voznih razmer na cestah. Dež in sneg ter pogoste poledice bodo do pomladi stalni spremljevalci voznikov in drugih, ki bodo udeleženi v cesmern prometu. To bo bistveno vplivalo na prometno varnost in prevoznost cest Izkušnje iz prejšnjih obdobij kažejo, da je v prometu zelo veliko voznikov, ki nimajo izkušenj za vožnjo ob neugodnih zimskih pogojih, da vozijo vozila, ki niso opremljena z zimsko opremo in da se odpravljajo na pot, ko so za vožnjo najslabši pogoji. Vse to praviloma povzroča nepotrebne ovire in zastoje na cestah. Daje vozilo sposobno za zimske pogoje vožnje, niso dovolj samo dobre zimske gume. Zelo pomembno je dobro in hitro odmrzovanje ter sušenje vseh stekel v notranjosti vozila, še posebej vetrobranskih, dobra ogrevanost notranjosti vozila, še posebej naprav za zunanje čiščenje vetrobranskega stekla s tekočino proti zmrzovanju ter strgalom za led in sneg. Na vse te elemente lahko odločilno vpliva le vesten voznik, ki bo ob tem upošteval še zmogljivost vozila, izkušenost, trenutno stanje in razmere na cesti in ki bo ob tem upošteval še navodila policije in vzdrževalcev cest. Voznik se mora posebej zavedati, da na cesti ni nikoli sam, daje v zimskih pogojih vožnje pot ustavljanja daljša tudi do petkrat, zaradi dežja, snega, poledice, ki bistveno zmanjšuje zavorni učinek. Ker se teh dejstev veliko voznikov ne zaveda, posebej tistih, ki nimajo voznih izkušenj, se ob vsakem novem sneženju poveča število prometnih nesreč za dva do trikrat. To velja tudi za nenadne poledice. Policija bo v času od 26. 11. do 20. 12. % izvajala preventivno akcijo »VARNA ZIMSKA VOŽNJA«. Temeljni namen akcije je kontrola motornih vozil z namenom ugotavljanja tehnične brezhibnosti in sposobnosti za varno zimsko vožnjo, s poudarkom na pnevmatikah, svetlobnih telesih in zavornem sistemu ter ugotavljanju, ali imajo vozniki predpisano zimsko opremo za vozila. V akcijo se vključujeta tudi AMZS -tehnična baza v Dravogradu in Avtoservis -tehnični pregledi v Slovenj Gradcu, ki bosta BREZPLAČNO izvajala PREVENTIVNE PREGLEDE VOZIL ZA PRIPRAVO NA ZIMSKO VOŽNJO. Na razpolago bodo tudi nasveti za voznike. AMZS - tehnična baza v Dravogradu bo izvajala tehnične preglede v soboto, 7. 12. 96, med 7. in 12. uro. Avtoservis - tehnični pregledi v Slovenj Gradcu pa v četrtek, 12. 12.96, med 6. in 14.30 uro. Uprava za notranje zadeve Slovenj Gradec priporoča voznikom, da izkoristijo to enkratno priložnost za pripravljenost na zimsko sezono in želi vsem srečno ter varno udeležbo v prometu.O ffila SQQ(£Iqo gn?QjQ03 aOaS® 3ii) Prav tako v oktobru mesecu je bil na Bledu že 43. gostinsko turistični zbor, kjer je v kulinaričnih spretnostih tekmovalo tudi preko sto učencev slovenskih gostinskih šol.Tokratni slogan je bil »Z dvigom kakovosti - pot v prihodnost«. V tekmovalnem delu sta sodelovali dve ekipi učencev, naših bodočih gostincev, z mentorji. Kuharji so imeli nalogo pripraviti dekoracijo samo iz sadja in zelenjave. Material je bil določen, tekmovalci pa so sami izbrali idejo. Korošci so pod mentorstvom strokovnega učitelja Jožeta Kramerja izbrali slovenski etnološki motiv, čeprav je v tem času zelo cenjena kitajska dekoracija; želeli so dokazati vrednost naše narodne dediščine. Izdelek je vseboval sodček, koške s sadjem, vazo s cvetjem z narodnim motivom, stilizirane metulje in slovenske nagelje. Za izdelavo so smeli uporabiti melono, črno in rdečo redkev, korenje, poper, limono in motovilec. Učenca tekmovalca sta imela na razpolago slabo šolsko uro časa, dekoracija pa je bila narejena tako natančno, da ju je strokovna komisija proglasila kar za »urarska mojstra«, saj sta pri delu uporabila tudi pinceto. Prejela sta zlato priznanje, kar je seveda pomemben dosežek. Njihovi vrstniki natakarji pa so z mentorico, strokovno učiteljico Zdenko Čas, postali »srebrni«. Izbrali in izdelali so pogrinjek z naslovom Potopljeni svet, ki ponazarja možen način pogostitve v daljni prihodnosti. Ocenjevalni sistemje s točkovanjem dopušča več enakovrednih uvrstitev. □ S.Š. tLmsyg m®© ™®Q § (L® Ml IM 2iS ustanovnih članov Lions kluba Slovenj gradeč 1 6. novembra je bil v hotelu Kompas v Slovenj Gradcu ustanovni sestanek LIONS KLUBA, naj-možnejše humanitarne organizacije, ki združuje dejavnosti okrog 1,4 milijona žlanov iz 180 držav sveta. Predsednik kluba Mitja Horvat je otvoril svečanost in pozdravil goste in Avstrije ter se zahvalil za udeležbo tudi gostom iz cele Slovenije. »Eden največjih podpornikov te organizacije je OZN, ki je tudi podelila naslov glasnika miru Slovenj Gradcu in člani Lions kluba se bomo trudili, da bomo to dejavnost še razširili, predvsem pa načelo te organizacije - humanitarnost. Izkupiček prireditve bodo s pridom uporabili varovanci Zavoda za delovno usposabljanje mladine iz Črne na Koroškem za nakup stroja za obdelavo lepenke,« je v svojem govoru poudaril g. Mitja Horvat. Gospod Janez Bohorič - guverner distrikta Lions International za Slovenijo, je podelil listine o članstvu, ki obvezujejo vse člane, da v čimvečji meri izpolnjujejo cilje in kodeks lionizma. V kulturnem programu so sodelovali Oktet Lesna, gojenci centra za usposabljanje, delo in varstvo iz Črne ter Greentown jazz band z Alenko Godec.O Stanko Hovnik [m®E®W§tEaK] ©[iiL^WfSSW (K®B®Š[K@ društvo kadrovskih delavcev koroške regije V začetku novembra je v Slovenj Gradcu potekala skupščina Društva kadrovskih delavcev koroške krajine. Čeprav je v društvo povezanih okrog 80 članov, se je skupščine, ki so jo pred tem neuspešno sklicali že dvakrat, saj je mandat organov DKD že zdavnaj potekel, udeležilo le 14 kadrovskih delavcev. Zato bo, kot je rekel dosedanji društveni predsednik Janko Kolar, najpomembnejša naloga novega vodstva aktiviranje članov in članic za delo v društvu. Nova predsednica DKD Koroške regije je postala Romana Gradišnik, ki je zaposlena na Republiškem zavodu za zaposlovanje oziroma v Uradu za delo v Slovenj Gradcu. Koroški kadrovski delavci so na skupščini društva izvolili tudi nov izvršni odbor, ki bo pripravil podroben program dela za prihodnje dveletno mandatno obdobje, in nadzorni odbor. Društvo kadrovskih delavcev koroške regije je bilo ustanovljeno že leta 1986. V svoj program so njegovi člani zapisali, da želijo spodbujati, uveljavljati in usmerjati v uresničevanje večje strokovnosti in vloge kadrovske ter zaposlovalske funkcije ter dejavnosti; spodbujati strokovni in etični razvoj kadrovskih delavcev; spodbujati znanstvenoraziskovalno delo na področju kadrovske dejavnosti; spremljati in organizirati izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje kadrovskih in raziskovalnih delavcev ter nuditi pomoč članom pri opravljanju njihovih nalog. V preteklih letih je DKD priredilo več izobraževalnih seminarjev o novi zakonodaji s kadrovskega področja, uspešno je sodelovalo z Zvezo kadrovskih delavcev Slovenije (predsednik DKD je po funkciji tudi član 10 Zveze) ter z njenimi posameznimi društvi, predvsem z ljubljanskim in s severnoprimoskim, o svojem delu pa je seznanjalo tudi javnost. Kadrovski delavci so se morali po spremembi gospodarskega sistema prilagoditi tudi reorganizacijam v kadrovskih službah ter spremenjeni kadrovski funkciji, saj so se pristojnosti direktorjev na tem področju povečale. Mnogo članov DKD pa je v tem času zamenjalo zaposlitev. Naloge novega vodstva DKD koroške regije bodo predvsem: oživitev dela društva, povečanje števila članov, njihovo povezovanje, druženje in izobraževanje ter sodelovanje z Zvezo kadrovskih delavcev Slovenije. A.Č. P®® raiJ^®®J V občini Mislinja je že dolgo čistilna naprava, ki pa zajema samo naselje Mislinja. Krajani Šentilja pod Turjakom so s prispevanjem sredstev za izgradnjo kanalizacijskega cevovoda investirali del projekta za odtok njihovih odplak v čistilno napravo. Ostali del, to je priključitev v čistilno napravo, je financirala občina Mislinja s finančno podporo države. Izgradnja kanalizacije je v zaključni fazi.O R. J. . a,. BOŠTJAN JUVAN, dijak. Spodnji Razbor: »Obiskujem tretji letnik srednje tehnične šole na Ravnah na Koroškem. Čeprav sem zelo oddaljen od šole, mi to ne dela težav. Do avtobusa se v šolo vozim z očetom, večkrat pa se peljem tudi z motorjem. Vesel sem, da sem uspešen v šoli...« fK-Ptth" GOSTISCE Pisar W 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem IVKO DESIGN Gostišče PIKAT vabi vse ljubitelje murskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo sani«» 400 tolarjev (od 9.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka II00 - 21™ sobota 11™-22™ Nedelja zaprto ZAQQ QTOCo) feOQDWZADra BOW @[JBiZACo) IH /WENTIS Dravograd Meža 127 Tel. 0602 83 000 060283413 Fax. 0602 83 100 PE Maribor Gosposvetska 27 Tel. 062 223 787 Fax. 062 223 787 E-mail ; mentis@sgn.net PENTIUM 133 Mhz + PHILIPS Osn.plošča PENTIUM (INTEL VX, do 200Mhz, 256 K), INTEL Pentium 133Mhz, 16MbEDO( 128Mb), trdi disk 1.2Gb, grafična kartica SVGA 1Mb PCI (2 Mb), FDD 1.44Mb, OHIŠJE mini tower, tipkovnica SLO Mitsumi (Win 95). miSka s podlogo, navodila za uporabo, instalacija vseh gonilnikov «• PhiliPS color 14” LR, NI. MPR11 DOPLAČILA : EPSON Stylus Color 200 A4, barvni InkJet, 3607720 dpi 1 -390. -/mesec NEC SupcrScript 660 A4, laser, GDI. 1200/600 dpi, 6 str /min Multimedija komplet CD ROM 8x hitrost (1200 Kb / sek), zvočna kartica Yamaha (stereo, 4 - 48 kHz, Wave), zvočniki 2 x 25 W, instaliran hi - fi sistem za predvajanje glasbenih CD plošč Windows 95 - SLO (slovenska literatura, licenca, instalacija) Darilo: instaliramo 10 iger in antivirusni program ® = @00^-/iTiT?Sn® V obrok ŽE vračunan 5% prom, davek in obresti !! t .990 -/«mesec P NOVO - INTERNET PRIKLOP IGRE ~ Quake, FI Grand Prix 2, Duke... Programska oprema za obrtnike / trgovce / gostince Možne tudi ostale konfiguracije in dodatki. 