lT'if, ^ fe JM »'a.... .i :t# -" Fi ^^ ^^^^ ^^^^ ^ A A , ^It51 nafoouiui ||2joo mi ^^h hm i Mt /k 11 clevelandsica |j 11 ^ NTODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI- '^iZT** j, 1 8T. - NO. .a._ ,_ CLEVELAND. OHIO TOREK 9. SVEČANA .9.5 LETO VIII. VOL. VIII. 1 Cleveland dobi v kratkem sko- VmiKA PRIDOBITEV. Izleti, da dot)i svojega lastnega paipirje. Dosedaj je Cleveland ima zvesziir izpraševalec (Na- sedež, in pride le enkrat na mesec v Cleveland, da izpraša papirje. . Večkrat se pa zgodi, da morajo nekateri prosilci po dva meseca čakat?, piiedlno predejo na izpraševanje, radi pre-obutega dela. Senator Pomere-ne vodi v Washingtonu boj za meato izpraševalca, in kot se je izrazil, bo Cleveland skoro gotovo dobil to uradniško mesto. »Načrtu je naklonjen delavski tajnik (Wilson in tudi senator Martine, predsednik odbora za stroške. Najbolj sta se potegovala, da dobi Cleveland svojega 'zvezineta izpraševalca župan Baker in sodn ic Levi ne. V Cleveland*! je nad 60. 006 moških inozbincev, ki še nkso državljani, in če dobi Cleveland svojj naturahzacijski urad, bi vse delo i?a pridobitve državljanskih pravic, bilo zvr-šeno »hitreje in l>olj sistematično. t—'Metodov ski dulhovni v ( lcvelandu se t nudijo, da dobijo znanega pridigarja Billy J&mJay v Cleveland, kjer naj bi »preobračajgrešne duše, ki neoejo poslušati svojih i-li $1-5.000 za entedensko sprevračanje duš, Kakor je videti, si morajo verniki prav drago .zaslužiti nebesa. —V treh dneh so nalbrali v mestu $60.000 za brezposel-njr. Darovi jse še neprestano lj«l)irajo. Mesto je tekom zad-ytjegfai tedna najelo 55Q brezposelnih ljudi j za polovično delo po parfciti in drugih javnih prostorih. Kam in katko bodejo razdel'li nabranih $100. 000 za brezposelne še ni dolo- —Tl»e M i did le West Suply Co. je dobila iz Washingtona naročila za kuverte v vrednosti $8.000.000. Naročilo se bo delalo štiri leta. Clevelandska tvrdka je b^ v ceni za dva trilijona dolarjev cenejša kot jfieka druga tvrdka v Dayton. —Poročno dovoljenje so do-john Pesek in Marv Skala, Lovne Benkovič in Razi Ur-•bančič. Val. Zlbačnik in Mary —'Kruh se splošno še "ni podražil v Clevelandit, toda velike kompanije so se že izjavile, da delajo in prodajajo krdh —Nov viadukt preko reke i Cuyahoga, ki vdQpo privatnih hiš, deset stenografov mora kopirati njih poročila, 25 avditor-jev izračuna s vote, deset pisarjev piše račune, in 25.000 detavcev zguibi pol dneva dela vsako leto, da plača do $2.00 davka. —iNaiše naročnike zopet prosimo, 4H si pre sik ribi jo poštne bokse pred svojimi stanovanji. Gbjednem ipa naj bo na iboksi :me onega, komur spada, Ako bi imel vsak naročnik tako Ibokso pri svojem stanovailju, 1 i zelo olaj<šalo hitrejšo razdelitev lista, ker ni treba trkati po vratih in hoditi po stopnji-cah. pač pa se vtakne list Ikar v tružico. Take poštne tružice so jako poceni, ali si jih pa lah,-ko vsak sam naredi s škatlje za c'gare. Tudi pošta nas je prosila, naj svetujemo rojakom, da se preskrbe s poštni-mi t rožicami. --Zadnji čas. da plačate plin v našem uredništvu je do četrtka. fi.* febr. do 10 ure dopoldne. -—Račune za pi n ali gas la,h- ' ico plačate v našem uradu do četrtka, 11. februarja do 10. ure dopoldne. —ATaša tiskanna naznanja, da je letos pripravljena tiskati vsakovrstne trgovske koledar- I je, katere so slovenski trgovci ] dosedaj naroč:li pri tujih tvrd»-kah. Ne oddajte prej naročil ; tujcem, dokler vas ne Obišče < i'astc(pnik naše tiskarne in se * k vami p orne nihn o o ceni in bfagu. MH garantiramo i zvrst- t no, ippve vrste delo. i -n--; Razmere v Avstriji. 1 < V rimskih )>olitičn':h krogih i se širijo govorice, da se vršijo < velike politične s.premembe v Avstriji. Nemčija je prevala j vse avstrijske vojaške zadeve, ( dočim imajo Mažari skoro po- ] poHno -politično kontrolo. Na- , d^lje se poroča, da bodejo Av- ^ strijci odpolklicali svoje čete, ki ( se bore proti Rusom. Te čete f, gredo (potem na Francosko proti Francozom, dočim se av- j, str/.jske čete na Ogrskem na- , domenijo z nemškimi. Vsaka nadaljna kampanja proti Srtuji se začasno opusti. Avstrijci v 1 Bosniji stražijo samo avstrij- r 5iko mejo. s DENARJE V STARO DOMOVINO. ' .-I Promet z Avstrijo se je toliko zbolj->al, d« smo se zopet odloČili pošiljati v lenar v staro domovino. V sluCaju, da n »1 se razmere pozneje na lutk naeln »redrugaClle, In bi se denar ne mogel |i zplačatl določenim osebam, bodemo strga vrnili poAlljaAeljem, ali pa Ae 11 tokrat odposlali. Nikakor pa ne mo- t? emo jamčiti za tako točno pošlo va-ije. kot preje v normalnem čaau. Za-o svetujemo rojakom, da začasno po-iljajo le za nujne potrebe, manjfte neske, kateri naj bi ne presegali taenfcrat svoto 500 kron. CENE: 0 5 kron frt.10 200 kron $20.00 0..... 110 110..... 22.0(p s 6..... 3.10 120..... 24.00 »..........4.16 130..........26.00 P 5..........5A0 140 ..........28.00 v 0 ..........6.10 150 ..........30.00 5..........7.10 1C0..........32.00 * 9....; 8.10 M 170..........84.00 n 5 ..........9.10 180 ..........36.00 1 0..........10.00 1M..........38.00 « K..........11.00 200,.... 40.00 t.\ 0 i •... 12.00 250..... 50.00 « 5..........13.00 M0 ..........60.00 U 0..........14.00 850 ..... MM'1' I §...., ti o."v "MU..... "•"» .. o............... M.00 M 5..... 17.00 .*..,... 100.00 j \ Življenje ji drago. • :.• I ')'- vT't M ' : ' 'i' Odkar se je pričela evropska vojna, so plačali ljudje v Zjed. državah že skoro-nad 400 milijonov ga živež več kot prej. CENT NA GLAVO NA DAN. Vojna in njene posledice se poznajo prav dobro ttwli v Zj. tiri a vali. Sedaj, veljaku šel pšenice $1.67 in barel moke $10. kar jc skoro $3.00 več kot v normalnih čas>'h, sprevidi ameriško ljudstvo, da je vojna v *MTor>\ V Ameriki živi nad sto milijonov ljudi j, in cie računamo en cent več stroškov na 'Inn na vsakega prebivalca v Zj. . da se cene znižajo. Dokler pa romajo velikanske zaloge žita v Evropo, ni upanja, da bi se žito v Amerik1 pocenilo. Drugo ilpnnje ie. ortirati, ker so jim vsa pota »anrta. Če se pa odpre tržišče ruskemu žitu, tedaj se ne '^o toliko potrebovalo ameriškega žita. Zvezina vlaida v Washing-onu je letos posebno naročila • farmarjem, da sknbno obdelajo 1 svoja polja, da bo pridelek if več j" kot lansko leto. Mogoče je. da bo ipol Evrope stra-lalo radi pomanjkanja kruha, , 11 gotovo se Ibodejo vsi obra- < na Ameriko za hrano. | ^»arv, Ind., 7. febr. The 1 llinois Steel Co. tprične jutri z lelom v vseh svojih oddelkih. 1 Do 1. marca se bQ delalo z l 1 orni al mm i močmi, od tega « •asa napfej pa s polno paro. 'a«opisi poročajo, da se je te- ' :om zadnjih dVelh (ki i j vrnilo 1 »000 delavcev na delo, in tetam nadaljnega tedna dobi še ►500 oseb delo. Washington. 7. febr. Zase- 1 Panje kontrresa se preneha 4. ' narca. Ted a voditielji vseh ^ trank 50 mnenja, da bo' preti- < ednik Wilson sklical izvanre- r zasedanje radi mnogega j eln. ,' Turško zadoščenje. , Pari«. 7. febr. Turške obla- ' ti v Hodedi. Aralbija, so po-olnoma zadostile vsem zahte- ! am italijanske vlade. Kakor ! nano; so Turfci napadli poslo-je italijanskega konzula, ka- \ ior je pdbisgnil angleški kon-ul. Stvar se je sedaj poravnd-fr s tem, da so morali v urki v pfičo angleškega in k alijanskega konzula pozdra- ls « , « __- t- 1* 9T •• I fl • • IT • i Krvavi doji med Rusi in Nema .» —1 -— •4?ju4!'.:,'Bffl^Bf-; ••; . .-j"- ' ■ ■ ,^'VgMl^l Rusi napredujejo na celi črti v vzhodni Pruski Pred Varšavo se bijejo krvavi boji Nova nemsko-avstrijska armada se prizadeva pregnati Rase iz Karpatov. Črnogorci poročajo, da so odbili vse avstrijske napade v Hercegovini. Srbski mhnsterski predsednik igavlja, da so Srbi -pripravljeni umreti do zadnjega moža. Japonci grozijo Kitajski Turki se bližajo Sueškemu prekopu. Na francoskem bojišču ni nič novega. Poroča se o dinamičnih nasadih na Češkem fi r. - - o p; Sultan ^e seli. Pet rograd. & W>r. Brzojavka nz Odese praVi, da so prene-fl' vse vaf'-ne iržavne turške cldkumente in viednosti Iz Carigrada v Malo Afeijo, in govori se. da se jfoo finltan s svojo vlado umaknil v notranjost deižele. Popolno oblast V Ca-rgradu ima iedaj nemški maršal von der \ k)ltz. Ta maršal je dal pretek feden trlde-' ^e't Turkov otf>esi i, ker so raz-iaj- li neikake tiskovine, na kadrih je bil opisajn pravi polo- v t n r šk: državi. ■ Nemik* grožnje. T.ondon, 6. fe'ir. Weinci so pripravljeni, da izstradajo Anglijo in Franci^ Zagrozili so, da i!)cdo s podmorskimi čolni ujeP vsako ladt'jo, kf pelje v Francijo živei ali v Anglijo. Raditega pa zna 6riti do l*udiih zatpletljajev z dn^imi nevtral- nik ^Uisitania", ki je včeraj Mpljul iz Qnen-town, je imel -imr-sko zajstaxx). Kapitan se ie izjavil, da je razobes i aine-'ško zastavo, ker je imel na krovu .potnike b. nevtralnih d p žel in ameriško pošto. V reenie; pa Fe je thai naipada oranih čet in s tisoč !a«padno od Varšave je naročil general Hindenburg generalu ^Tadkensenu, naj s 250.000 opovi skuša prodreti skozi , usike vrste, ki stražijo pred /aršavo. Tu se tri dnrj vrši že 1 Hno klanje, in radi maj-hnega j ►rostora, kjer se vrši boj, s to- i K)vi vd^erat niti streljati ne norejo. Večinonra se vrše ba-onetni napadi. Polje je daleč n širiko -pdkrtrto z mrtveci. • 1 1 LAot. v NetnJiji j Berolin, 6. febr. Nemšika lada Ibo iadajala nekake list- i g*8 tmtlv*' stiki bo ena družina lahko ves - de n za neo družino. To je odredila nemška vlada, ker se je bala, da nastane pred časom lakota v Nemčiji radi pomanjkanja žita. Srbska izjava. Niš, Srfbija, 6. febr. Ostanki utrujene sribske armade se • 7tbirajof da se zadnjič postav -jo v bran avstrijskem četam, ki hočejo napasti Srfbijo. Av-I strija je zbrala na srbski meij: 400.000 Avstrijcev in Nemcev. Kolikor je Srbov, moških in žensk, so prisegli vsi. da ibra* nijo svojo domovino do zadnjega. Mjnisterskli predse domovine. Ako N'e-mci zmagajo in z njimi za-je.borfla skozi zadnjih 14 sto let. Skoro neprespano skozi 500 let je bil narod v vojni s Turki, in po drugi balkanski vojni se je srbski narod popolnoma oprostil tuie^ra upljiva in vlade. Uživati je rrr čel svdbodk), ki pa je bila trn v peti Avstn;ji. Toda sitbski narod je do danes pokazal celemu svetu, kako zna braniti svoj dom, tudi če se nadenj rtava»li desetkrat večja armada. Angleži ušli Nemcem. •London, 6. febr. Tu. so mnenja, da so Nemci raglasili su,f>-marinslko vojno napram angleški, pomorski trgovin? raditega. ker so Nemci pri čalkovalf, da ibodejo .Angleži skušali v tem času prepeljati h Anglije en milijon vojaštva, da ga pošljejo Francozom na pomoč. Ta milijonska angleška armada se je vežlbala že šest mesecev v Angliji, in sodilo se je, da pr'de prve dnfj meseca marca v Francijo. Toda >kakor se sedaj čuje, so Angleži že velik del te anmade prespeljab' v Francijo. Nemci so nameravali s.sufbraarini počakati angleške prevoizne parnike in poto- . prti movo angleško armado, ko j bi se nahajala na morju. Črnogorci poročajo. (j Cetfnje. 