0602 83 000 7«-ir« / t? 062 233 787 r B IVKO DIÙSKIN iìNlEROSfP (EftM m Raven kakovosti je odvisna od ravni kakovosti najslabšega člena v proizv. ciklu. Naši bazeni za neposredno hlajenje mleka vam omogočajo doseganje najvišje kakovosti pri predelavi mleka. Izkoristite priložnost ugodnega nakupa. NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078 Družabna kronika ŠT/UtmKA HRANILNICA Štajerska hranilnica je bila šparovček le za nekatere, ki so si napolnili vse devžeje, najbolj kratko pa jo je odnesel radeljski proračun. Proračun je imaginaren, kratko sojo odnesli Radeljčani, ker zaradi skrite diplomacije nekaterih vodilnih mož bivše radeljske vrhuške niso dobili vodovoda, cest, telefonov in podobno. Pravično je in spodobi se, da tem možem nekdo vendarle stopi na prste in plačajo računa za nazaj. Svetniki občine Muta so za vse predlagali, da kriminalisti napišejo kazenske ovadbe. Matematiki na Muti so si spet zračunali, koliko bi lahko dobili od svoje smetne jame. Usahnili so šilingi od Bistrice in Koralp, zato je treba še kje dobiti kakšen tolar. Marko Košari, kandidat za direktorja Galerije likovnih umetnosti pri prvem razpisuje svetnikom položil na mizo svojo izjavo o grizenju, orehov. Ob njej se ! je marsikdo vprašal, kdo zdaj koga grize oziroma, kako neumni so Slovenjgradčani, da so taki »arogantni in moralno dvomljivi osebnosti«, za kakršno so označili Marka Košana zaradi kandidature za direktorja, zaupali takšne funkcije, ko jih ima? Kako za vraga lahko takšna arogantna oseba zastopa njihovo mesto v mednarodni organizaciji mest glasnikov miru, zastopa kulturno mesto doma in po svetu, sodeluje s pisnimi in govorjenimi razpravami in se gre celo strokovnega vodiča mesta - brez plačila. Bogvekaj razlaga turistom, ki jim govori v tujem jeziku. Kako, hudiča, niso tega že prej opazili, kakšna aroganca in amorala ga držita skupaj! In kako je tak »negativec« sploh diplomiral kot umetnostni zgodovinar ? | 11 ■ v h.-. -, -, ■ ■ i ■ -—'lj DUŠAN BO GRADIL KAPELICO Prvi mož SLS na Koroškem Dušan Kudrnovsky še vedno proslavlja zmago na volitvah (zmagala je Darinka Mravljak pod mentorskim vodstvom D.K.), pripravlja pa se tudi na gradnjo lične kapelice, kamor bodo lahko obesili zvon, ki so ga sicer namenili za ekološko kapelico na Muti oziroma Bistriške jarku. SMOU3SKD Koroška SKD je tako resno računala na mesto v parlamenu, da so vrli cestarji pod njihovim patronatom zelo lepo uredili Hudo luknjo, da bi se varno in hitro vozili v Ljubljano. Vsaj štiri leta iz te moke še ne bo kruha. 53D® E©lRlfNATELJ? Herman Tomažič odhaja v Ljubljano: ostaja mu županovanje, zapušča pa ravnateljsko mesto na osnovni šoli v Radljah. ^ V Radljah se resno bojijo, da bi se f za njegov ravnateljski stolček vnel tako oster in divji boj, kot se je bil na Muti. ČUDNI MEZICARJI Z Mežico in njenimi prebivalci se res dogaja nekaj nadvse čudnega in neobičajnega. V kraju si želijo Irencinsko črpalko, vendar je nobena naftna družba ne namerava postaviti. Drugod bi črpalke gradili, vendar jih ljudje nočejo. ®@gaBia mam asa PBUMUEs, MO mšm mam- smamm To je tu vprašanje, so rekli na Svetu občine Ravne-Prevalje, ko jih je Svet KS Prevalje povprašal po stališču o njihovi nameri postati Občina Prevalje. Potem ko so vprašanje dve uri obračali na vse strani, so na koncu lahko zatrdno ugotovili, da »so o njem razpravljali«. Bil je to eden najčistejših sicer zapisanih »retoričnih biserov« polpretekle zgodovine, ki jih je spro-duciral predsednik Sveta Marjan Berložnik. Kako oblikovati sklep ob dveh popolnih nasprotjih, je zagotovo naloga, ki se jih lotevajo na diplomatskih šolah, ki jih naši občinski svetniki nimajo. In ob takem sklepu je še najlaže Svetu KS Prevalje, ki zdaj že ve, da bo moral ubrati do svoje občine drugo pot. Tako, kjer na koncu njihove pobude ne bodo ugotovili le, da so jo obravnavali in o njej razpravljali. Četudi argumente »špara-jo« za referendum! bm in prepihane čveke V' _ _ . Želi fr $f£t oUptite M **Hs*5i!5(:*5!:** Nekdanji komercialni direktor prevaljske tovarne rezalnega orodja je postal direktor tekstilne tovarne v Otiškem vrhu. Sedaj pa ne vem: bo šlo slabše njegovemu novemu podjetju ali bo šlo gospodu direktorju še slabše, kot mu je šlo v prejšnji tovarni? Nekdanji predsednik naše vlade je imel v generalni skupščini ZN krasen govor. Bo imel naš novi predsednik morda tam - krasen koncert? Nekdanji predsednik nekdanjega IS nekdanje SO nekdanje koroške občine po svoje tolmači nek nekdanji sklep, ki ga je razveljavilo sedanje Vrhovno sodišče sedanje RS. Čudno, da se sedanja vremena Korošcem nočejo zjasniti, ko pa nam vedrijo in oblačijo sedanji in nekdanji. jjc :(::!: ******* Volivci že komaj čakamo, da stranke slovenske pomladi končno podpišejo - kolizijsko pogodbo. ********** Delavci Jeklolivane na Ravnah se sprašujejo, če se za težavami tovarne ne skriva težnja po ceneni privatizaciji. O cenenosti ne more biti govora, saj bodo nekateri krasno zaslužili. ********** V Avstriji narašča zanimanje za slovenščino in tolarje, pri nas le za tolarje. ********** V Mežici se vse manj razumejo planinske in vmte rože. Novih koroških poslancev niso izvolili volivci - temveč odstotki. Volilna komisija pri mestni občini Slovenj Gradec je že drugič skupaj s svetniki ugriznila v trd oreh. Najprej ob odločanju za direktorja zdravstvenega doma, zdaj ob odločanju za direktorja Galerije likovnih umetnosti. V prvem primeru je svet zdravstvenega doma dal različna mnenja, direktorja pa so vendarle potrdili toliko, da je kmalu kot direktor - zaradi zakonskih določil - dal odpoved. V drugem primeru - za galerijo torej - svet ni dal nobenega mnenja, ker se preprosto ni sestal. Kot da bi se zaposleni bali ali sramovali imeti svoje mnenje. Podobnost s prvim primerom je ta, da bo sedanji direktor Galerije Karel Pečko tako in tako šel v penzijo - četudi tudi mimo zakonskih določil, ki jih ne izpolnjuje. Svetnikom pa so vseeno dali v zobe trd oreh: naj ga oni pregriznejo in ugotovijo, kaj je v njem. V klavnici Mesnine na Otiškem vrhu so pred dnevi mesarji morali pridno delati, ko so v klavnico pripeljali v zakol tri bike, ki jih je spital kmet Cveto Perše iz Podgorja pri Slovenj Gradcu. Biki so bili rekordni, saj je vsak tehtal preko tisoč kilogramov. Ko so stehtali njihovo meso, pa je vaga pokazala, da je bilo mesa kar 1612 kilogramov. Meso zaklanih bikov so odpeljali v Mesarijo Lečnik na Ravne na Koroškem, ker so, kot so nam povedali, meso že prodali in predelali. Mesarje Branka in Milana Krausa, Zdenka Gruberja, Eda Goličnika, Albina Glavarja in šoferja Milana Vrhovnika smo ob zaklanih bikih slikali za spomin. (Tj) rilizcffd) in aura Ob 18. obletnici mladinskega tečaja filozofije seje te dni na Prevaljah s svojimi takratnimi slušatelji srečal »naš Celovčan« Vinko Ošlak. Na srečanju je nastala spominska fotografija, na kateri je častnemu gostu pripadlo častno mesto v sredini. Svetlobni efekt menda ni bil zrežiran, pa vendar je »aura« zagotovo zažarela okrog pravega človeka... Hrynefl* (H AVTOSERVIS • avtomehanika mo 17 d • avtokleparstvo r ioLÌK • AVTOLIČARSTVO 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 /VKO DESIGN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZU <&> Hvunnni E) HONDA PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 IH |TRGOVSK^PODJETj¥4 SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 BLAGOVNICA (mamim v kletni etaži □ ŽELEZNINE □ ELEKTROMATERIALA □ KEMIKALIJ □ VIJAKOV IN OKOVJ □ ORODJA □ BELE TEHNIKE □ POSODE □ STEKLA EV PORCELANA □ KERAMIKE ŽILA DAMES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI mm .rrRABEèe) I A k Merx turistično gostinsko podjetje Košenjak Dravograd vam prireja 5ILVESTR0VANJE v HOTELU TRABERG I?l DRAVOGRAD Koroška c. 48, tel.: 0602 84 440 ji' V Hiša kulinarike in prijaznosti v Dravogradu je za vas pripravila večerni dogodek ob dobri hrani, vinu in glasbi. Pričakajte in rrrrrrJVTir doživljajte ta trenutek z nami in uživajte v pričakovanju novega leta. Kuharji se bodo za vas potrudili in vam pripravili bogat silvestrski menu. Igral bo ansambel Generacija 69 Cena silvestrovanja: 7.000,00 SIT (vstopnina, aperitiv, silvestrski menu) Pričetek silvestrovanja 31.12.1996 ob 20. uri Rezervacije in vplačila sprejemamo na recepciji hotela Traberg Dravograd. V sredo, 1.1.1997 vas v hotel Traberg vabimo tudi na novoletni ples. -------------- Glasba ------------- ZNOVA PRESENEČA: MARIJAN SMODE V NOVI PREOBLEKI »IFOOdlO W(Š£)30IjD PRETEKLI TEDEN JE PRI ZALOŽBI KORODISC IZŠLA NOVA KASETA IN ZGOŠČENKA