6. febr. Avstrijske | čete so pretečeni teden jako J energ:čno napadle naše čete, oročila. Poročilo o nemški zmagi. Berolin. 6. febr. Armada generala Wackensepa je ujela 6cco Rusov tekom zadnjih 60 jev pred Varšavo. V silni b t-ki pre;l Varšavo si stoj: nas-nrot: skor^ en milijon mež in nad 2000 topov. Car na bojišču. Petrograd, 6. febr. Car j*e odšel na ibojišče. Carina in otroci so ostali v Carskojem selu. Turki v Egiptu. Atene. 6. feibr. Turške čete, LvTikih 50.000 po Številu, so prekoračile »ihaj«!k'i polutok*. Pripravljene so, da napadejo angleške postojanke pri Port , t'uee ob Sueiz prekoipu. Tur- .1 ške čete silno trpijo rad: po- , manjkanja vode, ker so Angle- j ži uničili vse vodnjake. Angle- , ške čete v Egiptu štejejo 120. 000 mož. Francosko uradno poročilo. ; i Pariz, 8. febr. V Belgiji je ; bilo 6. in 7. febr. v»e inirno. V ; riklici Arrasa so 'Nemci zavzeli 1 neke strelne jarke, katere 10 zgubili 4. febr. Od Arrasa do Rheimsa se vnšijo artilerijski boji, o- , Položaj n^ j Poljskem in zajpadni Oaf:cijt je neizpremenjen. V Karpatih se vršijo hude oroča. da je Japonska zagro- -dla z vojaško sik> Kitajski, <Čpj se slednja, ne uda japonskim Jj tahtevam. Časoprsi in držav*- . | liki svetujejo kitajskieniu pred-^ i ledniku Yuan Ctii Kay-u. da | »usti Japonsko, naj naredi kar 1 loče, ker je Kitajska preslaba, , u I . . ^fj . .J, . .- JHnAI IZHAJA V TORKK IN Z®Rvn^O .. ........... .............. t hnc IM (MkRMll tt M ittHHl Vsa parna, »« denar n«j m CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAR AVK. N.X l fj_CLEVELAND. a * • ■DWABO KAL»aL PubU«l*r.i i£m h Pa& »Btor. 1 ISaKBP TPBSBAY8 AND FRIDAYS. | KtaA by l.VOOO Slo'cnUna (Kralom) la tli« City of C level- nd »od elsewhere. Ad-er-ilalnc rute« on r*qiit«t.__» i lli "' nI . TT ' '' ~ • • -------f--------~ Ratervd *• mcob4-cIm« matter Jamar? Sth 100». at the pout oflke at Clevaland, O. eederthe Act >fMsrvli8,l*7».__ No. la. Tuesday Feb. 9. 1915. .111 , . ^mrnmmmmmm i i Oklic na narod. llfc"Cf c'ffir'V' * v v t! JML — f^' Ne samo, 'kar veleva mu stan, Kar more, to nrož je stori* V * ti dolžan. V^Virefin dogodki v iradnjem , času nas spominjajo, da spoznamo tudi mi svojo tiofžnost Ljn pokažemo dejansko svojo ljubezen do slovenskega .naroda. Nasi rojaki v stari domovini- pod tiransko, krivično Vnem&ko vlado so se uprli imperialističnim izahtevain, zavedajoč se, d« je to, alko se podajo. njiJi pogin, pogin narodu, p! oŽHUpnim naporom, s zadnjični i močmi so se (postavili krilatim tlačiteljem po rdhu, da re-»voj narod "propada. Toda -kakšno bo plačilo za njihovo I prizadevanje ? Zadelo jili bo prizadevanje? Zadela jih houe i žalostna usoda njilg<> jv prosjačil -slovenski narod pri nemških Jjnadiitežih na Dunaju svojih pravic in enakopravnosti z •drugimi narodi. Toda 1>ilo j t izaman. Karkoli so storži ekse-ikutivni organi avstrijskega ^iniperialtzima za slovenski na-|pod, vse je bilo namenjeno le v pianodjio pogibelj. v ponižanje naroda. Ničesar niso storili v njegovo prehudo, ničesar v njegov 4>rocvi»t in okrepitev, nasprotno vsi "darovi" vlade Pilili darovi Danajcev, skrivajoč za seboj pogubo in za-; >užnenje. Kaj pa je potem, dolžnost Jnaroda, ako ga je lastna vlada zapustila? Katero pot mora nastopiti, čc ga lastna vlada culo tpotiska na tak način v temo neznanja, v pogihelj nazaj, Ika'kor se godi slovenskemu narodu? Ako 'bi vsakdo rzprevidteli, da smo navtvani ve, ni pomoči, da ddbimo mesto pravic verige, mesto osvo-•bojenja prqpast, potem bi že i/\l>revi)v«eli. •da smo navezani sami nase in da moramo iskati rešenja izpod takšnega jarma jKjpolnoma drugje: nasto- < piti moraono pot samopomoči! Narod kot tak nima samo pravice, temveč je tudi dolž- 1 nost resnega, svoj narod ljubečega ljudstva, da se vpraša, kaj bo c nami Slovenci, če se ' tthriše Avstrija »z zemljevida. (Meceni drt'avi na svetu ni ob- I stoj večen; zato imamo dovolj izgledov zgodovine. Naj je bila država še tako močna, prišel je trenote»k. ko je končalo njeno gospodstvo, ko je sko- 1 ro popolnoma izginila raz ze- t meljsko površje. Zlasti .pa je ] to vprašanje aktualno za nas 1 Slovence sedaj, ko stoji Avstrija na takem stališču, ko se Id'tza svojemu razpacbu in propadu. Naš narodni obstoj nam mora biti dražji, kakor pa vse države, ki so okoli nas. U>o tega prepričanja so prišli rojaki v stari domovini- iin 1 tak pomen una njih upor., Kajti, ako bi narod ne «nel toliko, edravega oi^anikma, potem hi ne toil vreden, da se sploh o njem govori. Odprle so se jim oci. j e ^ in prizadevanje. Njiliova sveta m »rt ve polna obupna . borba ,')o končala z ^novimi pert oft t krvi.,......... iR-djak:t! Ali naj mi, kateri imamo v avolbodni deželi prov ste roke, »brezbrižno glodamo' ter drtumo roke v nartoČju, ko se naisi bratje obupno, z naporom zadnjih »U bore ter prelivajo svojo ikri, da zagotove obstanek svojemu narodu?! Ali tbodeino trpeli, da pogazi in aatre avstrijski tiranizem slovenski žWelj? Ali naj dopustimo, da ibo izpodletel še ta zadnji ipobftus življenskega pomena, da se e vse rodoljubje, ves narddmi iponos in narodno •zavest ter »prepustimo svoje rate pogubi, 'ko se vendar Ibo-r jo t ml i za nas? Ne, tega ne stnenio storiti!! Ali naj presidium obupne Ulice na pomeč nas'Ji bratov ter jih goljufamo v upanju, katero stavijo na nas? Ali naj ne vidimo, da smo mi zadnji, na katere more se staviti sloven-ika domovina svoje uor,ba celega naroda, kajti le kot taka, če pomenja realno • pozitivno delo, je. najboljša 1 garancija, da bo zopet napel | narod vse svoje sile do skrajne 1 meči v svojo osvoboditev. Ze- i Ija, fl>ravega ^h>venca bi 1110- ^ rala biti, da ibi pomenjaU se- 1 danja slovenska generacija v j tem oscdiTem boju to, kar. so |x»menjali v starem veku Aten- ! c!1 za ves orient. 