ZNANEGA KOROŠKEGA GLASBENIKA MARIJANA SMODETA Z NASLOVMOM »TUDI MOŽJE VČASIH JOČEJO«, Z DESETIMI NOVIMI SKLADBAMI, S KATERIMI MARIJAN SLEDI SVOJIM ANGAŽIRANIM TEMAM IN JIM DODAJA NOV RITEM MODERNE DANCE TEHNO GLASBE. Kaseta in zgoščenka nosita naslov po skladbi »Tudi možje včasih jočejo«, ki se dotika že doslej vedno angažiranih tem Marijana Smodeta, usmerjenih na domače koroško okolje. Torej gre za socialno tematiko iz življenja železarskih otrok. Njihovi starši, predvsem očetje, morajo trdo garati za vsakdanji kruh, kar pa se ti otroci zavedajo in znajo ceniti. Opisuje tragičnost v življanju delovnega človeka, ki je pretežno zaposlen v »fabrikah« ali rudnikih. Gre pravzaprav za nadaljevanje že znanih Marijanovih tem (Mrtva reka), ki so osebnoizpovedne, avtobiografske in še danes aktualne. Z njimi je Marijan leta 1982 začel osvajati slovensko občinstvo, z njimi je zaslovel, nekatere njegove pesmi pa so postale priljubljene v tolikšni meri, da lahko rečemo, da so ponarodele. Pa vendarle, kljub nadaljevanju angažiranih tem, Marijan z novimi skladbami prihaja v drugačnem glasbenem pristopu. To je z modernim stilom, saj je v zadnjem času veliko delal v tujini, predvsem pri firmi Gate Production v St. Gallenu. Tam producira moderno dance tehno glasbo, ki se je pojavila tudi v pesmih njegovega zadnjega projekta. Marijan: » Vsekakor gre za glasbo, ki poživi moj nov projekt in se razlikujejo od vseh mojih prejšnjih. Kljub temu se trudim, da ohranjam razpoznavni stil svojega ustvarjanja. Teme mojih pesmi pa izhajajo bolj ali manj iz koroškega okolja, kjer živim, zato so mi še posebej pri srcu.« Marijan je svoje nove pesmi že predstavljal na lokalnih radijskih postajah, prihodnji mesec pa ga čaka več nastopov v znanih in najbolj gledanih zabavnoglasbenih in razvedrilnih oddajah na TV. Pravkar snemajo tudi video spot naslovne skladbe na novi kaseti. Zanimiva je skladba »NAJ SANJAM S TABO«, kjer se je v duetu z Marijanom prvič pojavila nova pevka, naše gore list, Xenia, ki prihaja iz Švice in se uveljavlja na slovenski glasbeni sceni. Pojavila seje z. zanimivo izvedbo skladbe z naslovom »Tebi pojem, Slovenija«. Ta pesem je bila posneta v Švici, s producentom Tiborjem Lorinczom, ki je sodeloval z glasbo na klaviaturah, vse druge pa v Marijanovem studiu. Sicer pa Marijan poleg svojega dela v svojem snemalnem studiu pomaga tudi mladim glasbenim talentom. Pravkar končuje projekt za pevko Xcnio. Tik pred izidom je projekt mlade dance pevke iz Celja Tatjane Tamše, dokončuje pa tudi projekt mlade pevke Sanje Cerjak in Novega mesta, ki se že uveljavlja na domačih glasbenih lestvicah. Novost, s katero Marijan prihaja med gledalce in poslušalce, je TV oddaja z naslovom MARIJANOV ŽUR, ki ga je začel delati pred tednom dni na TV postaji TELE TV v Kranju, gledalci pa jo bodo lahko videli na vseh lokalnih TV. Oddajo sestavljajo trije deli: prvi del ima naslov Rožmarinova karavana. V njem se bodo vsak tede predstavljali trije izvajalci slovenske pop glasbe, v drugem delu bodo v kontaktu z gledalci vrteli glasbene spote, v tretjem delu pa gledalci glasujejo in izbirajo med tremi tujimi video spoti, za katere bodo glasovnice našli v dveh uveljavljenih slovenskih revijah. Ob TV oddaji nastaja istoimenska tudi za radijski medij, vrteli pa jo bodo po lokalnih radijskih postajah po Sloveniji. Nova kaseta in zgoščenka bo odslej naprodaj na vseh prodajnih mestih, pa tudi v manjših zasebnih trgovinah. Tako lahko prisluhnete novi glasbi Marijana Smodeta, ki ga v prihajajočem obdobju čaka veliko promocijskih nastopov. Mogoče pride tudi med vas. In za konec še podatki za oboževalce Marijana Smodeta in zbiratelje njegovih hitov: Marijan živi in dela v Trbonjah, kjer ima svoj studio, star je 36 let, na glasbeni sceni je vse od leta 82, izdal je 12 avtorskih projektov, za nekatere med njimi pa je prejel tudi naj višja priznanja. Dobro mu gre, neutrudno dela in ima rad svojo dužino: sinčka Sandija /7 let/ in Anžeta / 3 leta/, ob strani pa mu stoji tudi žena Elizabeta, ki del svojega poklica opravlja tudi v medicinski stroki .□ Irena Fasvald ADVENT ALI PRIČAKOVANJE KONCA KOT DOVRŠITVE SVETA Piše: Avguštin Rašcan Stvarstvo se nenehno preobraža in dozoreva v »novo nebo in novo zemljo«. Ta preobrazba je v primetjavi z dolžino naših življenj predolga in preširoko zastavljena ter hkrati preveč notranja, da bi jo zaznali s svojimi površnimi in omejenimi pogledi. Nekega dne bo napetost med človeštvom in Stvarnikom dosegla mejo, ki bo presegla zmogljivost sveta. Tedaj bo napočil konec. Mnogi ljudje zaradi številnih svetovnih katastrof, vojn, lakote, potresov in drugih naravnih nesreč živijo v stalnem strahu. Res jim ni treba brati strašnih zgodb o koncu sveta ali gledati filmov o vesoljskih katastrofah in črnih luknjah, da bi spoznali kako je sedanja generacija vse od začetkov človeštva prva generacija, ki je sposobna pokončati človeštvo. Majhna in skoraj nepomembna napaka v ukrajinskem Černobilu nam je pokazala, kaj bi pomenila že lokalna atomska vojna. Zemlja ne bi bila več sposobna za življenje. Ljudje se danes bojijo tudi prenaseljenosti, odpadkov, ozonske luknje, pokvatjenega zraka, zastrupljene zemlje, neužitne vode... Vse to so vizije, ki se končno lahko uresničijo. Gotovo so tako pošastna spoznanja nujna sporočila človeštvu in posamezniku, da spozna resnost položaja. Številni sodobniki menijo, da so svetopisemska poročila o poslednji stiski, o temi na zemlji in otemnitvi lune, o padanju zvezd z neba in majanju nebesnih sil, apokaliptičnih jezdecih in druga, vnaprejšnja poročila o koncu sveta ali vsaj naše zemlje, Razumejo jih celo kot natančno časovno razkritje oziroma informacijo o »poslednjih rečeh« na koncu Razgledi zgodovine sveta. Če bi kakšen ameriški predsednik vetjel v dokončno bitko, v bibliji imenovano »armaggedon«, bi bilo to zelo nevarno, kakor so tudi zavajajoča in dobičkonosna ter pogubna oznanila mnogih sekt in fundamentalističnih skupin. Biblične napovedi niso scenarij o poslednjem dejanju tragedije človeštva. Ne vsebujejo nobenih posebnih »razodetij«, ki bi zadovoljile našo radovednost o koncu. Tako kot »prve reči« tudi »poslednje reči« niso dostopne direktnemu izkustvu. Tako za »pračas« kot za »končni čas« ni človeških prič. Sveto pismo na teh mestih ne govori znanstvenega jezika naravoslovcev, ampak metaforični jezik podob. Dogodkov iz zgodovine ne razkriva, ampak jih razlaga. Kristjan torej nima priviligiranega vedenja o dogodkih ob koncu sveta, ki bi bilo enoumno in znanstveno natančno, ker je tako vedenje za čisti razum nedoumljivo. Predmet razpravljanja je namreč to, česar ne pozna, kar le upa in česar se boji. Vsekakor pa kristjan veruje, da bo Bog dovrai in izpopolnil svoje stvarstvo. Kakor na začetku sveta stoji Bog, tako tudi na njegovem koncu ni zgolj veliki Nič, ampak pravtako isti Bog. Za njega konec sveta torej ni kozmična ali kakšna druga katastrofa in dokončni p(rel)om zgodovine človeštva. Nasprotno: konec starega, minljivega, nepopolnega in hudobnega sveta je hkrati dovršitev tega sveta v novem, večnem in popolnem svetu - v novi zemlji in novem nebu. Biblične in s tem krščanske izjave o koncu sveta nimajo avtoritete kot naravoslovne izjave o koncu vesolja, ampak kot versko pričevanje o cilju stvarstva. Kristjan se torej ne sprašuje kdaj in kako ampak kam! Torej k Bogu! Tega cilja naravoslovje ne more niti potrditi niti zavrniti. Bog kot cilj je stvar razumnega zaupanja. Zbirajoče in dejavno pričakovanje konca sveta, se pravi izhoda za svet, je najodličnejše krščansko opravilo in morda tudi največja značilnost naše vere. Človeško življenje se napaja iz upanja, da je njegov končni cilj dosegljiv. Ali se more zgoditi, da bi naše upanje doživelo poraz, da bo premagano in brez moči omahnilo kakor ptica, ki jo je zadel smrtni strel? To je nemogoče. Adventna luč je namreč razsvetlila vsako temo in sije povsod tam, kjer ljudje gradijo lepši svet prihodnosti in ga vedno popravljajo, da bi bilo v njem več pravičnosti in ljubezni. Sleherno takšno delo v službi ljubezni je zalo tudi poroštvo da se življenje tistega, ki veruje, upa in ljubi, ne bo končalo v temi, temveč v Luči. Slovenskemu kristjanu ni prepovedano upati, da bo na novi zemlji našel tudi novo Slovenijo, ki jo skrbno in odgovorno gradi že tu in zdaj. □ koroike^kcrne DRAVOGRAD ^koc. 2"370^^ paijz/àuiiiias 9o DIMW&dIML) OPEL©- AVTOHIŠAMOPEC Pooblaščen servis ■ prodaja vozil Kosovelova 16. 3320 Velen/e. teUlax 063 855 975 Celie. Mariborska 93 (pri Inlersparv). lei 063 411 909 "fsajpr popusti \ cljiijn /a vozila i/. zaloge KLEPARSKO LIČARSKA DEU, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME, VGRADNJA AURMNIH NAPRAV km imiprnji - AVTOMA JAKOPEC VELENJE Razgledi 5^" Trg 4. julija 34 »Dravograd ® 0602 84 195 O velika izbira zlatega nakita © menjava starega zlata za novo © izdelki po naročilu O popravila zlatega in srebrnega nakita © čiščenje nakita © graviranje © prediranje ušes Posebna ponudba v mesecu decembru: 15 % popust pri gotovinskem plačilu 5 % popust pri plačilu na 2 ali 3 čeke DEL. ČAS: 9h-12h, 13h-18h, sob. 9h-12h ^ TTp) Tekstilna indastrija OtiSki vrh I I J fMiSLi Vrh Otiški Vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 V trgovini TARA v Dravogradu in v INDUSTRIJSKI TRGOVINI v Otiškem Vrhu smo pripravili bogato izbiro za vse Veseli bomo vašega obiska ! Novodobni kotiček »Usoda tvoja - to si ti!« Piše: Miša Felle Tako smo recitirali že v osnovni šoli. Nihče pa nam ni uspel približati resnično globino Pesnikovih verzov. Globlje razumevanje nam lahko da le življenjne - če ga živimo. Če ga živimo tako, da mislimo, da nam je vse usojeno in celo verjamemo kot učijo mnogi novodobnih, da je vse zapisano v vesoljni matrici, ki jo popularno imenujejo akaša, potem smo na dobri poti, da bomo pustili, da nas bo usoda ves čas tepla po glavi. Ali veste, kdo je takih najboj vesel? Vladarji (politiki, gospodarstveniki, šolski, zdravstveni in socialni ministri...) ter tisti, ki trdijo, da imajo pogled v akašo. Med slednje sodijo razni jasnovidci, vedeževalci in nasploh vsi vidci, ki si pomagajo z raznimi pripomočki, še marsikaterega pogrošnega astrologa bi lahko uvrstili mednje. Ali je res vse zapisno, vse vnaprej določeno? Ne, dragi moji. Hinduizem v originalni obliki ni vseboval nobenih kast. Te so pogrun-tali kasneje oblastniki, da bi živeli na račun revežev, tako da so jih prepričali: če si se revež rodil, boš revež tudi ostal. In ljudje lepo sledijo temu načelu, kajti, da se izbašeš iz revščine, je potreben velik napor z dobršno mero poguma! Verjamem v obstoj akaše, vendar moja usoda še ni zapečatena. Verjamem tudi, da imajo določeni vidci res sposobnost videti prihodnost. Toda nihče ne rad prizna, da imaino na voljo vedno več proti, ki jih izbiramo sami. Ker pa smo že tisočletja tako pridne ovčice, da najraje sledimo ustaljenim normam, imajo jasnovidci danes tolikšen uspeh. Le redki in zares dobri pa opazijo v človeku potenciale za korenite spremembe in lahko z gotovostjo vidijo nadaljnji potek poti posameznika, družbe, civilizacije, osončja. Usoda je vsekakor v vaših rokah, ne glede na to, ali jo boste iskali pri vedeževalcih ali pa se sami pri sebi odločili za pot, ki je veliko težja, vendar edina prinaša napredek pri razvoju zavesti. Na kratko rečeno, akašo pišemo sproti, svet pa spreminjajo črne ovce.kJ Kultura GALERIJA V ČRNI ŽIVI Vsak mesec dobi galerija Hotela club Krnes v Orni novo podobo; spreminjajo jo slikarji, ki razstavljajo svoja dela. Konec oktobra smo bili povabljeni na ogled del, ki so nastala v likovni koloniji, v kateri je sodelovalo osem slikarjev. Jesen je že pozlatila hribe in doline, ko so se odpravili na lovsko kočo pod Uršljo goro in v teh mirnih, tihih krajih iskali lepoto, da bi jo ujeli na platno. Razstavljene slike so sijale od topline jesenskih barv, vsaka drugače pač skozi oči slikarjev. V koloniji so sodelovali: slikarja Štefan Bobek, dr. Bogomir Celcer, akad. kipar Andrej Grošelj, slikarja Leander Fužir in Srečko Frauhauf, akad. slikar Rado Jerič, slikarja Stanko Makuc in Niko Ribič. mzA p(o)sv(o)w Verjetno je Peca pregnala grdo vreme, ker se je prav nedolžno zavila v sive megle, ki so se vozile na svojih nevidnih kolesih okrog Kordeževe glave in stražile, da bo spet lepo nad dolino. 23. novembra 1996 leta ob polpetih popoldan so v dvorano hotela PECA v Mežici pričeli prihajati ljudje, vsi resni, vendar vedrih obrazov in prav taka se je med njimi sukala še vedno brhka Terezija Jaser. Seveda se je to dogajalo prav zaradi nje, pa čeprav je bila sobota, ko smo radi doma pred tisto škatlo, ki ji pravimo TV. In prav to bi radi bili vsi otroci, da bi gledali njih in ne mimo njih. Vsem je nazadnje šlo rahlo na smeh, ker se je potem Terezija sramežljivo skrivala za velikim šopkom rož in trije mladi fantje, Simon, Matej in Janko, ki so si nadeli romantično ime KLATEŽI, so začeli šariti po strunah - in ubrani toni so nam zaprli usta, da so lahko Mežiški KNAPI pod vodstvom Mojce Kovač za uvod zapeli pesem. Gospa Mirjam Lapajne je kot napovedovalka zbrala dovolj poguma in z gospodom Francijem Arbajterjem napovedala nekaj stvari o novo pečeni pesnici Tereziji Jaser. Mežiške dečle, to so bile Špela Kladnik, Špela Ovčar, Mateja Stanta, Vesna Paradiž, Ana Mlačnik, Mateja Pesjak, Jera Pušnik in Maja Ivartnik so pod vodstvom gospe Vide Hrovat-Kresnik recitirale Terezkine pesmi in verzi so nosili zvočnost preprostosti, prav takšne, kakršna je pesnica. Besede so mi porajale domišljijo: Mežica je še vedno majhna vas, tam nekje zadaj je hrib, kjer pred majhno hišico stoji pesnica in občuduje mogočno Peco, porajajo se ji verzi, si jih zapisuje v zvezek, da bi lahko izbrisala spomine. Oh, kako res, pa še enostavno povrhu! Prebudi me ubrano petje, CORNO so si nadele ime, pevke društva upokojencev Mežica pod vodstvom gospe Marje Dretnik in se s krstno predstavo prima odrezale. Tako kot Terezija Jaser novo pečena pesnica, ki je obdolžila, da je bil kriv gospod Otmar Perklič, da so pesmi prišle na svetlo, pomagala je tudi gospa Marta Repanšek iz Črne. Človek se res ne more zanesti na diskretnost in Terezija jim danes nič ne zameri. Še dobro, drugače danes ne bi sedela tu v hotelu in pričakovala še kaj več. Pisatelj, odgovorni urednik in lektor, gospod Janez Švanjcer, se je Tereziji zahvalil za povabilo, ki gaje z veseljem sprejel. Če je že bil v Mežici pred 30. leti in se je takrat ob Mežico spotaknil, se je moral sedaj vrniti in popraviti, kar je naredil narobe. Po njegovem mu ugaja pesničina sproščenost, iskrenost in preprostost verzov, s katerimi si je postavila spomenik. V pesmih se spomni vseh, ki jih je poznala in jih srečevala in upa, da bo vsem ostala v lepem spominu. Bilo je izrečenih toliko lepih besed, da so Mežičani kar lahko ponosni nanjo.Terezija se je sramežljivo skrivala za velikim pušeljcem in zadovoljen nasmešek se ji je vsedel na ustnice, res je bilo res, ker je gospod Darko Orlač vse zabeležil v svojo kamero.□ Slavka Dragolič Likovna kolonija je bila posvečena letos preminulemu slikarju in likovnemu pedagogu, prof. Slavku Koresu, ki ni bil le znan likovni pedagog, temveč tudi plemenit človek, ki je svoje notranje bogastvo razdajal vsem, s katerimi se je v življenju srečeval. Tudi v Društvu koroških likovnikov je vodil seminar, od takrat so ostajale prijetne vezi. Likovno kolonijo je v spomin na svojega mentorja organiziral Stanko Makuc. V novembru je v isti galeriji odprl samostojno razstavo svojih del slikar, domačin Janko Ladinik, član Društva koroških likovnikov. Nekaj njegovih del smo videli že na skupinski razstavi ob odprtju galerije. Tokrat je s svojimi slikami zapolnil vse razpoložljive stene. To so dela na velikih formatih, slikane z živimi, močnimi barvami, ki zapolnijo prostor, četudi je gledalec v njem sam. Če smo Ladinika prej poznali po značilnih motivih iz rastlinskega sveta, je tokrat osnova motivov živalski svet, natančneje ptice. Te so videne z njegovimi očmi in so torej del njegovega umišljenega sveta. Z njimi razmišlja o svobodi. Razpenja jih v letu, ujame med obredi, v boju za obstoj... 8. decembra vabijo na odprtje razstave slikarjev Helene Kotar in Iva Večka-MaterzdorferjaJ Marta Repanšek JO_______________ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje V LB Splošni banki Velenje d.d. vam nudimo naslednje storitve na področju naložb v vrednostne papirje: A) posredujemo pri prodaji delnic iz privatizacijskega procesa: LEK, MERCATOR, KOVINOTEHNA, KOLINSKA, DROGA,... nudimo storitve nakupa in prodaje ostalih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi opravljamo prenose lastništva v klirinški depotni družbi pripravljamo in izvajamo primarne izdaje vrednostnih papirjev A izvajamo komisijske posle za Banko Slovenije, Ministrstvo za finance in ostale institucije, za katere prodajamo in vnovčujemo blagajniške zapise, zakladne menice, obveznice. Vabimo vas, da na nas obiščete ali pokličete. ® (063) 855-964 V Sport «®§KQ Ss«« Pise: Ivo Mlakar ]ESENSKI NfiSLOV NOGOMETAŠEM BISTRO CALIBRA V občini Ravne-Prevaije so sklenili jesenski del prvenstva v občinski ligi malega nogometa. Med dvanajstimi ekipami so presenetljivo prvič osvojili naslov jesenskega prvaka nogometaši Bistroja Calibra z Raven, ki so tako prehiteli največje favorite prvenstva in večkratne prvake lige. klub malega nogometa Polena za eno točko. Na 3. mesto so se uvrstili nogometaši Trgovine Grad z Javornika na Ravnah, četrti so Haloni Kotlje in peta ekipa Panorama Bar Ravne. Vrstni red po prvem delu prvenstva: i. Bistro Calibra 28 točk. 2. Polena 27, 3. Trgovi na Grad 22, 4. Haloni 2o, 5. Panorama Bar 15 točk, itd. PET ZMAG LIDIJE BREZNIKAR Dvodnevnega mednarodnega plavalnega mitinga v Gradcu, kjer so nastopili plavalci in plavalke iz šestih držav, so se udeležili tudi tekmovalci ravenskega kluba. Boljše rezultate so dosegli: Primož Abraham je v absolutni kategoriji osvojil 5. in 6. mesto v hrbtnem in delfinovem slogu. V konkurenci kadetinj je bila daleč najboljša Lidija Breznikar, ki si je priplavala pet prvih mest. Špela Fras je bila med kadetinjami trikrat druga, Tanja Kumprej pa je osvojila po dve prvi, drugi in tretji mesti. V kategoriji mladink si je Tanja Mer/.dovnik priplavala eno prvo, eno drugo in dve tretji mesti, Anja Srebotnik pa je