1 Veliki narodni trenotHra!irf:o svojih pravic in na- ; roda. "Hrast se omaja in hrib evestoba Slovenca ne gane" 5 — napram svojemu narodu! '' o bodi naše geslo. /Naša sknenska a ipodleči ter se odpovedati r narodni pravici, svojemu živ- \ [jenju, jeziku,«šegam in nava- c tlain. Kaj naj torej storimo? t Mi .naj pustimo, da bode na-nd Slovencev iaimirl, da se ga \ bode tpotujčilo? Naj-li mirno s rledamo, ko polagoma, pa go-tovo prodira, sovražnik slovenske narodnosti od severa, od r juga in vzhoda? Ali naj stopa a po tej slovenski zemlji tujce- r va nog a? Al i naj hrani in bo- 1 ▼ati 'krasno polje slovenskih [: jeeela tujec, kateri ne sadi, pa s >ode žel, oziroma, hoče žeti? r prosti A n 1 e r ik i g 1 cd a n 1 o s pre-kr^tiiani rokami, nietd item ko se.ibije boj za dbstoj slovenskih dežela T Ne, bratje, mi ne smemo trpeti, da bi zasedel sovrainik leipo slovensko deželo, krasne zemlje, mi moramo gledati i« delovati na to, da J>ovme ^Ovtažnik slovenske dežele na-: zaj filofencem, katerim pripadajo, katero so si .pndoibili in » ranili v ljutih 4>oj«h. Mi ne smemo dbpujstiti, da bi tisti, kateri se bojujejo za domovini?, bil tudi oropan domovine, slovenskih dežel. Mi moramo zahtevati, da se nam da opravo, listo pravo, katerega smo uživali pred stoletji, Iko smo bili še prost, nelzasužnjen narod. Mi moramo zahtevati od Avstrije, za katero se ibijejo in prelivajo kri na«i sinovi, naši bratje in očetje, kateraso branili pred divjimi Tuilki, s katerimi se sedaj ibrati, da upošteva in usliši naše zahteve, da se da nam Slovencem tisto nraivo, katero nam po ipravici fjre. Mi moramo zahtevati, da se nas ima iza narod1, iza ljudi in ne za ''Windisclie Hunde," kateri srt le takrat dobri, kadar je potreba braniti Avstrijo. in kadar je potreba prijet' iza ipufiko, ne pa takrat, ko je pr'znauja našega jetz;ka. Mi moramo iz-aihtevati, da se slovenski narod upošteva, kot drugi narodi, da imamo zagotovljeno -črno na l!)elem, garancijo, da se bode upoštevalo tnali čvrsti slovenski narod 1 kot samostojen narod, kot na-listih, rod, ki se bode lahko posluie- val svojega jezika, ki si bode hi iko zidal .šole prosto, kjer bode lahko izobraževal svoje sinove in hčere ter jim poka- , zal bodočnost, katera se je Slovencem ipred stoleti prerokovala. To so zahteve slovenskega naioda, to doseči mora biti namen narodnega boja in prizadevanja vsem in vsakega Sio-\ettca. Kaako pa moremo-.to (Kx^čr? ' Ni dovolj, da se navdušujemo z besedami, nj doVolj, da so nam usta polna lepodone-čili rokloljutbnili fraz, ni dovolj, pomiijujemo svoje brate in tlačeno Slovenijo, temveč poprijeti se moramo nemudoma dela, ako hočemo kaj doseči in zvojevati (prostost sloven- 1 >kega naroda. Čaka nas resno ] in tel avno delo, in zato je tre-■ >a tudi resnih, delavnih sil. • Cas hiti, a mi še nismo pri- 1 pravljenj. |N!e mislite, da nam 1 Dodo prinesli na krožniku nas- j proti ugotovitev naših 'zahtev, !o j ie v trše verige, kakor do se- 1 laj. 4 j' Da se to ne »godi, je treba j močne zvetze, katera .bo pod- x .žela potrebne in resne kora-ce, iztlmžiti se moramo v ligo. \aloga te lige ipora biti, da '.astopa ^Slovence pri mirovni cotlferenci, ji predloži nase rahteve ter stori korake, da >odo te t udi natele odmev in t resničen je. Ker pa se taka li-ja ne da kar tako iz rokava ►tresti, zato se predlaga sle-leče: '1. Izvoli natj se nekak pri-»ravljalni odbor, oziroma od-ek, ki bo ukrenil vse potreb- t 10 fa ustanovitev lige. n 2. V ta odsek naj se izvoli- k 0 v najsposobnejši, najdelav- s tejši rodoljubi, katerim hi ria- j; ednost samo Jia jeziku, tem- l ečv so pripravljeni zanjo tu- d 11 nekaj žrtvovati, in posveti- J 1 svoji nalogi vse svoje moči. c 3. Sedež odseka naj bi bil s : s red"! ni Združenih d-riav v n vriio lažjega sestavljanja od- p icrnikov. s 4. Naloga tega pripravljal- g ie»ga odl:ora naj bi bila: v 1) Navduševati vse v Ame- r itki živeče Slovence brez raz- d ike na versko ali politično t »repričanje za ligo in boj v do- r s ego osvoboditve slovenskega s laroda. g atyt ji, • 'fiSžSiuŽ ' Jt^f-^i 9 "Ir-^,'^''; da^ti n^^, .VaVo^ i c) Izdela naj prej omenje-aftrf zahtev fesoludjojcaterrf se bode pre*dk»ila: 1. Vladr Združenih držav, 2. Vsem * tujezemskiim kon-izulom, kateri nam bodo Tpo-tem olajšali pristop do mirovne konference. jg d) h'. ' &to|£ srede Hfj bere, najsposobnejšega med •iposobnimi, ki bo 'zastopal slovenski narod pri mirovni konferenci, e) pozove naj se vse slovenske čaisopise, tda začnejo agitacijo »za ligo, nabirajo prispevke za fond ter gredo Ugi splch. v vsakem Oziru na roko. 5) Ta pripravljalni odbor naj ibi se volil potoni splošnega glasovanja in naj Ibi bil v središču republike. 