bila enkrat prva in enkrat tretja. Med mladinci sta v svojih letnikih uspešno nastopila tudi Miha Tisovnik in Jernej Gigerl. RADELJČANI DRUGI V organizaciji KMN Polena, ki so bili branilci naslova državnih prvakov, je v Mežici 23. novembra potekal finalni turnir v malem nogometu za slovenski revijalni pokal za veteranske ekipe, to je igralce nad 32 let starosti. Med osmimi ekipami, ki so se na zaključno tekmovanje uvrstile po predhodnih nastopih na področnih tekmovanjih, so si naslov državnega prvaka tokrat priigrali nogometaši Kluba Rojal iz Maribora. Dugo mesto so osvojili nogometaši Picerije Maček iz Radelj, ki so bili v finalnem nastopu poraženi v tekmi z Mariborčani z 2:0. V tekmi za 3. mesto je ekipa F.lvira Mežica premagala Odtis Ravne z 1:0. Po sklenjenem turnirju so za najboljšega igralca izbrali Milana Pahernika iz zmagovalne ekipe Klub Rojal, najboljši strelec je bil Mirko Pušnik (Picerija Maček), najboljši vratar pa Drago Pečnik (Elvira Mežica). NOGOMETAŠI PECE TRETJI S tekmami 13. igralnega dne so v soboto 23. novembra zaključili jesenski del tekmovanja v 1. medobčinski nogometni ligi Maribor (4. liga). Med 14 ekipami bodo na 1. mestu prezimili nogometaši Belle viole iz Maribora, na drugo mesto so uvrščene Starše, tretji pa so nogometaši Pece iz Črne, ki so tudi najbolje uvrščeni koroški klub po prvem delu prvenstva. Vrstni red: 1. Bella viola 29 točk, 2. Starše 27, 3. Peca 24, ... 7. Kozjak radije 20.... 11. Akumulator 15, 12. Fužinar 14točk. □ 1 Na atraktivni lokaciji ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - Mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu v oddaljenosti od avstrijske meje 1,5 km je v P neprodanih še nekaj poslovnih prostorov. Izkoristite enkratno priložnost za dobro naložbo! Do konca januarja 1997 vam pri nakupu poslovnih prostorov priznamo 20% popust. Ce vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej oglasite na sedežu podjetja MERX TGP Košenjak Dravograd, Koroška cesta 47, oz. po telefonu št. 0602 83 073, 83 446. MATJAŽ URNAUT Na Ravnah ima odbojka bogato in uspešno tradicijo. Številne generacije so vse od leta 1957 dalje, ko so se odbojkarji Fužinarja prvič uvrstili v najvišjo državno ligo bivše Jugoslavije, poskrbele za nemoten kakavosten razvoj odbojke, tako da so bile Ravne vsa ta leta eden od močnih centrov odbojke v Sloveniji. Zares lepi uspehi tega atraktivnega športa so bili vrsto let nazaj in so še tesno povezani tudi z imenom Umaut. Domala vsi v rodbini Urnautovih so nekako povezani z odbojko. Brata Maks in Adi, njuna sestra Adela, pa Bond, sin Maks Umauta. Adi Umaut je bil v letih od 1962 do 1973 eden najboljših odbojkarjev tedanje jugoslovanske reprezentance, za katero je odigral kar okoli 380 tekem. Po njegovih stopinjah sta krenila tudi oba njegova sinova Andrej in Matjaž, ki sta stalna člana slovenske izbrane vrste. Andrej igra kot profesionalec že peto leto v Belgiji, prej pa je igral za Fužinar, pa Mladost Zagreb in nato tri sezone v Italiji, v Milanu in v Cuneo. Mlajši Matjaž, da, o njemu smo se namenili zapisati nekaj več besed. Matjaž se je po nekajletnem »potikanju« po drugih klubih letos znova vrnil k Fužinarju, v svoj matični klub, kjer je pravzaprav pričel kariero. Vrnil se je, da bi okrepil ravenske odbojkarje, ki so se po treh sezonah znova vrnili v najmočnejšo državno ligo. Predtem je igral pri Salonitu v Kanalu, v ekipi, ki je dvakrat zapored osvojila naslov državnih prvakov. K odbojki gaje seveda pritegnil oče Adi, kdo bi drugi. Kot osnovnošolec se je poskušal tudi v skoku v višino in postal pod vodstvom trenerja Mitje Kadiša tudi šolski pivak med vrstniki. Tudi za odbojko je bil kar pravšnji in na očetovo pobudo je pričel z vadbo pri pionirski vrsti Fužinarja, katere trener je bil takrat Damjan Pogorevčnik. Začel je kot podajalec, kar mu še sedaj, ko igra vlogo napadalca, kar prav pride. Matjaž se prav dobro spominja prvih uspehov s kadetsko in mladinsko vrsto Fužinarja. Leta 1987 so postali kadetski prvaki Slovenije, drugi pa so bili na takratnem republiškem prvenstvu z mladinsko ekipo. To leto je tudi prvič zaigral v članski ekipi Fužinarja, ki jo je treniral njegov oče. Avgusta 1988 je odšel v Zagreb, v Mladost, ki je bila v tistih letih eden najmočnejših klubov bivše Jugoslavije in kjer je dolga leta igral tudi njegov oče. Štiri sezone je igral pri Mladosti, klubu številnih reprezentantov, kjer je dozorel v vrhunskega odbojkaija, ki so ga vabili v številne klube. Iz Zagreba seje Matjaž preselil za eno sezono v Novo mesto; nato je igral v Franciji pri prvoligašu Montpellieru UC, nato se je znova vrnil domov v Slovenijo. Dve leti si je »služil« kruh pri Salonitu in postal tudi standarden član slovenske državne reprezentance, za katero je že odigral okoli 5o tekem. Nekako pet let je že, odkar je prvič oblekel dres z državnim grbom na prsih, prepotoval z reprezentanco domala pol Evrope in s svojimi igrami velikokrat požel številne aplavze gledalcev. Želi si, da bi odbojko še dolgo uspešno igral, predvsem pa, da bi pomagal svojemu Fužinarju pri obstanku v I. A slovenski ligi. Kasneje pa, da bi s kakšnimi morebimimi novimi okrepitvami dosegli še kaj več. Morda tudi uvrstitev, ki bi jih popeljala v evropska tekmovanja. Matjaž Umaut je rojen 17.10.1971, stanu je na Ravnah, Ob Suhi. I.M. ± ■■ ^ Nogometaši Dravograda so jesenski del prvenstva v II. ligi končali na visokem drugem mestu ji jì\ V J L) jì\ j\J J.A Nogometaši Drave iz Ptuja bodo prezimili na prvem mestu razpredelnice druge slovenske lige. Takoj za petami, na 2. mestu, so Dravograjčani z enakim številom točk - oboji so jih namreč zbrali 29 - na tretjem in četrtem mestu pa se nahajata SET Vevče in Nafta iz Lendave, ki sta osvojila po točko manj. Takšen je vrstni red prvih štirih ekip po prvem delu prvenstva med dmgoligaši, ki je bilo končano v nedeljo, 24. novembra. Prav omenjene štiri ekipe imajo največ možnosti, da se spomladi enakovredno spoprimejo za naslov prvaka oziroma za mesto, ki bo prineslo uvrstitev v višji rang tekmovanja, v ligo najboljše deseterice. Seveda se moramo po končanem prvem delu prvenstva takoj vprašati, ali si je kdo sploh zamišljal tako visoko uvrstitev Dravograjčanov. Ali je bil kdo med nami, ki si je drznil pred začetkom sezone napovedati borbo koroške dragoligaške vrste za vrh razpredelnice. Najbrž takšnega optimista med navijači dravograjskih »zelenih« ni bilo, ali pa so bili zelo redki. Ne gre namreč prezreti dejstva, da so se Dravograjčani šele uvrstili v II. ligo, potem ko so pod vodstvom takratnega trenerja, domačina Marjana Pušnika, zmagoslavno sklenih tekmovanje v tretji slovenski ligi v pretekli sezoni. Kljub temu so Dravograjčani, čeprav novinci v višjem razredu tekmovanja, pripravili prijetno presenečenje, pravi mali podvig. V petnajstih tekmah so »zeleni« kar devetkrat zmagali, od tega kar štirikrat v gosteh, kar jim je navrgl celih 12 točk. Dve tekmi so igrali neodločeno, praznih rok pa so ostali v štirih nastopih, od katerih sta najbolj boleča zlasti dva poraza. Najprej tisti v dragem krogu tekmovanja proti Nafti iz Lendave, ko so fantje novega trenerja Tonija Tomažiča s Prevalj izgubili z 0:2 pred svojimi gledalci po dokaj bledi predstavi. Tako so v poldrugi uri izničili izjemen vtis, ki so ga zapustili po prvi prvenstveni tekmi v Šmartnem. Kasneje se je pokazalo, da so imeli Dravograjčani le slab dan proti izkušenim Lendavčanom, saj so se z dobrimi igrami in uspešnimi rezultati iz tekme v tekmo pomikali po lestvici navzgor. Vmes so seveda še prišh slabi trenutki ekipe, kot minimalen poraz v Črnučah, pa neuspeh v Šentjurju in v 12. kolu najslabša predstava koroških dragoligašev na gostovanju v Vevčah, ko so »kasirali« kar štiri zadetke v mreži Petra Hrovata. Vendarle, uspešnih iger je bilo, kot rečeno, veliko več in zato tudi ta nepričakovano visoka uvrstitev. Kje pravzaprav iskati razloge za to? V prvi vrsti v tem, da so se Dravograjčani po končanem prvenstvu v tretji ligi kar močno okrepili. V klub je prišlo devet novih nogometašev: Stjepan Pranjič, Boštjan Damiš, Gorazd Šket, Borat Kolar, Aleš Majcenovič, Sabahudin Golač, Robert Dolar, Gregor Helbl in Beno Prednik. Vadbo je po odhodu Marjana Pušnika na Prevalje prevzel preizkušeni strateg Toni Tomažič, ki pa je brez licence, zato na tekmah na klopi ob njem sedi Franc Štefanič. Z igralci, ki so ostali zvesti klubu, so se novinci odlično ujeli, ton igri pa je dajal predvsem izkušeni Pranjič, ki je prej igral pri prvoligašu v Velenju. Nemalo zaslug za uspeh je iskati tudi v odlični organiziranosti kluba, saj v mestu ob Dravi ne manjka številnih privržencev nogometa, ki so ljubiteljsko pripravljeni pomagali v vsakem trenutku. Nimamo jih namena naštevati, kajti veliko jih je, ki so pridjali svoj delež v mozaik uspeha Dravograjčanov. Tu pa so še sponzorji kluba in donatorji, brez katerih seveda ne bi šlo. In kakšni so načrti za v prihodnje? O tem bo v kratkem odločal upravni odbor kluba, ki bo zarisal smernice za spomladanski del prvenstva Nekateri si v Dravogradu seveda želijo, da bi bil klub še močnejši, da bi se še dodatno okrepili z. nekaterimi kakovostnimi igralci in da bi seveda obdržali tudi Pranjiča katerega želijo videti v svoji sredini nekdteri prvoligaši. Dragi razmišljajo veliko bolj realno, saj se zavedajo, da obubožano koroško gospodarstvo ne bi zmoglo še en velik nogometni zalogaj. Bomo videli, kako se bodo v klubu odločili, vsekakor pa je uspeh dravograjskih nogometašev v jesenskem delu tekmovanja zavidanja vrcden.LI Ivo Mlakar Zoran Gluhovič, odličen branilec Dravograda Pokoj nina po vaši meri. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je pn i produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ^== zavarovalnica triglav Ghsirana čma kronika Ročna transfer macija OB PREBIRANJU TEH VRSTIC SE BOSTE MORDA VPRAŠALI, CE SE NISTE ZMOTILI PRI PRELISTAVANJU NAŠEGA ČASOPISA IN SE NEHOTE ZNAŠLI NA ŠPORTNIH STRANEH. NE, NE..., JE ŽE V REDU! PRAV STE OBRNILI. STE V ČRNI KRONIKI. ŽAL JO MORAM TOKRAT PRIČETI S ŠPORTOM, VENDAR NE ŠPORTNO. TAKŠNE VRSTE »ŠPORTA« Sl NA KOROŠKEM, NAJBRŽ PA TUDI KJE DRUGJE, PAC NE ŽELIMO! Roko... Preden - za boljše razumevanje -povzamem kar policijsko sporočilo, naj povem, da gre pravzaprav za ilustrativen primer prave »preobrazbe«. Na tem primeru lahko namreč vidimo, kako iz rokometa nastanejo najprej roko(met)borba in končno še boks, da o »vsesplošnem ljudskem rajanju s temeljnimi elementi kaljenja JRM« ne govorim. »V soboto, 9. novembra, po končani prvenstveni tekmi prve rokometne lige med moštvoma RK Prevent iz Slovenj Gradca in RK AFP iz Dobove, v športni dvorani v Slovenj Gradcu, so domači gledalci izžvižgali vratarja gostujoče ekipe zaradi nešportnega vedenja med tekmo. Ob odhodu z igrišča v slačilnice je vratar skupaj z nekaterimi soigralci nadaljeval z nešportnim vedenjem do gledalcev. Eden izmed gledalcev je nato pljunil proti gostujočim igralcem, vratar gostujočega moštva pa je proti njemu vrgel žogo. Takrat so med igralce in gledalce stopili policisti, ki so varovali tekmo. Pozvali so igralce, naj zapustijo igrišče in gredo v slačilnice, vendar tega niso storili. To je izkoristil trener gostujoče ekipe in je, skupaj z osmimi igralci svoje ekipe, prestopil ograjo. Fizično so se lotili gledalcev in enega izmed njih celo zbili na tla. Posredovali so redarji in policisti, slednji so proti enemu izmed igralcev posredovali celo z gumijevko. Nato so gostujočo ekipo pospremili v slačilnico, kasneje pa še do avtobusa. Pred dvorano se je namreč zbrala večja množica navijačev. Proti najbolj vnetim razgrajačem bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.« Reči ob tem prispevku tisto znano in obrabljeno: »Zdrav duh v zdravem telesu!«, tokrat najbrž ni najbolj primerno. Pa vendar: če bo v našem športu zavladal tak »zdrav duh«, potem bomo najbrž v črni kroniki morali uvesti posebno »športno rubriko« Huda zima Ker pa se, po dolgoletnih izkušnjah, po jutru dan pozna in po črni kroniki vreme in letni čas, najdejo v njej svoje mesto tudi takile tički, kot je na primer B.P. iz okolice Mute. Najbrž je od indijanskih vračev izvedel, da se letos napoveduje huda zima. Sklenil seje pravočasno oskrbeti s kurivom. In tako se je že oktobra odpravil v družbeni gozd - kajpada, dovolj je nabrit, da ne bo »onečastil« svojega -in si posekal - ne smrečico, marveč kar devet bukev. Posekan les je odpeljal domov, ga razrezal in si iz njega nacepil drva. S tem je Zavod za kmetijstvo, gozdove in prehrano Slovenije oškodoval za okoli 130.000 tolaijev. Neprevidno podiranje Ostanimo še za nekaj časa v naših gozdovih. Pri podiranju drevja se namreč zgodi marsikatera nezgoda, ki se - žal - pogosto konča tudi z najhujšimi posledicami. Tokrat imamo poročilo o dogodku, je na srečo manj tragičen, zato pa toliko bolj nenavaden, konec koncev tudi poučen. V soboto, 9.1 1. dopoldne sta domačina M.L. in J.U. v gozdu pri Svetem Danielu podirala smreke. Zaradi močnega vetra je ena izmed njih padla na daljnovod. Vod se je zaradi tega pretrgal in 200 metrov od kraja padel na tla. Tu je nastal požar, ki je zajel 100 m2 travnika in podrasti. Pogasili so ga gasilci iz Trbonj in Dravograda. Podrl je gamsa Še vedno smo v gozdu in še vedno pri podiranju. Tokrat je padla tudi žrtev. Policisti PP Dravograd so bili namreč obveščeni, daje v noči na sredo 6. 11. Neznanec z neznanim orožjem v gozdu nad cesto Dravograd - Trbonje ustrelil gamsa, starega od 5 do 6 mesecev. Za neznanim divjim lovcem policisti še poizvedujejo. Mladi levi Policijska sporočila ali zapisniki se nemalokrat berejo kot kakšna kriminalka. Žal pa v teh primerih gre vedno za resnične dogodke, ki so še toliko bolj zaskrbljujoči, če v njih nastopajo mladoletniki. Pod zgornjim naslovom vam ponujam prvo zgodbo ali resnični dogodek. V njem je na kupu toliko kaznivih mladoletniških dejanj in prekrškov, da skorajda ne more biti res. V Radljah ob Dravi so policisti dne 7. 11. 96 zvečer preverjali promet in med drugim ustavili 17 letnega voznika osebnega avtomobila iz Ljubljane. V avtomobilu sta bila še leto dni mlajša sopotnika iz Slovenj Gradca in Maribora ter 15 letnik, prav tako iz Maribora. Policisti so v postopku ugotovili, da gre za pobegle gojence iz vzgojno varstvenega zavoda v Logatcu. Pri preverjanju lastništva avtomobila je prišlo na dan, da je bil istega jutra ukraden v Ljubljani. To naj bi storila dva izmed gojencev. Prav ta dva sta se odpeljala tudi do Črnuč, kjer sta z enega izmed avtomobilov odvzela registrski tablici in ju namestila na ukradeni avtomobil. Vrh vsega so policisti v avtomobilu odkrili avtoradio, za katerega prav tako sumijo, da je bil ukraden. Tega dne so pobegli gojenci potovali na relaciji Ljubljana - Celje - Maribor -Radlje. Na bencinski črpalki v Mariboru na Šentiljski cesti so natočili gorivo in brez plačila odpeljali. Še več: policisti sumijo, da so med prevažanjem na območju Celja in Maribora storili še več kaznivih dejanj. Preiskavo nadaljujejo, enega izmed gojencev so med tem predali staršem, druge pa vrnili v zavod. Mladi levi II Zgodba še z eno skupino, tokrat sicer polnoletnih, a tudi še mladih »levov«, pa bi najbrž za policiste ali katerega izmed drugih udeležencev lahko imela že hujše posledice. Okoli tretje jutranje ure so se namreč dne 11. 1 L 96 po magistralni cesti iz Dravograda proti Slovenj Gradcu peljali T.S., I.M. in V.V. Voznik T.S. je V noči od petka, 8. 11. % na soboto, 9. 1 L 96 so policisti UNZ Slovenj Gradec izpeljali poostren nadzor cestnega prometa. Ponovno so poudarek namenili vožnji pod vplivom alkohola. Rezultati akcije so bili ponovno zelo porazni: policisti so preverili 146 udeležencev v cestnem prometu. Od tega sojih kar 36 odstotkov ali 53 izključili iz prometa. Devetintrideset (39) voznikov je namreč imelo preveliko količino alkohola v organizmu, 14 voznikov pa je preizkus alkoholiziranosti odklonilo. Najvišjo količino alkohola so tokrat izmerili policisti na Ravnah na Koroškem. Pri nekem vozniku osebnega avtomobila so namerili 2,6 promile alkohola. Hkrati so policisti kontrolirali tudi hitrost v prometu. Tukaj pa je bil rekord prekoračitev za 28 kilometrov na uro. Na kraju, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, je neki voznik peljal s hitrostjo 78 kilometrov na uro. Čma kronika vijugal po cesti in se na kraju, kjer je postavljen semafor, kljub rdeči luči ni ustavil. To je videl policist PP Dravograd in je kršitelja ustavil v križišču za Črneče. Policist, ki je vozil za T.S., je hotel opraviti uradni postopek. Tedaj pa so iz vozila izstopili trije potniki, od katerih sta bila dva policistu dobro znana, saj je policija z njima imela večkrat opravka zaradi nasilnega obnašanja. Vsi trije so odšli proti policistu in dajali videz, da ga bodo napadli. Policist je odločno reagiral, zahteval njihov umik in prijel za službeno pištolo. Dva izmed potnikov sta poziv upoštevala, tretji, V.V., pa ukaza policista ni upošteval, temveč se mu je približal. Policist ga je odrinil z roko in šele tedaj se je V.V. umaknil in policist je lahko opravil preventivni osebni pregled ter osebe legitimiral. V.V. seje kasneje pritoževal, da gaje policist s pištolo udaril po glavi. Iz poročila, ki ga je načelnik UNZ ••••••••••••••••••••••••••••s*» Na našem tokratnem posnetku za spremembo ni zabeležena kakšna prometna nezgoda ali kak drug tragičen dogodek. Tokrat dajemo prednost nečemu prijetnejšemu. Tudi koroški policisti so te dni dobili v uporabo novo posebno delovno vozilo Volkswagen Transporter Syncro. Namenjeno je zlasti ogledu krajev prometnih nezgod, delo policistov pa bo z njim precej lažje in hitrejše. Motor vozila ima 2500 ccm, ABS zavorni sistem, servo volan in samodejni štirikolesni pogon. Opremljeno je med drugim z generatorjem za proizvodnjo električne energije. Ima teleskopski drog, s katerim lahko žaromete dvignejo tudi do višine štirih metrov. Vozilo ima namreč štiri 500 watne žaromete. Vrh vsega je vozilo v srednjem delu opremljeno z mobilno pisarno za običajno delo policistov in kontrolo cestnega prometa. Povejmo še, daje že prva praktična uporaba novega posebnega policijskega vozila pokazala, za kako veliko pridobitev gre. Posnetek: UNZ Slovenj Gradec W ^""‘l^PODPECAN • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel: 063 857 558 Slovenj Gradec Drago Berden poslal Ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani, pa izhaja nesporna ugotovitev, da je trditev V.V. neresnična, kar naj bi potrjevalo tudi dejstvo, »da na glavi ni imel rane, ki bi mu jo pištola ob udarcu zagotovo zadala«, med drugim piše načelnik UNZ Slovenj Gradec. Preden preidem na glosiran in po moje zašpičen del črne kronike, naj povem še, da je v minulem dvotedenskem obdobju, ki ga zajemam v tokratni črni kroniki, spet bilo nekaj več kaznivih dejanj vlomnih tatvin, ki so bile tokrat usmerjene bolj v podjetja in podobne ustanove. Kaj vse izgine v temno noč z vlomilci, pa ilustrira tale dogodek. Policisti PP Slovenj Gradec so bili obveščeni, daje neznani storilec v noči iz 7. na 8. 