6) Ako je pripravljalni od- i bor mnenja, da tb: bilo bolje 1 deloVati skupno z drugimi slovanskimi narodi, to je; Hrvati. Cehi, Slovaki inPoljaki, tedaj naj se pri teh informira, « kajti bolje je, da se združimo : z 'brati Cehi, Hrvati in drugi- , mi Slovani, ker imamo iste j težnje m isto; .hrepenenje, ' biti bratsko združeni, imajoč 1 sv bo:l'o enakoi>ravnost ter i neodvisnost. j 7) Slovenska liga pri tem še vedno obstoja in se ne spoji 1 z ostalimi, na primer: "Ako se prklružimo Cehom, .skupno 1 z brati Hrvati, (kateri so že 1 ustanovili svojo ligo, tedaj bo s skupno le delovanje, da bode vsipešnejše in vplivnejše, nikakor pa ne, da bi se ž njimi strnil' v eno ligo. Obstajale foodo < še vedno tri lige, slovenska, < hrvatska i«v lieska. ki1 bode vsaka delovala v prid svojega naroda. t f 8) RazmotrKati in sklepati bi imel v vseh nasvetih posa- 1 mezniih rojakov. 1 <;,) Vsi sklepi odseka se 1110- I rajv cibjaviti v vseh slovenskih ti čaasopisih. I 10) Clanf te|ja odseka, zlasti 1 se blagajnik, ^i moral položi- 1 tit var&fno alt bond. Tajnik 1 naj bi imel na roki toliko de- I narja. da se pokrijejo stroški s za liorespodenco in mora biti < tudi pod varščino. jO Imeti morajo pred očmi le blagor naroda ter delovati nesebično v dosego osamosvo-je slovenske domovine. 11) Kadar 'bi bi»le vse pripra- . ve kunčane, naj se skliče skup- \ na konferenca, za ustanovitev lige. To je nekoliko točk in na-vcdil. ki bodo vodila do usta- s nov'itve slovenske lige, ki ibo delovala v osvdbitev sloven- ^ skega naroda >zpod tujčeve pe- * te, kajti Prost mora ^biti, prost moj rod. ' Na svoji zemlji, svoj gospod! 11 Na noge torej, bratje, iza V prostost domovine, prostost naroda iti za vašo prostost! < \'aj ne bode med nami izda- 11 jfce. ne nasprotnika, temveč t-sak pomagaj »ix> svojih močeh I' >r\ skupnem deloVanju! Ne samo. kar veleva mu 5f stan. n d\ar more, to mož je storiti (I dot fan! ' -O*'"" "■■ - I Dopisi 1111 Dartmore, W.Va. Cenjeni urednik. Blagovolite spre j e-i te skromne vrstice v cenjeni las list. V sedajnem času, kdor :oličkaj bere«, mu skipi kri do k raj nos t i. In tako bi se tudi az rada oglas;la. Že z 10. le-cm sem morala zapustiti svoj 1 lom in 9e podati iri slovenskih dtuimah, kjer fl e pri njih nikdar ni slovensko govorilo. Povsod so se na^piho-ali z nemškim jezikom, kate-ega so tako slabo govorili, la se človeku kolca. In pri | eni mislijo ti ljudje, da govo- || lovenske družine psujejo ubo-| g l)nržano\* T^i i/dajalci ' Svo-jega rodu niso niti vredni, da jih pokonča jeklena kroglja. Bila sem pa tudi pri družmatfi. kjer je vladala £rava narodna slqga in zavest, Jjultfje, ki so i.me#! -srca le 'za svoj sloyt I a umrlega člana po Pre-iernovih ulicah, so začeli češki cat»Jvri, vemol In .ploskanja Soko-om ni bilo konca ne kraja. Kranjski katoliški duhoven .pa [)ljnne če vidi iSokola, češki * , tmmwWw BArnrtto mw kaM. V «lu«*jlh prakM« bi UdKiwiM I N»inunjam Vam. di» w» nii}«UKMal . . . , , . _ , ^ • . I toverof itn I lit ni m PlJnP« telo zuneiljlvo J« rtobro omeniti, d» Sevtm ■ Cold ud . tdnn iin aoper lufolj. V troti »luttjib j« Orlp T»blot» (ScveroTl Tableti ao|Mrpn- I ki potrebujejo-" Em iUteJo*«. H«lMmom*»PlJ«f» tndlkbomouUnka-Bot 41, Coiuly, Oblo jejo. Cena Tabletov j« S3 centov. . ..... » 1 1 .i. 1 .i i M SEVERA'S TAB-LAX? W Sladkorno odvajalo. So izborili, za otrok«, kakor tudi za od rati*. 1 v. " - -t[ • Coverovo Pripravke Imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodi , Zahtevajte Savarova. Zavrnite nadomestitve. Slovenska Društva -- 1 , po vaeh Zjedinjenih državah inutfo za gealo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vh drnitvene, trfovake ia privatne tiakovine. Naša tiakarna je najbolj moderno opremljena lamed vaah slovenskih tiakaren ▼ Ameriki. Pilite za cene vsake tiakovine nam, predao se obrnete kaia dro-gam. Pri nas dobite lepi«, cenejše in boljše tiakovine. ' U CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0. J • 'j Mi'^ili • % V.5 Ker bo se poslednji poštne razmere Uboljiale pošiljam zopet redno denaije v staro domovino. Pošiljatve ne pridejo y sedanjem Hau tako brzo naslovniku t roke, pač pa v tekn 20 do 24 dni. 100 Kron - - $20.00 Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. ; ' r;>-' •' S''*•-"^^ jCf '' 'ji-:-5'1-" " l-C^'"-!, ' ■1 % »V'i ^r VSI Frank Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Qair Ave., Cleveland, 0. mo takc> de5ati, bti Bifmalu naša donrpyina finite, ne bo več naStf, smo jo stotine let branili a 'krvjo |>roti krvoločnemu Turku. Toda »kaj imamo od tega drurega kot avstrijski ibiič. Toda mi prisegamo niaščetvanje, iker nam plačiije krivična vlada 7. bi^em, namesto s pravico. Zatorej pričnite ■mc^je z delom. Izvršilo se bo vse, *kar se da dosečt sedaj aH pa nikoli. » • Torej na daa Slovani! Pozdrav vsem, ki se ^zavedajo svojega naroda. Mici Baraga. Chicago, Ul. Cenjeno ured-l 29. dec. 1914, naslovljeno na;: Kakop sami Vidite, jedrno naslovljeno na Neinda in tudf od .Nemca pisani V tem 4>isnm lahko vidite kako so nam INemci m Maižari naklon-1 jeni, in kako misijo m govorijo od naš Slovencev. Vsebina pHwna se glasi: IDragi; brat: Tin ti pošiljam : od mojih dnevnih l:stov mrfoo^ij liko iztisen-, da bodete Vi^elu. Dalje na tretji strani fflliVoISKo.' IWiOi flUCIIItf jL^VCZu i -----T*— —=—•-•- ^Ustanovljena ia. frmSmA Glavni sedei: ; novembra X* 10. ; MMMy Clcrel«nd, O, PTmh'iu r . ■ lnkorporlrana r driavi phlo 1914. - .ivi^Kiifl ik i >r i i Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St Calr Avenue. / BP podpredsednik: PRIMOt KOGOJ, 3904 8t Clair Aven*i fc S . T*inik: FRANK HUDOVERN1K, 1062 Eaal 62nd Street, , . Blagajnik: JERNEJ KNAU8, 612» St. Clalr Avenue. |£ 2M ravnik: JAMBS M. SBLJftKAR, 613? St. Clalr Avenue NIKt: p. M. JakilC, 1803 Norwood Rd. Jd»»P Ruas, 1306 IS. M fl, ■HMhrtč, 6909 Proaaer av. Frank Cerne, 6033 St. Clair Ave. Anton Grdina HIP 1st Clair Are. Ignac Smuk. 1098 Baat 66 St. Anton Oftttr, 1168 E. «1 St. Zt talno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" fSVW dopisi druse uradne stvari In denarne nakaanloe naj ae pošiljaj« p UH glavnega tajnika ptgarna glavnega urada se nahaja na 1052 S. 63nd Street, prvo nad-l^etropje, aadaj. Cuy. telefon: ftlneeton 1276 R. | Nadaljevanje iz 2. strani. ^^^^^^MBaMP'^ : '■/..V: ! '• 4 r~ ^--li '.vfai-j I'-ka'ko" grizejo ' naši listi. Mali "eksti^a" list shaja vsak dan, p i iS je iizvleček velikega dnevne-j^fcr1 !|ist5t. Ta siromašna (das k elende SerNien) nas je hudo »Minenadila. Listi (pijejo malo pip^ loga. Ali slišimo pripove-Hlovatt ljudi, ki od tam priha-ijajo. Kakor n. pr. je prtpove-f ila ilafša armada v Srbiji prodana, »general Potiorek ipa se nahaja ftV-Essuk pred vojnim sodiščem. iSpttdi .se govori, da tri več med t^prpi, da je storil samomor ■Uipada je bil za vratno umor-Hfri. 'Nase <||te vedno z nasko-Hc9 .prodirajo, tri dfiij nfsmo ipmeM živeža ne strel ji v a. Vo-povf za živež in s-treljivo osta-jo do 35 kilometrov daleč Bi a da j .v blatu ugodnem času ■/planejo spočiti Srbi te svojih Kostojank. št%je češki tpolki pc pcMlajo. vrtžejo orožje proč, pin ski Zemlji. To so izdaja-■ lice in vse kar je slovensko so izdajalce, Čehi in iSlovatii že |d ni<čar mi pripovedoval: lNa parobku Hbzda s«o postavki svoje topo-Kt, in obstreljevali so blizu le-mtčo vas. (Pbjxrej pa je naš 76. p>oHc Ruse opafcil m vas obatre-yjtval/ »Rusi se oglbljejo vasi Sta I!; ofeijo, pa le navidezno. 76. fcelWotic koraika v vas, ki ko se Snah/a>jajo nasi vojaklv v Vaai, se B^uje naenkrat od vseh stranij nwetiij nad nje. Strašno klanje kte bilo, 76. pešpolk se ne more l^raniti, ker večina Rusov je Ifela v vasi: skritih. O tem kla-Bnu je zvedelo tudi topništvo |na parc^)ku gozda. TopnKarjt i. vedo, da mora 76. pešjpolk pod-- • • . *• i* gfecr, zatoraj počnejo streljati > vas", kjer ho bili Ru>i in Av-Btrijci. Tako so streljali naši na svoje lastne vojake, in 7^. Kolk je bil pofpolnoma utečen. mM vas: pa ni ostalo druzega Kot gola stena ali kak dimnik. [. Kakor mi je pripovedoval neki Rtopničar. ie bilo veliko vasi Bowgantfh in razdejan h. Neki mi je pripovedoval, da pio ženske na vojake streljale, vojaki so se pa obrnili in se-iiem žensk na drevo crt>esili. Kako delajo Nemci in Ogri.) t nekega grada je padel strel, Kfifca kazen So Rešili vojafci Hjfličalca in vse grajščinske Iprcibivalc^. afer iVs« skozi gre našim četam I bro. Seveda, trpijo pa tudi Ktd (torej ni tako dObro). MU' eKe reso, rastUil ke pomoči, rade zmrznejo in prisad je gotov. Veliko . j »h zmrzne na straži. Živež in usnje je ravno še enkrat tako (,r a go kot pred vojno. Kila .psenOce velja 30 krajcarjev, fižol po 25 krajcarjev liter. Čevlji veljajo 20 goldinarjev, liter l>etroleja 35 krajcarjev. Ranjeni smejo, ko so v 1 okiwnxr ^mrrlo ozdraveli, do-mov•. da se pcikiep:jo, tcxla o); .določenem času se morajo zo-ipet javiti pri vojaštvu. %Pa tu-ci kolera pomori veliko voja-Uaov. Pri zmrznjenih nogah otl-padejo prsti, in meso otlpada cd Uo^ti. |:n t^ke noge morajo vsekj oclre-'zati. Toliko za danes, prihodnjič kaj več. Va.^ ipoizdravljanv vaš Ri dolf Sttibenvoll. 84. polk, 2. Com p. kedong, Ogrska." Original je na razpolago vsakemu. ' H" ffi '---l^CIŽ POZOR! Cenj'cno ol.čin^vo se opo-rnrja, da bodem zopet pričel ibleke delati na te NAZNANILO. Članicam dr. "Danica" št. 11. Sl}Z naznanjam, da imamo ukreniti na seji 9. febr. ukrepati o zelo va*-'ni zadevi, terej presim, da se vse sestre udeležijo. Nf dosti, ko katera sestra pravi, .jaz svoj aisesttTent plačam, drugo p^ mi. ni mar. Sestre samo z asesmentom je katerem službujejo iključ-.uo skoraj sami Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spodnje - štajerskega, spodnje-koroškega, tržaškega i.txi. fj^pol'ka: naš h lov: k'h bataljonov, dragonskftga in do-mofl)ranskih .polkov; Slovenci drugiih cxlidelkov in vojne mornarice. skupno nad 4000 imen. Vknpno je do zdaj navedenih nad 5COO ponesrečeiKev v vojski. Pri nAater^v vjetiti je navedeno. kjeT se nahajajo v vjet-ništvu, a pri nekaterih padl:h nave Cena ota 2. in 3. zvezek je 35^ za vse tri do zdaj izšle zvezke; ki obsegajo 200 strani, pa samo 50^. Naročila in denar pošljite ma: Felix M. Dolinar, 45 Vesse}' St. Dep. A. ; ' New Yorfc. , : ; ~ Kdor tželi razprodajati imenike, naj prše po pogoje. --:-_j ~ P- trgovca, a^govec^ mi ne ogia if. tudi kako so b H Rusi pre-j Tnani i« Kanpatcw. Gotovo, prav radi, samo hudnik je, da Avstrijci še niso pregnali Ru-^ov u Karpatov. Kakor hitro se to zgodi, jbodenvo vestno in resnično poročali, Doted a j pa vam — ibcdi1 zdrava avstrijska pamet! Naročn iku, Kansas City, Kana , Nam je (popolnoma prav. Samo sporočite nam svoje ime, pa vam takoj ustavimo list. Trikrat ste že pisali, naj l:st