11. v podjetju Johnson Controls -NTU Slovenj Gradec odtujil 80 metrov aluminijastih žlebov, pripravljenih za montažo. Z dejanjem je lastnika J.Š. iz Pake oškodoval za dobrih 60.000 tolarjev. Odrski delavec Kratko policijsko sporočilo: »V dneh od 16. do 20. 11. 96 je NN (neznani storilec - op. pisca), na območju trgovskega centra Meža v Dravogradu odtujil cevni oder, sestavljen iz aluminijastih cevi. Tako je podjetje Finalco iz Slovenske Bistrice oškodoval za okoli 150.000 tolarjev.« Kratko dopolnilo: storilca je treba iskati med tako imenovanimi vzhajajočimi (filmskimi, odrskimi, pevskimi) zvezdami. Če hočem namreč uspeti na slovenski estradi, moraš najprej imeti svoj oder! Ogledalce, ogledalce... Policisti PP Dravograd so bili obveščeni, da je NN v noči od torka na sredo 20. 11. v Dravogradu iz tovornjaka, last T.M., odtujil elektromotor grelca kabine, levo zunanje ogledalo ter steklo desnega ogledala. Od (ne)najbližjih sosedov lastnika smo povsem (ne)uradno izvedeli, da bi le ta neznanca, ki se je spravil nad njegov avtomobil, rad prosil le, da mu vrne enega izmed ogledal. Njegova življenjska družica zdaj namreč nima več koga vprašati tisto znano: »Ogledalce, ogledalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej...« In zaradi tega ima zdaj doma ogenj v strehi. Če bi mu NN, zdaj na zimo, vrnil še elektromotor za delovanje gretja, pa bi tudi ne bil nič kaj jezen! Lop(ata) po glavi 18. 11. 96 sta se po celodnevnem druženju na Janževskem vrhu v občini Podvelka - Ribnica sprla M.P. in Š.K. Med prepirom je M.P. z aluminijasto lopato Š.K. udaril po glavi in mu prizadejal preseknino. Romal je v policijski bunker. Ker v policijskem zapisniku ne piše, zakaj sta se kompanjona sprla, smo podatke o tem dobili od mimoidočih prijateljev živali - lovcev. Bojda, ampak zares samo bojda in predvsem bojda, naj bi bil Š.K. ves čas dražil M.P., da se da lopato zlomiti na dva načina: z delom ali z naslanjanjem na njo. Namen M.P. proti koncu skupnega dneva pa naj bi bil le dokazati, da se da lopato zlomiti vsaj še na en način! Kako, pa je znano iz začetka te zgodbe.Q TJ. OGLASI ZA DELU MA DOMU Urad kriminalistične službe Uprave za notranje zadeva Slovenj Gradec obravnava več sumov kaznivih dejanj goljufije. Gre za oglaševanje nudenja dela na domu v oglasnikih in nekaterih drugih glasilih ter s pošiljanjem ponudb, v katerih obljubljajo oglaševalci lahek in hiter zaslužek. Pogoj za pričetek dela je izpolnjen prijavni list in s poštno nakaznico nakazana denarna sredstva. Ker takšnih obljub praktično ni mogoče realizirati, ostaja večina interesentov za delo oškodovanih za vložena sredstva. Občanom odsvetujemo odzivanje na tovrstne oglase, saj jim takšen način iskanja dela, razen nepotrebnih sitnosti in stroškov, ne bo prinesel obljubljenih zaslužkov, poleg tega pa takšno delo vsebuje tudi elemente kaznivega dejanja goljufije, zaradi Česar lahko tudi sami zaidejo v kazenski postopck.O UNZ Slovenj Gradec Vaš Prepih ì^lL m @Q®a-ijmmiM uim/Mji msiLn ž@®oq(Sks ŠKL (Šolska košarkarska liga) je vseslovenski projekt ministrstva za šolstvo in šport, z namenom popestriti življenje na šolah. Nasmejati se, zadihati.... igrati košarko, skratka narediti nekaj svežine na šolah. Že konec šolskega leta 94/95 so nas iz Ljubljane dobesedno "zbombardirali« s papirji o tej vrsti košarkarske zabave. »Novi NBA?!« No, ravnateljica je tudi tokrat premaknila tehtnico. V avgustu 95 smo se prijavljali, septembra in oktobra pa hodili na seminaije po Sloveniji. Večkart je bilo kar noro! Nika in Luka sta na zadevo gledala tako zanosno, da meje bilo večkrat strah. Vkup spraviti ves ta protokol!? (plesalci, akrobati, igralci, glasbeniki, novinarji...), večina naših dijakov je vozačev, urnik dijakov je prenabit... No pa smo »vkup spravili« to stvar in še slabo ni bilo. Ploskale so nam polne dvorane v Mariboru, v Slovenj Gradcu, doma na Ravnah. Darinka in Nika sta skrbeli, da so plesne skupne pridno vadile še po napornem urniku v dolgi popoldan. Kakšno veselje je bilo, ko je šivilja prinesla kiklce! Košarkarji so se pripravljali ob večernih urah. Luka je komaj čakal prve nastope. Za obveščanje nam je hišnik naredil nove oglasne deske in Jasna in Mojca sta pisali članke za ŠKL magazin. Ja, noro je bilo! Za generalko celotnega shovv-programa smo organizirali tekmo DIJAKI proti PROFESORJEM. Dobro pripravljeni, a vseeno rahlo živčni, smo čakali prvo kolo. Steklo je. Številke niso bile za spomin. Vsekakor pa so v spominu ostali dogodki in smeh z vaj, iz Maribora, iz Slovenj Gradca, iz hale na Ravnah. Bilo je nenavadno. Upam, da bo zanimivo na šoli tudi v bodoče. Reči hvala za ogromno žrtvovanih ur je premalo. Toda smeh in veselje sta tudi nekaj vredna, saj sta del človekovega zdravja. Ostalim, ki nas ŠKL-jcvce le pasivno spremljate, pa sporočam, da dobro promoviramo našo gimnazijo.«DAJMO RAVNE, DAJMO KOŠ,« še sedaj odmeva v telovadnicah po Sloveniji. 1-etos je ŠKL že dokaj normalna in modema beseda na naši gimnaziji. Ohranili smo pomlad ne le barvah naših dresov, kiklc in transparentov, temveč tudi v glavah dijakov in dijakinj. Pojavile so se nove novinarke, nove plesalke, igralci in igralke. Četrtek je na gimnaziji dan ŠKL. Ob 12. uri telovadnica postane pretesna. Show se Pregovor pravi: »Čista vest je nenehno praznovanje«. Zdaj, ko je na volitvah zmagal najvišji stolpič - bodo oni res praznovali? Je njihova vest čista? Bodo storili res vse za naše dobro? Bodo delili pravično, za vse enako? Kajti pravičnost mora biti prežeta z resnico... Bodo pomagali mladim, ki so obviseli v čolnu ob morskih čereh, nevedoč ne kod ne kam? Bodo pomagali mladim družinam? Kajti njih otroci bodo nekoč steber naše domovine... Piavijo, otrokova duša je kakor zvon, kako boste peli vanjo, tako bo odpe-vala. In nazadnje, mi stari. Ali nismo nekateri šli skozi najhujšo džunglo - veliko pretrpeli? Zdaj ne terjamo drugega, kot da se vsaj malo zgladijo penzije, ampak ne te velike razlike... Res je, da eni dobivajo toliko, da niti ne porabijo, nalagajo na banko. Drugi dobivamo samo drobtine, ki padajo z velike mize. Tudi mi stari še nismo za odpad, lahko smo še v korist domovini. Vprašali boste, v čem in s čim? S svojo izkušenostjo, modrostjo in v življenskih prepričanjih lahko dokažemo, da samo poštenost, pravica in ljubezen lahko naredijo srečne in zadovoljne ljudi v naši tako majhni, a prelepi Sloveniji. Kljub vsemu, mi duša vedno poje: »Domovina, mili ljubi kraj, vedno se bom vračal le k tebi jaz nazaj«. Ana Urše] dentai (g) lek **. PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: X PREVENTIVE X PROTETIKE X KONSERVATIVE X ORTODONIJE lek d.d.«Mpp tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 w 061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 IVKO DhSICiN _________ začne. Letos nas je z obiskom na eni od tekem počastil tudi župan občine RAVNE -PREVALJE s svojo delegacijo. Tudi številčni rezultati tekem so letos visoki. Želimo si le normalen tok življenja. mentor ŠKL Stane Ladroni, prof. Pomladi smo dobivali odločbe in račune za plačevanje za zbiranje odpadkov. Da so občine sprejele odlok, ni vedel nihče od občanov. Svetniki občin se niso potrudili, da bi se prej posvetovali s svojo bazo, na zborih občanov, ki so bili po krajih v z>mskem času, niti nas o tem niso obvestili na krajevno običajen način, kot smo bili to v preteklosti navajeni. Debelo smo gledali te račune in odločbe iz sosednje občine, kjer je komunalno podjetje. Stroški pri večjih družinah celo presegajo vsoto, ki jo Plačujemo za električno energijo. Plačevati moramo eelo od dojenčkov, ki razen kakca nimajo drugih odpadkov. Zato je bilo razumljivo razburjenje in jeza po teneru. Ko smo si šli kontejner ogledatm, smo na njem brali: »samo za bio odpadke,« za vse druge odpadke je bilo označeno, da se v te ne smejo odlagati. Seveda je nujno zbiranje odpadkov v naseljih, kjer z nj>mi nimajo kam drugam. Kaj pa na kmetih? Kmet bi moral vse bio odpadke, namesto da bi jih pokrmil živalim ali uporabil za gnoj, odložiti v kontejner, živalim pa dati, kar bi mu ostalo. Po drugi strani je Pa na kmetih bio odpadkov preveč, da bi jih komunalno podjetje moglo odvažati. Odpadki na kmetiji so: gnoj, plevel iz njiv, listje iz sadovnjakov in ostanki vej in lubja listja iz gozdov in tako dalje. Ali med svetniki ni nobenega kmeta, da bi ostalim to povedal? Po vsej logiki bi moral iuttet te bio odpadke voziti na zbirališče. Kaj tako neumnega še nismo doživeli. Kot je bilo navedeno v odločbi, da imamo pravico do pritožbe, smo to tudi storili in to v njej tudi zapisali. Ker pa očitno zakoni o pravdnem postopku veljajo le za podjetja in občine, za nas delovne občane pa ne, ni seveda na te pritožbe bilo niti odgovora, temveč opomin in pretnja z sodiščem. Kako bi izgledalo, če bi dobivali račune na primer °d frizerja, k striži ali britju pa ne bi nikoli šli, ali pa bi imeli celo plešo? Kmet nima odpadkov za oddajo» ker jih uporabi doma. Deponije se pa z njimi dušijo in prcpolnijo. Nujno bi pa bilo, da občine sprejmejo odlok o kaznovanju ljudi, ki odpadke odlagajo po gozdovih 'n poljih. Mnogo se jih pomeče v potoke, kar bi fioralo zanimati tudi ribiče. Kaznovati tiste, ki speljujejo odplake iz hiš in celih vasi v potoke, največ v reko Mislinjo. Naša dolina je prodnatna in 'nicnitna za ponikalnice, pa je lažje speljevati °dplake v vode kot kopati ponikalnice. V občinske blagajne bi se nabralo kar nekaj denarja. Sploh pa naj bi se svetniki in župani, preden spreje-majo takšne nesmiselne odloke, prej posvetovali z ljudmi, kajti več glav več ve, ne pa pošiljati račune, k' so za mnoge, predvsem za kmete, nesmiselni. Ni nogo se piše o onesnaževanju okolja, ukrepov pa Pisma, odmevi ni nobenih. Vse probleme o okolju se da sporazumno rešiti s posvetovanji z ljudmi in mnogo nesporazumov in razburjenja bo prihranjeno. Mislim, da nas nihče ne more prisiliti k plačevanju uslug, katerih ne koristimo. Če pa bomo imeli odpadek, ki ga sami ne bomo mogli uporabiti ali kam na odpad odpeljati (saj imamo avtomobile), bomo to javili in seveda prevoz tega odpadka plačali. Jože Krajnc Sa Qoq V osemnajsti številkih Prepiha se je gospod Ivan Merc obregnil ob odlok o pobiranju takse za čistejše okolje. Ni mu vseeno, da mora živeti v močno onesnaženem okolju, česar drugod ni zaslediti. O slednjem mislim, da še zdaleč ne drži. Okolje imamo kar precej onesnaženo, ponekod bolj, drugod manj, pač zelo odvisno od kulturnega obnašanja krajanov in vodilnih do narave. Huduje se nad smradom in ropotom oziroma hrupom tovarn. Res škoda, da ne ve: dokler bodo tovarne obratovale, bodo številnim dajale delovno mesto in kruh, če ne bo ropotalo in smrdelo, tudi kruha ne bo. Tudi v kmečkih hlevih bolj ali manj smrdi, prav zato morda toliko ljudi od kmečkega poklica beži. Morda se premnogi premalo zavedamo, daje le malo delovnih mest, ki bi poleg pozitivnih ne prinašala tudi negativne dejavnike na ljudi in okolje. Še desetletja nazaj, ko so bile naše planine močno posejane z številnimi kmetijami in ljudmi, je bil zrak vsepovsod mnogo bolj čist in zdrav. Ko pa so začele nastajati velike tovarne in termoelektrarne, po vaseh pa še velike živinske in prašičje farme, je začelo v teh bližnjih okolicah grozno smrdeti. Prav isto se dogaja tudi z odpadki, katerih je zaradi industrijske pridelave iz leta v leto več na prebivalca. Če jih ne bomo hoteli ali znali sproti odstranjevati, kamor sodijo, se bomo slej ko prej zadušili v lastnem dreku. Če ne bomo pobude o pobiranju odpadkov moralno in finančno podprli, se nam lahko narava hudo maščuje. Tudi na podeželju je hrup strojev povsem utišal drobna kmečka orodja pri delu, tudi pesem in vriskanje. Le malo je proizvajalcev, ki se trudijo predelovati z trdim delom bio prehrano, uživali pa bi jo vsi radi za premalo denarja. Če se ne moremo upreti velikim onesnaževalcem, bi se množično lahko uprli majhnim, da bi vsaj plevele uničevali mehansko in bolj naravno. Še pred več desetletji so se mnogi vozili z bicikli, danes se hoče vsak s svojim avtom. Vlaki iz avtobusi pa vozijo skoraj prazni, čeprav so njihove proge na gosto posejane. Še in še bi lahko naštevali. V Avstriji imajo že zdavnaj organizirano sortirno zbiranje odpadkov tudi na podeželju in nikjer ni opaziti kakšne navlake in divjih odlagališč. In taki packi, kot smo, bi radi v Evropo, ne glede na to, kako smo na to moralno pripravljeni in kako drugi ocenjujejo naš odnos do kulturne in naravne dediščine. Če se tega malomarnega obnašanja ne bomo prav vsi ovedli, se bo našim potomcem slabo pisalo. Naj bo politik ali prostak, vsak naj bi prispeval v kulture sklad, da moralno in telesno bolj zdrav bil bi narod naš. Ludvik Mori Spoštovane volivke in volivci, člani in simpatizerji stranke LDS, člani mojega volilnega štaba, vodstvo občinskega odbora stranke, koordinator za Koroško g. Dušan Petrovič in vsi ostali, ki ste kakorkoli prispevali k odličnemu izidu državnozborskih volitev okraju Slovenj Gradec; da se vam javno zahvalim. Delež glasov za mene kot za kandidata, je bistveno prispeval k dobremu skupnemu izidu stranke LDS v volilni enoti št. 5 in v Sloveniji v celoti. S tem smo jasno izrazili našo voljo za uresničitev ciljev Liberalne demokracije Slovenije in njenega predsednika dr. Drnovška in potrdili dosedanje uspešno vodenje države. Pot pa nikoli ni bila postlana z rožicami in tudi tokrat ni. Ob tej priložnosti tudi čestitam vsem izvoljenim poslankam in poslancem. Peter Petrovič Angleščina vse bolj prodira na domači trg. Napisi gostiln in tovarn so večinoma potujčeni. Lepe in čiste materinščine splohne znamo več, ne intelektualci z visoko izobrazbo ne neizobraženi ljudje. Duhovna nemarnost našega človeka je na zelo nizki, da ne rečemo ponižujoči stopnji. Učimo se zdaj spet nemudoma umetnosti govorjenja in govorniške spretnosti, tako v politiki kakor v drugih institucijah, lepo pisane besede! Drugače bo prepozno in bomo postali dokončno duhovni reveži, saj je domači jezik nasploh glavno in poglavitno orodje slehernega sporazumevanja in napredka. Dvigniti se moramo iz duhovne in besedne ozkosti, iz kulturne zaspanosti, sprejeti spet to, kar je na višji ravni, pa bo domača beseda resnično zaživela in živo zazvenela kljub računalništvu, znanosti in tehnologiji. Umetnost vladanja in demokracije je v omejevanju, notranji vesti in pravičnosti do človeka in naroda, skrbi za zaposlovanje in v lepem domačem jeziku, ne pa v razpuščenosti, kriminalu, nasilju, tatvinah, korupciji, mladoletni prostituciji, kot se zdaj dogaja. Le strogi omejevalni ukrepi za blagor ljudstva bodo obrodili sadove. Janez Križan Šentjanž pri Dravogradu PISATELJ, KI PIŠE IME ROKOMETAŠA VUGRINCA MESTO NA VZHODU HANZI OGRIS OŽINA V BISKAJ-SKE M Z. KRISTUSOV MONOGRAM POSEBNA GOVORICA SKURNE UUDI OKORNOST, ZAKRNE- LOST DOMAČA VPREŽNA ŽIVAL JAPONSKI POLITIK, HIROBUMI LEKTORJEV URAD EKSISTENCA ČESA STARO- RIMSKI POZDRAV OSNOVNA KOLIČINA MESTO V ADIŽI SPANSKi POMOR- ŠČAK, JOUAN SEBASTIAT' POGOSTO MAKE- DONSKO MOŠKO ME VELIKA SOBA, SPREJEM- NICA OBROČEK, S KATERIM SE PRITRDI KOSA NA KOSIŠČE TEŽAK POLOŽAJ, STISKA ŽIVAL Z DOLGIMI UHUI OSMI TON V TONOVSKI LESIVO POZITIVNA ELEKTRODA KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA oa ŽaODCA PREŽVE- KOVALCEV KOROŠKI VOK DUET CAS BREZ VOJNE VRSTA BODALA EGIPČANSKI BOG MODROSTI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV SIMBOL ZA RADU JUTRANJA ZARJA ANTON NOVAČAN TaEVIZ LISKA ODDAJA ROMAN KONČAR SMISa, UPRAVIČE- NOST. RAZLOG ZALJUBLJENOST V SAMEGA SEBE NENAGLA ŠENA BESEDA KOLONIALNI VOJAK V AFRIKI DOMAČA PERNATA ŽIVAL ME PISATELJA KERMAU- NERJA Durhcug vici Tudi tc - Je res, da natakarica Marija ljubi le goste, ki imajo avtomobile in denar? - Pa ne samo to, tudi v hlačah mora nekaj imeti. Usluge Prodajalec rabljenih avtomobilov zatrjuje kupcem: - Mi stojimo za vsakim avtomobilom, ki ga prodamo! - Res, pa ga boste pomagali tudi porivati? zanima enega od kupcev. Dcbrctuik -Tamle zunaj pa stoji moja stranka, ki sem mu pomagal na noge, Jazbec se piše. - Kaj hočeš reči, da si dal temu lopovu kredit? - Ne, avto sem mu zarubil. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio «Ha d . o .o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjova 1 2380 SlovsnJ Gradac, p.p. 92 telalon (0802) 41 830 talafax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ MHz Durhcug vici Claišanje V mehanično delavnico pride Marta in vpraša: - No, mojster, kako je kaj z mojim avtom? - Najprej dobra novica, luči in hupa so popolnoma v redu. Ure vcžnle Kandidatkinja vpraša inštruktorja: - Koliko ur bom še rabila, da bom naredila izpit? -Tri. - Kaj, samo še tri ure? - Ne ure, tri avtomobile. Ne bo uezabil - Ne joči Lojze, Zofko, ki tc je zapustila, boš hitro pozabil! - Ne bom, najmanj dve leti ne. - Ne razumem? - Dve leti bom namreč odplačeval avto, ki sem ji ga kupil. OPREMA TOVARNA OBUZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, Tf 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, “S 068/321 674 Divača, Lokev 189b, “S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, “S 062/422 552 m&m i emona obala koper d.d. BREZCARINSKE PRODAJALNE LIBELIČE - RADELJ - VIČ W30 30 [pcraamGDi^s ^ igrače in igre ^ čokolade in druge sladkosti ^ ure, nakit t«' gospodinjski aparati <*■ parfumi in kozmetika ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PRAZNIKIH PRAZNUJMO SKUPAJ! 10 let smo že povezani s češkim proizvajalcem vozil Škoda. To so leta sprememb, naporov, napredka in uspeha. Veseli smo, ker nam zaupate. Zato vam pri nakupu kateregakoli vozila Škoda podarjamo 1000 DEM.