ustavimo, trda vselej ste se oozohili poc'joisati. Naročnikov knkrr ste v', mi sploh ne upoštevamo. Tudi vam w- bodi tzdrava avstrijska pamet! KAJ JE RESNICA? . .S^Krdaj podp'san;t tvrdka je pri mora 11a resnici na ljubo po-iasniti občinstvu resnico gler !r lažij ;n podtikanj, ki jih je nricfcčil nefei Lotris -Kveder v •Prrletnrcu". Vse. kar piše K veder v "jPtroletarcu" je od, f;r."lja do konca zlagano in iuia le namen žlortmo se maščevati 1 :m ukrasti polteni tvrdki ugled in spoštovanje, ki ga učiva med Slovenci. Predvsem izjavlja spodaj podpisana družjba. da Louis veder ni'k rizne nritr^be ioslal Še mani pa denarja. Kar se tiče cen radi vina. ie dedeče : The Oh in Brand v D; "tiling Co. je imela oglas v "Clev. Ameriki" glede cen "MOSTA", in ne v"na. Vsak pameten človek ve, da je mošt Mj počen , kot vino. in drugič, da se mršta ne more ^pošiljati too Zjed. državah, pač pa samo po menfip. k jer se izideluje. Cene torej, ki so (bile priohčene v "Clev. (Amejfci" so samo za mdšt. To Kveder dobro ve, pa nalašč hudobno zavija, da ibi se maščeval, ker smo ga prijeli radi denarja. Naša trdka je znana iiz svojega 7 letneg-a delovanja in poslovanja kot poštena, solidna in uljudna trdka. ki postreže v - em em'ko dobro. Za ljudi. t*ct je pa -Kveder, k? ne izroča denarja, katerega je dobil cd ljudmi iza nas. pa pri nas seveda nimamo prostora. Kveder. pravi: Jaz grem po svoji poti do crlja. Dobro. Kveder na j 1x> vesel, da če bo hodil še naprej po takih potih do crlja kot sedaj, da ne ipr«te v — zapor. ' . , f: The » 11 f w r c trjil 6678 R. —Plin io Kisik, j Uradne ure od in od 1-F-5. Pondcljek, četrtek iq io-bor o zvečer od 6^-8. I Dr. P. L. KENNEDY, , , ,, Dret je sob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5403 Superior a ve. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. ' .. (aa^) ' i V času boja, | [slabi padejo,i I močni J I ostanejo. I I Vojska bo kmalu končana, In N t sedaj je čas, da ae pripravimo 7 delo. Vojaka v Evropi pomeni A J večjo proaperlteto v Zjed. dr- S i žavab, slabi časi bodejo kmalu X } minili, vse tovarne in delavnice V } bodejo delale a polno .paro, zali- (1 J tevalo se bo člmdaUe več de- Q { lavcev. <| C f Zdravi močni ljttdje dobijo 6 i najboljia mesta ta so prvi po- 0 7 klicani. Ali ste vi močan, zdrav n I mol, da lahko opravljate svoje g 4 dnevno delo in zaslullte srojo 1 plačo? i Ce niste, sedaj Je čsb, da se 0 jjj ozdravite. Bolni molje ne mo- N 3 rejo delati. Ce je vaie zdravje n I slabo, alt imate revmatlzem, ka- M K ko ooano, pljučno, lelodčno, je- S i trno bolezen, če je vala kri ne- K # čista, vadi IIvel slabi, Je va6a 0 9 dolinost, da poskusite vse, da D 1 ozdravite, da bodete eden izmed h ^ onih sreCniJb ljudij, Wpo ždravi § 5 in vedno prvi upofttevanl pri de- 2) S lu> A \ Zdravje In inoč je- lahko vaše, | K č« vprašate Dr. L. B. Slegei- & i ateina, 74fi Euclid Ave. Cleve< X 3 land, O., ki Ima pkoro najbolj- B [i še in najbolj modeme zdrav ni- u a 6ke urade v tej deleli, p«pol- (9 j) noma opremljene x najbolj ino- | dernlml pripravam), električ- Q x na zdravila vsake vrste, ozon, n £ X-žarke in serum zdravljenje. A ^ katero iiporabljajo le Najboljši A 9 pri poznan i špecljalistt Eno- 5 n pl za zdravljenje kroničnih bo- | h lesni j. U 9 Ce iellte, da ate močni ln 9 zdravi, oglasite se V zdravnlko () ^ vem uradu med 9. uro dopoldne n \ do 4. ure popoldne ali med 7. Iti S 8. uro zvečer. Ob nedeljah pa ^J I od 10. do 12. ure. Pošljite nam ti 9 avoje ime in naslov, in poslali A 9 vam bodemo posebno knjlilco, Ji 3 kjer vidite alike najbolj moder- X \ nega zdravniškega urada, kar V K ste Jih še kdaj videli. Tu Je bilo O jf le na tisoče ljudij ozdravljenih p g tekom zadnjih 22 let. n S DR L E. S SIEGELSTP1N t PERM WEN T BI.D(i S j 746 EUCLID AVE* BLIZU 9 CESTE. 6 CLEVELAND, OHIO g teaes-M A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. CAFE CARNIOLA 3222 LAKESIDE AVL S« priporoča Slovence«« t obilen oblak. Toča a pea tre* iba. Vedao »vele pijače. IMEjl JrM vra w MJ^K ■ >M i K ' H - H^^■L^tei".« j^Zf* ma jlational Drug^Storei > -A. - Slovenska lekarna. 'I Spodaj podpisani naznam-» jim Slovencem, da ^em se pb^ Vfnil v prostore^ I^o Scjiwilb, kjer ib ode iti nadalje vodil restavracijo prve vrs*e. Se p^ poročam za naklonjenost. Jt»lvvSimiikfo)6i3i^St..Clair aye, I ■ -'^.fV . •. , (12) ih-—7- ""H Naprodaj ? Coliinwoodu "postilva in zemljišča .(loti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,i32i7 Luknov a ve. N. E. blizu šol«. (37-i4-36-i5> ■ , . ===■ LORENC Skok & Co. 4118 St. Clair-*?. Prvi ii edini slovenski klepar in strešni krovec. Barva hiše po nizkih cenab. ■ B Soba se odda v najem za enega samo za prenočišče. 1267 E. 55*1* St. (12) alHtnillllUl— IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. j Kalbfleisch, 6426 St Clair Ave. | Govori se slovensko in hrvat- ; sko. Točna postrežba, časo-pisi nt razpolago. Ženske ■ ; strežnice. Edini zobozdravniš-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko. * Uradne urel Od »t30 do llidO dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00*re&r ■ 1 Telefon urada: - , ; East 408 J. ! Telefon stanovanja: 1 Eddy 1856 M. | Nmmmmmmm«—— let, in je vedno fino poslovala. 'Kdor ne bi mogel 4cu-)iti vsega blaga, se mu proda zaloga ipo želji vrednosti. Natančnejša .pojasnila se daje le {zanesljivim osekam pismeno v uredništvu lista. —-—- _ '1 "g-; Opremljena snba 5c (xida za etiega afli dva fanta. 5715 Pro- ' I w-- TRterma Zrtev. fl/ i""> .rvMM la imm fraaceake rwtodje, -—=33= ,i I 11 if^Sa©^ -vrr- m . ; 7. . Jr« 1 .1 fc' v'■'■ :.- •■• •• : , • r .--■..: HWMV,"....TiA-v Proglasiti ga moramo za .pregnanca." "Smo že storili." "Nagfada se mora postaviti na njegovo glavo." "Storili kiio." "In nagrada se ne sme splačati v papirnatem denarju." ''Obljubili smo zlato." * MNa giljotino z n/jim." "To bodemo storili." "Kjdo?" "Ti!" "Ja.z?" "Da, tebe ibodemo poslali; .polnomoč dobi« od odibora jav-•ne forairfbe.* '^Sprejmem," reče Ciinour-dain. Robespierre je (bil liiter, ka-dau se je česa lotil. Na miai pred njim lezi pisalni papir z ni^pisom: Francoska republika, ena in nerazdeljiva. Odbor jalv-nega blagostanja. Ciniourdain pa nadaljnje: "Da, jaz sprejmem. Strah proti strallmi. Lantenac je gro-jten. Jaz bom grozen. Boj aj, se ju ne bojim. Eden bo druzega stražil." Cimourdain, ki je že z »ne-' volt jo poslušal ta razgovor, pa zdajci vzklikne: 1 dajei vzklikne'etaoislmllucmf ' "Če bo republikanski poveljnik. ki je izrečen moji oskrbi, naredi11 en napačen korak, bo njegova kazen — smrt." Robespierre, ki je že ves čas gledal na papirje, pa reče: "Tu je ime, državljan Ci-moundain; poveljnik, ki bo te-ni popolnoma podložen, je bivši vikonite. Imenuje se Gau-■ ti vain. Cimourdain postane ves bled v obraz. "GauvainP vzklikne. ,4il>a," odvrne 'Robespierre. Marat pa pristavi: "\\;*11, državljan Cimour-lavti, ali sprejme* nalogo |>o onflh pogoj if k katere si sam imenoval, kot delegat na po-veljnka Gauvaina? Ali si za-»lovoljen ?" "Zadovoljen," odvrne Cinio« urdain, k;i postaja čedalje bolj 'ded. Robespierre pa vzame kos papirja, napiše štiri vrstice na papir*, podpiše in iizroči listino ba-ntonu, Danton pa Maratu. Potem pa ponudb Riobespierre listino Oimourdainu, ki bere: Drugo leto republike. (Polna moč se podeli državljanu Cimourdamo, kot delegatu odbora ja.vne varnosti do (iV^vljana Gauvaink, poveljnika preiskovalnih čet obrežne amiadte. Robespierre-Danton-Marat. Dne 28. junija, 1793. •Ko Cimourdain prečita listino, spregovori« Robespierre: "Niti trenutka ne smemo Mgulbiti. Jutri dobiš popoln.-1 ctblast v uradni obliki, podpisano od vseh članov odbora javne varnosti. Mi te poznamo. Tvoja moč je neomejena. Ti lahko narediš Gauvaina generala, ali pa pašlješ na vislice. Jutri, ob treh dobiš dovoljenje od narodtne Skupščine. Kdaj se odpraviš na pot?" "Ob . štirih," odvrne Cimourdain. In ločilit so se. ' DRUGO PO< * UA V JE. Marat v zbornici. Marat je šel druzega dne v zbornico.1 Tu so bili zbrani poslanci naroda najholj različne vrste. Bili so tu škofje, kapu-c ni, župniki, odstavljeni plemenit aši, navadini rokodelci, bogokletniki. revolucipwiarji, skrivni pristaši kralja. Med poslancem Montaut, bivšim mar-kizem, in med poslancem Cha-bot, bivšmi ka^ucinom, se je vnel sledeči razgovor: "Montaut." pravi kapucin. čuj, pravkar prihajam od seje trt'k a iza javno varnost." '"Kaj pa dela ta odbor?" vpraša Chabot, bivši kapucin. •'Plemenitaša pošiljajo^ da čuva duhovna/' "Ah!" "Takega plemenitaša kot si ri?" "Jaz ?iisem plemenitaš," re- če Mbntaut. "Ah, ne, duhovna pošiljajo-" In oba se zasmejeta. "Pa povejte, kaj je resnica," reče Mbntaut. "Čuj. Nekemu duhovnu, ki -:e imenuje Ciriiourdfcin, so dali polnonvde č okoli •brez kazni." , 'IPbstavi moramo priboriti spoštovanje," reče Montaut. "I11 za to je treba govoriti pri konvenciji." "Marat," .reče kapucin Chabot, "pojdi ti'k odboru javnega blagostanja in potegni se za odlOk." •Jae ne grem, ker odbor •zilwruje v IHrši Robespierra," odvrne M'arat. "Grem pa jaz," reče Mon-tout. "Dobro." oflvrne Marat. tDrugega dne so bili raz]>o-slani po čeli Ipokrajini 'La Vendee raizglasi, na Ikaterili se j« "bralo, da -bo s smrtjo kaznovan vsakdo, ki l>o pomagal ujetim sovražnikom k begi*. Nekaj mesecev pozneje, 2. novembra 1793 je bilo v konvencij'- sklenjeno, -da vsako mesto, ki bo sprejelo begunce ali kraljeve pristaše med svoje zidov-je, l>o razdejano. Tretji del — v Vendee. PRVA KNJIGA. Trije otroci. PRVO POGLAVJE. Več kot civilna vojska. Poletje leta 1792. je bilo '.'1V0 -deževno; poletje leta 1793 ,pa jako vroče. Radi meščanske vojne ni-bilo skoro no-ben li cest tedaj v francoski provincirji Bretonski. Ljudje so pač hodili, kjer je bilo lag-Ije. Suha tla so seveda mnogo pripomogla, da se je sploh dalo rratz. Njegovi lasje so bili že sivkasti. Krčmar pogfcda po cesti, na 2 A J i ' f iv* iti Qjr ft«« f * M*,• I Ča m mrniTa sam s seboj: :Nlaj outioven. Kavabr pa nadaljuje s pogovorom : "Rekel si, da se vojskujejo v Dolu?" "Da, najl^nž so ravno to minuto znova izačeli." "Kdo se pa vojskuje7" "Net^i plemenitaš proti nekemu plemen it ašu." "Kaj si rekei?" "Rekel sem, da neki plemenitaš, ki se bori za republiko, se vojskuje a nekim plemeni*-tašem, kv se bori za kralja." ''Toda mi nimamo kralja v Franciji." "Da, majhnega kraljička. In naj.'jolj čudlia stvar pri tem je, ■ J -mam tak razglas, ki je bil pribit na moja lastna vrata." papirja, na katerem je neX9$|g nec lahko bral prav razlo&po: ? "MaTfciz. de Lantenac f'ma | čast naznaniti svojemu stričiv- 4 ku vikomteju Gau vain, da, čVit bo imel markiz dobro srečo in\ ujame Gawvaina, da bode Ga^ uvaina lepo mirno ustrel1!." Dalje prihodnjič.